Številka 24.
TRST, v četrtek 24. januvarja 1907
Tečaj XXXII.
gC Izhaji TMkl din 'Vi
radi ob nedeljah In praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P»sa'*<ie ie fir»-vilke ne prodajajo po 3 nvč. (o Htntink) v mnogih tnbakarn :h v T stu in okolici. L j ubijali. G > rici, Kranju, št Pe ru SeŽtni. N brrlini 8» Lnciji. T »lmini,
Ajdovščini, Pomo ni, D jrnbergu, SoUanu itd. €!£>'E OGL ISOY se račnniio po vrstah (liroke7S mm. visoke 2'f mm); zr trgovinsk- in obrtne ogUee po 2<» -totiak ; i a o-mrtn ce, r.ah alf, poslanice, oglase denarnih zavodov po r»0 >tot Za o*ta«e v tekstu lista do 5 vr< K. vnaka dr-.biljna *r-t» K J?. Mali oglasi po 3 Rtoi. be*:*!-«, n^imanj pa pm 40 utot. — Oglas« ttprele na In-erat»ii «'ddel*k uprave Edinosti--. — Plaćuje se -zkljočno 1« upravi ..Edinneti4.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti jc moč
larolalu znaša
za we leto 24 K, pol [aia 12 K, 3 mesece 6 K —,
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se'poii'jajo na ure 'nifttvo lista Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi 8« ne vračajo. Naročn no, oglase in reklamacije je p 'itijati na upravo 1 sta
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattf IS. {Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nreduik ŠTEFAN 4JODIN i. La^tnsk konsor. ij lin* . Edin st". — Natisnila tiskarna konzorcija
lista ...Edinost" v Trstu, ulica Giorgi > Galatti št. 18. t^s^as Po<tno-h ra nI I u i č u i račna St. 841*652. ——~ 1	TELETOM a tov. 1157. _
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 23. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu glede kon-grue. PusJ. Woblmayer je zakon toplo priporočal, d« »čim so socijalisti nepretrgoma prigovarjali.
DUNAJ 23. Zbornica je danes rešila predlogo o kongrui. Pri glasovanju o § 1 tega zakona je prišlo do burnih prizorom, ki 30 jih provzročih vsenemci, ker je bil pri tem glasovanju poleg § 1 \>prejet tudi predlog posi. Perica, s katerim se kongrua razteza tudi na redovnike, v kolikor opravljajo du-hovno-pastirako službo. Nadaljni štirje paragrafi so bili tudi vsprejeti. Konečno je bila predloga o kongrui vsprejeta v tretjem čitanju. nakar jc zbornica razpravljala o predlogi glede ureditve plač grško-katoliško duhovščine ter zakon tudi vsprejela.
Zbornica je potem pričela razpravljati o nujnosti predloga giede pokritja vojaških kreditov, ki lih je odobrila delegacija. Finančni minister Kerytow=>ki jc izjavil, da je od 400 milijonov kredita za vojaške in mornarične potrebščine delegacija doslej dovolila vojaški upravi le znesek 341 milijonov in sicer 220 milijonov za vojno upravo in 121 milijonov *a vojno mornarico. CM teh je po kvoti odpadlo na tostran-ko polovico 223.6. Od teh kreditov je dobila vojna uprava do konca leta 1906 — 187 milijonov, od teh odpade na avstrijski del 122.6 milijonov. Odgovor na vprašanje, kako da je avstrijska vlada izplačala znesek nad 122 milijonov, preden bc je oklenilo posojilo, je v tem, da so izjemoma nastopile ugodne gospodarske razmere, ki so ugodno upiivale na državne finance in so iz-lasti blagajniške zaloge tako ojačale, da smo zamogli brez posojila izplačati vojni upravi tozadevne svote.
Finančni minister je nato omenil, da je valutna politika, ki tta jo od uvedbe valutne reforme zasledovali obe državi ne le izredno ugodno vplivala m* utrditev državnega kredita. ;tmp,-:k ttiui na skupno gospodarstvo. Oočim se je v zadnjih letih silno podražil denar v Londonu in Berolinu, se je skupni avstroogr>ki banki posrečilo, da od težavnih okolnostih ohranila obrestno mero na 4Vi'7o ter ne le zadoščala vsem p trebam naše mogočno se razvijajoče industrije, ampak tiKii presktbovala vsa plačevanja izven države. Naš trgovinski rezevet ima povsem realen značaj. (Minister govori dalje.)
Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 23. Posl. Bernath je stavil sklepni predlog, s katerim se poživlja vlado, da predloži čim prej zakonski načrt /.a odpravo užitnine na vino. Posl. Lazar (neodvisna stranka) je urgiral, naj 6e prične h plačevanjem v gotovem denarju, ki je Avstrija na umeten način v interesu svojik vrednostnih papirjev odlaša. Govornik je izrazil željo, naj bi vlada v bodoče, ne oziraje »o na Avstrijo dobivala posojila na zapadnoevropskih trgih. Na to je bila debata o členu zaključena. Ministerski predsednik dr. We-kerle je na izvajanja posl. Lazarja, da se v liodoče ne najme več posojil v Avstriji odvrnil, da prihajajo državni prihodki v toliki iaeri, da bo Ogrska zamogla ne le brez posojil izhajati, ampak da tudi pokrije razne stroške za reiormna dela, ki bodo potrebna, tako da nam v hnžnjem ča&u ne bo treba najemati posojil (Živahna pohvala)
Ministercki predsednik je govoril potem o vprašanju posojila v inozemstvu in o potrebi davčne reforme. Konečno je prosil, naj
PODLISTEK.
zbornica vsprejme proračun. Nato so bili vsprejeti vai naslovi proračuna finančnega ministerstva. (Živahni eijen-klici na finančnega ministra dr.a Wekerle.)
Kriza v ogrskem ministarstvu
BUDIMPEŠTA 23. „Pester Lloydu poroča, da je pravosodni minister Po!onyi izročil ministerskemu predsedniku dr. \Wkerle svojo pismeno ostavko, ki jo dr. \VekerIe predloži minister>kemu svetu. Težko je kontrolirati to veruj etno, ali doslej nepotrjeno ve«t. Večerni listi poročajo nadalje, da je minister za notranje stvari grof Andrassv odstopil. Vzrok temu je baje. da je minister na-glasil potrebo, da mora Polonyi poiskati rehabilitacijo pri sodiščih. Vsled tega bi se lahko zgodilo, da bi neodvisna stranka smatrala, da je on provzročil odstop Polonyi-ja, ki je vstopil v kabinet kakor zastopnik neodvisne stranke.
Ko so se te vesti v kuloarjih poslanske zbornice razširjale, je mnogo členov neodvisne stranko izjavilo, da popolnoma odobravajo stališče grofa Andrassy-ja. Neodvisna stranka mora hiti grofu Andrassy-ju hvaležna. To razpoloženje pride do izraza tudi v formelni izjavi, da se prepreči odstop grofa Andrassjja, kar bi označilo resno omajanje koalicije. Ker smatrajo listi odstop Poionyi-jev kakor gotovo dejstvo, imenujejo njegovim naslednikom sedanjega državnega tajnika Antona Gun-therja.
Izgredi maloruskih dijakov.
LVOV 23. Maloruski v&eučiliščni slušatelji, ki so se pred nekoliko dnevi branili pri imatrikulaciji na tukajšnjem vseučilišču napraviti obljubo v poljskem jeziku, so danes opoludne. njih 200, vdrli oboroženi s palicami in cepci v vseučiliščno avlo, kjer se je pravkar vršila promocija. Navzoče občinstvo se je umaknilo. Dijaki so razbili pohištvo, podobe rektorjev na zidih, plinove kandelabre itd. Na to so se podali v postranske prostore, v vseučiliščno pisarno in v učne dvorane, kjer so nadalje razbiiali. Mnogo dvoran je skoraj popolnoma razdejanih. Na to so dijaki razbili okna in znesli iz učnih dvoran klopi na hišne stopnice.
Vseučiliščni tajnik dr. TVejnarz je bil s palico težko ranjen na glavi. Maloruski dijaki so se branili oddati svoje legitimacije. Ko je pri glavnih vratih vseučilišča hotela policija aretovati kolovodje, je 150 maloruskih dijakov izjavilo, da se skupno podajo na policijo. Sedaj jih tamkaj zaslišujejo.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 23. Posl. Gasparović (starče-vičanec) je imel daljni obstrukcijski govor, v katerem je skušal odvrniti starčevičance, da ne bi vsprejeli adrese koalicije.
Mraz.
DUNAJ 23. Tukaj je hud mraz. Včeraj je kazal toplomer 22 stopinj pod ničlo, danes ob 7. uri zjutraj pa 20 stopinj.
LVOV 23. Mraz je vedno hujši. Danes dopoludne je bilo 23 stopinj mraza. Sinoči je morala zdravniška postaja posredovati v 397 slučajih.
REKA 23. Tukaj je izreden mraz. Toplomer je kazal danes 10 stopinj pod ničlo. Vrhu tega brije ojstra burja. Morje je vihamo. Vse zvezo z Istro in hrvatsko obalo so pretrgane. Istotako počiva vsako delo v pristanišču in na železniški postaji. Vlaki iz Hrvatske in Ogrske imajo velike zamude. Po hrvatskih gorah sneži. Temperatura je padla na 20 do 23 stopinj pod ničlo.
RIM 23. Tukaj močno sneži. Danes zjutraj jo bilo skoraj poi metra snega.
———— ...... ■ ■ ———i^—	JJL1
PETROGRAD 23. Iz raznih strani države prihajajo vesti o silnem mrazu. V nekaterih krajih imajo do 35 stopinj mraza. V južno-zapadnih pokrajinah sneži, zato imajo vlaki velike zamude. Pristanišče v Odesi je zamrznilo.
INOMOST 23. V minoli noči je nastal silen mraz. V Severni Tirolski je padla temperatura na 20 stopinj R pod ničlo, v Vztočui Tirolski na 28 stopinj. V Vi nega vu sneži.
Francoski senat
PARIZ 23. Senat je razpravljal danes o finančnem zakonu ter je v zmislu poročila komisije vkljub prigovoru finančnega ministra zavrgel davek na klavirje, harmonije in orgije ter davek na neke lovske pravice.
PARIZ 23. Senat je vsprejel prorai n finančnega ministerstva ter je na to priči. 1 razpravljati o naknadnem proračunu glede novcev in kolajn. Senator Halgau je prijavil interpelacijo zaradi odstranjenja napisa na denarju „Dieu protčge la France", ki se nahaja na zlatih komadih po 20 frankov.
Bolgarski dijaki v Srbiji.
BEL1GRAD 23. Okolu 40 bolgarskih dijakov je zbežalo v Srbijo. Dvajset visoko-Šolcev je že dospelo v Beligrad, ter se nameravajo vpisati na tukajšnje vseučilišče. Iz Maroka.
TANGER 23. (Nemška kabelska družba). Poslanika Š,mnske in Francoske sta izročila včeraj ministru Mohamed el Torresu noto, v kateri sta izrazila 6voje zadovoljstvo nad postopanjem proti Raisuliju. Poslanika sta obljubila, da brodovje čim prej odpotuje, pod pogojem, da izvede Magzen sklepe algesirske konference.
Nezgoda na zeleznici.
AVGSBURG 23. Ekspresni vlak št. 12 je trčil skupaj z neko lokomotivo. Obe lokomotivi sta skočili s tira. Kuhar in pomočnik jedilnega voza sta bila lahko poškodovana. Sicer ni bil ranjen nihče. Vlak se je odpeljal po enoinpolurni zamudi.
Rusija.
Naslednik Birileva.
PETROGRAD 23. Minister vojne mornarice Birilev je odpuščen iz službe. Načelnikom flote bo imensvan generalni adjutant Dikov, njegov še ne določen pomočnik prevzame vodstvo ministerstva vojne mornarice. Velik poi ar. R0ST0V ob DONU 23. (Petrogr. brz. agentura). — Na posestvu delniške družbe Siegel je požar uničil vsa poslopja, med temi tudi tovarno. Škodo cenijo na več nego milijon rabljev.
Dovoljenje židovskim trgovcem.
MOSKVA 23. (Petrogr. brz. agentura). Dovolilo se je izročiti začasno tukajšnjim židovskim trgovcem obrtne liste za leto 1907 brez zakonitega izkaza, da imajo pravico tukaj bivati in se baviti s kako trgovino.
Slovenska nezavednost in železnica.
Veliko krivico dela železniška uprava ljudstvu s tem, da nastavlja med to uslužbence, nezmožne deželnih jezikov. Žal pa, da omogočuje in olajšuje to krivico železniški upravi mnogokrat ljudstvo samo, in največkrat oni nezavedneži, ki se radi prištevajo omikan-cem, zato, ker so morda pokukali v kako i mestno učilnico, ali ki so se v vojakih ali j kje drugje za silo priučili še drugega ali celo | tretjega jezika. Ti si prištevajo v veliko čast,
ako morejo govoriti tuj jezik, četudi s svojim človekom. Koder sem dosedaj služboval, pGv-sodi sem imel priliko proučevati to slovensko rak-rano. Naj je Krašovec, Gorenjec ali Istran, nagovarja me najraje v nemškem ali celo v italijanskem jeziku, da-si mu moj obraz jasno kaže, da sem slovenske matere pravi sin. Tako se godi tudi drugim, in tak način skoro odpada za uslužhence pj-treba poznanja slovenskega jezika. Železniška uprava seveda tudi računa s tem. Saj jej gre ljudstvo s svojo nezavednostjo na roko, mj-sto da bi povzdigalo svoj glas ter zahtevalo svoje pravice na svoji zemlji. Kdaj pride vendar naše ljudstvo do spoznanja, da je železnica, da so uradniki in vsi uslužbenci radi ljudstva in za ljudstvo, ne pa nasprotno?! Uradnik naj se uči jezika ljudstva, ne pa ljudstvo jezika uradnika! Kdaj izprevidi naše ljudstvo to, da bo izvajalo posledice iz tega?! Znano »i je več slučajev, ko železniški uslužbenec v čisto slovenskem kraju niti najmanje ne pozna jezika naroda in ima vedno opravila s strankami, največ s priprostim, nein-škemu jeziku popolnoma neveščim ljudstvom. Ali menite, da se kdo potoži radi tega ?! Nikakor, marveč to ubogo slovensko ljudstvo se trudi, da se sporazumlja z dotičnim uslužbencem. ako ne gre drugače, pa z jezikom gluhonemcev.... Seveda zna priti na tak način do sličnih slučajev, kakor se je pripetil pred nekaj meseci na Bledu, kjer bo mlekarska zadruga radi jezikovne nesposobnosti tamošnjega skladiščarja najbrže oškodovana za 1000 kron — slučaj, ki je čitateljem „Edinosti" že znan. In ako ljudstvo sedaj molči, ko je nova proga takorekoč šele v početku, nekako izgublja pravico govoriti tudi za pozneje. Kajti pozneje bo železniška uprav . lahko odgovarjala na ventuelne pritožbe radi v jeziku nesposobnega osobja : ker ste molče izhajali do sedaj, izhajate s temi uslužbenci lahko tudi še nadalje. — Naj bi vsaj zavedni možje, kakoršnjih je gotovo v vsaki občini nekaj, kakor n. pr. učitelj, župan, obč. tajnik itd., poučili nevedno ljudstvo, naj veduo in povsodi zahteva svoje pravo v svojem jeziku ! Poznam neko gospo, soprogo nekega ura \-nika v čisto slovenskem kraju. Večkrat jo poprašuje na postaji kak domačin, priprost človek, ki komaj zna par besedi nemških, po skladišča^ju. načelniku postaje, ali po katerem drugem uslužbencu, seveda v nemškem jeziku, kakor: „Sie Frau, wi ist Magaziner". ali, „wo ist Statitfngšeft", ali „wo ist Statioi:-verstknd14. Na vsakokratna taka prašanja odgovarja omenjena gospa doslovno: „Kako pa veste, da urnem nemški ?** Seveda odhaja praševalec z dolgim nosom ter ne vprašuje več nemški. Tako ravnanje bi odprlo oči marsikateremu nezavednežu.
Največ pa zagrešajo v narodnem oziru trgovci. Vsak trgovec, ki dobiva in razpošilja blago po železnici, gotovo ve, da je tovorni list last odpošiljalca, oziroma pozneje naslov-ljenca, in da ima stranka pravico izpolniti besedilo tovornega lista v kteremsibodi, v dotičnem kraju rabljivem jeziku; le za posil-jatve, namenjene v kraje, kjer ni dotični jezik (v našem slučaju slovenski) običajen, obsto i določilo, da mora stati zraven drugojezikov-nega besedila tudi nemški prevod. Kako pa ra -vnajo naši trgovci? ! Klasičen je sledeči alučat. Neka slovenska trgovina z južnim sadjem w Trstu pošilja sadje v neki čisto slovenski kraj na Gorenjskem neki branjevki, ki ne umeje besedice druzega nego slovenski, ln kako je izpolnjen tovorni lidt? Vse besedil j z naslovom in podpisom vred - - nemški. Krona vsemu je podpis, namreč pečat: N. N. Obst- Sudfruchtenhiindler — Triest . . .
Ne jiipsl&vaiisKgiH Pijemostn.
Popotni utrinki iz Srbije.
Piše Franjo Krasovec.
VI.
Turško vladanje in sodstvo, in njihovo postopanje z rajo je največji vzrok, da je hHo prejšne čase po Srbiji, Bosni in Hercegovini mnogo hajdukov. Ako človek zna, da ga sodišče in zakon ne čuvata pred silo in krivico, mora se sam čuvati in iskati si svojih pravic. Mnogemu Srbinu je odvzel Turčin vse, ali mu je storil kakšno drugo krivico ; i ato je odšel Srb v hajduke, da se maščuje, m mnogi je odšel v hajduke samo, da si nanosi hrane in obleke in orožja po svoji volji. Zato so bili hajduki ponajveč odlični ljudje in vsi so se smatrali bolj za junake nego za loparje. Bajo Pivljanin in Limun moreta se v srbskem jeziku nazvati hajduka ali bi jima Nemec prej mogel reči, da sta junaka nego roparja. Imela sta po ato in ▼*£ drugo v, s
I katerimi so po leti četovali Širom Bosne in i Srbije in zimovali so po mestih jadranskega Primorja. Takšni hajduki so se rekrutovali od ' prvih plemičev, ko so Turki popolnoma obvladali Bosno in Srbijo in osobito v 16. in 17. veku pa so branili beneško Primorje od Turkov, na pr. Janković Stojan, Senjanin Ivo, Smiljanić Ilija itd., katerih imena se slavijo v narodnih pesmih. Od vseh teh je najstareji starina Novak. V Bosni sem našel ; mnogo imen „Novakova stjena" (dolbina), o i kateri se pripoveduje, da je Novak pod svojo ' starost v njej živel in na potu ie držal pro-I strto suknjo in pokraj nje sabljo, vtaknjeno v zemljo ter so potniki po svoji volji metali drobiž na razprostrto suknjo.
Dasi mnogi niso šli v hajduke, da bi delali zlo, to je, da plenijo in ubijajo, ampak j samo, da si ohranijo svoje življenje, ali da ; se nad kom za kaj maščujejo, ali da živč ' svobodno. Pravi hajduk ni i.ikdar ubil človeka, ki mu ni ničesar hudega storil, njemu je sramota vzeti siromaku kaj druzega, iz-i v zemni lepo orožje ; ali pričakovati trgovce na potu in udarjati na biše bogatih ljudi, hajduku ni bila sramota. Stari hajduki so najraje pričakovali, ako je bil kam poslan carski denar. Hagduki so hodili po 10—12 slrapno
! in vedno so imeli svojega „harambašo" (po-; glavarja). Ime harambaša se je med Srbi in i Hrvati do današnjih dni ohranilo, n. pr. Ha | rambašić (glasoviti pisatelj hrvatski.) V vsaki kneževini je bilo nekoliko srbskih pandurjev (policajev), mestoma pomešanih s Turki, ki so zasledovali hajduke ; kedar so se hajduki pojavili v veliki množini, vzdignilo se je liudstvo in jih zasledovalo. No, jedni so jih v društvu zasledovali in pobijali, po hišah pa so jih skrivali; ali zopet se je dogajalo, da so jih našli in pobili in njih glave so pan-durji odnesli Turkom; te glave so potem Turki po mestih nasajali na kole. Hajduk se je mogel predati, kedar je hotel, to je : obvestil je kneza in sodnike, da mu izdajo listino „buruntijo" in potem je ostavil hajdu-štvo in nikdo mu ni smel ničesar predbacivati, ako jc komu kaj vzel ali koga ubil. Predani hajduki so postali najčesteje pan-durji, deloma, ker so se odvadili hišnemu poslu, pa jim je delo mrzilo, deloma, ker so oni najbolje poznali hajduške sledi. Najbolj so se pomnoževali hajduki po končanih vojnah ; kedar so tako postali narodu v veliko nadlego, izišli ao Turki na „teftii", pa so zatvorom in globami primorali seljake, da so šli lovit hajduke. Od dobe, ko ao hajduki v
Srbiji doigrali svojo ulogo. je prošlo že već nego stoletje in danes se po kraljevini Srbiji tako varno potuje kakor po vsaki dru^i evropski državi. Potoval sem z vlakom, na vozu in peš po Srbiji in nikjer se mi ni mč žalega pripetilo. Tujec, potujoči po Srbiji, uživa posebno brambo državnih organov. Kaj druzega je seveda potovanje po srbskih krajih pod turško vlado n. pr. v Makedoniji itd.; tam seveda si ni tujec trenotek sve*t življenja. — —
Božična doba si je med Srbi ohranila prelepe navade. „Danas dan, sutra dan, preko sutra badnji dan", govori se deci, ko nastopa tretji dan pred božičem. In ko pride , ta, in je napočil drugi dan, se čuje od vsel i strani : „Danas dan, sutra badnji dan, preko j sutra božič". Božič se pričakuje, da pride na belem konju, preko celih šest tednov trajajočega posta; ali to čakanje prehaja poslednje ' dni v nestrpnost. Povsodi je slišati radostno pesem, ki se posebnim načinom poje : „Božič, božič bata. noei kitu zlata, da pozlati vrata, i oboja poboja i svu kača do kr^ja".
(Pride fie.)
Stran II.
»EDINOST« štev. 24
Radovedni smo. s čim more ta narodni trgo- truma, Poljakov in socijalnih demokratov, vce opravičiti svoj nemški pečat!	Glavno vprašanje je torej, dali se strankam,
V Trstu, dne 24. januvarja 190T
velike
Juga"« ki si jih pridobiva
KvoUm Tnarem da iim dopisujejo ter da^osvestjo in ob znam d.sc.pl.n,ram organ,« WOjim aenarjem, aa pm u p j j	to stranke jo računati, da ohrani stojo
lzpolnujejo tov< rno liste _v_ njihovem jeziku. ^^ ^ pnlnemJ obs,„u. Tuđi 0 Poljakih ni
verjetno, da bi izgubili na mandatih. Isto velja tudi za socijalno demokracijo, ki ima dobro organizacijo in zelo spretno vodstvo, ki zna pridobivati simpatije tudi med meščanskimi sloji. Neka vest iz Berolina trdi celo, da je zelo verjetno da socijalni demokratje odvzamejo liberalcem prvi berolinski okraj, jedini ki so ga imeli liberalci še v svoji posesti! Pa ni samo ta okolnost, ki daja vo-litvi v tem okraju veliko važnost, ampak tudi
v
česar ni opaziti do sedai še nikjer. S tem hi pripravili italijanske trgovce do občutne potrebe po slovenskih korešpondentih. Ali iševeda : pred vsem morajo imeti sloveuske mestne trgovine toliko taknosti, da ne zagrenijo takih nesmiselnosti, kakor je ona gori omenjena, ko slovenski trgovec v slovenski kraj slavonskemu odjemalcu pošilja blago pod n -inškriii besedilom.
C&9 bi že bil, da bi se naše ljudstvo vendar enkrat začelo zavedati ne samo svojih dolžnosti, ampak tudi svojih pravic. Dokler se bomo pred tujcem sramovali svojega lastncg.i jezika, zaničeval nas bo tujec in zasmehoval, kuj ti : kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Kraševski.
Še vedno Dunaj „za Dalmacijo" !
(Dopis.)
Vrag jim ne daja miru, še si nočejo zapomniti, da „pritisnuto sve to jače ot-skače". Čitatelji vedo že kdo so ti „genera-lašiu v Dalmaciji in kaka jim je naloga tedaj, ko je dozorelo vprašanje o zjedinjenju Dalmacije. Rujejo nesrainneje od Franka v Banovini, vs t raj ni so, kakor zna le biti dunajski politik, kadar „dela" za ».blagostanje" Dalmacije in „srečo" Balkana. Ali narod v Dalmaciji, ta potrpežljivi, blagi do sedaj pokorili rod —- vsakomur, dviga glavo in napoveduje dunajski politiki — hinavstva sodnji dan. — Generalati imajo ta vspeh, da se r idi zadnjemu dalmatinskemu seljaku odpirajo oči. da vidi. od kje ga bije led.
To potrja tudi njihov zadnji fiasco mi-t ole nedelje, kjer so s»redi Dubrovnika kjer r » osredotočili svoj štab, doživeli takov poru/ da ga bodo pomnili za dolgo.
Hrvatska in srbska omladina je sklicala namreč ljudski shod, na katerem je ves Du-;rovaik glasoval zaupanje rodoljubu in prvaku županu Peri Ćingriji, ki bi ga Dunaj hotel zrušiti. Generalati sn se pojavili, ali oiii so s prezirom odbiti. Na to pa je vladni komisar - razpustil shod in z orožniškimi bodali .-o hoteli zapreti grla vsemu narodu, da ne bi peval slogi in svoji svobodni bodočnosti.
Teuiu hočemo pridodati samo io, da jo Hrvatski končno odzvonila silnemu Khuenu, pak odzvoni tudi — o tem smo uverjeni — Varešaninu in politik^ njegovih dunajskih gospodarjev.
Polonyi-jev pa<lee neizogiben ?
Iz Budimpešte poročajo : V tukajšnjih političnih krogih smatrajo položaj Polonvi-jev neizdržljivim. Tudi del stranke needvianosti — torej njegove lastno stranke — se je sedaj postavil proti pravosodnemu ministru, zbog česar ue bo Polouyi-ju preostajalo dru-zega, nego da odstopi. Muuster za trgoviuo Košut se sicer trajno trudi, da bi pomirii poslance, ali nečo se mu posrečiti. Mnogo členov stranke neodvisnosti je mnenja ; da afere Polonyi-ja no more rešiti noben sklep stranke, in tudi ne nobena zaupnica parlamenta, ampak jedino le — sodišče. Ali to je ravno, česar Polomi najbolj brani • poti na sodijo noče nastopiti.
Opravičena želja. Iskreno priznavamo i namen, da ga ohranijo, probujajo in ga po* ike zasluge beligrajskega „Slovanskega j vzdigajo. Brez teh narodnih davkov sploh ni ........ " ■*	m'—:— možen obstanek, še manje pa napredek naroda ; brez narodnega davka bi bila narodnu borba onemogočena in to bi bilo že usodi -polno nazadovanje, ker bi medtem nasprotnik napredoval brez ov:r. Naši bodočnosti je po
propagiranjem ne moremo kaj, lepo od njegovih da bi se tudi v Belemgradu latinske črke rabile s „pipami". Ko čitamo njegov opis jugoslovanskih novin, se nam mora zdeti, da v Belemgradu niti ne vedo za latinico.
Atentat južne železnice ? Doznali smo, da namerava južna železnica posnemati državno v pačenju krajevnih imen. Tako hoče napis na postaji Opčine skrpati v Općina (brez streSice na c !), čeprav jo edino pravilno le OpČina in je južna železnica doslej tako tudi pisala. Namesto okrajšanih besed j. ž. (južna železnica) hoče menda postaviti le S. B. (Siidbahn)! — Uplivne kroge opozarjamo, da store nujne korake! Južni železnici pa
tudi cesarska palača, radi česar se cesar Viljelm sam v veliki meri zanima za to volitev. In pravijo, da je cesar načinom, ki izključuje vsaki dvom, dal razumeti, kako mučno bi mu bilo, ako bi v tem okraju zmagal socijalni demokrat. — Će torej cesa^-sam skuša se svojimi izjavami vplivati na izid volitve bi bila zmaga socijalnih demokratov tem mučneja zanj in jo bo moral občutiti tudi kakor svojo osebno nezgodo.
Srbski i u ntadjarsfei novinarji.
Madjarski novinarji so poslali svojim srbskim kolegom v Beligrad ob novem letu prisrCuo brzajavko, v kateri so izrazili željo, da bi videli svoje tovariše čim prej v Budimpešti Sedaj dobivamo iz Belegrada vest, da „Srpsko Novinarsko Udruženje" obišče ogrsko prestolnico še v tej spomladi. Z novinarji pojde na izlet tudi več poslancev in drugih srbskih odličnjakov.
dejstvo, da v prvem volilnem okraju leži obljubljamo, da ji bomo, če nam usili boj,
odgovorili — s temeljitim bojem na vse njeno nazadnjaštvo in zastarelost!!
..Akademija" je imela doslej tri odbo-rove seje. Odbor je prevzel prirejanje predavanj hrvatskih vseučiliščnih profesorjev, ki so se po inicijativi prof. d.ra Klešiča in vsled posredovanja prof. Vjekoslava Klaiča iz Zagreba odzvali v velikem številu. S temi predavanji se prične meseca februarja. Sklenilo se je dalje, da se začne (najprej v Ljubljani) s prirejanjem kurzov za analfabete. V ta namen se stopi v zvezo s slovenskimi šolniki glede pedagoške strani vprašanja, tehnično upravno stran prevzame društvo, ki izda po šolnikih odobreni analfabetski abecednik in navo lilo za pouk.
Izdajo se dalje vzorna pravila po katerih se čitalnice in knjižnice izpreminjajo v javne, kakor tudi zapisnik knjig in časopisov, ki jih priporočamo v nakup, oz. naročevanje.
Predavatelje prosimo, da vsako predavanje naznanijo poprej tajništvu, svoje člene-čitalnice in bralna društva pa, da javljajo svoje želje glede predavanj itd., kakor tudi, da naznanjajo svoje občne zbore i« vse sklepe, v kolikor se tičejo ljndsko-izobra-ževalnega dela.
Izdaja novih ukazov o izpremembah poštnih, brzojavnih in telefonskih tarif v svrho razprodaje. Posebna izdaja ukazov c. kr. trgovinskega ininisterstva, tičoča se izprememb poštnih, brzojavnih in telefonskih tarif, katere so bile s tukajšnimi objavami z dne 1. ozir. 8. januvarja t. 1. naznanjene, se je začela razprodajati in se lahko naročajo posamezni izvodi te objave s posredovanjem vseh poštnih uradov. Izvod stane 10 sto t.
Klubu slovenskih medicincev na Dunaju so blagovolili darovati : dr. Hugo Fink, zdravnik v Ajdovščini, več knjig ; dr. J. Bret), zobozdravnik v Ljubljani, več knjig: dr. E. Šla j mar, primarij v Ljubljani, 20 K ; dr. Josip Stare, višji štabni zdravnik v Pragi, 10 K; dr. Janko Ser-n e c, zdravnik v Celju, 5 K in dr. J. D e r-j»anc, zdravnik v Ljubljani, več knjig, — Da bo klub dosezal svoj namen, gojil strokovno izobrazbo in pomagal svojim členom prekoračiti velike težave in ovire na poti dolgotrajnih študij, se obenem obrača klub na človekoljubna srca ostalih slovenskih zdravnikov in klubovih prijateljev, da bi mu priskočili na katerikoli način na pomoč, posebno zdaj v začetku, ko je še, kakor vsako novorojeno dete. izpostavljeno mnogim nezgodam.
na Ruskem.
Admiral Biritev,
ki je odstopil, ni bil minister vojne mornarice niti leto iu pol. Prej je bil poveljnik luke in vojaški guverner v Kronstadtu. vrhni poveljnik brodovja v Tihem Oceanu in po-veljuik baltiških pristanišč. Vojna mornarica ni pod njegovim vodstvom mnogo napredovala. Neposredni povod odstopu Birileva je dal najnoveii kronski svet v Carskem Selu, na katerem je bilo sklenjeno, da se za sedaj ne dovoli preoBnove voine mornarice, kakor jo je predlagal Birilev.
Prestol ni govor bo čital Stolipin.
Petrograjski list „Slovo" zagotovlja, da ne bo na otvoritvi nove dume čital prestol-nega govora car, ampak Stolipin.
Dnevne vesti.
„Slovenčeve" neslanosti. Predvčerajšnji „Slovenski narod" jo priobčil na uvodnem mestu dopis iz Istre, kateri se je pečal s prašanjem kandidature za i-trski slovenski volilni okraj. Izjavljamo, da mi no soglašamo z nazori dotičnega dopisnika ter da nismo dali povoda nikomur, najmanj pa „Slovencu", da kaj tacega o nas misli. Vendar je smatral včerajšnji „Slovenec", ki polemizira z omenjenim dopisom, za potrebno, da brcne „tako po strani"* našega glavnega urednika g. Cotič-a. „Slovenec" piše namreč mej drugim: „Pričakujemo, da določi „Narodovo" uredništvo za slovenski del Istre kandidaturo dr. Ferjančičovo. na mesto dr. Laginje naj kandidira notar Plantan ki ima kot „skoziin skozi« liberalec mnogo lepši, poštenejši značaj kot dr. Laginja, na mestu g. Mandiča na] pa kaudidira g. Cotič od „Edinosti". — Ne vemo, kako prihaja naš glavni urednik, ki se i ni nikdar potegoval za častna mesta, do tega, Ida ga „Siovenec" v polemiki z „Narodom«,
Hrvatske stvari.
Reakcija proti Franku.
V Gospiću — v Liki — je začel izha- i kakor smo rekli „tako od strani" brca. Druge
tati ""	pod imenom „Starčevieanac"
kakor glasilo „Starčevicega sluba v Gospiču". Naloga novemu listu je da purificira stranko pok. Starčcvića od zlobe dr. Franka. Značilno je da so ravno lički Starčevićanci nastopili, da zrušijo zloduha Hrvatske — Franka, ki je monopoliziral radi kalizem in poštenje hrvatske politike, ki pa v resuici pod slavno firmo dovaja Hrvatsko <io pogube.
Iz hrvatskega sabora.
Frankovci še vedno ne dopuščajo, da bi
Nji-
razloge pač nimamo za to, nego da se hoče „Slovenec" na ta način maščevati na nedolžni osebi za to, da je naš list parkrat raz-
vzgoja zdravega in čilega zaroda -vzgoja mladine. In zato nam je treh ,i šol i n z o p e t š o 1. Na vso možne način* se zbirajo denarna sredstva, da se omogoči vzdrževanje istih — saj je ravno pomanjkanj«-šol rak-rana našega naroda. — Kako j«-možno sezidati poslopje, če ni materijal«, dasiravno bi bilo delavcev dovolj ? ! DolŽno-i-vsakega za našo mladino čutečega narodnjak « je torej, da po možnosti odpomore temu nedostatku.
Tudi na.ša mlada tržaška inteligenca pozna siromašne razmere naše učeče se mladin in ji skuša pomagati. Pridno se zbira in posvetuje v sejah, kako bi so dalo doac«'i čim lepših vspehov na tem polju.
Pust je in kar živi in diha, želi si zabavo. Že pred 2 leti je dozorela med to našo mla dina ideja, da se vprizori v to svrho ples v širšem slogu, in da se na zabaven način nudi vsem slojem prilika, da vsakdo žrtvuje kak maihen prispevek za naši šolski družbi. Vspelo je ! Lani že se je pokazal v ten» oziru napredek, leto3, ej letos pa se kaio, da bo ta ples dne 3. februvarja presegal obe dosedanji prireditvi. Da bo ta vspeh tembolj gotov, obrača se združena slovenska mladina do naših rodoljubov, da blagohotuo sprejmejo vstopnice, ki se jim dopošljejo, ah da poklonijo kako malenkost za srečolov ali pa kakor darilo (teh bo 6) prodajalkam narodnega kolka. Letošnji vspeh tega plesa naj nadkriljuje v vsakem oziru oba prejšnji! in naj položi trden temelj, da postano tu ples tržaške slovenske mladine tradicijonoiua prireditev za povzdigo našega narodnega na raščaja, saj : „prost mora biti", prost moj rod. na svoji zemlji svoj gospod ! !
TRŽAŠKA MALA KEONIKA.
Radi pretepa je bil predvčerajšnjim popo luduo aretovan 19-letni mizar Ivan I.f ki stanuje v ulici della Fonderia. Aretovan je bil v neki kremi v ulici del Saliee, kjer je v pretepu z Andrejem 3u ster&ičem vdaril tega poslednjega parkrut z neko butsljlto po glavi in ga precej težko ranil. Nr poli ciji ho gu vzeli na zapisnik iu ga potem pridržali v zaporu. K Sua er?iču je bil pa po/van zdravnik zdravniške postaje, da mu je podal r.ajnujne o pomoč.
Iz maftčevasja. 3£-letni jeatviučaraki pomoć -uik Henrik I., stanujoči v ulici di Fozr-ucchera, j«-bil v službi pri jestvinčarju Tomažu Vighe.e. Kc ga je ta poslednji odslovil iz službe kar hipno, y Henrik I. zahteval, naj mu Vighele izplača 15 dni j. Ker pa Vighele ni hotel ničt-aar čuti o tem, j Henrik sklenil, da so maščuje. Predvčerajšnjim p<> poludne je 3tl s tem namenom v Vighelovo prodi« jaluico v ulici riart >rio Sartori in je lam večkn« ranil Vighela ae žepnim noiičem v glavo. Vighelr ji dal pozvati redarj«, ki je Henrika aretoval iia ga tiral na policijo, kjer je bil Henrir vzet na zapisnik ii potem djan pod ključ. V ghele je Sel pa v bolniSnico, kjer mu je zdravnik izpral in obvetsai rar.e, ki pa niso nevarne.
Nezn\&l tatovi. Mesarju Nikolaju Godin.-so predvčerajšnjim mej 1. in 4. uro popoludne, k je bila me^mca (v ulici Giulia 5t. 22.) zap ta, ukradi iz iste 40 kron denn ja. Odprli so n ponarejenim ključi.
— Kntarini Massetti, lastnici ljud«ke kuhinj«' v ulici deli i Ferriera 5t. 7, so iz te kuhinje nkrad! en namizui prt, en nož in delavsko knjižico neke«j* Alojzija Tomana.
— Gospej Aliee Casabo, stanujoči v ulica h v _ , .	„ . v. . _	.Anastazija, eo dne 18. t m. ukradli 2 prtrtana z de
Razpis Službe. V področju c. kr. tinanc- i manti, ki sta vredna 120 kron.
nega ravnateljstva v Trstu popolniti je mesto davčnega eksekutorja.
Ohranimo si mladino in bodočnost je naša f Naši tukajšnji narodni nasprotniki ao vkljub temu, da na* drugače precej malo cenijo, vendar uvideli, da imamo mi marsikatero dobro sredstvo za širjenje naredne ideje potom vzgoje mladine. Pogodili so n. pr. da morajo a prodajo narodnega koleka prihajati precejšnje svotice v blagajno naše šolske družbe sv. Cirila in Metodija in mislili
krinkal — njegove „izvirne švindeltele- j so si: aakaj bi pa tudi mi ne nastopili z grame« iz Trsta. Ker se takrat ni mogel, {enakim sredstvom ? Uvedli so tudi oni svoj
adresna debata do vedla k zvršetku.
splačal se jo sedaj — seveda na „pošten" in m plemenit" način, ki je „Slovenčeva" specijaliteta. Da pa tako postopanje ni katoliško in sploh ne krščansko, tega nočemo povdar-jati, kajti „Slovencu" sta katolicizem in krščanstvo postranska stvar ter mu služita 1? kakor pretveza v dosego strankarskih ciljev. Kdor ne gre se „Slovencem", tega se
narodni kolek. Z vspehom te ideje so lahko zadovoljni, kajti vsakdo, kdor je pogledal njih
Nevaren obiskovalec. Kozalija Giron, nujoča v ulici del Vald>rivo št. 36, je prijavila vćera ua policiji, da jej je neki P., ki stanjje v ulici d? Pešce, ukral revolver, vreden S kron. To pa da j--stodl, ko jo je obiskal pred dvema meseccma.
M raz in barja niata tekom včerajfinjcg dneva niti najmanj pojenjala. Burja je pihala nai huje včeraj 7 jutro mej 8. iu uro; dosegla je biU brzino 100 km na uro. Sicer ni se to naj veća brzini«, ki jo burja doseže: v noči 2. junuvarija 1. 1905 j«-dosegla brziuo 121 km na uro Mraza pa nis uu> imeli takega kakor predninočujim že oJ I. 18G9 : o > 2. uri po polunoči prelsinočijira je toplomer kaz*. 12 8° Celzius pod ničlo.
Tekom včerajšnjega dneva je pa toplomer skoraj »talno kazal 10J C. pod ničlo. Na Općinah s imeli včeraj predpoludae 15" G pod ničlo.
_	_ _ _	V luki je delo počivalo tudi včeraj ves da.i
glasilo, vidi, kako ogromno so se jim pomno- ! Valolom. pomoli in vse obrežje so pokriti z ledoti žili dohodki, S katerimi sejejo Strup med j Na kolodvor državne železnice je bilo skoraj nemo
našo mladino, katero hočejo pridobiti za-se.	?oče Priti: od ^verue- odnosno od mastne strani j
, „	„ .„ . i, r , , Q	bi a skoraj vsa cesta pokrita z ledom, od južne stran
Toda nam je s tem otežkocena borba. S	je pa bi oJ v9Rj zelo zela te ko priti do ko odVJ,-
podvojenimi suami moramo sedaj skušati, da ■	• •-—------------
se ubranimo navalu sovražnika, ki si je pri-
bori govorniki nizajo neumnosti na ncnm-|n»ora „ubiti", to je „Slovenčeva" katoliška! dobil svežih močij. Borba jo huda, toda
noati, hvalijo khuenovščino, da črnijo koalicijo, borijo se za nazadnjaštvo, a hvalijo se z — radikalizmom. Prava sreča j*e, da se koalicija srečno drži skupno, da si jo bilo v zadnji čas precejšnjih disonanc v hrvatskih
morala. V take svrho ni pa „Slovencu" no beno orožje preslabo. Častikraja obrekovanje in zasramovanje se nahajajo pri »Slovencu« vedno.
NaS nasvet „L' Indipendente" doka-in srbskih strankah. — Odbor za volilno re- i zuje potrebo novega ljudskega gledališča v formo je imel predvčerajšnjim pod predsed-j Trstu. Kakor primernejše mesto za tako gle-svom dr.ft Verbaniča svojo prvo sejo. Nade- j dališče pa priporoča prostor pred vojašnico, jati se je, da ves načrt —• resno proučen in j oziroma pred našim „Narodnim domom", izdelan po modernih načelih in potrebah ; Svoj nasvet pa podkreplja z veliko lažjo, ki
brezupa nakonečno zmago ven-
ker ravno na onej širini burja kaj grozno razdaja i piha nasproti človeku, ki prihaja proti kolodvoru o«: rečene strani.
V ulici dei Piccardi je burja včeraj predpolud:
dar n i! Treba nam je le vstrajno«ti in i 10' V" iuJf1 raxtrgal-	At U
um um.	- m j* w	I stanovalcem hiSe ae pa ni pripetilo nič hudegi.
neupogljive energije v našem stremljenju po	Nfl zdrATni5ko tejo ae je zateklo za zdra,.
napredku ; le tako je možno, da se vspešnoi nj«ko p0moč 13 oseb, ki jih je burja vrgla in ki ^ branimo ! Ce se ozremo na razmere v zadnjih ( bile več ali manj ranjene.
letih, vidimo velik preobrat v vsakem oziru, j Gosp. Anton Zobec, starosta Beljak
Hrvatske pravo.
pride skoro pred sabor v raz-
Voliiito gibauje iia Nemškem.
jo jo možno kar z roko prijeti: pravi namreč, da poslopje na tem mestu ne bi prav nič oviralo javnega prometa. In da bo neveljavnost te njegove trditve še bolj
Iz Berolina poročajo, da je socijalna očitna, nasvetuje še, naj bi se okolo gleda-demofcracija postavila svoje kandidate v vseh i lišča priredilo nekoliko „zelenila", ali narav •if'7 državnozborskih volilnih okrožjih.	!nost povedano: vrta.
Poročila o volilnem gibanju napravljajo Mi bi pa nasvetovali nekaj druzega. Zgra-•utis, da je zelo verjetno, da državoi kance- dilo naj bi se poslopje za — razstavo, na I ar Biilow ne doseže svojega namena, namreč kateri bi se razstavili vsi neštevilni načrti večine v državnem zboru, ki bi votirala zah- i mestnih gospodarjev, ki se — načrti namreč tevane vojaške kredite. Kakor znano, je bila! — niso izvedli, a poleg njih tisto neštevilo večina, ki je odklonila naknadne kredite za i smešnih in absurdnih nasvetov, ki jih je že južno Afriko, sestavljena iz katoliškega cen-! poslal v svet — „L* Indipendente".
vidimo, da se je fcnaš narod kljub vsem tež kočam in zaprekam od strani naših narodnih nasprotnikov povzdignil, vidimo, da je napredoval na vsej črti, kajti naš narod je čil in zdrav narod! Vendar pa počiva še mnogo, mnogo neizrabljenih sil v njem. Te sile si moramo ohraniti, jih izuriti in pripraviti za bodočnost. Ohraniti si moramo svojo mladino! To je zaklad, na katerega prežijo naSi nasprotniki, to je .vojska, katero pretvoriti v janičarje je lajih srčna želja t Nikakor niso izbirčni v izberi sredstev, kako nai dosežejo ta svoj .cilj. Še huje pa bl|ejo okolu sebe z orožjem, kije dovoljeno vsakemu narodu v borbi za življenje, za obstanek.
Majhen je naš narod in tlači ga težina narodmh davkov; toda vsi ti davki imajo
kega omizja je, žal, tudi mej žrtvami burje. I sicer je burja ravno njega najhuje po=k »dovalv Gospod Zobec, ki je pristav c. kr. drža vne železnic . je bil včeraj v jutro ob B. uri na poti v urad. K je prišel na vogal pred Trgovinsko kavarno, ga i-ourja vrgla a tako sito, da si je zlomil desno rolt in se ranil na glavi.
Priljubljenemu rojaku želimo, da bi kEj kmu < ozdravel.
» ■
*
Tekom minole noči sta pa mraz in burja koliko odjenjala. O polunoči ie kazal toplomer e* Celxius.
Jako huda in nevarna Mi&ka Xo vade v.
je 57-letni — težak galvator 8., stanujoči v ulioi di Riborgo Pred'inočnjim je b 1 v kavarni Alla Co ftanza- v ulici del Torrente. Napravil je tam za i krone računa, a ko je prišel čas poravnave, je izjavil natakar,u Hugonu 1 elizzon, da nima denaris. • Vi -lizzon, je pa pozval redarja in ko je ta s k ti »al pc^ g t. vo 7 ori ti £alvatorja S., naj plača mu je ta poslednit grozil in pri tem segel z roko v Žep. kakor da bi
v Trstu, dne 24. januvarija 1907
»EDINOST« Stev. 24
Stran III
uka! 'rožje. Ko je p« na t> redar hotel prijeti ga' občni zbor. Za starosto je bil izvoljen tovar-
• r. roko, je Henrik bliskovo hitro vstal in smakni! ekozi rrntu na ulico ter tam izginil kakor kafra.
nar Josip Samsa, njegovim namestnikom
Pozneje, Ob 5. uri io pol zjutraj, ga je pa iati re-Ur	posestnik in trgovec Albert DomladiS, načel-
v kavarni Pavan v ulici della Barriera	nikom pa tovarniški poslovodja Robert Bile.
i-eccbia ter ga aretovai. Na policiji bo S*lv»torja	Društvo šteie sedaj 51 članov. Sklenilo se je
.zeli na zapi-nik in pridržali v zaporu. Pri njem ao	med dmgjm da se „Ilirski Sokol" korpo-
na5Ii velik kavelj, kakorinje rab.jo tetak,.	^^ ^^ le	sokoUke slavnosti v
X>va požara. x ćeraj v jutro ob 7. uri je bil	J
al požar La nekem prostoru južne železnice, in	vpaaji. , c- r blizu vhoda v proeto luko. Ogenj ao zanetile V dOftiaCl IliSI ponesrečil. i^noinse-
jire iz lokomotive. Gasilci ao tekom pol ure poga-	demdesetletni posestnik Andr« j Mlakar v Će-
^ili ogenj.	šenku pri Ložu padel je predvčerajšnjim v
- Sinoči kmalu yo 9. uri je pa navatal požar	]astni tafc0 ne8re^no po stopnicah, da
Jaa^9 kmalu	» se mu pretresU možgani, že prihodnjega
•ili.
dne je umrl.
Zlogovalea.
Moj prvi pravijo, da Htraši, a mene v<*ndar on ne plati. VeBeio ukaće drugi moj ua paSi, h celi moj je vsaki dan pri ma§i. (ReSitev p ejSnje : Plin—Mlin.) SmeŠolca. Pogovor mej
iz »t
Vesti iz Isfpe.
Odbor Hrvatov in Slovencev v Krku
priredi 2. februvarja t. L v prostorih „Hrvat-
j skega doma" v Vrbniku velik ples. v korist
dvema prijateljema družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
sprehodu. - Je-li tvoja »rudni« ona, goapa,	y občini Klanec je izvoljen županom
« to pozdravil T — „Pa* — rBl znja, ah	.	J	J - r ,
a?--- „Daljna, dali ua, kajti navadno biva v, tamošnji nadučitelj gosp. Mi]o Žagar. Ge-
ifoj-kvil*
Koledar ln vrame
P
-raj : oblačno, burja.
Društvene vesti in zabave.
Hrvatsko-srbska dramatična družba,
jc imela danes zvečer nastopiti v gledališčni
stitamo !
Danes: Timotej, škof Nemška cesarica v opatiji. Oovori
lemška kjer
ostane več tednov, a stauovala bo v dvorcu Augiolina".	_
•j^Iav; Milialava. - Jutri: Spreobrnitev sv da pride početkom meseca marca ne "a-la; JfctdoHin; Kosava. — lemperatura včeraj : 7 . r ...»	A
V- uri popoludno — 10* Celziu.. — Vreme: cesarica Viktorija Avgusta v Opatijo,
Vesti iz Štajerske.
Železniški voz zgorel. Na postaji St. i ve ran i „Narodnega doma" s šaloigro v treh) Jurij na jujni železnici je zgorel vagon tovor-janjili „Madame Mongodine", nam javlja, liega vlaka, napolnjen z juto. Pogorel je do
železja ves. Ako bi čuvaj ne bil pravočasno zapazil ognja, zgodila bi se bila najbrž veča nezgoda.
Tovarna pohištva
vtiča delta Cesa it. 46
ZALOGA:
Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
UMETNI ZOBJE
Plombiranja zobov.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
2>r. ]. Čermak m (j. Juscher
TRST
ulica della Ca<*erma štev. 13. II. nadst.
o
Oi®
,Madame Mongodine' . >o radi slabega vremena odgodiene pred--ive, napovedane za ta teden. Družba na--Mpi po pustu.
Plesni odsek „Trž. Sokola" naznanja, *	—
. jc danes ob 9. uri zvečer izredna plesna	Vesti iz KOPOŠItGa
' ja, da se naučijo pari narodno četvorko za Vrbsko jezero pri Celovcu je vsled hu-»iko maskarado.	dega mraza poDolnoma zamrznilo.
Zadruga opravičenih posestnikov na _	'
Opć'nah naznanja, da priredi v nedeljo dne	GOSOOdarStVO.
t. m. v prostorih društvene krčme na	...
pčinah svoj redni občni zbor s sledečim Za zveze Z Dalmacijo. V seji proračun-oredom : a) nagovor predsednika; b)po-'ykeSa odbora minolega torka je poročal io o stvareh, ki se tičejo razdelitve od-: baron Schwegel o brzi paroplovm zvezi z Siio hranitve pravic občin:irjev do občinskih Dalmacijo. Posl. Baernreither je govoril o :nikov; c) popolnih a volitev tajnika in d) raznlh sredstvih, ki naj se upotrebno, da -.'u-a i nosti.	; 6e Dalmacijo gospodarsko dvigne. Minister za
Veseiica v Rojanu. V nedeljo, dne 27 J trgovino dr. Fort je pojasnil, kaj daje na-m. priredi pevsko druStvo „Zarjavelik gniI° *lado- -ie avstrijski Lloyd rešila! ncert s plesom, na katerem Ha^ohotno službe m da uredi plovno službo z novim pa-1 : luie „Dramatično društvo" iz Trsta, robrodnim društvom. Gotovo je, da se Dal-ti ogokrat smo videli pridne „Zari.iše" na macija ne dvigne samo z brzo paroplovno j oličansklh odrih ; sedaj pa, ko je nova z^ezo, toda to je samo ena izmed odredeb, s -ana „Konsumnega društva" olvorjena. je katerimi hoče vlada povzdigniti gospodarski : n Slovcncem dolžnost, da obiščemo našo razvoj v Dalmaciji. Vlada m prihodnji parla-j ,Zarjo" takorekoč na njei e n domu. Zato po- ment bosta imela nalogo, da dvigneta to po-^imo se v nedeljo vsi v Rojan.	krajino gospodarsko in mtelektuelno. V mini-
"	sterstvu za trgovino se proučava problem za
Vesti iz Kranjske	otvoritev zavoda, v katerem bi se povzdignilo
Ljubljanski državnozbofski mandat. >	industrijo. Minister je opozoril
-	;Uini horba v Ljubljani ho, kakor nam iz ^ P^ticno važnost, ki lezi v parobrodar-
, , •	J . ■	\ r .L.« v:x stvu na Jadranskem morju. Da se to doseže,
. ubijane poročajo, izredno živahna. ISič .	, , ,	J	, ,., A , '
Uo kw pet kandidatov 6o bo potegovalo!«'.^ ^trc,bn.°- da 8e P^nc.tokorednu . ljubljanski državnozboraki mandat. Kazveu kollko^ svoUod^ ®»™a»ca. Razvoj morna-•.,rt!dno-napredne in slovenske ljudske stranke'"0® je pa	7-vezi s prepevanjem
postavijo svoic kandidate tudi socijalni demo- 'inmarC'i.V „	. ,
-	ti, stranka rmiadih^ in ljubljanski Nemci, Veliko podjetje prešlo v srbske roke. hočejo zopet enkrat prešteti svojo glasove. z radostjo beležimo, da je velika nemška to-poštev prideta seveda le prvo imenovani!	snoni m volnenih tkanin ,.E. Nichela
..nkL Glede kandidata slovenske ljudske & C.*4 v Belemgradu prešla v srbske roke. tranke ni prišlo do sedaj še ničesai- v jav-i Tovarna je stala 1,000.000 dinarjev m so jo t; glede narodno-napredne stranke pa je!	Dalje na 4. strani.
- vo le toliko, da dosedanji poslanec dr. Ivan? 5j^Mg^^fflBgBBCTBSBBBBMBBBHBgEagg» ; v č a r ne reflektuje več na mandat in da si ] ^ ' itranka morala izbrati druzega kandidata,: "
oln cn in »vo A i^o ntarrnn ncctnniti Irrif
Mja JAeuila jiHaltin - Cacao
prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeb sadov-Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno silo slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so iih zdravniki napravili pri uživanju MALTIN-CACAO. so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti je zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek. je lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizka cena ga priporoča za ljudsko živilo. —
kg MALTIN-CACAO extra-kakovost 90 stot.
9

Na atotine priznanj in zahvalnih pisem. Dobiva se v vseh boljih prodajalnieah.
Giuseppe Gartner & Co., Via PaSnina 4
S
•ao
Jl
Ol«
Razpis.
Podpisano županstvo razpisuje s tem
Mnenje g;, dra. Ko§§o\va
namestnika	adravnika v bolnišnici v ŠOPRONJU
Gospod J. SERRAVALLO
TRST
Potrjujem z radostjo, da se jr Vaše ŽELEZNATO KINA VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferr f/inoso Serravallo) v vseh slučajih pokazalo kakor najvspešneje — toliko v bolnišnici, kolikor tndi v privatni praksi — kjer je bilo želeti pomnoiitve krvi.
ŠOPU ON J t 26. septembra lOOfJ.
Dr. KOSSOW.
L
Glavarstvo Mi Ocizla-Klanec
dne 19. prosinca 1907.
-*lo sc je pač, da utegne nastopiti kot • didat odvetnik dr. T r i 11 e v vendar pa i> sedaj zopet zanikuje. Vedno odločneje! se pojavlja želja, naj bi se kandidatura
idila ljubljanskemu županu Hribarju, a uupiNiuu tupuouu	o icm,
-	jo brez dvoma najpopularnejši politik na-; ghlžbo občinskega tajnika.	i^1	____t .	x „
-	ir.o-napredne stranke. S to kandidaturo bi	* * ■	■	mm •______J	Z **	h komisijonar in zastopnik
-anka tudi gotovo najlaglje prodria, ker bi- Poleg potrebnih sposobnosti — zna- ■	^jlSuOIll %XlOI/KUHI uUca GHIOZZA 45 Hribarja brez dvoma glasovalo tudi precej nja slovenskega, nemškega in italijan- 9 Izključoo zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk
^^^^^r^n^v^1^ -	da je prosilec I Oraotein-Iaclit D. R. P. 126-135 (Mannesman)
kiv^cm času sc skliče zaupni shod stranke, zmožen opravljati tudi službo organ ista. "	*
k- bo v prvi vrsti razpravljal o kandidaturi Plača po dogovoru.
-	* ljubljanski državnozborski mandat.	, . . . ,	Y	,
— Zglasiti se je do 6. svečana 190/.
Prešiča, ki je tehtal 313 kg ter je dal kg slanine, je zredil posestnik Fran Mi-; včič v sv. Križu pri Litiji. Presiča je pro-; za 350 kron.
Pevsko društvo „Slavec* v Ljubljani; . . redi svojo maskarado pustno nedeljo 10. j 1' ruvarja t. 1. v veliki dvorani hotela ,,Union" j Ljubljani.
Nova iznajdba. — Načelnik kurilnice železnice v Ljubljani Ivan Šilhan je; ir mil aparat, ki zabranjuje vlaku skočiti s j in Ta aparat je razstavil v M dan u in bil | »•'" kovan s častno diplomo. Aparat se pri--sedanjim izmenjavam. Aparat ie že en- j • .t /abranil, da ni skočil 8 tira poStni vlak; - -35 potniki.
Pesnika g. Antona Medveda so v j ibljani operirali. Operacija se je posrečila.. Medved se počuti bolje.
.Nag ListM — glasilo nove stranke.:
rvukor smo pred kratkem že poročali, skle-1 ; je stranka „mladih", da se čim prej or-| *uje kot samostojna btranka ter da kot k i aktivno poseže v volilno borbo pri pri-| o Uljih državnozborc.kih volitvah. V to svrho;
potrebuje stranka svojega glasila. Pričela' ^ -e obravnavanja z „Našim Listom«. Ka-ittjr čujemo, namerava stranka ta list primerno raširiti ter ga ped novim uredništvom izdajati dnevnik.
Občni zbor „Ilirskega Sokola". Iz
ih^ke Bistrice nam poročajo: Naš »Ilirski
^ Vol" imel je pretočeno nedeljo svoj redni
7\udolf Starf(
c. kr. notar
je otvori! svojo pisarno
v TRSTU via Ponterosso št. j, II.
TELEFON k. 188o.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katrani, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Omeiit, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj- < trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, icolatorni kartoni, lesni cement, >> arholinoj, karbolna kislina, asfalti in drogi proizvodi iz aifaU v in kstrama, opolsla olja, mast sa stroje, mazila za vozove, priznane n najbolje Slamke (resn-rrimne)
mait sa vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd.
Tovarna, in pisarna r TRŽIČU (Mon£a.:co:,> ) ju i ? tsttt.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvapedneje sredstvo prott
DOBIVA m: v VSEH I.EKAJiMAH.
revmatizmu in
TEKOČINA GODINfl
pr^iinu
prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna „yflla J^adonna della Salate" pri F i LIVUVIIli 1 UUU1UI 1 od lekarnarjev : sv. Mobo in Josipa 6oJina,lekarna JHV lgea\ farneto 4.
Steklenica sUioe K t 40. Ir Tntm f-e ne odroiiijs manje od 4 steklenic proti požt. povzetja ali proti antici pata i pošiljat vi tneaka 7 K frankoj požtnine io zavoja
Btraii IV
> EDINOST c štv. 24.
V Trstu, dne 24. januvarija, 1
kupili sinovi industrijalaca K. Ilica s pomočjo budimpeštanske podružnice srbske banke in nekaterih kapitalistov iz Hrvatske. — V Jagodini pa se je te dni ustanovila delniška dru>.ba za zgradbo tovarne stekla. Bolgarska na balkans<i razstavi v Londonu.
Za veliko balkonsko rnz^tavo v Londonu so razvili Bolgari ogromno agitacijo za čtm veće sodelovanje t*-r da po možnosti predstavijo vsrmu civilizovantmu svetu veliki svoj napredrk v kulturi, industriji in delavnosti. Sodeč po pripravah, ki jih dela, zavzame Bolgarska njijugledneje mesto )2ir.ed vsth balkanskih dt-žt-1. Kajti ne le, da majo za sv< je delovanje veći kredit repo Srbi, marvić si oni bolj energično prizaćavajn ntgo li Srbi ter nahajajo mt-d svojim narodom veći odziv Da bi ćim bolj navdušil Sirje kroge za sodelovanje na razstavi je imel minolo nedeljo dr. Zlatarov, tajnik trgovske zbornice v Sofiji predavanje pred bolgarskimi rokodelci in trgovci o znaćaju te razstave in o koristi ki ga bodo imeli trgovci, rokodelci, industrijalci itd., ako se v obilnem Številu udtltže razstave. Bolgarska bo na razstavi begalo zastopana na vseh poljih narod-nega gospodarstva.
Razne vesti.
Ptice pevke v Ita iji. Rimska »Tribuna« poroCa, da so v mrzlih dn» h zadnjega meseca decembra postrelili v Apulija (napoletansko) nad 250000 škrjancev. Ki-r se jih je v zanjke in mreže ujelo Se mnogo vtć, računa list da znašajo žrtve mihj. ptic.
Reiki madjarski list „Finmei
Hirl&pn ne more već izhajati, ker ga noće nobena tiskarna na Reki tiskati.
Hotel rAstoriau v New-Yorku je
največa gostilna na svetu. Ima 130 sob za tujce in njega ravnatel] dobiva na leto 40.000 mark plače. V hiši bivajo različni gostje, ki plačujejo skozi leto vsak dan za svoje sobe po 400 mark in skupni račun kakega večkratnega milijonarja znaša na leto 280.000 maik. —
Z Riviere izvažajo na leto za 13 milijonov frankov cvetlic ; d\e tretjini cvetlic gre na Angležko.
Največa knjižnica na svetu, v
katero bo možno spraviti 4 in pol milijone zvezkov, bo kmalo dovršena ▼ New-Yorku. Zgradba stoji na mestu, kjer je bil prej veliki rezervoar za vodo. Poslopje bo stalo okolu 13 milijonov kron. Ustanovni fond knjižnice znaša okolu 15 milijonov frankov.
Zračno brodovje Nemčije. V Be-
rolinu je profesor Martms izdal knjigo, v kateri napoveduje uničenje nadvlade AngleŽke s pomočjo zračnega brodovja, ki ga zgradi Keniči.,a. Nemška vlada se po>luži izuma zrakoplova, s katerim seda ravnati, in sicer tipa Zeppelinovega, ki je minolega leta podal sijajen rezulta . Zeppelinov zrakoplov ima obliko smodke. Tekom časa se poveča in •popolni, kakor so se spopolnile in povečale vojne ladije. Prof Martins trdi, da zgradi Nemška v desetih letih 2000 zračnih ladij, od katerih bo vsaka imela orožja in municije za 600 ljudi, vrhu tega zgradi še 400 do 600 zračnih torpedovk. Profesor računa, da bo taka tlota, s katero se more ravnati, in katera bo zamogla prenašati tisoče ljudi, vredna okolu 1250 milijonov.
Prerokovanje prof. Martinsa je izzvalo v angležkem novinarstvu veliko razburjenost. „Dailv Espress" že vidi nevarnost, ki preti angležkemu brodovju v kanalu La Manche.
V	obče poživljajo vse angležke novine vlado, da prične čim prej z gradnjo vojnih zrakoplovov.
Slovaški korespondenčni bird. —
Ogrski državni poslanec Hodža. voditelj Slovakov, je došel v Prago, da se posvetuje z vodilnimi češkimi politiki glede na ustanovitev sodelovanja v obrambo slovanskih manjšin nasproti zatiranja Madjarov. V Budimpešti nameravajo ustanoviti slovaški korespondečni bii 6, ki bi obveščal češko in drugo slovansko ča«opisje o slovanskih stvareh, ker ogrski br*>ja?ni nrad ne razširja teh novic.
Za 600.000 mark menic je ponaredil veleiudustrijalec Hackenberg v Turin-ger.u ter pobegnil.
Kače v Indiji. Kdor živi v Indiji — pravi neki nemški potovalec — živi med kačami. Redko se jih vidi, ali povsod se jih čuje : v vsaki hiši, kjer je kaka razpoklina. Kače redkokedaj usmrtijo kakega Evropejca, ker je isti preriden in se v slučaju potrebe injimi bori, toda indijski domačin se kače ustraši in pusti, da ga vgrizne. V Indiji je treba vedno nositi seboj palico, in nikdar ni brneti v temni prostor. Ko se kača približa, jo je treba udariti s palico, da 6e jej polomi kosti, a tedaj se jej ne sme človek približati, ker besno grize okolu sebe. Kače se nahajajo v vsakem grmu, čeetokrat padajo tudi s streh iz trave, ki tamkaj raste. Tedaj je najbolje bežati.
SemeniSče spremenjeno v muzej,
V	staro zgodovinsko semenišče St. Sulpice v Parizu, ki je vsled ločitve cerkve od države postalo narodna lastnina, namestijo muzej moderne umetnosti, ki se nahaja sedaj v palači Luksemburg. Prostori starega muzeja 60 bili pretesni in sedaj bo staro semenišče, ki je desetkrat veče nego Luksemburška palača, s stroškom 700.06& frankov podrejeno za
r: •
MALI OGLASI.
•ifi/i
T
Mali oglas: računajo ne po 3 »tot. benedo; cifuunoiigkane Senčne se ra<*ur.ajo enfcr&t več. NajEuanjU* pristojbina 40 stotin k. . A	- - Plača Re takoj. ' "	k
Mlada udova
Gjor*1 je — Tr*t, Pootp rent an te Barriera vecrbia : T. — Ljubljana ; B. D. — Gotica Lepa h ala za vniie ponudbe. Nn6'a »eiu službo lakoj po razglasu no oje ponudbe v Eainnsti. Mlada udova.	1711
I onn membrano *ob» in hrano iSčetn ne d«leč LCpU od jui ega kolodvora. Piwn ene ponudbe na „luseratui oddeltk Edino-U" pod ,Xradnik 33". _1712
II« n.nHai j« v Roficah pri Materiji po-Hd pruud' B Btvo : 4 » t e, klet, ? hleva in vodnjak, vrt pri hiM, v*č nenožet, obilo drv. Naslov po v e ..Jn^erMni oddelek E 'inonti*_;_57
Dnntiinniot srpdnje PtHroHi z kf\cijo, išče renZIJOllltl primerne siužbe v Trstu al. v t ateri riugi deželi. Govori aloveneko, nemško, italijansko in hrvatsko. Pot u- be pod „Zanet-ljiva o«*b«" na , Jnaeratni odd« lek Euicosti".	67
Orn7nicLi porta evodja V pokoju ižče pri-w> UfclllvM nitrno *lužbo. Veftč je alo^enakega, nemškega in italijanskega jezika. Naslov pove , In-aerami oddelek Edit o*ti".
lll«*>ct" prvoletnik, ifče pi^-arnke službe pri ffJU|>9L kakem adv« kj.tu ali notaru Naatopi i»koi. Pouudbe pod nJ. B. 79" na , nseratni oddelek Edino*« i".	60
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. Warbinek
Trst, Plazza Cairlo Guldonl 12
(vogel Corso-Via Nuov^) Specijaliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk 5teinwey in Jons v fiew~Yorku, Schweighofer itd.
€lekt. pianini, orkestrom, harmoniji
Izp« M»Jnj»». — Menjuje. — Daje na obroke. Popravlja. — Akord ra po/menih cenah.
Andrej Rudeš, mfe©
sar- ia izdelovalec pohištva
'Ulica Ireneo delia srace 4, in ulica Sciissa 8i
ima vedno v /alo^i a iionske in obedoTalno > najfinejlt* in trdno deluue v lastul delalntct Puscbna izbe m kuhinjske oprn. ■ e.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENI O
^prejemlje kakorSno-koli naročilo za tu in zunaj, kakor tudi poprave.
l! mi^m Po srh sire
r .
i	i in priporočal.
i- Et^j:^ '	r. in
j	i = izdclhe «
ITadroDetopamefiran.
^nrplrrspm tbk"j	vajenca iz (le-
Vpl CJIIIOIII žele, kateri ima veselje do kro-jafcse obrti. — Josip Gregorčič, Trst-Kjudin sv Alojz čtev. 3-51.	66
M o rrnHoi Je P" Ivftnu- kuhinja, soba
IIa prUUdJ 2< 0 klft. zemljišču, hlt-v in vodnjak. Naslov : F. Besednjak, a . Ivan št- 300. ( 3
Harmonij smeriške vrsie pn°nFl
nov se proda. Nhb ov pri „In»eratnem oddelku E ii-nosti".
Sisnovanje {2 pobico' kuhini°' vodo
Fab in.
plin) iSČeno ne daleč od kavurne
14f»5
Pnhlčtvn Bvel'° temno, se prodaja; pu rUlIldlvU polne sobe in fiosamezni komad 2> ers s1 obe Cene, da f=e ni bati tekmovania. Ulit-a h:neto 12 [ni sproti Okr. brin blag-1 A. G u 11 i c h.
I/ le In 7dIId rePH 8 Kranjske, je v vseh lei-rVlOiU «IJO nih dobah v zalogi Josipa D o I č i č. ulica Sorgente 7, telefon 1465. (
Prva slovenska zaloga
in tovarna p o h i S t v a
&N1>REJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (z* leielnim ?odiš<5em). Cene brez konkLrence. — wvoji k svojim 1
ANTON SKERL
mebasik, spprlarienl avodeneo.
Trst - Carlo Goldonijrv trg u. - Trst
Zastopnil tovamejoles in motofcoles „Pnch"
Napeljava :n zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonoprafov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehauični delavnica za popravljanje šivalnih ftrojev, koles motokoles itd.
Velika zaloga prlpadkov po tovarniških cenah.
TELEFOM 5tev. 1734.
oooooooooooooooo
flnfonio Alberti
izdelovanje in barvanje kožuhovine
Trst, ulica Fonziana 656
Prevzema iiarocbe in vsako povpravljanje
Cisti in Dere vsako vrst kožnhovise.
Na zahtevo prihaja tudi na dom.
Ivanka Doreghini
TRST - Ul. Madonnina štv.. 8.
VELIKA~ZALOGA
pohištva, mauiifaktur, ur. slik. zrcal in tapetarij.
Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
A je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari.
Dobi se plavotaso, kostanjevo, črnikasto, črno barv:.
Steklenica	K v odlikovani lekarni PRENDIN!
Pciilj&tve p j p citr om povzetja- «jiw>a\\\v\\w\'
'=! v Prati VIII. CenoDnifjz^
'j.^-.^.-......
JOSIP ROŽE
mizarski mojster Trot, ulica Giulia štev 10, Trsi
izvršuje
vsakovrstna mizarska dele
Posebno pa se priporoča slover^ konsumnim, posojilniiii in tlrugim vodom po deželi za nove stavbe.
urar
7JiST - uJ. Fvatc nnoro A' pnpoioča v< i izbor nr: Onif Schafthause, Icnjincs, Tavunes : Rui-or tu-ij z!ate, cretrne in kavire-ure za goepe. IzDor ^r birisc Sprejcrre p«prsv!je^!a po nizkih ecr
mmm&iMfflšm.. ■'
BOGOilLPiN)
biwši urar v Sežan
Javlja svojim oajeiim odjemai ^^eb^ da je odprl svojo novo
prodafsu^1^
? TtSTU, slica Viuceuzo Belini šiv.
nasproti cerkve tv. Antona novuga.
ProBaja vsakovrstne ure in popravlja ;!
po zrr.ernih ccnah in z jamstvom.
w<
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazza delia Cascrma št. 2, I. n. — TRST — V lastni liini.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud in jiii obrestuje po
Rentni davek, od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga 3e lahko po 1 krono.
Posojila daja na vknjižbo po 5V»°/o? na raenjice po t>0/0, nn zastave po 5Vs°/o in »h amortizacijo za daljšo dobo po dogovovti.
Uradne
ure : od 9.—12. ure dop^ludne in od 3.—5. popoludne.
Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje nrejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin tid.
i*jvvv\\w\N Poštno - hranilnični račun 816 004
F^sredovalnioa
za
kupovanje n prodajanje h i \ V. EISELT
Ulica Torre Bianca št. 16, I. n£.dst
od 10.— »2. predp. in od 4.—7. pop PrefrLr-it>ie kttpotcnj:*. predajanja in vknjižbe. — Privok vknjiiie iudi za okolico in 2unaJ.
<r
mano ^rioraaB!
operuter krnjih očes — Specijalist
Ambuiator — CORSO štev. 23. II. nadst-
otlpito od H.—12. in od I.—7. pup.
Ziravi hitro kurja o. tudi zastarela po nek; sebri metodi, ki ne j ."»• vi-ufii n i kakih bok; šr. Zagotovlja ozdravljenj _	_	rašče^ih nohtov tudi
jih je za czOravljcaje, jod:.cstavn.> brv-
Marij Iva deslofolccija, — Cene x-aern Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsaka oseb. ' dobila navodi.o higi^ijimtnega ravnanja - r.c.
- SLSEH7 BKOSCH
Trst ui. Sv. Antona Trst.
Kožuhcvinar in izdelovalec ka?
odlikovan na razstavi v Trsiti !?ta 18S'J.
Ml a zaloga MM /in ia iap n rajale m cm. ::
!/vr?iije popravo hitro iu za nizki cene ; sprejem t ' shrambo ziiuske kožuhovine ter jamči za • n provzroćeno po moljin in po požaru.
Kdor hoče hitro in dob^c prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišea, naj izvoli to prijaviti
-^--Vi-":	.-i
PRVA ZALOGA VINA
UMBEETO ZUCOO ^
TRST — ulica Ti sla no Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
litrski refoik po 72 stot Ut«r; Dftlai<&tin«ko vino po 80 st. liter ; Opolo iz Omiilja po 80 »t liter; razun tega
l&ST l/bera iiuih likerjev v buteljkah. "VI
i\2J-HI Ti Refo^u Kartel (iz lasinin ujmžaa prista 31 Mjla.
Pošiljt tudi m dom. — Jamči za prtaiaott lastiHi pridelkov. Za gostilničarje _	_ cene po dogovoru
via San Glovannl 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : :
drogerija Josip Zioon iufc
* • * •	r 5
Filijalka na Preseku štev. £4>!
■V" -labor drog, barv, ćopićev, pok.>** parfuooT, fin. milo. — Zaloga mineralno vodo« voska za parkete, na mrzlo pripravljeno^ ■trapa, tamarim-lo, malinovg a Itd. Itd. W