8. štev. V Kranju, dne 21. februvarja 1913. XIV. leto. GORENJEC Političen in gospodarsKi list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine, se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Kokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, z* večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Avstrija in Rusija. Nasprotje med Avstrijo in Rusijo se je vsled balkanske vojske zelo poostrilo. Ti dve državi sta si že od nekdaj navzkriž radi Balkana. Vsaka je tam iskala svoje interese. Rusija se je kot slovanska država pri tem naslanjala na Srbe in Bolgar. Avstrija pa je hočeš nočeš morala iskati pri Turkih tisto zaslombo, ki si je pri jugoslovanskih balkanskih državah ni mogla ali ni znala pridobiti. Madžarom in Nemcem v Avstriji je taka turko-filna politika naše države bila zelo po godu. Turčija je kakor mora ležala nad Srbijo in Črno goro, tako da se ti dve državi nista mogli geniti. S tem je bila moč Jugoslovanov zelo oslabljena. A Nemci in Madžari se nikogar tako ne boje kot močnega Jugoslovanstva. Ta Turčiji prijazna politika pa je bila všeč še nekomu drugemu, namreč Nemčiji, ki je tudi hotela vedno biti v prijaznih razmerah s Carigradom. Od tega je imela nemška država posebno velike gospodarske koristi, ne glede na politični vpliv, ki ga je tako umela Nemčija vzdržavati v Mali Aziji. Tako sta, Avstrija in Nemčija, obe bili zadovoljni z dosedanjim položajem na Balkanu. Ko je prišla balkanska vojska, je Avstrija stavila vse svoje karte na Turčijo. Turčija je bila pobita in Avstrija je izgubila igro. S tem pa se je nasprotje med Avstrijo in Rusijo zelo povečalo. Rusija je videla, kako je njen vpliv na Balkanu hipoma zrastel. Čim močnejše so slovanske države, tem boljše je za Rusijo, kajti kakor je sedaj položaj v Evropi, se že danes lahko reče, da bodo za dogleden čas Srbija, Bolgarija in Črna gora ostale zveste zaveznice Rusije. Zato vidimo sledeče: Rusija z vso silo dela na to, da postaneta Srbija in Črna gora kolikor mogoče veliki in da se ustvarijo na Bal- kanu take razmere, da bosta tidve državi močni in nezavisni na vse strani. Avstrija pa zasleduje ravno nasprotno politiko. Naši diplomati se trudijo, da bi Srbijo in Črno goro, kolikor se le da, prikrajšali, in iščejo, na kak način bi se dalo to doseči. To se pravi v jeziku naših diplomatov: „braniti avstro-ogrske koristi". Načrt Avstrije v tej diplomatični borbi je sledeči: Avstrija ne dovoli, da bi balkanske slovanske države razdelile med seboj Turčiji odvzeto ozemlje tako, kot je njim prav. Avstrija ne dovoli, da bi se Srbija razširila do morja, ne dovoli, da bi Črnogorci dobili Skader, ki ga oblegajo že mesece in mesece in ki jih je stal že na tisoče mož. Avstrija ne dovoli, da bi kos stare Turčije, ležeč ob adrijanskem morju od Črne gore do Valone, pripadel balkanskim državam, ampak zahteva, da se na tem ozemlju ustanovi nova država, takozvana Albanija. Ta država bi bila kakor klin zabita med tri slovanske balkanske države in bi jim branila pot do morja. Njeno roparsko prebivalstvo — Albanci so po večini divji narod — bi delalo vedne neprilike, zdaj Srbiji, zdaj Črni gori, zdaj zopet Grkom ali Bolgarom, in miru bi na Balkanu ne moglo biti. Tega pa Rusija ne mara in se nahaja v tem v soglasju z balkanskimi državami. Rusija se ne boji, da bi balkanske države postale premočne. Ona more od njih pričakovati samo povečanje svoje lastne moči. Zato je načrt ruskih diplomatov v prekem nasprotju z zahtevami Avstro-Ogrske. Rusija dela na to, da balkanske države čim več pridobe in se oproste vsega, kar bi moglo ovirati v bodočnosti njih razvoj. Rusija je proti temu, da se ustanovi velika Albanija, ki bi odrezala Srbijo od morja. Če se že Albanija ustanovi, pravi Rusija, se morajo njene meje potegniti tako, da ostanejo Albaniji samo tisti kraji, kjer prebivajo samo Albanci. Mesta Skader, Ipek, Prizren, Djakovo pa ji nikakor ne smejo pripadati in morajo postati Skader črnogorski, ostala tri mesta pa srbska. Avstrija pa se vsemu temu protivi in nasprotje med našo državo in Rusijo je raditega tako veliko, da bo treba velike potrpežljivosti in prijenljivosti z obeh strani, če se naj doseže sporazum mirnim potom. Cesarjevo pismo na ruskega carja ni imelo zaželjenega uspeha in spet imajo nalogo diplomati, da rešijo to zavozlano stvar. Žal, diplomati veljajo dostikrat za bolj spretne kot pa so. Dela na londonski konferenci poslanikov kar ne gredo naprej in bati se je popolnega fijaska. Neki ruski list je pred kratkim priobčil značilno karikaturo. Trije diplomati, visoki in sloki, v črnem fraku in z veliko belo plešo na glavi, se trudijo, da bi razvozlali vozel. Vozel ni nič zamotan in na prvi pogled je vidno, da bi ga lahko razvezal vsak količkaj spreten človek. Diplomati pa ugibajo in ugibajo, kako bi to reč naredili. Zdaj vzame v izel ta v roke, petem zopet drugi in — kmalu je vozel tako zamotan in zavozlan, da ga nihče več ne more razvezati in treba bo najbrž noža, da gresta konca narazen. --,-♦- Razmere pri okrajni bolniški blagajni v Kranju. Prva dolžnost vsake bolniške blagajne je, da daje svojim zavarovancem v slučaju potrebe brez ugovora vso podporo, ki jim gre po pravilih. Pri okrajni bolniški blagajni ima vsak zavarovanec pravico do bolniške podpore PODLISTEK. Gašper Urnik. Iz stare kronike priobčuje V. HyMšek. - Konec. Sčasoma je bila šola v Rebri razširjena v dvorazrednico in vodji šole je bil na pomoč poslan mlad učitelj. Na željo nadzornika je moral Urnik »mlademu" prepustiti višji razred in sam učiti to »drobnarijo", s katero šele ni imel nobene potrpežljivosti. Urnik je dobro čutil namen nadzornika in je začel svojega mladega tovariša * sovražiti. Ker pa mu ni mogel sploh ničesar očitati in tudi med vaščani ni imel zadostne opore, da bi bil mogel okrajnemu šolskemu svetu nagajati, zato si je olajševal srce doma in je tu nad svojo ženo izlival vso svojo »pravično" jezo. »Povej ti meni, ali je ta učitelj za na kmete? To je norec! Pozimi okna odpira, zrači, toploto ven pušča, češ da je slab zrak v razredu. Dekleta nosijo zdaj spletene lase, kakor vojaki v starih časih. In vsak dan se morajo česati in zopet česati. Tudi zobe si morajo drgniti s krtačo. Oh, ti moj Bog! In fante pošilja za vrata, ako se izpozabijo. Haha! In uči jih tudi fiziko, stara, slišiš? Te pastirje uči ii-zi-ko! Ha-ha-hal" Če je že poprej Urnik malo delal, se je sedaj v šoli trudil samo le toliko, da „obrt popolnoma ne stoji". „Naj le »ta mladi" dela, ko si toliko upa!" je škodoželjne pravil in je sam skrbno varoval svoja pljuča. V drugem oddelku je imel nekaj učencev, ki so že precej dobro brali. Ti so z znanim enoličnim glasom brali zgodbe sv. pisma od božjega jutra do opoldan. „In A-bra-ham mu je dal i-me I-zak." Po dolgem času, ko je bil učenec že truden, je Urnik zagodrnjal: „Dalje" in brati je začel drugi revček. Večina otrok, zazibana po dolgočasnem branju, je dremala, nekateri so pa spali kakor o polnoči. Kadar je bil Urnik posebno dobre volje, je z otroki računal na prste. Trije povzdignjeni prsti leve roke in pet na desni je pomenilo pri seštevanja 3 + 5, pri množenju 3X5. Čez deset pa z otroki ni računal, ker bi mu bilo prstov zmanjkalo in bi si bil gotovo štel v greh, ko bi mlademu „furijantu" v drugem razredu tako olajšal delo. »Naj le sam dela naprej, če ima čas za fiziko! Ko sem bil sam tukaj, delal sem ko črna živina. Učili smo se celo o Kolumbusu kakor na kaki gimnaziji in vse to je bilo v očeh nadzornika nič. Naj torej ta mladi dela čudeže; bomo že videli, kam bo prišel!" Njegova žena je vsakdanje pridige užaljenega moža potrpežljivo poslušala in si ni upala niti ust odpreti. Dobro je vedela, da bi njen mož kljuboval, ako bi kaj rekla, in začel razgrajati. Kar je pa učiteljevo gospo strašno žalostilo, to je bilo neizmerno Urnikovo pijančevanje. Pijačo je imel Urnik sicer Že od nekdaj rad, še iz onih časov, ko je igral po gostilnah pri plesu, ali pa ko je z baronom cele noči sedel pri kartah, toda sedaj, na stara leta, si je je še bolj privoščil. Celo v šolo je nosil steklenico z vinom ali kakim likerjem in, kadar je le mogel, je pil. Da bi pa odvrnil od sebe otroško radovednost, je vsaki trenotek »telovadil". Z vojaškim glasom je poveljeval: „Nieder". To je pomenilo, da so vsi otroci v trenotku morali izginiti pod klopmi. Tačas je pa Urnik pošteno potegnil iz steklenice. »Auf!" In glave otrok so se zopet pojavile nad klopmi. Toda Vodnikov Janez je vendar, enkrat »pogruntal" vzrok tako pogoste telovadbe in je skrivaj pogledal izpod klopi, kaj dela učitelj. In, kar je videl, je takoj povedal vsem v razredu. »Učitelj pije tudi med poukom," razneslo se je takoj po vasi.. . Nazadnje je tudi gospodarje v Rebri minila vsa potrpežljivost; vsakdo se je le nad Urnikom pritoževal, starši zato, ker se otroci v šoli nič niso naučili, ampak še bolj neumni postajali, kapelan zato, ker ni mogel iz otrok spraviti nobenega odgovora, če jim je zastavil še tako lahka vprašanja, pa tudi nadzornik je razburjen govoril županu o žalostnem stanu razreda. Mlajši učitelj se je pa pritoževal, da mora vleči za dva . . . Pri tem se je pa Urnik lepo redil, oči so se mu svetile kakor mladeniču, v gostilni je pri kartah sedel pozno v noč in, če je govoril, je njegov glas naravnost grmel. V takih razmerah se je nekega dne odpravila posebna deputacija v mesto h glavarju s prošnjo, naj bi jih že enkrat rešil teh križev in jim poslal novega nadučitelja. Sklicevali so se ua velike žrtve, ki so jih imeli za šolo, pa tudi na žalostni vspeh vzgoje, ko Urnik še celo v šoli pije. Glavar je imel kmete iz Rebri »v želodcu" še iz časa zadnjih volitev ,Vi torej hočete novega nadučitelja!" je nagovoril odposlanstvo. 20 tednov. Če je v bolnišnici, potem prejme skozi štiri tedne bolnišnica polovico podpore, drugo polovico dobi delavec na roko, oziroma njegova družina. Po preteku teh štirih tednov pa prevzame vse stroške za bolnišnico dežela in delavcu se mora izplačati popolna podpora. Zgodil se je pa te dni uprav kričeč slučaj, ki drastično osvetljuje razmere, ki vladajo pri kranjski okrajni bolniški blagajni. Pri tem zavodu je zavarovan delavec M. T., uslužben v tovarni gospoda Pollaka. Radi bolezni je moral delo opustiti in se je šel zdravit v Ljubljano v deželno bolnišnico. Doma ima ženo in dve hčerki, ki morajo seveda skrbeti same, kako se bodo preživile. Oče jim ne more nič pomagati. Ker je M. T. bolan, ima pravico zahtevati popolno podporo v taki meri, kakor smo zgoraj povedali, da je določeno po pravilih. M. T. leži v bolnišnici v Ljubljani. Zato je pisal svoji ženi domov, naj se oglasi v soboto pri okrajni bolniški blagajni v Kranju in naj dvigne podporo, do katere ima on pravico, pa je sam dvigniti ne more. Pismu je priložil uradno potrdilo deželne bolnišnice, da se res v tem zavodu zdravi. Da bo bralcem stvar popolnoma jasna, pri-občujemo pismo, ki ga je M. T. pisal ženi dobesedno : Predraga žena! Kakor sem zvedel v pisarni deželne bolnišnice, imam pravico do bolniščnine, in sicer od 18. novembra do 15. decembra 1912 po 60 h - K 1680 in od 16. decembra 1912 do 15. februvarja 1913 - 62 dni po 1 K 20 h - K 7440 + prejšnjih K 1680 - K 91 20. Od tega se odšteje že prejetih 39 K 60 h, to je tisti denar, ki sem ga sam potegnil takrat, ko sem bil nekaj časa doma. Pojdi torej v soboto, 15. februvarja, v bolniško blagajno in ta ti mora plačati K 91 -20 — 3960, to je 51 K 60 h. Toliko imaš dobiti. Zanaprej pa pojdi vsako soboto v bolniško blagajno po bolniščnino, katera znaša na teden 8 K 40 h. S tem ti bo malo pomagano. Tebe in hčerki pozdravljam Tvoj M. T. P. S. Pisanje in potrdilo od deželne bolnišnice vzemi s seboj, ko pojdeš v bolniško blagajno. Ker mora najprej zdravnik podati izpričevalo, da je delavec res bolan in prej bolniška blagajna podpore ne izplača, se poda žena z uradnim potrdilom deželne bolnišnice k dr. Šavniku in ga prosi, naj napravi, kar je treba, da se more „Nu, zakaj pa ne!" In kakor da bi jih ne bil razumel, je premetaval nekaj časa razne uradne akte po mizi, potem pa naglo rekel: „Pa, ljudje božji, saj vi že imate nadučitelja, pri vas je vendar Gašper Urnik. In sedaj hočete še enega?" »Prosimo ..jecljali so kmetje presenečeni. »No, če pa prosite, bomo vam pa še enega dali, zakaj pa ne? Samo to vam takoj danes povem, da ga bodete plačevali sami." »Mi prosimo .. ." „Je že prav; ni treba nič več prositi! Saj za-stopim; v enem mesecu dobite še enega. Z Bogom!" V občini je bila prava revolucija, ko se je deputacija vrnila od glavarja in povedala, kako je opravila. Kaj? Še drugega učitelja naj bi plačevali iz občinskega denarja? Torej zopet doklade?!" Čez en teden je bila poslana na glavarstvo druga deputacija, v kateri so bili bolj pogumni sosedje in kajžarji. Glavar je bil takrat slučajno boljše volje. »Samo to mi, možje, povejte, zakaj kar naenkrat tega človeka tako preganjate! Deputacija za deputacijo prihaja, kakor da bi mi ne imeli drugega opravka, kot skrbeti za Sinjo Reber." Tako je govoril glavar možem, ki so stali pri vratih s pobešenimi glavami. »Slavno glavarstvo," oglasil se jc oča Kosmač z razburjenim glasom, hujše pač ne more biti nikjer, kakor je pri nas." »Saj nič ne uči, samo Bogu čas krade," pristavil je Hribar. ..In take počne, da se ga kar vse boji. Spravi se na vsakega: župana, župnika in nadzornika. podpora bolnemu M. T. izplačati. Dr. Šavnik pogleda ženo in ji po kratkem moiku v ostrem tonu odvrne: „Če mož leži v bolnišnici, ne more dobiti nobene podpore. Le pojdite!" To pravi pa ji obrne hrbet. Ko je žena hotela nekaj ugovarjati, je gospoda popadla jeza. Zamahnil je z roko, da je bolniški list odletel daleč po tleh, in se hudo raztogotil. Ženi se je milo storilo nad tako brezobzirnostjo. Zjokala se je in odšla v pisarno okrajne bolniške blagajne, da poizve tam, kaj ji je napraviti, da dobi denar, ki je njenega moža, do katerega ima pravico in s katerim bi si lahko v sili precej pomagala. A tu dobi zopet odgovor: »Za čas, dokler je mož v bolnišnici, ne damo nobene podpore." Kakor smo zgoraj rekli, ima M. T. pravico do podpore, ki jo zahteva v svojem pismu. Mi ne moremo najti besedi, da bi primerno ožigosali postopanje okrajne bolniške blagajne v tem slučaju. Dvoje je mogoče: Ali gospodje, niti zdravnik, niti uslužbenci, pri tem zavodu ne poznajo pravil, ali pa vedoma zavarovancem kratijo dolžno podporo, češ, saj ne bodo vedeli, da se jim godi krivica. Tega zadnjega seveda ne maramo trditi; prvo se nam zdi bolj verjetno. Vprašamo pa, kake razmere morajo vladati v zavodu, pri katerem glavni funkcijonarji ne poznajo pravil? M. T. je član Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ta se je že zavzela za stvar in se vloži v tej zadevi pritožba na pristojno mesto. Vsiljuje pa se nam pri tem še drugo vprašanje : To, kar se je zgodilo M. T., se je morebiti že mnogim drugim zavarovancem pri tej blagajni tudi zgodilo. Saj slučaji, da kdo zboli in se mora zdraviti v bolnišnici, niso redki. Zato zahtevamo, da okrajna bolniška blagajna javno pojasni, če je samo v slučaju M. T. ali pa sploh vselej tako postopala Iz rdečega tabora. Socialno-demokratičnega poslanca Schumeierja je delavec Kunschak na Dunaju usmrtil. Vsi listi so brez izjeme obsojali ta grozni umor, ki ga je izvršil Kunschak, katerega so tako silno preganjali rdečkarji, da ni mogel najti v nobeni tovarni dela. Ker mu je pošel ves denar, ki si ga je bil prihranil, hotel se je maščevati nad svojimi preganjalci in je izbral za svojo žrtev glavnega voditelja socijalistov, framasona Schumeierja. — Socijalnodemokraški listi so grdo izrabljali ta žalostni slučaj in umor podtikali krščansko-soci-jalni stranki. — Toda še isti dan, ko so pokopali Schumeierja, se je priklatil na Dunaj iz Monako-vega strasten socijalni demokrat Franc Freiberger z namenom, da umori brata morilčevega, krščan- Pravi, da naj ga vsi,--no, kar grdo je za povedat' ..." »In vino pije kar med šolo," pristavil je še čevljar Bukovnik. »Ponižno prosimo, slavno glavarstvo, mi smo bili ž njim že dovolj kaznovani," nadaljeval je pogumno Kosmač. »Naj poizkusi še druga občina." »Pojdite, pojdite I" tolažil jih je glavar zibaje se na stolu. »Saj ste se že tako lepo drug drugega privadili! Kje pa bomo za vašega Urnika dobili takoj mesto? K večjemu na luni! Saj bo šel tako kmalu v penzijon. Potrpite torej nekaj časa in bo dobro za vas in za njega." Pri teh besedah je padel vsem težak kamen s srca; ne bo jim torej treba plačevati še enega nadučitelja in obenem imajo upanje, da se bodo Urnika kmalu iznebili. Bodo torej radi še nekaj časa potrpeli. Veseli so se vračali možje iz mesta domov. Na pritisk glavarja je slednjič odšel po petindvajsetletnem in (kakor je sam pri slovesu rekel) »blagodarnera" delovanju na šoli v Sinji Rebri Gašpar Urnik v zasluženi pokoj. V Rebri ni za njim nihče pretakal solz. Samo srenjski pastir, ki mu je vsa ta leta delal močne šibe, je obžaloval, da je izgubil dobrega naročnika. Potem je prišel nov nadučitelj, ki je pa bil že iz „nove šole". Ta si je v kratkem času pridobil ugled in ljubezen v vasi in okolici in je priljubljen gotovo še danes, če še živi. Ko se je priselil v Sinjo Reber, zapisal je na kratko v šolski kroniki: Gašper Urnik, rodom iz Dolge Vasi, je deloval na tukajšnji šoli 25 let. Kako, to je usmiljeno zamolčal. Samo v ustnem izročilu živijo še spomini na zadnjega učitelja iz stare šole. _ sko-socijalnega poslanca in voditelja delavstva Leopolda Kunschaka. Dunajska policija je bila o pravem času obveščena o tej satanski nameri in je v ponedeljek zjutraj ob šestih prijela Freibergerja v socialističnem delavskem domu. Našla je pri preiskavi pri njem nabasan revolver in dobro na-brušeno pilo, s katero je hotel lopov usmrtiti poslanca Kunschaka, ako bi se ne bil izprožil revolver. Freiberger ne taji in pravi, da je frama-son in radikalen socijalist, ki je prišel z namenom, da umori Kunschaka. Tudi razni drugi krščansko-socijalci so dobili od rdečkarjev grozilna pisma. Radovedni smo, kako bodo rdečkarski časopisi opravičevali to početje in te grožnje svojih so-drugov. Saj je znano, da je ni stranke, ki bi bolj ščitila surovosti, terorizem in zločine, nego je socijalnodemokraška. Kdor ne trobi v njen rog, gorje mu! Ravnokar zopet poročajo časopisi, kako so rdečkarji preganjali 65 letnega delavca Franca Mullerja na Dunaju, ki je 32 let neprenehoma delal pri tvrdki Gregenu. Dasi se jim je slednjič udal in stopil v njihovo organizacijo radi ljubega miru, mu tudi še sedaj niso dali pokoja, temveč ga iz tovarne pregnali. 32 let je delal in pustil vso svojo moč v tovarni, slednjič pa bil vržen na cesto vsled zahteve rdečkarjev. Taki so ti osrečevalci delavstva! Ubogi delavec, ki jim gre na lim! Gospodarski del. Nehal šteoHif. V neznosnih časih živimo. Slabe letine, draginja, denarne krize, polomi na vseh straneh. Sedaj pa še vojska tam na jugu, ki meče zlasti k nam v Avstrijo vso težo svojih posledic. — Na Dunaju si v parlamentu belijo glave razni finančniki, kako bi davkoplačevalce še kje pritisnili, da bi mogli dobiti novih dohodkov v pokritje velikanskih stroškov za uradništvo in vojaštvo. V teh težkih časih so pa začele razne velike avstrijske in ogrske banke objavljati svoje račune za preteklo leto. Ogromne prometne številke, velikanski milijonski dobički in dividende dajo človeku misliti. Poglejmo si samo nekatere te račune: Splošna depozitna banka izkazuje čistega dobička.....K 4,497.369 Nižjeavstrijska eskomptna družba izkazuje čistega dobička . . „ 9,047.298 Splošna prometna banka izkazuje čistega dobička.....„ 4,937.876 Ogrska kreditna banka izkazuje čistega dobička...... 12,003.216 Ogrska komercijelna banka izkazuje čistega dobička . . . . . » 14.648.842 Pet bank skupaj izkazuje čistega dobička........K 45,134.601 t. j. petinštirideset milijonov! Kam se bode ta denar razdelil? Med bogate akcijonarje, ki bodo dobili najmanj 6 do 17 odstotkov dividende. To se prav? da se njihov denar obrestuje po 17 od sto. Sedaj pa se spomnimo, kako so zacvilili bogataši po celi Avstriji, ko se je reklo, da naj se osebna dohodnina poviša pri onih, ki imajo več kot 10.0C0 kron dohodkov na leto. Vpili so, kot da bi jih hotela država oropati, in vendar so tukaj ravno najlepši viri za nove dohodke državi. Akcijske banke so tiste moči pri nas in tudi drugod, ki obvladujejo vse, denarni trg, politiko, časopisje, industrijo in trgovino. Na denarnem trgu skrbe za visoke obresti; v politiki, da se jim ne nalože visoki davki; v židovskem časopisju pišejo tako, kot njim prija; industrija je odvisna od njih, ali na ta način, da ji po-sojujejo denar, ali pa da so banke same udeležene pri velikih industrijskih podjetjih. Stara reč pa je, da drag denar, drago blago, pa naj si bo industrijsko ali trgovsko. Vsled tega moramo tudi vse tako drago plačevati. Železo, petrolej, premog, špecerijo, manufakturno blago i. dr. Ako gledamo to vse pred seboj, vidimo, da se ne da drugače uspešno nastopiti proti tej premoči kapitalizma, nego z močno organizacijo delavskih in kmetijskih moči. V parlamentu in deloma tudi v deželnih zastopih se bijejo boji med kapitalizmom in tlačenimi sloji. Zato neumno tisto ljudstvo, ki voli v te zastope ljudi, ki niso izmed ljudstva. Liberalec in ne socijalni demokrat nista še nikdar uspešno nastopila proti brezsrčnemu kapitalizmu. prilogu »Gorenjcu" Slev. 8 \z I.1913. Vojna. Kmalu bo preteklo tri tedne, kar je balkanska zveza odpovedala premirje in se je vojna zopet začela. Balkanske države so pri odpovedi premirja imele najbrž namen, udariti z vso silo na Turke in jih po par odločilnih bitkah prisiliti, da sklenejo za balkansko zvezo ugoden mir. In res. Takoj, ko se je vojna zopet začela, je prišlo do prav krvavih spopadov, ne sicer pri Čataldži, kakor so mnogi pričakovali, pač pa malo južnoza-hodno od Cataldže na Galipoljskem polotoku. Bolgari so poizkusili zasesti Bulair, zelo važno postojanko, in so v teh krvavih bojih žrtvovali mnogo vojakov. Posrečilo se jim je Turke izriniti iz važnih pozicij, a Bulair, ko to pišemo, ni še v bolgarskih rokah. Zelo važno je, da se je Bolgarom posrečilo preprečiti izkrcanje turške vojske pri Šarkoju. Turki so hoteli tam postaviti na suho močno armado, ki bi Bolgare obšla in jih od zadaj napadla. Pa Bolgari so vse te poizkuse preprečili, Turki so mogli izkrcati vsega le 2000 mož. Te so Bolgari pošteno potolkli. Najbolj neveselo je to, da se Odrin tako dolgo drži. Sukri paša je odločen poveljnik, ki pravi, da bo mesto rajše razdejal, kakor pa da bi se udal. Vkljub silnemu obstreljevanju in veliki lakoti, ki mora vladati v Odrinu, ni prav nič gotovo, če se bo posrečilo Bolgarom tako kmalu to trdovratno mesto prisiliti k predaji. Podobno kakor pri Odrinu je položaj tudi pri Skadru, še vedno za Črnogorce neugoden. Zavzeli so sicer z junaškim naskokom Brdanjol. Niso pa imeli sreče pri zadnjem napadu na Taraboš in na Brdico. Posebnb Brdica je važna postojanka, ker če bi Črnogorci osvojili Brdico, bi bil Skader odrezan od ostalega sveta. Mesto ne bi moglo več dobivati živeža in pomnoževanje skadrske posadke po Albancih, ki prihajajo v mesto in se bore na strani Turkov, bi moralo tisti mah prenehati. Pri Čataldži se vrše večkrat ostri spopadi med Bolgari in Turki. Ali to so le bolj majhne, čeprav dostikrat zelo krvave praske prednjih čet. Do kakega odločilnega boja na tem bojišču še ni prišlo. Vesti o turških uspehih so se izkazale kot zlagane. Kaj delajo Grki pri Janini, se ne ve. S tega bojišča ni zadnji čas nobenih vesti. Iz tega se da sklepati, da mesto najbrž še ni blizu predaje. Tako se vojna na vseh bojiščih nadaljuje brez konca. Zdi se, kakor bi bila balkanska zveza malo podcenjevala Turke. Čeprav vladajo v njihovi armadi strašne zmede in oficirji sami niso edini in tudi armada ni preskrbljena z živili, vendar so Turki premirje v to porabili, da so svoje pozicije utrdili in vojaštvo pomnožili. To je že nekaj. Bolgari so od dolge vojne seveda že kolikor toliko utrujeni, čeprav je njih moč prejkoslej nezlomljiva, in tudi v armadi vlada vzoren red in disciplina, vse drugače kakor pri Turkih. Kakor vse kaže, vojna lahko traja še dolgo časa, če se velesile ne okorajžijo in ne pritisnejo na Turke, da sklenejo tak mir, ki bo dal balkanskim državam to, kar jim gre po vsej pravici. PolitiCni obzor. Iz parlamenta. Poslanska zbornica se že delj časa ni sestala. Sedaj zborujejo razni odseki. Proračunski odsek se peča brez konca in kraja z laško pravno fakulteto in je nedavno sklenil predlagati zbornici, da se ista ustanovi v Trstu, kar se seveda nikdar ne bo zgodilo. Justični odsek se posvetuje o novem advokatskem redu. Najvažnejša pa so posvetovanja v finančnem odseku. Gre za nameravano vpeljavo večjega davka na dohodnin**. Pri tem davku bi bili posestniki malo manj prizadeti, kot drugi. Trgovci in obrtniki ter osebe, ki vlečejo letno velike dohodke, bi morali plačati večji del. A kadar gre za žep, ti gospodje ne poznajo nobene šale. Zato se z vsemi štirimi upirajo proti temu, da bi ta vladna predloga postala postava. Posebno se upirajo aoločbi, da sme vlada zahtevati vpogled v trgovske knjige, če bi se ji zdelo, da je kdo letni dohodek iz svojega podjetja prenizko napovedal. Debate se vlečejo v tem odseku že tako dolgo, da bi človek že skoro lahko govoril o — mali obtirukcijt proti tej predlogi. Prav škoda, da tako pričakovana finančna reforma, ki sama na sebi ni nič napačna, ne bo mogla priti do Velike noči pod streho, ker se morajo kmalu sestati deželni zbori in ima državni zbor le še malo časa na razpolago. Ministrski svet, ki se je sestal 16. in 17. t m. se je razgovarjal o zunanjem političnem položaju naše države. Sklenilo se je, da so raz- mere take, da država ne more demobilizirati. To državo stane vsak mesec 14 milijonov kron, ne glede na škodo, ki jo trpe svojci pod orožje poklicanih vojakov. Za pomnožitev armade bo vlada od delegacij zopet zahtevala okroglo 500 milijonov novih kreditov. Drugo vprašanje, s katerim se je ministrski svet pečal, so trgovinske pogodbe z balkanskimi državami in je sklenil neke »inštrukcije", na podlagi katerih se naj vodijo bodoča pogajanja. Ogri imajo zopet nov škandal. Poslanec Desy je vrgel ministrskemu prezidenlu Lukaču v obraz, da je »največji panamist" (goljuf) in da je nad štiri milijone kron državnega denarja porabil za to, da je delal s tem denarjem volitve za svojo stranko. Iz tega je prišla tožba in Desy je bil obsojen, vkljub temu, da je trdil resnico. Tak ministrski predsednik, ki tako brezvestno trati državni denar, je mogoč res samo na Ogrskem. Nemčija pomnoži svojo armado na 850.000 mož, ker hoče na vsak način zavarovati svojo premoč na kontinentu podobno, kakor jo ima Anglija na morju. Posledica tega je, da tudi Francozi pomnožujejo svojo armado. Tako se vse oborožuje. Francija. Poincarč, novoizvoljeni predsednik republike, je 18. t. m. nastopil svoje mesto. V Rusiji praznujejo ta mesec 300 letni jubilej sedaj vladajoče vladarske hiše Romanov. V Peter-burgu in Moskvi se bodo vršile velike svečanosti. Komisija ruske državne dume je v to svrho dovolila 485.000 rubljev. Med Bolgarijo in Rumunijo so razmere še vedno napete. Rumuni zahtevajo Silistrijo. Najbrže pride spor pred forum velesil, ki bodo odločile. Prepovedano bolgarsko predavanje. Bolgarski poslanec dr. Spisarevski je nameraval predavati v nekem družbenem domu v Pragi. Policija je predavanje prepovedala z motivacijo, „da "bolgarski jezik v Avstriji ni navaden". Prvega marca pa pridejo v Trst zborovat delegati Albancev. Bog ve, v kakem jeziku bodo ti govorili. Pogreb poslanca Schumeierja. Pogreb umorjenega socialno-demokratičnega poslanca Schumeierja se je izvršil na Dunaju v nedeljo popoldne. Ker je poslanec Schumeier padel kot žrtev zavratnega napada, katerega je obsodil ves Dunaj ne glede na politično mišljenje, je pač umevno, da se je pogreba udeležilo tudi mnogo Dunajčanov, ki sicer s socijalno demokracijo ne marajo imeti nič opravka. Tako si je razlagati ogromno udeležbo pri pogrebu. Pripomnimo še, da je tudi voditelj slovenskih socijalnlh demokratov, g. Etbin Kristan, čutil potrebo udeležiti se osebno pogreba na Dunaju. V Mehiki je prava revolucija. Dežela ne more priti do miru, odkar je bil v maju leta 1911. prognan stari diktator Porfirio Diaz. Na njegovo mesto je bil izvoljen Madero. Od tega ni bilo nič dobrega pričakovati. Komaj je prišel Madero do viaue, že je začel državo izrabljati in bogatiti na državne stroške sebe in svojce. Vpeljal je v Mehiki tako strahovlado, da je imel kmalu proti sebi vse, posebno vojaštvo. To je začelo rovati proti lijemu. Pri tem je seveda ime prejšnjega prezidenta Diaza vleklo. Na čelo gibanju se je postavil njegov stričnik, polkovnik Feliks Diaz. Prišlo je do upora. Diaz je bil obsojen na smrt, potem pomiloščen. Pred kratkim se mu je posrečilo uiti. Uporniki so se mu zato pridružili in sedaj je vzbruhnila v Mehiki revolucija vnovič na vsej črti. Uporniki so bombardirali glavno mesto. Boji še niso končani. Gotovo je, da se bo Madero moral umakniti. Naslednik, pravijo, bo de la Baras. Sicer pa bodo najbrž ameriške Zedinjene države vmes posegle, če se kmalu ne napravi red. DOPISI. Šenčur pri Kranju. Ker se ima občina razdeliti v dve samostojni občini: Šenčur in Ve-lesovo, je bil sedanji občinski zastop razpuščen in vodi začasno občinske posle dosedanji župan Janez Blagne, kateremu stoje na strani zaupniki: Jože Stružnik iz Tupalič, Miha Štempihar iz OI-ševka, Jože Jereb s Praprotne Police in Jože Grkman iz Velesovega. Iz Mavčič. Pri nas imamo od 4. februvarja dalje gospodinjski tečaj. Udeležuje se tega potrebnega pouka 20 deklet s hvalevredno marljivostjo. Voditeljici sta gospodični učiteljici Julija Jaklič in Angela Zakotnik. Da se je tečaj sploh omogočil, gre pa največja hvala g. Francu Zevniku, po domače Banka, ki je pred vsem dobro misel sprožil ter dal vse prostore brezplačno v porabo. Za drva skrbe dekleta sama, tako občina ne bo imela nobenih posebnih stroškov. V Tržiču je visela nekaj dni iz Pelarjeve gostilne, kjer imajo socijalni demokratje svoje zbirališče, rdeča zastava v znak žalovanja nad smrtjo socijalno • demokraškega poslanca Schumeierja, kojega je zlobna roka usmrtila.. Le v soboto je za čas, ko je komisija občinskega odbora ogledovala tik gostilne neko občinsko pot, izginila V nedeljo je pa zopet visela. Ločani prav radovedno povprašujejo, kdaj bo njihov poslanec prišel med nje in jim poročal, kaj je storil za Škofjo Loko v dolgih petih letih svojega poslancevanja. Takega poslanca Loka še ni imela! Pa je res nekaj redkega, da bi se izvoljeni poslanec toliko časa ne pokazal svojim volilcem. Ciril Pire pa ima za vse drugo čas, samo za svoje volilce ne. Celih pet let ga že ni bilo v Loko. Imeniten poslanec to! Ločani pravijo, naj. bi mesto tega, da prodaja v .Savi" svojo neokusno polemiko, raje prišel na javen shod in tam pokazal — kaj zna._ Novičar. Obrekljive! ljudstva, Umor poslanca Schumeierja na Dunaju izrabljajo liberalni listi za to, da zabavljajo na S. L. S. Ta, pravijo, uči svoje pristaše, da je treba nasprotnike „s kolom pobiti". Nam se zdi tako pisarenje ne samo krivično, ampak naravnost prismojeno. Tisti, ki vzbuja najbolj divje strasti med ljudstvom, je ravno liberalno časopisje, ki od tega živi. No, sicer pa mi privoščimo liberalcem to vpitje. Dobrega imena našemu kmečkemu prebivalstvu liberalni časnikarji ne bodo vzeli, o tem je vsak uverjen. Kdor gre po deželi, se itak lahko prepriča, da bolj ko ljudje postajajo zavedni pristaši S. L. S. bolj dobivajo tudi smisel za to, da je pošteno in trezno življenje glavna obramba kmečkega stanu. Tak kmetovalec se ne bo pretepal s svojim političnim nasprotnikom. Ni potreba, saj ga lahko s pametno besedo užene. Tako vzgaja naša stranka svoje ljudi. To je naš sistem. Kdor pa je pijanec in pretepač, ta v naši stranki nima nič opraviti in se stakim življenjem sam izključi. Ne ostaja mu druzega, kakor da gre med liberalce, za katere je vsak dober, da le bere „Dan" ali pa »Narod". •Zarjo* opozarjamo na naš damišnji članek o razmerah v okrajni bolniški blagajni v Kranju. Upamo, da bo to zadostovalo, da se ne bo več poganjala za to blagajno. Naj se uredniki »Zarje" le informirajo pri delavcih v Kranju. Bodo zvedeli, kako strašno je s to blagajno tukajšnje delavstvo zadovoljno. — Glede prispevkov in podpor pa je naše mnenje tole: Mali doneski in visoka podpora se ne izključujejo, seveda, če blagajna zna varčevati pri upravi in ne plačuje funkcionarjem mastnih plač. Žal, da so pri mnogih okrajnih blagajnah funkcijonarji preveč plačani in je uprava predraga. Zato se pa morajo seveda podpore za toliko zmanjšati. Menda bo sedaj vsem jasno, kako se vkljub manjšim doneskom dajo doseči — večje podpore. Uredniki «Save» so duhoviti ljudje. To se vidi ne samo iz njihove polemike, ampak tudi že iz tega, kako mikavno znajo naslavljati svoje članke. Najprej smo brali parkrat zaporedoma dolgo klobaso, kateri so dali ime »Bolne gosi". Uvodnik v zadnji številki pa nosi nič manj duhovit naslov »Svinčeni podplati". Kakor v prvem članku ni ves čas nič govora o goseh, tako tudi v zadnjem članku ne najdeš nič o„ podplatih. Bralec je obakrat pošteno potegnjen. Čeprav uredniki »Save" niso v zadregi za originalne naslove, jim vendar za prihodnjo številko predlagamo drug naslov. Naj naslove svoj uvodnik, recimo, .Prazna c'ama", Bo ravno tako originalno, pa bo vsaj v soglasju z — vsebino. V aferi Lubajnšek je doživel mestni zastop kranjski lep poraz, ki bi si ga bil lahko prihranil, če bi bili nekateri mestni očetje malo bolj previdni. Pa previdnost ni doma na našem rotovžu. Če piše »Sava", da zadnja beseda v ti zadevi še ni izrečena in je izid pravde »v božjih rokah", smo mi tudi teh misli. Kar v božjo voljo naj se vda, je res najbolje. Preslepi j en i in ne Se oteti. Kako prav je imel g. dr. Pregelj, ki je v Koledarju Družbe sv. Mohorja pokazal liberalne učitelje narodu v pravi luči, nam dokazuje zopet glasilo teh učiteljev, ki se imenuje »Dan". Neki učitelj je dne 17. t. m. v »Dnevu" priobčil članek, v katerem kliče na boj proti katoliški cerkvi. V tem članku pravi, da je naloga učiteljev, vzgajati mladino k svobodnemu mišljenju, da katoliška cerkev za-sužnjuje in ubija proste misli človeka, da učitelj-stvo ne sme poznati nikake absolutne dogme, ter kliče zoper nauke cerkve na boj učiteljske voj-ščake in vojščakinje. — To nesramno izzivanje že presega vse meje. Store naj se kmalu bolj odločni koraki proti tem preslepljencem, da ne bo naš narod trpel velike škode. Na to opozarjamo naše zastopnike v šolskih zastopih. Ako se 54 učiteljev in učiteljic kranjskega okrajnega glavarstva, ki jih svobodomiselci vsled znanega glasovanja štejejo med svoje, strinjajo z zgoraj navedenim pozivom, potem so vsi ti vzgojitelji mladine od nevernih naukov že tako preslepljeni, da bodo težko oteti. Oteti pa moramo naš narod! Naša elektrika. Prebivalci mesta Kranja imajo veliko veselje s svojo elektriko. Zadnjič enkrat je kar dvakrat en dan odpovedala. Kako prijetno je takole zvečer letati za svetilkami in svečami. Pa če jih ni pri rokah .. . Vsesokolskega zleta, ki se je imel vršiti letošnje poletje v Ljubljani, najbrže ne bo. Pripravljalni odbor menda ne more dobiti denarja. Vsaj tako se govori. V kranjskem političnem okraju se bodo vršili vojaški nabori dne 10. marca za sodni okraj tržiški, in sicer v Tržiču ob 9. uri dopoldne za občino Tržič, ob pol 10. uri za občino Križe, ob pol 11. uri pa za občini Sv. Katarina in Sv. Ana. Dne 11. marca bodo vojaški nabori v Kranju, in sicer ob 8. uri za občino Šenčur, ob pol devetih za občino Cerklje, ob 9. uri za občini H rastje in Voglje, ob pol 10. uri za občino Preddvor in ob 10. uri za občino Smlednik. — Dne 12. marca 1913 se nadaljuje vojaški nabor v Kranju za"občino Kranj ob 8. url, za občino Predoslje ob pol 9. uri, za občino Stražišče ob 9. uri, za Naklo ob pol 10. uri in za občini Mavčiče in Sv. JoŠt ob 10. uri. — Dne 14. marca 1.1. se vrši nabor v Škof ji Loki, in sicer ob 8. uri za mestno občino Škofja Loka, ob pol 9. uri za občini Poljane in Javorje, ob pol 10. uri za občino Trato in ob 10. uri za občino Oselico. Drugi dan, to je dne 15. marca se bode vršil vojaški nabor v Škofji Loki ob 8. uri za občini Zminec in Sora, ob pol 9. uri za občino Selca, ob 10. uri za občino Železniki in ob pol 11. uri za občino Sorica. Stavodolžni mladeniči naj pridejo k naboru umiti in snažni po vsem telesu, morajo biti povsem trezni ter ne smejo vpiti in razgrajati, sicer bodo strogo kaznovani. Ukazom svojih županov se morajo pokoriti, sicer imajo slednji pravico, da pripeljejo nabornike skupno pred naborno komisijo. Železni most čez Kokro pri Kranju bodo nadomestili z železnobetonskim. Tozadevni načrti so že izgotovljeni in jih c. kr. okr. glavarstvo v kratkem predloži višji oblasti v odobrenje. Da ne bo pri zidavi novega mostu pretrgan promet, bodo najprej podrli samo polovico starega mostu in šele, ko bo novi most toliko dograjen, da se bo promet mogel po njem vršiti, bodo odstranili drugo polovico sedanjega železnega mostu. Ko se bo zgradba začela, bodo sedanjo prenizko ograjo pri mostu radi večje varnosti povišali in odstranili žrd, ki leži sedaj čez sredo mostu menda samo zato, da ovira promet. Novi brzovlak na gorenjski progi se bo baje ustavljal tudi vPodnartu. Mi sicer ne moremo verjeti tem govoricam, čudno se nam pa zdi, da so že splošno razširjene. Ako se uresničijo, bodo izvale mnogo opravičenega šuma. Na progi od Jesenic do Ljubljane imamo vendar važnejše postaje, kot je ravno Poduart. Ako bi se namesto Škofje Loke vrinil Podnart, bi bilo pa ne samo neumno, ampak naravnost krivično. To je naše mnenje, katero naj blagovolijo prizadeti vpoštevati. Polanjko — izsleden. Ubeglega uslužbenca »Zadružne Zveze" v Ljubljani, ki le ponevcril 40.000 K in izkušal uiti z ženo v Ameriko, so izsledili na nizozemskem parniku »Vaderland", ravno ko je bil na potu v Ameriko. Roki pravice ne odide. Lova občin Šenčur in Velesovo bosta oddana za dobo od 1. julija 1913, do 30. junija 1918 v zakup na javni dražbi dne 31. marca 1913, in sicer se bo dražba prvega lova, ki obseza davčne občine Šenčur, Luže, Olševek in Tupaliče, izvršila ob 10. uri, dražba velesovskega lova pa ob 11. uri dopoldne pri. c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, kjer interesentom leže tudi na vpogled zakupni in dražbenl pogoji. Na obe dražbi opozarjamo gg. lovce. Gibanje ljudstva v kranjski okolici 1. 1912. V kranjski župniji: rojenih 110, umrlih 74, poročenih 15 parov. — Bčsnlca: r. 15, u. 12, p. 2. —Cerklje: r. 116, u.57, p.9. — Duplje: r. 19, u. 14, p. 2. -- Gorice: r. 18, u. 9. p. 7. — Kokra: r. 13, u. 7, p. 1. — Kovor: r. 23, u. 15, p. 3. — Križe: r. 90, u. 47, p. 8. — Lom: r. 16, u. 13, p. 5. — Mavčiče: r.26, u.20, p. 3. — Naklo: r. 37, u. 17, p. 4. — Podbrezje: r. 23, u. 22, p. 4. — Preddvor: r. 48, u. 30, p. 7. — Predoslje: r. 50, u. 18, p, 11. — Smlednik: r. 86, u. 70, p. 12. — Šenčur: r. 83, u. 64, p. 18. — Šenturška Gora: r. 14, u. 9, p. 4. — Šmartin: r. 88, u.67, p. 11. — Trboje (od l.avg.): r. 2, u. 3, p. 0. — Trstenik: r.22, u. 14, p. 4. — Tržič: r. 118, u. 94, p. 24.— Velesovo: r. 18, u. 5, p. 3. — Zapoge: r. 11, u. 5, p. 3. Iz teh podatkov se vidi, da v kranjskem okraju Število rojstev presega število mrli-čev. Vseh skupaj je bilo lani rojenih 1051, umrlo je 694 oseb in poročenih je bilo 160 parov. Učiteljske vesti v kranjskem šolskem okolišu. Začasna učiteljica v Dobrničah na Dolenjskem, gospica Ana Schiffrer, je imenovana za stalno učiteljico v Kovorju pri Tržiču. — Stalno nameščena sta: g. Peter Jocif na trirazrednici v Cerkljah in gospica Jela Oranič na trirazrednici v Šmart-nem pri Kranju. Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju Kranj se razpišeta stalni učni mesti: 1.) učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Kranju; vpoštevale se bodo le prošnje moških prosilcev; 2.) učitelja ali pa učiteljice na trirazredni ljudski šoli v Cerkljah. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju do 25. marca 1913. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. Razpis šolske stavbe. Radi oddaje zgradbe nove enorazredne ljudske šole v Podblici vršila se bo v torek 18. marca 1913 ob 11. uri dopoldan v hiši načelnika krajnega šolskega sveta Andreja Bešterja v Podblici št. 4 ustmena zmanjševalna dražba. Stavba se bo oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1913 spraviti pod streho, do konca julija 1914 pa popolnoma izvršiti. Načrti in stroškovnik so na vpogled pri krajnem šolskem svetu v Podblici. Vsem županstvom I Neki Maksimus Ncu mayer namerava naseliti v državi Para v Braziliji avstrijske izseljence. Dotični kraji pa so zelo nezdravi ter imajo skrajno neugodno podnebje za Evropejce. Županstvom se naroča, da naj po možnosti svari ljudstvo pred naselitvijo v Braziliji, posebno pa še v državi Para. »Gorenjska knjižnica*. Danes sta izšla 11. in 12. zvezek »Gorenjske knjižnice". Enajsti zvezek ima vsebino: Ciganski župnik, sp. V. Hy-bašek; Peter Hicinger, s p. Peter Bohinjec; Abstinent, spisal Fr. Pavšič; Meje loškega gospostva freisinških škofov, sp. A. Koblar, Kaznovana trmoglavost. Dvajseti zvezek pa obsega spevoigro »Ribičeva hči", spisal dr. Pregelj. Vsak zvezek stane 30 vin., 10 letošnjih zvezkov s poštnino vred 3 K. Naročnina se pošilja Tiskovnemu društvu v Kranju. Na tedenski semenj v Kranju dne 17. febi. je bilo prignanih: 188 glav domače govedi (za mesarja 100), 5 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 67 domačih prašičev ter 0 domačih koz in 00 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 86 v, za srednje pitane vole 82 do 84 v, za nepitane 78 do 80 v, za bosensko goved 84 v, za teleta 1 K, za pitane prašiče 1 K 22 v, prašiči za rejo 0 K 00 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 22 K; ječmen 21 K; oves 22 — K; koruza 21-50 K; ajda 24 K; proso 21 K; krompir 6 K 00 v, fižol (rdeč) 24 K, koks 30 K, detelja 180 K, slanina 0— K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 20 K, jajce 8 v, seno 650 K, pšenična moka 36 v, kaša 34 v, ješprenj 32 v. Godovi prih. tedna. Nedelja (23.) sv. Rom.; ponedeljek (24.) sv. Matija; torek (25.) sv. Val-burga; sreda (26.) sredp.; četrtek (27.) sv. Leander; petek (28.) sv. Roman; sobota (1.) sv. Albin.- DRUŠTVA. Društvo «Kranj». Zadnjo nedeljo je bila gledališka prireditev v »Ljudskem Domu" v Kranju, ki je vseskozi dobro uspela. V nedeljo bo repriza. Natančno oceno prinesemo prihodnjič. V nedeljo v »Ljudski Dom»! Izobraževalno društvo »Kranj" ponavlja v nedeljo ob polštirih popoldne gledališki igri: »Mati svetega veselja" in »Kjer je ljubezen, tam tudi Bog". Pričakujemo obilne udeležbe. V »Izobraževalnem društvu* v Kranju bo predaval prof. dr. Ivan Knific dne 27. febru-varja, ob '/¿8. uri zveter, o svojem potovanju po slikoviti Norvegiji do Severnega rtiča in bo pojasnil svoje potne spomine s krasnimi skiop-tičnimi slikami. Odbor vabi slavno občinstvo, da se udeleži tega zanimivega predavanja v velikem številu. „Orela v Kranju je imel 18. februvarja v dvorani Ljudskega Doma svoj letni občni zbor. Predsednik poda sliko odsekovega gibanja v zadnjih šestih mesecih : navdušenje za telovadbo, številni obiski odsekovih predavanj, sodelovanje pri dramatičnem odseku društva »Kranj" ter udeležba pri okrožnih prireditvah je lep pojav mladostnega življenja ter vzbuja up, da se orlovske vrste sčasoma še pomnožc. Predsednik Izobr. društva preč. g. dekan Koblar vspodbuja iante k neustrašenemu priznavanju načel organizacije in poda nekaj praktičnih navodil za poletno sezono. Sestavil se je nov odbor: predsednik kapelan dr. J. Kotnik, načelnik Venč. Bonač in odborniki: Gorjanc, Janežtč, Rudojf Florjančič, Janko Florjančič, Rebolj in Filip Šorli. Krepko naprej — nazdarl Vojaško veteransko društvo v Kranju dobi vsled sklepa zadnje odborove seje nove ogrinjalnike črne baive. Kdor bo tri leta član tega društva, bo postal lastnik ogrinjala. S temi ogrlnjalkaml nastopi imenovano društvo prvikrat pri letošnji velikonočni procesiji. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju je imela dne 16. februvarja občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je dosedaj 444 obrtnikov včlanjenih. Vajencev je prijavljenih 117 in pomočnikov 114. Slednjih je bilo med letom priglašenih 187 in odglašenih 73. Računski zaključek izkazuje 1071 K prebitka. Blizo sto obrtnikov še ni prijavilo pristopa. Stoindvajset neopravičenih obrtnikov se je oblastvu naznanilo. Gostilničarska zadruga za kranjski okraj bo imela dne 25. februvarja t. 1., ob desetih dopoldne, »pri Jelenu" v Kranju svoj drugi redni občni zbor. Na dnevnem redu je razen poročil načelnika in blagajnika ter določitve proračuna za prihodnje leto tudi spomenica na c. kr. okr. glavarstvo v Kranju radi gostilniških koristi, spomenica na c. kr. deželno vlado radi policijske ure, resolucija na nadzorništvo deželnega bolet-nega urada radi odpisa prostega vina za družine in posvetovanje glede pristopa zadruge s svojimi člani k deželni in državni zvezi gostilniških zadrug. Podružnica "Slovenskega planinskega društva* v Kranju priredi v soboto 8. marca 19 i 3. svoj redni občni zbor v bralni sobi tukajšnje »Narodne čitalnice". Pričetek je ob pol 8. zvečer. Izobraževalno društvo v Predosljih priredi v nedeljo 23. t. m. občni zbor, zvezan s predavanjem. Predava prof. Marinko o dogodkih na Balkanu. Vabljeni so posebno možje in fantje. Brezje. V nedeljo, 2. marca, priredi Izobr. društvo na Brezju igro: »Marijin otrok sem" s petjem. Začetek popoldne ob 5. uri. Obrtna zadruga na Bledu vabi na občni zbor, kateri se vrši dne 2. marca 1913. v nedeljo popoldne ob 2. uri v hotelu »Triglav" na Bledu. Kat. delavsko društvo na Jesenicah priredi v »Delavskem domu" na Savi v nedeljo, dne 23. februvarja, igro »Nedolžna žrtev ali Gra-ničarji". Pri igri bo sodeloval društveni orkester. Začetek predstave ob pol osmi uri svečer. nasiejše nesli. Bukarest, 20. februvarja. Veliko senzacijo vzbuja dejstvo, da je kralj Karol poklical k sebi načelnika vojne stranke Bratianu. Iz tega se sklepa, da se je moral položaj med Rumunijo in Bolgarijo še bolj poostriti. Sofija, 21. februvarja. Šukri paša ne pusti tujcem oditi iz Odrina. Carigrad, 21. februvarja. Rusija hoče vplivati na Turčijo, da bi se sklenil mir. Carigrad, 20. februvarja. Položaj pri Ča-taldži in na Galipoljskem polotoku se ni nič izpremenil. Bolgari z obstreljevanjem Odrina nadaljujejo. Turkom se slabo godi. Petrograd, 21. februvarja. Rumunija in Bolgarija sta sprejeli predlog, da bodo v njunih zadevah posredovale velevlasti. Dunaj, 21. februvarja. Čuvaj se ne povrne več v Zagreb. Pariz, 20. februvarja. Delkasse postane novi francoski posel v Petrogradu. IT Eplleptlčnl bolniki H pomoč in zdravilo po novi zdravilni metodi. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordina-oljski zavod v Budlmpaatl, V., velika Kronengaoae 18. 288 3—3 ZohBzdrauniški in zobo-:: tehniški atelje :: Dr, 12*1 v. O lobočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holashacker, konc. zobotehnik v KRANJU *v»»m»»— v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do U. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—8 Razširjajte ..Gorenjca"! 36 1 Opravilna številka E 149/12 101 Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 19. iebruvarja 1913 opravilna številka E 149/12 101 se prodado dne 24. februvarja 1913 in naslednje dni dopoldne ob 9, uri v Kranju v Lajhu na željo zavezanca na javni dražbi: vozovi, krma, konji, deske, hišna oprava, poljsko ln gospodarsko orodje 1.1, d. Reči se smejo ogledati dne 24. februvarja 1913 v času nad 8. ln 9. nro dopoldne v Lajhu. C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek III. dne 19. februvarja 1913. SLOVSTVO. Katoliški verouk za realko, učiteljišče in dekliški licej. Prva knjiga: Verske resnice. (Dogmatika.) Po I. in II. gimnazijski veroučni knjigi priredil dr. Ivan Svetina. V Ljubljani 1913. V -raložbi ^Katoliške Bukvarne". Cena vezani knjigi 2 K 89 vin. To je naslov najnovejši Šolski knjigi, ki je prišla izpod marljivega peresa častnega kanonika dr. Ivana Svetine. Po vsebini ni povsem nova, temveč je sestavljena za namen, označen v naslovu, po dveh učnih knjigah za gimnazije. Dokaj obsežna tvarina je nad polovico skrajšana in znatno olajšana, posebno pri tistih oddelkih, ki so za umevanje bolj težavni, n. pr. dokazi za bivanje božje in za neumrjočnost duše. Delo se je pisatelju posrečilo. Kot učna knjiga bo gotovo izborno ustrezala svojemu namenu. Pa tudi izven šole ji želim mnogo prijateljev in kupcev. Zlasti iz vrst našega razumništva naj bi jo nabavili vsi tisti, ki jim še gorko bije srce ra vzvišene vzore svete vere. Na prijeten in ne pretežek način si bodo obnovili, razširili in utrdili svoje versko znanje in prepričanje. Kdor bi hotel tajiti, da je dandanes to živa potreba, naj samo nekoliko pogleda v naše časnikarstvo in novejše siovstvo: skrit in že tudi očiten boj zoper božjo ustanovo, ki ji pravimo Cerkev, se otvarja po naši lepi domovini. Prijatelj, ki ljubiš resnico, pa nimaš dovolj časa za prebiranje učenih strokovnih spisov verskega značaja, zaupno si omisli dr. Svetinov »Katoliški verouk". Ako se pa hočeš še bolj uglobiti v velevažno tvarino, se ti ni treba zatekati k tujcem, lahko si pomagaš na našem domačem književnem trgu: naše lepe in temeljito sestavljene štiri učne knjige za višjo gimnazijo imam v mislih. Dr. Svetinova apologetika, dr. Pečja-kova dogmatika in moralka ter dr. Medvedova cerkvena zgodovina obsegajo nepričakovano bogat vir verskega pouka in bodrila. Samo zajemati je treba! Kdor to rtori, bo hitro spoznal in čutil na sebi blagodejne in osrečujoče nasledke. Dr. Fr. Perne. Sprejme se samostojen Učenca ä za dimnikarsko obrt ä Isčf* ——zeip ugDdg1in" pgggjj Alojzi! Kariž dimnikarski mojster Sežana. 35 Meto M mora biti Izoelban o Izdela-oanln stopnllc, cementnih cevi In grobnih ohulr|eo. Isto tam se sprejmeta dva učenca za kamnoseško obrt. Zglasiti se je pri R. Jegliču, kamnoseku v Kranju. 33 Umetni zobje! Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo amerlbanskl umetni zobje posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi plombiralo zobie is 52-8 vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju O. Seydl, LJubljana. Najvarnejše In najugodnejše se naloži denar v odstot. pupitarno varnih zastavnih listih in komunal-£k nih zadolžnicah tajske deželne M nisi erara {zkušnia me '» itUlliti>i»*t>{>iliii*i»»>hM{liliiMti>»ig Hranilnica in posojilnica o Kranju reglstrooana zadruga z neomejeno zaoezo spreje oia hranilne vloge veak delavnik od 9. do 12. nre dopoldne ter jih obrestuje po 4'/a7o štiriiripol odstotka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po 5lJ _______.....------------ == na osebni kredit po 5!/2%« - -----== t Hranilnica Ima prostore o „L)ndskem domu" poleg inpne cerkve o Kranln. Uradnic od g. do iz. are fMm 8075112754 9MU 593 4173 Krasna birmanska darila! IVAN LETIGMK ™ t*90™ v Kranju velik« zalogo ur, zlatnine in srebrnine 552 8 Najnižje cene brez konkurence. Solidna postrežba. TIskarno Knjigoueznico priporoCa TISKOVnO DRUŠTVO, HRHilJ. Vse se izdeluje prau fino in poceni. 13 8 Priporoča se Vam v nakup raznega blaga za ženske in moške obleke po zelo nizkih ceuan in najnovejše vrste tvrdka IVAN SAVN IK Knnni trgovina manufakture in galanterije W% fl Ml J m*p- na drobno in debelo, "^s 6 52—8 priporoča svojo priljubljeno pivo kakor marčno s»r pivo -na I. in IL vrste, bavarsko vležano v sodčkih in steklenicah pričakujoč obilnih naročil. Ustanovljeno leta 1818. 23 26-5 Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.