eam"s igitur...« Ulice slovenskih mest so spet polne svečanih maturantskih sprevodov. Se ena generacija se poslavlja od srednješolskih klopi in trka na vrata fakultet. — Foto F. Perdan mač, je bila osrednja točka dnevnega reda obravnavanje sedanjih političnih razmer v Žireh. Razprtije med žirovskimi komunisti se vlečejo že več let in so popolnoma omrtvile delo organizacije. Zato so na seji komiteja postavili odločno zahtevo, da je treba stara nasprotja in osebna obračunavanja pustiti enkrat za vselej ob strani. Namesto, da ugotavljajo kaj je kateri od članov v preteklih letih počel in s Omejitve prometa v sezoni začne veljati na naših cestah republiška °1ca fu°.0?*ejitvi prometa za tovorna vozila. Omejitev traja do uristične sezone, to je do 15. septembra. ^onfe™* mot<>rna vozila z nosilnostjo nad 3000 kg s v°2ila ali b.rez» za vprežna vozila, delovne stroje in motorna Petkilf • ter'k se kandidati učijo za voznike, velja prepoved j°ootah !in dnevih Pred državnimi prazniki od 16. do 21. ure, ob žavn?k 5' do 9- ure in 15- do 21. ure ter ob nedeljah in Prvega " Praznikih od 5. do 22. ure. Prepoved velja za ceste Breg 6 državne meje na Ljubelju do Ljubljane in naprej 4o Nakl ane' 2a cesto prvega reda od državne meje pri Ratečah e8a in za cesto drugega reda Lesce—Bled—Boh. Bistrica. ^ Vfio j 8 Priklon -fH8® m°torna tovorna vozila z nosilnostjo do 3000 kg S^^nikih Hiali brez pa velj® Prepoved ob nedeljah in hVe,janr l7' do 21' ure* Za vPrežna vozila in delovne stroje PoPolne zdanitVed na tGh cestah še vsak dan od Pryega mraka do f'^opn^K6 Pa ne veljajo za tovorna motorna vozila brez taaft»,rul,Kov» ki prevažajo hitro pokvarljiva živila, gorivo nai*»enjeneriVat*)» živino za zakol in pa za motorna vozila a 2a vlečno službo, pomoč o*b elementarnih in drugih ^ in orif2a vzdrževalna cestna dela ali za potrebe RTV, PTT, Mand »^ov za notranje zadeve. i\ašlr» pomočnik republi-kuUur« T>retarja za prosveto in Gorenj olde Kej žar, direktor Urevc • Predilnice Franc 0rKans~ln. Predsednik krajevne **n*acije ZKS Žiri Radb Kos- Vode bo dovolj Doslednost pri cenah »Za zdaj ni razloga za zaskrbljenost glede realizacije dogovora o izvajanju politike cen za letos,« je izjavil zvezni sekretar za tržišče in cene. »Republike, pokrajine in zveza so trdno odločeni, da kljub raznim pritiskom dosledno spoštujejo dogovor o cenah. Edini način za uresničitev takšnega stališča pa je družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje.« Grafični bienale V Ljubljani so odprli X. jubilejni mednarodni grafični bienale. V Moderni galeriji razstavljajo umetniki iz 49 dežel sveta. Turistična nasprotja Hotelska in turistična podjetja že v predsezoni ugotavljajo velik porast gostov v primerjavi z minulim letom v tem času. Napovedujejo tudi, da bomo v glavni sezoni doživeli pravo invazijo tujih gostov. Menda je ob jadranski obali okrog 120.000 tujih gostov in nekateri hoteli so za 80 odstotkov bolje zasedeni kot lani. Tudi podatki iz Slovenije so spodbudni. V prvih štirih mesecih je Slovenijo obiskalo 431.344 turistov, od tega kar 133 tisoč tujih, kar je za 37 odstotkov več kot lani ta čas. Pravo nasprotje' tem podatkom pa je ugotovitev odbora za turizem zvezne skupščine. Ugotovil je, da so gibanja v domačem turizmu pokazala zadovoljive uspehe, v tujem pa so rezultati slabši. Tako se je menda tuji turistični promet v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 5 odstotkov.. Dokazi za avto Občani ožje Srbije bodo morali dokazovati izvor premoženja ne le za vikende, ampak tudi za avtomobile. Tako je predvideno v prvem osnutku zakona, ki ga je podprl republiški izvršni svet Srbije. Priporočilo trgovini — uvoz paradižnika Proizvajalci zelenjave so se pred kratkim dogovorili, da se cene zelenjave letos ne bodo znižale. To velja še posebno za paradižnik, ki je po 19 dinarjev kilogram. Proizvajalci trdijo, da bo takšna cena tudi v prihodnje. Zvezni izvršni svet pa je zaradi takšnega neupravičenega dogovora sklenil drugače. Trgovini je priporočil, naj iz Romunije in Bolgarije uvozi okoli 1500 ton paradižnika, ki bo na trgu za štiri dinarje cenejši od domačega. Izhodišča v javni razpravi Odbor za pripravo izhodišč desetega kongresa ZKJ je leta že sprejel. Izhodišča bodo zdaj v javni razpravi. Hitrejši razvoj Komisija predsedstva ZKJ za splošni ljudski odpor sodi, da je treba pospešiti gospodarski razvoj hribovsko-gorskih območij države. Skladišča za pšenico Na okrog 240 tisoč hektarih v jugovzhodni Srbiji napovedujejo dobro žetev pšenice. Podjetja so že pripravila prostor za vskladiščenje okrog pet tisoč vagonov tržnih viškov pšenice iz letošnje letine. Led na radiatorjih V tovarni EMO Celje, ki je doslej krila 55 odstokov jugoslovanskih potreb po radiator -jih, so zmanjšali proizvodnjo jeklenih radiatorjev za okrog 70 odstotkov. Zato so se odločili, ker je cena za kilogram radiatorja znašala 6 dinarjev, samo pločevina pa velja 6,10 dinarja za kilogram. jesenioe kranj Edina srednja šola v Kamniku — gimnazija gostuje v poslopju osnovne šole Frana Albrehta. — Foto: J. Vidic Srednješolski izobraževalni center v Kamniku Na nedavni seji izvršnega odb<$ občinske konference SZDL JeseIjj - so se v prvi točki dnevnega r®l menili o organiziranosti Socialistične zveze in pri tem sklenili, da bodo S terenu sklicali aktive in se s sekretarji osnovnih organizacij dogovoril', nadaljnjem razvoju in organiziranosti. Po predlogih posameznih krajtevl* organizacij bodo izdelali občinski program. Na seji so izvolili tudi odbor akcijo Očistimo naše okolje ter poslušali poročilo komisije, ki zbira predlo! za državna odlikovanja najbolj zaslužnim družbenopolitičnim delavcem občini. Člani izvršnega odbora so tudi potrdili skupen dogovor jeseni-^ radovljiške občine za imenovanje odbora OF jeseniškega okrožja za zbir«! gradiva iz NOB. Ob koncu seje so reševali tudi nekaj prošenj. D. S. :| Gorenjska turistična zveza bo v Pj nedeljek dopoldne pripravila P°sVu na katerega so povabili predsednic gorenjskih občinskih sindikalnih svetov in člane aktiva tajnikov turisti*1^ društev na Gorenjskem. Na posvetu bodo razpravljali o novih dokumen1 Gorenjske turistične zveze. m V sredo popoldne bo razširjena seja izvršnega odbora občinske konfej^r ce socialistične zveze, ki se je bodo poleg članov odbora udeležili tudi p niki, sekretarji, člani vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini in P^ sedniki nekaterih krajevnih organizacij SZDL. Na seji bodo razpravlja'' tezah o nadaljnjem razvoju socialistične zveze delovnega ljudstva in osnut dokumenta o javni razpravi A. Z. 1 Prebivalci krajevne skupnosti Podblica bodo z različnimi prireditvami in jutri proslavili krajevni praznik. Tako bo drevi ob 19. uri mokra 8a , 3 vaja, uro zatem pa bodo zakurili kresove na Beli peči in na Jamniku. J'JS popoldne (ob 14. uri) bo v prostorih kulturno-gasilskega doma na Pod1^ najprej slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in odborov družbenop^ tičnih organizacij. Ob tej priliki bodo podelili tudi priznanja, zatem Pa kulturni program. Po tem slavnostnem delu bo zabavna prireditev. A. Z. | V četrtek popoldne je bila v R^ ljici razširjena seja komiteja o^ ske konference zveze komumsv Poleg razprave o povezovanju organizacij združenega dela v občini, st.atj zacijski politiki in uresničevanju ustavnih dopolnil so na seji imenoval' , člane koordinacijskega odbora za uresničevanje akcije za gradnjo stanov . za delavce, izvolili člane v solidarnostni sklad, obravnavali predloge zft v delitev občinskih priznanj in evidentirali kandidate za srednjo politično» A. t Jt radovljica Iz kamniške občine se v srednje šole v Ljubljano vsak dan vozi okrog 350 učencev. Po končani osnovni šoli imajo kamniški učenci doma na voljo samo gimnazijo, ki je bila ustanovljena leta 1945 in v kateri je okrog 160 dijakov. Doma izbire torej ni. Zato se v kamniški občini resno ukvarjajo z mislijo o ustanovitvi srednješolskega izobraževalnega centra. Profesor Ivan Justinek, ravnatelj gimnazije in predsednik izvršnega odbora TIS Kamnik je takole razlo- Premalo o ustavnih dopolnilih Na občinskem sindikalnem svetu so skupaj z občinsko konferenco SZDL in komitejem ZK že sklenili, da bodo obiskali posamezne kolektive v jeseniški občini in se na aktivih pogovorili o uveljavljanju ustavnih dopolnil, o problemih in teževah, o organizacijskih oblikah sindikata, obravnavali bodo evidentiranje možnih kandidatov za delegatski sistem na vseh nivojih. Na občinskem sindikalnem svetu ugotavljajo, da v posebno manjših delovnih organizacijah še vedno niso zadovoljivo organizirali razprav in'se pogovorili o uveljavljanju ustavnih dopolnil. D. S. Asfaltiranje cest v KS Predoslje Člani sveta Icrajevne skupnosti Predoslje pri Kranju so na zadnji seji sprejeli sklep, naj bi Cestno podjetje iz Kranja do 30. julija letos asfaltiralo vse za letos predvidene ceste v krajevni skupnosti. Zato komisija za asfaltiranje pri krajevni skupnosti poziva vse vaščane, da plačajo določeni samoprispevek in akcijo podprejo tudi s prostovoljnim delom. žil želje in težave pri ustanavljanju navedenega centra: »Dogovorjeno je, naj bi bil tak center v Kamniku za dve občini: Kamnik in Domžale. Kakšen naj bi bil ta izobraževalni center, še ni dokončno odločeno. Po sklepu komisije za razvoj srednjega šolstva v Domžalah in izvršnega odbora TIS Kamnik ter sveta za šolstvo pri občinski skupščini Kamnik bo posebna komisija, ki so jo imenovali ti organi, pripravila predlog razvoja srednješolskega izobraževanja v kamniško-domžalski regiji. Vsi ti organi so zaprosili za sodelovanje republiško izobraževalno skupnost, ki naj bi nam s svojimi strokovnimi sodelavci pomagala izdelati tak načrt. Center naj bi imel gimnazijsko-ekonomsko smer. V okviru tega centra naj bi delovali gimnazija, srednja ekonomska in administrativna šola. Oddelki centra naj bi bili tudi v Domžalah. Sicer naj pa to predlaga imenovana komisija. Za delovanje izobraževalnega centra v Kamniku bo potrebna nova šolska stavba. Kamniška gimnazija namreč nima svojih prostorov in gostuje v osnovni šoli Frana Albre-hta;« V Domžalah bi kazalo razviti tehnične smeri izobraževanja, ker imajo tam več možnosti kot v Kamniku. Nov srednješolski izobraževalni center, kjer naj bi kamniška gimnazija dobila svoje prostore, je predviden na prostoru med osnovnima šolama Frana Albrehta in Toma Brejca v Kamniku. Po srednjeročnem načrtu občine naj bi ga zgradili do konca leta 1975. J. Vidic PODJETJE ZA STANOVANJSKO iN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ obvešča občane, hišne svete ter organizacije združenega dela i® druge organizacije, da od 1. junija 1973 dalje posluje v na' slednjih prostorih: Cesta JLA 6/V (nebotičnik), telefon št. 21-875, 21-864 direktor, tajništvo splošni oddelek: zemljiško-pravne zadeve finančno ekonomski oddelek: računovodstvo blagajna knjigovodstvo hišnih svetov solidarnostni stanovanjski sklad stanovanjski oddelek: vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj stanovanjske pogodbe poslovni prostori prodaja stanovanj in garaž Koroška cesta 17 (v I. nadstropju nad poslovalnico GhetalduS' optika, vhod iz dvorišča) tel. 24-290,24-440 tehnični oddelek: informacije o zazidljivosti zemljišč lokacijska dokumentacija dokumentacija za določitev funkcionalnega zemljišča geometri — izmera zemljišč in zakoličbe zgradb urejanje stavbnih zemljišč gradbeni nadzor Uradne ure za stranke v vseh oddelkih: ponedeljek od 9. do 13. ure, sreda od 13. do 16. ure, blagajna posluje vsak dan od 9. do 12. ure. 9 O- I <% Sobota — 9. junija 1973 Grčija, kjer je bilo zadnje čase več dramatičnih dogodkov (med njimi upor v mornarici), je postala republika, oziroma bo to uradno tedaj, ko bodo na podlagi odločitve referenduma spremenili ustavo. Priprave za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Helsinkih se nadaljujejo zelo uspešno, vse bolj opazna pa je tudi diplomatska aktivnost neuvrščenih pred sestankom na vrhu v Alžiru. Temu lahko pridružimo de pozornost, ki jo vzbuja pravkar začeto zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku, na katerem bodo razpravljali o bližnjevzhod-ni krizi. To je kratek pregled nekaterih najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov tedna. Grčija republika REPUBLIKA: Grški kralj Konstantin je, kot vse kaže, dokončno zaigral svoje karte. Po neuspelem uporu v mornarici (ena izmed posledic: aretiranih je menda 150 častnikov in mornarjev), je polkovniška vlada sklenila, da proglasi v Grčiji republiko. Dokončno odločitev naj bi sprejeli po referendumu, ki bi ga imeli do konca prihodnjega me- seca. Vendar pa je v Grčiji že sedaj opaziti nekatere spremembe: tako so z vojaških uniform umaknili kraljevi grb in ga nadomestili s silhueto ptice Feniks, regruti pa tudi ne prisegajo več kralju, marveč »domovini«. Po poročilih (natančneje rečeno izjavah oblastnikov), ki prihajajo iz Aten, naj bi imela Grčija »demokracijo zahodnega tipa«. Vsekakor pa je moč sklepati, da je kralju, ki živi vse od vojaškega udara leta 1967 v Rimu, •resnično odzvonilo. HELSINKI: Predstavnikom 34 evropskih držav, ZDA in Kanade je uspelo v Helsinkih na pripravljalnem sestanku za sklic evropske konferehce o varnosti in sodelovanju premagati že skoraj vse ovire. Menijo, da bo začetek konference na ministrski ravni prihodnji mesec (natančen datum še ni znan, vendar omenjajo kot možnega 3. julij) v Helsinkih. Hkrati naj bi se sestajali tudi podkomiteji in sicer v Ženevi. Za zdaj ostaja kot nedorečeno in sporno le še nekaj stvari, med njimi tudi vojaški vidiki evropske varnosti. Preprosteje rečeno: nekateri (predvsem pa Francija) menijo, da na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju ne bi govorili o vojaških vidikih, marveč bi o tem razpravljali drugje, večina (med njimi tudi Jugoslavija) pa temu irasprotuje. Vendar pa je vzdušje v Helsinkih tako zelo ugodno in pripravljenost udeležencev, da najdejo kompromisne rešitve tako očit- na, da prevladuje preprič®^,^ skorajšnjem uspešnem pripravljalnega sestanka že omenjenim (in tudi nek«1 drugim) nesoglasjem. J PRED ALŽIROM: neuvrščenih držav pajarav . j|i hitijo z zadnjimi posvetovftW|,iii pripravami za sestanek ki bo septembra letos v ^ -a^ V sklopu tega se je odpr^^j krajšo turnejo po nekateri" . ti ških državah tudi naš jI*' kretar za zunanje zadeve ** Minič, ki je sicer v zadnjih mesecih prepotoval že zav>° vredno vrsto držav. BLIŽNJEVZHODNA Varnostni svet ZN je v ^ZJfl palači ob newyorški Veki pričel z dolgo priČaK0'ai razpravo o bližnjevzhodn» ejf' Za razliko od pesimizma P v#r njih let ne izključujejo opa* ci v tem trenutku premik ^ ^ lje. To sicer ni izrazito optimizem, marveč zgolj \ ki sloni na nekaterih vZP°uoK nejših znamenjih iz obeh t® 0" — izraelskega in arabski yi' tem je mogoče opozoriti pravljenost (nedavno Tel Aviva na kompromis 0 rjjj zasedenih ozemelj, izmenja ^ njenih in zajetih pilotov kov in pa dejavnost eg»Pl diplomacije v zadnjem ^ f Prav tako je pomembno* v bosta kmalu sestala ^i* eP Brežnjev, ki sicer nimata krize prav na vrhu svojelf* nega reda — imata pa jo le* ŽIVILA ljubljanska banka Sto let šole v Mavčičah V soboto so v Mavčičah svečano proslavili 100-letnico osnovne šole in krajevni praznik. Na skrbno pripravljeni proslavi je zbranim občanom spregovoril dolgoletni ravnatelj Srečko Brglez, ki je poudaril velike začetne težave z obiskom v šoli na izrazito kmečkem področju. Toda iz leta v leto je več mladih odhajalo v delavske vrste, v srednje in visoke šole. Posebno viden na/)redek je šola dosegla po združitvi z osnovno šolo »Lucijan Seljak« iz Kranja, katere podružnica je še sedaj. Sledil je kulturni program, v katerefn sta sodelovala pevska zbora šole ter recitatorji. — fr — Foto: F. Perdan Pred referendumom v Tržiču Re Denar tudi za dva nova vrtca junijaer?ndum, ki bo v nedeljo, 17. °r8aniVi odlofal tU(1> ° prihodnji *kega 'ranosti ter urejenosti otro-bodo (Ji ?rstva v tržiški občini. Ce 8at^oori ni Popravljeni še tri leta s nji §olsWPevkom Pomagati pri gradini Kn ,e ln varstvenč mreže v ob-*ki 0^st.a zrasla do leta 1976 v trži-Prvi na d- • podobna vrtca in sicer Križ in u }strici in drugi za območje 0 1 ^'istave. ga varj!?' kakšen je položaj otroške-varstVo v oblini in kaj bi otroško s Pr,('obilo z novima vrtcema, $iSke vPOg°VarJali z ravnateljico Tilko j^^ojnovarstvene ustanove l^69rt®c, na Gradu je bil leta 8am0hHYPravljen z denarjem iz S'jav ?evka' Urejena je bila ^ica ^ ln modernizirana pral-Po^Jl^ovljeno pa je biho tudi £ija n0v o^radu Pa bomo oblikovali 8tarihftjj najmlajših otrok, na Bis?5 . Veh do treh let. Vrtec Sa®P*oti ? deluie v stari stavbi Javnih tovarne Peko. Po ve-Jjem 42 Podpisih bi smelo biti v > ali „f rok« dejansko jih je pa ta yJf°rai 40 odstotkov več. Pr°stori J® 80 značilni majhni kalnega ne omogočajo nor-P°8ebno f-Vz8ojnega programa, vZKoi tega s področja teles-^očn, Kljub temu je na i^totkr,. 18trice v varstvu 23 otrok med 2. in 7. le-?*ah znafi em mestu in na Rav-v avi» ki« ta odstotek 14, v Pri-vap8tvaJtTr,.vPrašanje otroškega •n«c v p • še ni rešeno, pa 19. kinih niv,Plftavi je v zasilno ure-J ?ka. SJsyorih stanovanjskega »Prejel le 21 otrok, bi ' *lr°kih a,; formalno, ob 30-ih vel' odstotnem preseli ^°Roč^Jax^nih norm pa je to i v2stavi i* a na Bistrici in v ' i. v - na seznamu tistih hirajo ^fP^bliki, ki komaj še Sia P*som in je grož- dan pred vrati. (J> Prav mh zmogljivosti mo-?Ul *ajv*Va ta dva vrtca odklo-diV*cih * ?trok- Prenatrpanost viCe- Pr£r,naSa Številne posle-o» 8tVo „,ent»vno zdravstveno boUw . ni učinkovito, U°stafaio °^kar, Pa Povzroča, ffl- Posili0 številne matere z 'Koi 0 škodo ima torej Ceb podarstvo.« J I Vh d°bilaeffWUm 17- junija.uspel, vnCa 011 a tržiška občina dva nova I t>- 1 ot rie80v^rici bomo postavili i zl.m.0ntažni vrtec za 120 ^ Jen naj bi bil do maja V ponedeljek je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so obravnavali priprave na zasedanje občinske konference, ki bo v torek, 19. junija. Dogovorili so se, da bodo na konferenci obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil, predvsem delavskih, v tržiških delovnih organizacijah in ustanavljanje organizacij združenega dela ter TOZD. Da bi bili konferenčni materiali in razprava na zasedanju čim bolj konkretna in določna, je komite že poslal delovnim . organizacijam tržiške občine anketni list, s katerim želi zvedeti, kako daleč so Tržičani na tem področju. Prve poslane ankete se že vračajo, ostale pa pričakujejo ta teden. Komisija za družbenoekonomske odnose bo iz anketnih listov izluščila najbistvenejše ter pripravila temeljito poročilo, dopolnjeno z napotki in izkušnjami. Pogosto, kot smo slišali na seji komiteja, po delovnih organizacijah počasnost pri uresničevanju ustavnih dopolnil zagovarjajo s pomanjkanjem stro- kovnjakov, ki bi pripravili reorganizacije, z zaokroženostjo in celovitostjo proizvodnega procesa, ki bi ga z ustanavljanjem TOZD/ drobili, s problemi, ki bi nastajali pri delitvi osnovnih sredstev itd. Res pa je tudi, da uresničevanje ustavnih dopolnil večkrat obravnavajo le vodilni delavci določene organizacije, ne pa proizvajalci na svojih zborih, da ni določenega »recepta« za oblikovanje samoupravnega sporazuma med posameznimi TOZD itd. Člani komiteja so ugotovili, da »receptov« za uresničevanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje TOZD ni mogoče predpisati, saj se sleherna delovna 'ali druga organizacija nahaja v svojevrstnem položaju, s samo njej lastnimi problemi, organizacijo itd. Kljub temu so na seji komiteja ugotovili, da so se stvari zadnje čase premaknile in da konferenca s svojimi materiali, razpravo in sklepi predvsem lahko pomaga tistim delovnim organizacijam, kjer niso dosti dlje od razmišljanj. J. Košnjek Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 34. seje z dne 22/5-1973 javno dražbo za prodajo najdenih predmetov (dvokoljeSa, mopedi, razne obleke, fotoaparati, ročne ure) in nerabljenega inventarja uprave skupščine občine Kranj (pisalni stroji, računski stroji, pisarniška oprema) in zarubljeni osebni avto AMI-6. Seznam predmetov je razobešen na oglasni deski uprave skupščine občine Kranj. Dražba bo, v sredo, 13/6-1973 z začetkom ob 9. uri v upravni stavbi skupščine občine Kranj v kletnem hodniku novega dela stavbe. Interesenti si lahko ogledajo predmete na dan dražbe, in sicer 1 uro pred začetkom. Prednost pri nakupu imajo družbeno politične organizacije. Dražbeni pogoji: 1. izpod začetne izklicne cene se predmeti ne prodajajo. 2. izdražitelj mora poravnati kupnino takoj po izdražitvi. PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 dinK NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Pridno varčujem po malem vsak dan, za dinarčke svetle hranilnik imam. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka Komisija za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni obutve TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije 2 na ekonomski fakulteti 1 na FNT, oddelek za kemijsko tehnologijo 1 na VEKŠ Maribor 1 na višji šoli za organizacijo dela, računalniška smer 1 na srednji tehniški šoli — strojni oddelek 1 na srednji tehniški šoli — elektro oddelek, jaki tok 1 na srednji tehniški šoli — kemijski oddelek 10 na srednji tehniški čevljarski šoli 2 na ekonomski srednji šoli 2 na upravno administrativni šoli 2 na dveletni administrativni šoli Kandidati naj lastnoročno napisani prošnji za štipendijo priložijo: izpolnjen obrazec št. 1,65 »Prošnja za štipendijo«, ki ga je izdala DZS, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljienih izpitih z ocenami, izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije in potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo kandidati z boljšimi šolskimi uspehi in kandidati višjih letnikov. Obenem objavljamo prosta učna mesta: ŠOLA ZA ČEVLJARSKE DELAVCE prešivalka zgornjih delov obutve 5 mest navlačilec zgornjih delov obutve 10 mest Šolanje traja 17 oziroma 14 mesecev. Pogoje za sprejem izpolnjujejo učenci s šestimi razredi osnovne šole, ki so dokončali obveznost osnovnega šolanja. POKLICNA ŠOLA ZA KOVINARSKO IN ELEKTRO STROKO orodjar 10 mest kovinostrugar 1 mesto strojni ključavničar. 3 mesta obratni električar 1 mesto Pogoji za sprejem: uspešno končan 8. razred osnovne šole starost do 18 let opravljen zdravniški pregled Učencem nudimo v času šolanja: mesečno nagrado od 358,00 do 537,00 din, odvisno od letnika povračilo prevoznih stroškov delovno obleko Kandidati naj prošnji priložijo: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo. Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 30. junija 1973. Nagrade kupcem samo še do 30. junija 1973 KRANJ prihodnje leto ter rešil vsaj za nekaj let problem varstva v tem delu Tržiča. Pri vrtcu bodo tudi sodobna igrišča. Predvideno je, da bo stal na križišču cest proti Kovorju, staremu delu Bistrice in Tržiču, na prostoru, kjer je bilo letos urejeno zasilno drsališče. Stal bo 3 milijone dinarjev. Vanj bomo sprejemali tudi otroke iz Kovorja, Podljubelja, Preske itd. Podoben vrtec z igriščem nameravamo zgraditi tudi za področje Križ in Pristave. Ali bo večji ali manjši kot bistriški, še ne morem reči. Tudi zanj predvidevamo 3 milijone dinarjev. Računamo namreč, da bo zanimanje za vrtce še večje, ko bo začela veljati diferencirana oskrbnina. Mislim, da bodo z dograditvijo omenjenih vrtcev največje težave varstva v občini odpravljene.« J. Košnjek Na konferenci o uresničevanju ustavnih dopolnil 10 DNI ZA POTROŠNIKA v času od 11. do 21. 6. vam nudimo na vse tekstilne izdelke in pletenine v naših poslovalnicah Zarja 67, Kranjska gora Konfekcija, Titova 40, Jesenice Zarja 1, Titova 36, Jesenice Novost, Titova 18 a, Jesenice Tekstilka, Titova 21, Jesenice Galanterija, Kejžarjeva 7, Jesenice Tkanina, C. železarjev 20, Jesenice, Mojstrana 10% popust Zarja je založena z izdelki renomiranih podjetij kot so: Kroj Skofja Loka, Novost Tržič, Svilanit Kamnik, Universale Domžale, Rašica Ljubljana, Tekstil Ljubljana, Zarja Žalec, Lisca Sevnica, Beti Metlika, RIO Reka in drugimi izdelki velikih imen. Zarja vam, dragi potrošniki, želi prijeten dopust v izdelkih, ki čakajo na vas v njenih poslovalnicah in nasvidenje v dneh ZA POTROŠNIKA. Do konca maja popisali 850 stanovanj Vrednost opreme in naprav, ki so jih stanovalci kupili sami, se ne bo upoštevala pri izračunu stanarine »Komisije za popis stanovanj so začele delati 3. maja,« pripoveduje direktor tržiškega stanovanjskega podjetja Franc Miklič. »Stanovanjski fond, ki znaša 1385 stanovanj, smo razdelili v štiri okoliše in v vsakem od njih deluje ena komisija, in sicer izključno v popoldanskem času. Popisovalci so do konca maja »obdelali« 850 stanovanj. Popisovanje in ocenjevanje ostalih 435 stanovanj pa bo končano med 10. in 15. junijem. Po 20. juniju bomo popis Še enkrat računsko prekontrolirali, zapisnike zbrali po posameznih področjih in pripravili vse potrebno za izračun novih najemnin. Koliko se bodo le-te povečale, še ne morem natančno povedati.-Povem lahko le toliko, da bomo do leta 1978 vpeljali ekonomske najemnine. Prav tako bodo naše komisije popisale tudi okrog 100 stanovanj, ki so last podjetij s sedežem zunaj naše občine in sicer Kartonažne tovarne, Roga, Metalke in Gozdnega gospodarstva Kranj.« Kako so stanovalci sprejeli delo komisij? Ali so z delom zadovoljni, ali prihajajo na r^čun njihovega dela pripombe? »Komisije sporočajo, da je večina stanovalcev sprejela delo komisij z razumevanjem in vljudno. Le posamezniki zaradi nepoznavanja predpisov in nezaupanja ovirajo delo komisij. »Zatika« se predvsem pri točkovanju tistih elementov, ki so osebna last občanov in so jih leti sami kupili. Sem sodijo zidne obloge, tapete, bojlerji, kopalne kadi, mešalne /baterije, štedilni- ki, kuhinjski elementi itd. Te predmete vpišejo popisovalci v posebne rubrike, njihova vrednost pa ne vpliva na izračun stanarine. Za izračun upoštevamo le tisto, kar je bilo v stanovanju ob vselitvi ali kar je stanovanjsko podjetje dodatno vgradilo. Bojazen, da bomo pri izračunavanju stanarine upoštevali tudi predmete, ki so jih dodatno kupili občani sami, je torej odveč.« J. Košnjek Sprehod po kamniških podjetjih Gospodarstvo kamniške občine je lani uresničilo 1.092,573.000 dinarjev celotnega dohodka, kar je za 235,712.(XX) dinarjev več kot predlanskim. Ker je udeležba porabljenih sredstev v celotnem dohodku porasla, je to znamenje za slabšo rentabilnost poslovanja. Naj to ponazorim z naslednjim podatkom: predlanskim so na 100 dinarjev porabljenih sredstev ustvarili 150 din celotnega dohodka, lani pa le 146 dinarjev. Gospodarske organizacije so lani ustvarile 343,112.000 dinarjev dohodka in ie za 55,450.000 dinarjev več kot predlanskim. Oglejmo si, s kakšnimi težavami se srečujejo gospodarske organizacije kamniške občine. Rudnik kaolina Črna je imel težave v proizvodnji zaradi pomanjkanja rezervnih delov že zastarelega strojnega parka, pri prodaji pa so se soočali z močno tujo konkurenco. Svit je • imel težave predvsem zaradi surovin iz uvoza, kar je močno prizadelo kemični obrat. Podjetju je zlasti primanjkovalo polietilena za vodovodne cevi, medenine v keramičnem obratu in silikon kavčuka iz uvoza za izdelavo silikonskih cevi. Titan ni uspel uresničiti fizičnega obsega proizvodnje glede na plan, posebno v livarni in pri izdelavi ključavnic. Nasploh je v zadnjem času manj povpraševanja po ključavnicah. Stol je kar za četrtino povečal celotni dohodek, sicer pa se srečujejo z močno domačo in tujo konkurenco na trgu. Izvažajo v ZDA, Avstralijo, na Bližnji Vzhod, v Afriko in številne evropske države. Svilanit je lani za 28 ri povečal celoten dohodek. Podjetju je primanjkovalo reprodukcijskega materiala, zlasti barvil, pomožnega materiala in bombažne preje. Podjetje ni ' uresničilo planskih nalog v konfekciji frotirja, tkalnici in konfekciji svile. Tovarna usnja Kamnik je lani povečala celoten dohodek za 63 in spada med podjetja z najhitrejšim porastom celotnega dohodka. Za četrtino so povečali proizvodnjo usnja. V obratu konfekcije so izdelali skoraj za 26.000 kosov raznih usnjenih oblačil (petkratno povečanje). Več kot polovico izdelkov so izvozili na tuja tržišča. Letos nameravajo graditi novo tovarno med Titanom in Stolom. Predlanskim je bilo v tej tovarni 460 zaposlenih, zdaj pa jih je že preko 800. Dobre uspehe je dosegla tudi Živilska industrija. Tri četrtine proizvodnje prodajo v Sloveniji. Gradijo novo skladišče. Letos slavijo 50-letnico. Na dlani je, da v Kamniku dobro gospodarijo. Spretni so in požrtvovalni pri premagovanju težav in uporni pri uresničevanju začrtanih nalog. J. Vidic S Odbor za delovna razmerja ZAVAROVALNICE SAVA PE Kranj objavlja prosti) delovno mesto čistil ke Pogoj: kvalificirana čistiika, najmanj eno leto delovnih izkušenj. Kandidatka mora imeti stanovanje v Kranju oziroma bližnji okolici. Namere gimnazijcev V teh dneh je zaključilo šolanje na treh gorenjskih gimnazijah 213 gimnazijcev, od tega 127 deklet in 86 fantov. Gimnazija velja kot pripravljalna srednja šola za višje in visoke šole, zato je razumljivo, da so tudi poklicne namere, kot je pokazala anketa Zavoda za zaposlovanje Kranj, mladih ljudi usmerjene predvsem v intelektualne poklice. Večina gimnazijpev se bo po tej anketi, izvedena je bila v jeseni, vpisala na štiriletne visoke šole, le 32 pa na višje šole. Gimnazijci imajo tudi možnosti enoletnega usposabljanja pri zavodu za tehnično usposabljanje v Ljubljani. Kljub zelo iskanim poklicem seje za tak enoletni tečaj prijavilo le šest gimnazijcev in sicer dekleta. To so poklici kot kore-spondent, komercialist in pa delavec v prometu. Po tej anketi so se gimnazijci po končanem šolanju nameravali vpisati na filozofsko fakulteto (42), pravno (20) in ekonomsko (21) ter na fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (20). Najmanj želja pa je bilo za vpis na strojno fakulteto (4), elektro fakulteto (10), biotehniško (11), medicinsko (16) in fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo (7). Veliko zanimanje za ekonomsko fakulteto je razumljivo, tudi največ štipendij je1 namenjeno študentom ekonomske. Izredno veliko je tudi zanimanja za študij arhitekture, čeprav je že dolgo časa znano, da arhitekt pri nas skorajda ne najde zaposlitve. Medtem ko se je za zelo Iskane strojne inženirje odločilo vsekakor premalo gimnazijcev. Seveda pa je pri teh namerah, ki so bile zbrane z anketo, treba upoštevati, da se želje gimnazijcev med letom spremene, še posebej pa so različne po informativnih dnevih, ki jih pred vpisom prirede za bodoče novince nekatere fakultete. Med ostalimi šolami, za katere so se v tej anketi odločili gimnazijci, omenimo pedagoško akademijo. Zanjo se je odločilo šest deklet s kranjske gimnazije, po tri pa z jeseniške in loške, kar je vsekakor izredno malo glede na trenutne potrebe po učiteljskem kadru. Na ostale višje šole pa so se odločili le po eden ali dva gimnazijca in sicer le dekleta. Fantje so se kot kaže bolj — vsaj ob anketi — odločali za študij le na visokih šolah. L. M. So mar smetnjaki nepotreben izdatek? Od 1. januarja 1971 bi morali vsi prebivalci Škofje Loke in njene okolice, ki še spada pod mestno območje, obvezno odlagati smeti v posebne smetnjake. To določa ustrezen občinski odlok — in občani so ga kajpak dolžni spoštovati. Vendar je v resnici precej drugače. Mnogi namreč trdijo, da iz njihovih domov in stanovanj ne prihaja nič odpadkov. Čeprav postajata reka Sora in potok Sušica vsak dan bolj podobna zašar-jenemu jarku, je nabava smetnjaka zanje nepotreben strošek. Sprašujem se, ali je takšno ravnanje v prid našemu tisočletnemu mestu. Zal tudi sedaj, ko vsi stremimo za čimbolj čistim okoljem, še srečaš kratkovidneže, ki se jim zdi škoda kupiti ustrez- ne posode ter plačati za o° (lastnih) smeti. t Nobena skrivnost ni, da podjetje Remont s čiščenj® ulic in drugih javnih P°v. bj| precejšnjo izgubo. Zato bi že skrajni čas, da se zave^ pomembnosti čuvanja nar in življenjskega prostora ^ sploh, ki le neoskrunjeno • nezastrupljeno lahko ko*1 človeku ter služi kot oK*\j Loke. Zdravo pa utegne samo, če bodo tudi posan^. niki začeli bolj skrbeti ^j! saj celo najštevilnejše in sodobneje opremljene e\T(\ smetarjev ne bi mogle odvažati nesnage, s katero j® kulturneži zasipajo svojo o" lico. A. Proseč Razpisna komisija pri upravnem organu SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA na podlagi 40. in 43. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA ODSEKA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB 2. TRŽNEGA INŠPEKTORJA na odseku inšpekcijskih služb 3. PRAVNEGA REFERENTA na davčni upravi 4. GRADBENEGA REFERENTA na oddelku za gospodarstvo in finance Za delovno mesto pod 1. in 3. se zahteva visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj; za delovni mesti pod 2. in 4. se zahteva višja izobrazba ustrezne smeri ter 3 in 2 leti delovnih izkušenj. Ponovno pa razpisuje delovna mesta: naslednja prosta 1. SEKRETARJA skupščinske pisarne 2. RERERENTA za premoženjsko pravne zadeve na oddelku za gospodarstvo m ' finance 3. DAVČNEGA INŠPEKTORJA na davčni upravi 4. DAVČNEGA INŠPEKTORJA na davčiii upravi 5. URBANISTIČNEGA IN GRADBENEGA INŠPEKTORJA na odseku inšpekcijskih služb 6. ADMINISTRATIVNO MOC 7. ADMINISTRATIVNO MOC Za. delovno mesto pod 1. se zahteva visoka ali Višja izobrazb3 ustrezne smeri in 3. oz. 5 let delovnih izkušenj; za delovni mesti pod 2. in 5. se zahteva visoka izobrazba ustrezn smeri in 3 leta delovnih izkušenj; za delovni mesti pod 3. in 4. se zahteva višja izobrazba ustrezn smeri in 3 leta delovnih izkušenj; za delovno mesto pod 6. in 7. se zahteva dokončana administra^ tivna šola in preizkus znanja iz strojepisja. Za vsa delovna se zahtevajo moralno politične kvalitete. Osebni dohodek " določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravneg organa. Pismene ponudbe z overovljenim dokazilom o šolski obrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah » potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov: Razp>snv komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica — roku 15 dni od dneva objave. • Dr. Pavle Blaznik — častni občan Škofje Loke Odborniki obeh' zborov skupščine °wine Skofja Loka so med zadnjo skupno sejo, ki je bila v sredo, 5. ju-n.'ja, soglasno potrdili predlog komi-SlJe za odlikovanja, naj se zgodovi-narju dr. Pavletu Blazniku podeli naslov častnega občana škofjeloške komune. Čas ni izbran naključno, sovpada z Blaznikovo sedemdesetletnico, z izidom njegovega ,lvljenjskega dela »Škofja Loka in ?ško gospostvo (973—1803)« ter s tl8očim jubilejem ozemlja. ■ Nagrajenec, zdaj že šestnajsto eto znanstveni svetnik SAZU, je po r°du Ločan, rojen 28. junija 1903 v Blaževi ulici. Več kot štiridesetletno preučevanje arhivskega gradiva in raziskovanje terena je strnil v pomembna dela, posvečena predvsem poselitvi nekdanje posesti freisinških škofov, značilnostim fevdalne vladavine ter gospodarskin in socialnim razmeram kmetijskih podložni-kov. Izšla so bodisi kot samostojne knjige, bodisi kot razprave in članki v strokovnih revijah. Hkrati je dr.1 Blaznik pri pregledovanju starih dokumentov, shranjenih v Miinch-nu, Freisingu in Landshutu na Bavarskem, mestnemu arhivu Škofje Loke priskrbel 3000 mikrofilmskih Gostoljubnost nekdanje karavle , Hudo boste presenečeni, če se toste v Kranjski gori odločili, da ?avijete ob tabli Pri Srnjaku na dva kilometra dolgo pot v hrib. Dobro v*drževana makadamska pot vas bo godila v hudo strmino vse dotlej, ?okler vas ne bo pripeljala do velike Ja»e sredi gozda. to spet boste presenečeni ob P°gledu, da je nekdanja graničarska ^avla prijetno spremenila svoj v'dez. Okolica po urejenosti daleč Pfekaša marsikatere znane in pridane gostilne naokoli in jo je korala urejati zelo skrbna roka. I^ko kot v starih časih najbrž okoli v8vle ni bilo cigaretnega ogorka, kaj šele papirja, tako je tudi sedaj. Se več: rože na oknih, rože ob vhodu, okrasno drevje in grmičevje. Tretje presenečenje pa je znani gostilničar Marsel Gomboc, ki ima gostišče v najemu. Iz Prekmurja je doma, a je več let preživel v naših znanih hotelih kot vodja strežbe. Prav gotovo se boste spominjali njegove uglajenosti, vljudnosti in spretnosti, ko je še delal kot vodja strežbe v hotelu Toplice na Bledu ali v hotelu Prisank v Kranjski gori. Kot visokokvalificiran je že sedem-najstkrat postregel tudi našega maršala: na Brdu, Bledu, v Zagrebu Beogradu in prav teh trenutkov se tudi najraje spominja. V njegovi gostilni, ki jo je opremil in jo še opremlja z nemalo truda in vsakdanjega garaškega dela, vas nikoli ne bo sprejel brez vljudnega pozdrava in ustrežljivosti, ki ni prisiljena. Ponudil vam bo pijačo po zelo zmerni ceni, čevapčiče, ražnjiče, pleskavico, mučkalico, prekmurski bograč, domačo šunko ali odojek, pa boste redkokje jedli po tako nizki ceni. Seveda ima na zalogi tudi pristen dolenjski cviček. »Dan za dnem se trudim,, da bi uredil okolico kar najbolj prijetno in ponudil gostom kar največ. Pri Srnjaku imamo odprto vsak dan. Pozimi, ko bo zapadel sneg, bomo seveda imeli težave - s pluženjem. Obisk je bil v teh dveh mesecih še kar zadovoljiv, obiskujejo me tisti, ki me že dolgo poznajo. Upam, da bom še bolj izpopolnil okolico, tako da bo bivanje sredi gozda za vse goste še prijetnejše.« D. S. Dobra voda ni le žirovski problem Doslej še ni bilo nobenih posledic okužene vode iz vodovoda v 'feh, potem ko je 13. maja onesnažena voda vdrla v zajetje. Epidemiološka služba pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju tudi upa, qa Posledic ne bo. , Problem dobre pitne vode v Žireh pa je ostal. Sicer Žiri niso edini r.aJ na Slovenskem, ki ima probleme s pitno vodo, saj je znan podoben P^er onesnaženja pred leti na primer v Trbovljah. Razen tega pa g-di na Gorenjskem z vse bolj napredujočo urbanizacijo postaja vpra-^Je dobre pitne vode vse večji problem. Trenutno še pijemo zdravo tak°: k* v večini Primerov ni klorirana, s hitrim spreminjanjem nedo-^njene narave v gozdove vikendov, z brezbrižnostjo do čuvanja nara-. Pa se kaj kmalu utegnemo pridružiti prebivalstvu velikih mest, ki ne e več, kaj je dobra pitna voda. : O problemih vodovoda v Žireh smo se pogovarjali s tajnikom kra-Vtie skupnosti Francem Dolencem. Takole je povedal: »V Žireh ima-0 več komunalnih problemov — vodovod, kanalizacijo in pa električ-omrežje. To je posledica tega, ker sfe vzporedno s širjenjem stano-^Jskih površin niso urejali, dopolnjevali in modernizirali tudi ko-unalni objekti. Pri vodovodni napeljavi so glavni vodi v redu, napake ?o na starih vodih. Pri nas je vode sicer veliko, zaradi slabega Se Pa se Je približno polovica do potrošnika izgubi. No, lani smo t temeljiteje lotili tega problema, saj smo zgradili novo zajetje in s U ^ rnalo ublažili pomanjkanje. Vode je včasih tako malo, da jo Vfvl0^ zapiramo. Z denarjem od vodarine pa postopoma obnavljamo dovodno .napeljavo. Vodarina je pri nas zelo majhna, okoli 1800 ki^k- na 'eto> VO(iovodnih števcev še nimamo, tako da se denarja, lah-1 ga P°Itre^ova^ za obnovo, nikoli ne nabere dovolj. Sedaj se denar os K & v komunalnem skladu, vanj prispevajo 1 odstotek od bruto kari rga dohodka podjetja, vendar bomo s tem denarjem uredili •^alizacijo v Žireh, saj je to še hujši problem kot vodovod.« pri Ziroyci sami se zavedajo svojih komunalnih problemov in rjPevajo k urejevanju po svojih močeh. Lani je bilo pri delih na del e? vodovodnem zajetju opravljenega tudi precej prostovoljnega a- Letos bodo, kot vse kaže, poiskali še eno vodno zajetje. Wlf Pr°blemu pitne vode je povedal nekaj besed tudi sanitarni in-Pai r skuP^im občine Skofja Loka Franc Urh: »Že lani smo sku-t J.s Krajevno skupnostjo in Zavodom za zdravstveno varstvo iskali in Por k°V n°ve vire zdrave pitne vode za Žiri. Vsi viri vode pa niso Žen veliki. Seveda nikamor ne vodi neprestan strah pred onesna-^ost6?1- Vode' zato Je treba še letos najti nov večji vir. Krajevna skup-^od Prizadevna in je storila vse za rešitev tega problema. J® sedaj klorirana, seveda pa obstaja možnost, da spet pride do do T nia^enJa' ker Je teren kraški in zato površin-ska voda zlahka pride v r ,ne vode. Zajetje vode je v redu, tudi za naprave krajevna skupnost v ^U skrbi, le napeljava ni taka kot bi morala biti.« stv ^ Problemom vode v Žireh se ukvarjajo tudi na Zavodu za ždrav-varstvo v Kranju, Ici je pristojen tudi za žirovsko področje. s6(} ^vniki zavoda menijo, da še ni možno dokončno reči, kaj bo s cjjeanjim zajetjem v Žireh, vsekakor pa so načrti celotne rekonstruk-vodovoda v delu in morda bo problem zadovoljivo rešen že ^iz-^ 'eto' Zaskrbljenost v kraju samem zaradi vode je razumljiva, ob ta('evnost domačinov pa vse hvale vredna, vendar pa bi bilo morda treh komunalnih problemih, za katere je potrebno veliko denarja, "sdv razmisiiti ° združevanju sorodnih komunalnih organizacij, kar bi fih^°xmno Pospešilo urejanje problema tako s strokovne kot tudi s *nfne plati. L. M. posnetkov najvažnejših listin o loškem teritoriju. Tudi kot soustanovitelj Muzejskega društva in kot aktivni sodelavec Loškega muzeja, ki mu v Sloveniji med ustanovami svoje vrste ni para, je vedno predstavljal enega od stebrov kulture v občini. Vendar vrednost Blaznikovih znanstvenih izsledkov daleč presega ozke lokalne okvire. Je eden najvidnejših arhivskih strokovnjakov v državi, zato so ga kmalu po osvoboditvi, ko je slekel partizansko uniformo, poslali v Avstrijo, kjer je s tamkajŠnimi oblastmi vodil pogajanja o restituciji kulturnih dobrin in o izvedbi arhivske konvencije iz leta 1923. Potem prevzame mesto ravnatelja gimnazije v Celju, kasneje pa se zaposli v Državnem arhivu Slovenije. Leta 1957 postane znanstveni svetnik SAZU, kar je še danes. Občani Škofje Loke so dr. Blazniku že leta 1957 podelili priznanje, veliko plaketo za prosvetno-znanstveno delo. Je dobitnik nagrade sklada Borisa Kidriča za leto 1964 ter — od lani naprej — častni član Geografskega društva SRS. V Tržiču zbori delovnih ljudi Na pobudo komiteja občinske konference ZKS Tržič, ki jo je dal na svoji 14. seji v ponedeljek, 4. junija in katero sta podprla tudi sindikalna organizacija ter organizacija Zveze mladine, bodo od 12. do 15. junija v tržiški občini zbori delovnih ljudi. Na teh zborih se bodo tržiški delavci še enkrat seznanili s pomenom referenduma o samoprispevku za gradnjo šol in vrtcev v občini, ki bo v nedeljo, 17. junija. -jk Spominska plošča Francetu Langusu Konjeniški klub Triglav na Bledu bo jutri ob 9.30 v vasi Poljšica pri Zgornjih Gorjah odkril svojemu pokojnemu članu, opernemu pevcu Francetu Langusu spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Po odkritju spominske plošče bodo udeleženci odšli še na Pokljuko, kjer bodo na kraju nesreče odkrili spominsko obeležje. Konjeniški klub vabi na to komemoracijo člane kluba in prijatelje Franceta Langu--sa. A. Ž. Asfaltiranje cest Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so te dni končali s popravilom asfaltne prevleke na cestah v Preski, okrog železniške postaje in pred domom »Svoboda« v Medvodah. Dela so veljala nad 500.000 dinarjev ter jih je prispevala krajevna skupnost Medvode, občani s samoprispevkom ter delovne organizacije. -fr 1 jL^eV a e ^i** a 1 Izlet za mlade člane AMZ Avto-moto društvo Šenčur je prejšnjo nedeljo v okviru dneva mladosti pripravilo izlet za člane podmladka avto-moto zveze. Društvo ima tak podmladek na osnovni šoli Stanka Mlakarja v Šenčurju. Člani društva so pionirje s svojimi in članskimi avtomobili popeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali prometno signalizacijo in spomenik na Urhu pri Ljubljani. ran Mercator Cenjeni potrošniki Izredna prilika, enkratna priložnost v blagovnici Mercatorja v Tržiču od 5. do 30. junija pri nakupu pohištva ARTUR 15 % POPUSTA omaric za čevlje Ila kvalitete 15 % POPUSTA na vse vrste pohištva 10 % POPUSTA preproge 10 % POPUSTA pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu 5 % POPUSTA Mercator Prodaja na potrošniška posojila, katera odobravamo takoj v sami blagovnici za garniturno pohištvo do 15.000 din Brezplačna dostava na dom Obiščite blagovnico Mercator v Tržiču Ob razstavi primorskih umetnikov v Kranju Na dan mladosti je bila v Prešernovi hiši odprta razstava dveh primorskih slikarjev: Pavleta Zamarja-Zape iz Pirana in Demetrija Ceja iz Trsta. — Zopet prijetna poživitev v kranjski galeriji. (Razstava bo odprta do 28. junija). Oba slikarja ustvarjata vsak v svojem motivnem svetu, vendar imata toliko skupnih značilnosti, da ju lahko obravnavamo vzporedno. Pavle Zamar-Zapa je rojen v Loč-niku na Goriškem in živi v Piranu, Demetrij Cej pa je bil rojen v Beogradu, sedaj dela v Trstu. Oba sta prežeta s tistim širokim spektrom, ki ga narekuje človeku okolje v katerem živi in ustvarja ... Njuni motivi so posvečeni predvsem našemu Krasu, pokrajini in tamkajšnjemu človeku pa tudi morju. Za Zamarja so med drugim značilni tudi eksponati, kjer se spušča že skoraj v reliefno slikarstvo. Pri teh je uporabil barvo (zmes barve z morsko mivko, kredo, organskimi vezivi in drugimi dodatki), ki je podobna ometu, kamnu. Kot je sam povedal, na ta način lahko odlično ponazarja od sonca obsijane Stare kraške zidove in hiše, primorske fasade, skratka vse kar tako rad upodablja na svojih slikah. Cej je začel z neorealističnim slikarstvom, ko je še živel v Gorici. Razstava o novih šolah Slovenski šolski muzej je v dogovoru z Izobraževalno skupnostjo pripravil v Ljubljani razstavo »5 let — 100 šol«. Razstava je prikaz petletnega prizadevanja za uresničitev družbenega razvojnega plapa SR Slovenije na področju vzgoje in izobraževanja. Načrt o tem, da bo v petih letih, to je od 1969 do letos, zgradili v Sloveniji 100 šol, je bil sprejet ob stoletnici obvezne osnovne šole. Osnovni namen akcije pa je bil, da bi odpravili pouk v več izmenah, obnovili dotrajan šolski prostor in pridobili potrebne dodatne šolske prostore. Na tej razstavi so zajete samo tiste šole, ki so bile v tem petletnem obdobju zgrajene na novo ali pa bodo zgrajene. Akcija »5 let — 100 šol« je pomembna predvsem zato, ker v tako kratkem obdob-' ju na Slovenskem še nikoli ni bilo zgrajenih 100 novih šolskih poslopij. Razstava je pripravljena kot potujoča in bo odprta še v nekaterih večjih slovenskih središčih. Slikarska kolonija v Šmohorju Zveza slikarskih kolonij Slovenije bo poslala slovenskim slikarjem-kra-jinarjem vabilo za udeležbo na slikarski koloniji v Šmohorju v Ziljski dolini, ki jo organizirajo koroški slikarji. Slikarska kolonija bo od 16 do 30. junija. Udeležbo sta že zagotovila jeseniška krajinarja Lužnik in Tomaž in. D. S. Denar že prihaja Pred približno mesecem dni smo v Glasu, v rubriki Gorenjska poje, predstavili komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke., Takrat smo tudi omenili, da se je spričo pomanjkanja finančnih sredstev znašel v precejšnjih težavah, saj ni imel denarja niti za nakup enotnih oblek. Do majskega koncerta v kapeli loškega gradu namreč razen podjetja Alp les Železniki in Kulturne skupnosti — prispevek slednje je pomotoma izpadel iz članka, zato smo njenemu vodstvu dolžni opravičilo — ni nihče gmotno podrpl KPZ Loka. No, kot so nam sporočili pevci, je zdaj stvar že precej drugačna; Kulturna skupnost in Alp les sta dobila posnemovalce. Njunemu zgledu so v preteklih tednih . sledili SGP Tehnik, Odeja in Gorenjska predilnica. Člani zbora se za izkazano pomoč vsem trem delovnim kolektivom iskreno zahvaljujejo. Kasneje je od oljne tehnike prešel še, na vse ostale. Demetrij Cej poskuša odkriti nek nov svet, nov izraz. Nekaj vet skuša doseči s tem, da v dvodimenzionalnost svojih slik vnaša še tretjo dimenzijo. Ta novost, ki jo je umetnik uvedel v zadnjih letih, in s katero nas prijetno preseneča, je v skoro nevidno tankih a gostih mrežah iz prozorne plastike, ki so napete na visokorobne okvire platen, tako da prekrivajo slike na višini nekaj centimetrov. Na te tvorbe Cej pričara nekakšen barvni odsev, ali bolje nekaj zaznavnih oblik, linij ali točk s spodnje slike. Nato takšen bežen posnetek spodnje podobe še obogati s pasovi, črtami inp. S tem doseže učinek plastično prikazanega okolja, ki se še stopnjuje, ko se gledalec ob sliki premika, ker se mu pač linije na mreži spreminjajo v odnosu na spodnjo sliko. Pavle Zamar-Zapa je leta 1957 v Novi Gorici ustanovil slikarsko šolo (krožek) »Nikolaj Pirnat«. Ustanovil je tudi Mladinsko gledališče Piran in je »idejni oče« znanega slikarskega tekmovanja »Ex tempo-re«. Demetrij Cej pa je že osem let scenograf Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Pričujoča likovna prireditev je vsekakor zanimiva in vredna ogleda. Pohvaliti je treba delo Gorenjskega muzeja, ki se tudi v sklopu letošnjih razstav v kranjskih galerijah naslanja na izmenjave. Prav bi bilo, da se še naprej nadaljuje s poddbnimi izmenjavami likovnih prireditev! A. Boc Razstava na Bledu V avli nove osnovne šole Bled je domači aktiv kulturnih delavcev 1. junija odprl zanimivo slikarsko razstavo, na kateri sodeluje 13 znanih slovenskih likovnikov; med njimi akademska slikarja Boni Čeh in Roman Savinšek z Jesenic, akademska slikarka in ilustratorka Melita Vovk-Štih in akademski slikar Janez Ravnik z Bleda, slikar France Boltar iz Radovljice, akademski slikar Kamilo Legat iz Tržiča, akademska slikarja Ljubo Ravnikar in Vinko Tušek ter kipar Boris Sajevic iz Kranja, akademski slikar Albin % Polajnar z Bohinjske Bele in akademski slikar Ive Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko. Razstava, že tretja po vrsti, bo odprta do 25. junija letos, (-ig) — Foto: F. Perdan Tone Kralj razstavlja v Tržiču Včeraj popoldne je bila v trti-škem paviljonu NOB odprta razstava ilustracij slovenske ljudske pesmi Pegam in Lambergar, delo akademskega slikarja Toneta Kralja. Na otvoritvi je sodeloval tudi Jože Zupančič iz Tržiča z recitacijo pesmi Pegam in Lambergar. Tržiški muzej hrani in tokrat tudi prvič javno razstavlja ciklus akvarelov akademskega slikarja Toneta Kralja, ki naj likovno ilustrirajo znano ljudsko pesnitev o Pegamu in Lambergarju. Pesnitev navezuje na boje za celjsko dediščino leta 1457, ki so divjali tudi po naših krajih. Pegam naj bi bil češki hisit in vojskovodja, po imenu znani Jan Vitovec, kateremu je ljudstvo nadelo ime Pegam, Lambergar pa kranjski plemič iz Hudega gradu pri Tržiču. Motiv dvoboja med Pegamom in Lamber-garjem je znan že iz ljudskega slikarstva na panjskih končnici. Na neki hiši v Ljubnem pri Radovljici pa se je ohranila stenska slika, ki naj bi po izročilu predstavljala dvoboj med Pegamom in Lambergarjem. Prvi likovni zavestni poizkus poznamo iz velike izdaje v Avstroogrski monarhiji, v zvezku, ki je posvečen Kranjski. Motiva pa se je lotil tudi grafik Marijan Pogačnik, ki je prvi zavestno likovno brez vsakršnih hi-storizirajočih atributov prikazal odločilni spopad med Pegamom in Lambergarjem. Drugače pa se je tega lotil Tone Kralj, in sicer v obliki velike slikanice, poljudne, razumljive, pa tudi nezahtevne. Nadrobno slika prizorišče, ki je primarno kompozicijsko ogrodje, v katerem figure niso le glavni akterji, marveč prepo-trebna štafaža, ki napolnjuje prostor. Kljub včasih realnemu prizorišču z gradom Kamen, vaškimi hišami ali tržiškim trgom, slikar ni imel take ambicije, da bi likovno po-ustvaril sredino 15. stoletja in dal času, kraju ali dogajanju vsaj približno zgodovinsko verodostojnost, čeprav so akterji oblečeni v historične kostume, ki pa seveda slogovno niti najmanj ne ustrezajo dobi. Kralj se predvsem zvesto drži teksta, ki ga dopolnjuje z resničnimi detajli-, ki pa dogodek, kraj in ljudi v prvi vrsti postavlja v domišljijski slikarjev svet. Pesnitev mu je predvsem hvaležna literarna predloga, ki ji skuša z naivno ilustracijo ohraniti prvinski značaj ljudske pripovedne pesmi. Nagrada marljivim srednješolcem Že vrsto let zapored prireja Prirodoslovno društvo Slovenije v Ljubljani ob koncu šolskega leta NAGRADNI IZLET -ZA MARLJIVE IN DELOVNE SLOVENSKE SREDNJEŠOLCE! Tudi letos niso pozabili na našo delovno mladino, ki svoj prosti čas porabi za svoje dopolnilno izobraževanje v raznovrstnih strokovnih krožkih: iz fizike, biologije in matematike. NAGRADNI IZLET je potekal to pot z avtobusom, ki je »pobiral« srednješolce in njihove mentorje vse od Kopra, Ajdovščine, Postojne, preko Ljubljane, od Kranja do Celja in Slovenske Bistrice, kjer so se jim pridružili tudi tovariši iz Murske Sobote in Maribora. Pod strokovnim vodstvom našega poznanega in priljubljenega visokošolskega profesorja, petrografa dr. ing. Duhovnika iz Ljubljane, so spoznavali mladi ljubitelji naravoslovnih ved posebnosti sestojev, še posebno pobočja Pohorja. Tod so nabirali zanimive primerke, katere bodo posredovali svojim delovnim tovarišem v posameznih krožkih. Med zbiranjem kamenin, so si MLADI NARAVOSLOVCI ogledali tudi druge zanimivosti Oplotnice, Slovenske Bistrice ter njune okolice. Hkrati, ob poznavanju zemeljske skorje in globljih sestavin, so navezali vmesne pogovore tudi na botanične in zoološke zanimivosti tega področja. Študentka biologije ljubljanske univerze je dopolnjevala odgovore na vprašanja mladih IZLETNIKOV. Tudi dva Kranjčana (dijaka gimnazije) sta sodelovala na NAGRADNEM IZLETU, katerega je vodil tov. dr. ing. Duhovnik. V prijateljskem razgovoru je potekel ves dan, ki je ostal vsem udeležencem v prijetnem spominu. B. N. Svet osnovne šole LUCIJAN SELJAK KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: na centralni šoli: PSIHOLOGA diplomirani psiholog TAJNICE upravno administrativna šola KUHARICE ŠMK kvalificirana ali polkvalificirana na podružnični šoli Mavčiče: UČITELJA VZGOJITELJICE v predšolskem VV oddelku na novi podružnični šoli Besnica: VZGOJITELJICE VV oddelek KUHARICE ŠMK na podružnični šoli Žabnica: SNAŽILKE na novi podružnični šoli Orehek: VZGOJITELJICE v VV oddelku UČITELJA v oddelku PB KUHARICE ŠMK SNAŽILKE. c 1 €S& Sobota — 9. junija 1973 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem letu 1973/74 v prvi razred 150 novih učencev 1 oddelek z nemščino kot prvim tujim jezikom 3 oddelki z angleščino kot prvim tujim jezikom Pogoji: a) uspešno dovršena osnovna šola b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost učenci z boljšim učnim uspehom. Rok za prijavo: uprava šole bo sprejemala prijave do vključno petka, 22. junija 1973. Prijavi (obr. 1,20), kolkovani z 2 din, je treba priložiti: 1. spričevalo o dovršeni osnovni šoli (original) 2. izkaz o uspehu in vedenju 3. rojstni list Zakasnelih prijav in prijav brez zahtevanih prilog ne bomo upoštevali. Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen na oglasni deski v šoli 29. junija 1973. > ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER IN ŽELEZARNA JESENICE, JESENICE NA GORENJSKEM razpisujeta sprejem učencev za šolsko leto 1973/74, iti sicer: a) šola za metalurške delavce Vpisovali bomo učence za učenje naslednjih poklicev: talilec pri plavžu, talilec pri Siemens-Martinovi peči, talilec pr> elektro peči, valjavec, hladno valjavec in žičar. Šolanje traja dve leti. Vpišejo se lahko učenci, ki so uspešno končali šest razredov osnovne šole in so zaključili obveznost osnovnega šolanja. b) poklicna kovinarska metalurška in elektro šola Vpisovali bomo učenee za učenje naslednjih poklicev: strojni mehanik (strojni ključavničar), ključavničar-varilec« orodni ključavničar, strugar, vodovodni instalater in obratni elektrikar. Šolanje traja tri leta. Vpišejo se lahko učenci, ki s° uspešno končali osnovno šolo. Posebna pogoja za obe šoli sta: da je učenec telesno in duševno zdrav in star največ 18 let. Ugodnosti šolanja so: učenci prejemajo mesečno štipendijo, ki jo daje železarna '}eSf' niče in je odvisna od letnika in učnega uspeha, giblje se od 160 d 600 din; učenci iz oddaljenejših krajev lahko stanujejo v domu učencev, učencem regresira oskrbnino v domu učencev železarn® Jesenice, učenci dobijo regres za malico, v času šolanja dobU učenci dve, oz. tri delovne obleke, učenci so zdravstveno »n nezgodno zavarovani. Prijava za sprejem: Za sprejem izpolnite prijavo, kolkovano z 2 din, obr. 1,20, ki dobite v knjigarnah. K prijavi za sprejem priložite: spričevalo o končani osnovni šoli, rojstni list, zdravniško potrdilo. • Prijave pošljite do 28. 6. 1973 na naslov: Železarski izobraževal center, 64270 Jesenice. O sprejemu v šolo in o začetku pouK boste pismeno obveščeni. Med kadeti in dekleti Bilo je okrog poldesetih zvečer in skozi okna so migljale tisočere luči novih naselij ^hodnega Beograda, kamor je tu z anjice prav lep pogled. Srkala sva Vsak iz svojega kozarca in modi^ova-o umetnosti, pravzaprav o 'Mirkovih zadnjih platnih, ki jih Popravlja za jesensko samostojno Jzstavo v Krškem, in so jih vse ■ er>e polne. Po hodniku je prihajalo 5 kluba oglušujoče muziciranje ekih sodobnih beatlesov in kadar se spodaj odprla vrata, tudi enski smeh in kakšen vrisk. »Kam pa lahko otresem pepel?« ..»Oh, kar na tla«, je skoraj ukazal. veste, se sploh ne znajdem, ko so J/1 zdaj za ta obisk spet vse l°spravili, zdrgnili mizo in parket in sPloh...« Atelje kot vsak drug, le da se je ... res videla barva parketa in da so i"a platna tako obešena, kot v ak$ni trgovini.. . Je Mirko Cigler sploh vojak? Z dopoldanskega razgovora s se študenti ljubljanske univerze ga imel v spominu v uniformi z od ' ,'n rdečimi našitki. Tam je ^ovarjal na vprašanje neke bru-ezbrano in prepričevalno: | dve leti med splošnimi adernskimi predmeti niti nisem SeaH pravzaprav nisem začutil, da k. Pripravljam za vojaka-oficirja, e v tretjem letniku me je rokovni program toliko prevzel, da j,111 se zavedel svojega poklica in s'anstva, če tako hočete ..."« n tresel sem torej pepel s cigare A ^a in opazoval tega fanta s črno pu;°bljenimi očali, v temnozelenem .poverju, pisani srajci in tvidastih bj a.h. kako sedi na zdrgnjeni mizi, s,n8lja z nogami po zraku in mi usa razi0žiti umetniški čredo V°Jih platen: na brežiški gimnaziji me je tkanja učil profesor Kugler. To v j^j 1 ^°tu so zadnje študije vživlja-? človeka v velemestni utrip. Skice c ul.ice, iz mestnega avtobusa, ^ podhodov. Portreti tam bre So res skrajno poenostavljeni, Pon Podrobnosti, toda to so reti notranjosti, značaja, du-; \•« d^j slikarski izraz je seveda od njegove vsakodnevne res-cJ0L,?sti. takotfekoč simbolično upo-ait a-Jen beg iz trdnih okvirov ^mskega programa. Pr^a^ujemo, da bo kadet < brezhibno obvladal to, kar ga v r10'. ampak zlasti, da se bo znašel nepoznanih okoljih. Zato n^J^.0 V njem vsa njegova izjemna 0(J|QVJenja. Biti mora iznajdljiv, teles v ta^em duševnem in stanju, da bo zdržal vse v°dire Presenečenja, da bo znal s'edil' enoto> ki mu bo zaupala in ^ .a,<< mi je odmevalo po ušesih Pr0f °Po|danskega razgovora med kujte?0rJi ljubljanske filozofske fa-f nJibovimi študenti, kadeti H °fesorji" akademije. sonom, zavesami in tapetami po stenah! Samopostrežna restavracija z dobro kuhinjo, športne dvorane, plavalni bazen, igrišča, telovadišča, kino in kaj vem kaj še vse. Ljubljanski študentje smo proti njim pravi reveži!« Dopoldne je študent Tone Ciglar iz Ljubljane skoraj zagrenjeno vprašal vpričo vseh: »Zanima me, kako se počuti kadet, ki ima takorekoč vse na razpolago, v primerjavi s študentom ljubljanske univerze?« »Počuti se dobro. Pogoji so dobri, ker se zavedamo, da tudi pogoji vzgajajo. Vsak gojenec stane državo več kot 5 starih milijonov na leto, toda tudi naše zahteve so velike. Šolanje traja štiri leta, v tem času ga je treba tudi uspešno končati. 4.500 ur programa v teh štirih letih ustreza petim letom študija na drugih fakultetah. Samo izjemoma lahko kadet enkrat ponavlja letnik,« je pojasnil profesor Bora Samolov-čev, znani pedagog z beograjske univeze. Akademija ima več kot 60 predavateljev z beograjskih fakultet in vojnotehničnega inštituta. Tudi s tem je zagotovljena univerzitetna raven vojaške akademije, diplomantom pa je priznana druga stopnja visokošolskega študija. Študent ljubljanske pedagoške akademije Aljoša Redžepovič je bil presenečen: »Vse kar sem tu videl, je name naredilo močan vtis. Zlasti učni program, ki vendarle ni strojeva obuka', kot si v civilstvu predstavljamo .. .« 1 e so se vrstila vprašanja, ved-^^ no bolj poglobljena, speciali-^^Jzirana Posodobljenje pouka, razvoj kadetove osebnosti, njegov vpliv na vojake v enoti, uvajanje novih psiholoških in pedagoških prijemov na šoli in v naši vojski nasploh ... Za vse to seveda nimamo prostora, niti ni to namen tega zapisa. Časnikarji smo bili namreč povabljeni na obisk študentov ljubljanske filozofske fakultete in pedagoške akademije akademiji kopenske vojske na Banjici v Beogradu. Vse tri šole imajo veliko skupnega, vse tri se ukvarjajo z vzgojo mladih ljudi in odraslih, pa so se dogovorili za ta obisk, ki naj bi bil hkrati medsebojno spoznavanje, izmenjava izkušenj in posredna propaganda za vojaški poklic med mladino v Sloveniji. Tako smo imeli novinarji pravzaprav lahko delo — prisluhnili smo neposredni »okrogli mizi« z bolj duhovitimi vprašanji kot bi jih lahko sami zastavili, z bolj iskrivim bojem mnenj, kot bi ga sploh lahko organizirali.* Odprtost vodstva akademije, prisrčen in tovariški odnos med kadeti in njihovimi profesorji ter predavatelji, neomejena svoboda osebnosti gojencev akademije, njihovo zani-maflje za umetnost, šport, in druga »nevojaška« ustvarjalna izživljanja so nas navdušili. In potem boste vprašali, kot sem nedavno tega vprašal jaz: »Kako sploh še more biti tako razgledan človek, kot je absolvent vojaške akademije, pri vsej tej svobodi osebnosti prepričan, da je vojska potrebna, da mora biti vojak?« »Mi smo armada, ki se pripravljamo samo zato, da se ne bi ubijali!« je odgovoril na tako filozofsko vprašanje enega izmed študentov dekan akademije, general Bogdan Mamula, naš bivši diplomat v Moskvi. »Ne bomo se borili niti v Vietnamu, niti kje bližje; nikogar ne bomo .osvobajali'! Tako vzgajamo naše kadete — z zgledom, ne z ukazom.« In to je vse. i M. MOŠKON Akademijo je končalo 25 razredov, štirje pa se še šolajo. Do zdaj je dala akademija armadi več kot osem tisoč oficirjev. Vojaška akademija šola poveljniški kader za potrebe bojnih rodov JLA: pehote, topništva, oklepnih enot, inžinjerije in protiletalske obrambe. Akademija je visoka vojaška šola, vanjo pa sprejemajo učence, ki so končali gimnazije, tehniške šole ali učiteljišča. Letos je akademija začela sprejemati tudi podoficirje, ki so končali štiriletno srednjo vojaško (podoficirsko)"šolo, čez dve leti pa bo prišel v akademijo prvi rod maturantov iz vojaških gimnazij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Učni načrt in program predstavljajo štiri učna področja: področje vojaških ved in veščin, področje družbenih ved, področje naravoslovno matematičnih in tehničnih ved ter področje vojaško tehničnih ved. Namen takega vzgojno izobraževalnega sistema je zagotoviti armadi kadre s široko splošno vojaško, družbeno in tehnično izobrazbo, z visoko stopnjo poklicne usposobljenosti in s široko splošno kulturo. Šola razpolaga z najsodobnejšimi učnimi pripomočki v predavalnicah, kabinetih, laboratorijih, na vežbališčih in poligonih. Po končanem šolanju dobe kadeti čin podporočnika, kar bodo po uveljavitvi novega Zakona o narodni obrambi ostali samo eno leto, potem bodo povišani v čin poročnika. > Vojaška akademija kopenske vojske JLA je bila osnovana 21. oktobra 1944 v Beogradu. V prvi razred so prišli mladi borci partizanskih brigad in odredov z različnih bojišč ter najboljši mladinci, skojevci in mladi komunisti z osvobojenih in neosvo-bojenlh področij iz vseh krajev naše domovine. Danes so to oficirji z visokimi čini in položaji v naši armadi. Kadet Mirko kaže dekletom, kako se meri z osciloskopom v laboratoriju za elektriške meritve Šolanje traja štiri leta; prvi dve leti za vse gojence po enotnem načrtu, drugi dve leti specializirano po rodovih. Za rodove se gojenci opredele ob koncu drugega šolskega leta po osebnih željah in po potrebah posameznih rodov. Prva tri leta šolanja potekajo v Beogradu, četrto leto pa prežive kadeti v šolskih centrih, kjer se usposabljajo za začetne dolžnosti v enotah (komandirji vodov, čet in baterij). Poleg starešin — predavateljev za vojaške predmete predavajo naravoslovno matematične, tehnične in nekatere družbene predmete profesorji beograjske univerze in strokovnjaki vojnih inštitutov. V obvladovanju naravoslovno matematičnih in tehničnih predmetov pomagajo kadetom tudi vojaki z diplomami odgovarjajočih fakultet. Predavanja potekajo tako kot na dru-ih visokošolskih ustanovah, ar velja tudi za polaganje izpitov in izpitne roke. Vojaška akademija razpolaga s svojimi športnimi tereni, vež-balnicami, bazenom in sodobno opremo ter nudi izredne možnosti vsem kadetom za rekreacijo in za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Šolsko športno društvo »Akademac« tekmuje v študentski ligi beograjske univerze, akademija pa ima tudi svojo strelsko družino »Akademac« ter moderno strelišče z opremo in orožjem. Tako lahko N postanejo kadeti, kot bodoči starešine, tudi odlični strelci. Kulturno iji zabavno življenje je prav tako sestavni del vzgoj-no-izobraževalnega sistema in je namenjeno dvigu splošne in poklicne kulture, duševnemu in telesnemu razvedrilu ter zadovoljitvi različnih hobijev kadetov v prostem času. V akademiji imajo razne sekcije, več orkestrov, organizirajo različne tečaje. Zelo je razvito sodelovanje z mladino drugih šol in fakultet. V štiriletnem šolanju postanejo skoraj vsi kadeti člani zveze komunistov; to so mladinci, ki so se z izbiro življenjskega poklica tudi idejno politično opredelili za politiko ZKJ. Tu se šolajo sinovi vseh naših narodov in narodnosti kot velika složna in pobratena skupnost mladih ljudi, ki so izbrali ta poklic, da bi se posvetili obrambi samoupravne, neodvisne in socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti SFRJ. Načelnik akademije kopenske vojske general Mamula izroča pokal zmagoviti športni ekipi Študentje iz Ljubljane na sprehodu po parku okrog akademije Kadeti pri elektronskem mikroskopu, kjer se lahko poglabljajo t) molekularno zgradbo snovi Branko Petan s Senovega: »O vojaški akademiji sem na brežiški gimnaziji slišal toliko, kot o drugih fakultetah. Toda tega, kar sem našel tu, nisem nikoli pričakoval. Po drugem letniku sem se odločil za inžinjerijo... V prostem času kiparim, osnov upodabljanja sem se tudi jaz naučil pri prof. Kuglerju.« V sodobnem kabinetu za učenje tujih jezikov: vsak gojenec ima v svojem oddelku magnetofon s slušalkami in možnost nadzora lastne izgovorjave VJ^ila sva se v klet v klub kadetov, kjer točijo pivo in pepsi % rj. kjer so se med hipijev-em s plošč nekega gojenca iz 'etnika mešali oranžno-^rarnen|i light-showa in priza-o.telovadenje razgretih plesalko jj°yenska dekleta, ki se sicer JfNai j vojaške suknje, so zdaj rali0J dohajala svoje kavalirie. koščenih fantov in tako ^adeii?-? vzdušja na beograjski ^Oh, JJI, kopenske vojske seveda »TW akova,e- VivJa' kar smo danes videli in Hče na tej šoli, mi doma ne bo ^trjevlier^el << mi Je dru£° jutro Nuii,, a ena izmed študentk. »O h%kh ,v armadi, o šolanju v naših Na vojaških šolah Slovenci res prave Predstave. Če samo f^jevan- kakšno čvekanje in pod-rned tega poklica sem poslušaje^ 8VoJimi prijatelji še zadnjič v hv^uir' Samo Pojejte te njihove So^>e z vsemi pisalnimi 1 Prostornimi omarami, tapi- %Jt jkLtf Jrm I Sobota — 9. junija 1973 IZBRALI SMO ZA VAStlZBRALI SMO ZA YAS«IZBRALI SMO ZA VAS*IZBRALI SM^ Posebno v starejših hišah se najde okno preveč, ki ga nikoli ne odpiramo in sploh se zdi, da je neuporabno. V takem oknu, posebno, če je dvojno, lahko imenitno uredimo razstavo drobnih steklenih ali porcelanastih predmetov, ki bodo sobo poživili in polepšali, predmeti pa bodo zaradi dnevne svetlobe, ki bo prosevala skoznje, še posebno mikavni. Tudi poličke naj bodo steklene. Špinača Potrebujemo: 1 kg špinače, 6 dkg maščobe, žlico moke, strok česna, 2 del mleka, zajemalko juhe, sol, poper in malo mu-škatnega oreška. Špinačo operemo, nato jo skuhamo v malo slane vode. Vre naj le kakih 5 minut. Kuhano odcedimo, vodo prihranimo, nato pa jo zmeljemo na strojček ali drobno prepa-siramo. V kozici segrejemo maslo ali margarino, dodamo žličko moke in ko se speni še strok strtega česna in špinačo. Gladko zmešamo, zalijemo t mlekom in juho. Po potrebi prilijemo tudi vodo, v kateri se je kuhala špinača. Dosolimo po potrebi, popramo in dodamo muškatni orešek. Ko špinača prevre, jo odstavimo. Predolgo ne sme vreti, sicer izgubi barvo in okus. V_/ ---s II. Razvoj otroka v prvem letu življenja Prvo leto otrokovega razvoja ni nepomembno. Razvojne spremembe, ki se kažejo v tem letu. celo daleč presegajo ostale dobe, z izjemo nosečnosti. Skladno s telesnim razvojem poteka duševni razvoj, ki je sicer utemeljen v bio-loško-dednostni osnovi, obenem pa kaže tudi socialno bistvo. Dojenček je ob svojem rojstvu bolj nebogljen kot večina živalskih mladičev in rabi 4 tedne, da se prilagodi po-rojstvenemu življenju. Leži na hrbtu z glavo obrnjeno na svojo ljubšo stran, na dražljaje pa se odziva skoraj izključno z brezpogojnimi refleksi (avtomatično sesanje, gibanje vsega telesa itd.). Počasi postajajo gibi vse bolj specifični, tudi čutila postajajo vedno popolnejša in pri treh mesecih otrok že dobro vidi. Njegove gibalne sposobnosti se povečajo, kar velja tudi za mišično moč, tako da se pojavi pri 4 mesecih že težnja po sedenju, ko pa je otrok star 6 mesecev, že sam drži ravnotežje pri sedenju. ■ Nekako z 9. mesecem lahko že stoji, okoli leta pa shodi. Pred prvim letom otrok že razume nekaj besed, njegov govor pa se še razvija v obliki bebljanja. Spregovori okoli prvega leta. Otrok predvsem prve mesece v glavnem prespi. Pozneje se budni čas veča in otrok je ves zavzet z igranjem, ki zavzema tako imenovan funkcionalen nivo, saj otrok še nima določenega cilja, temveč uživa v raznih ponavljajočih se aktivnostih. Pri tem uri svoje mišice in čutila, igra se z lastnimi deli telesa, pri čemer se nauči spoznavati svoje telo ter ločiti med seboj in predmetnim svetom. Pojavijo se tudi prva čustva, sprva le čustvo prijetnega — neprijetnega. Kasneje tudi jeza, odpor, okoli 6.meseca pa tudi strah, s katerim reagira na približevanje tujcev, medtem ko domače že dobro pozna. Pri dojenčku še ne moremo govoriti o morali, t. j. o tem, da nekaj napravi prav ali narobe, saj ^še nima izkušnje, da bi vedel, da s svojim vedenjem lahko koga prizadane. Ža nadaljnji otrokov osebnostni razvoj v tem obdobju je važno, da ima dovolj čustveno ugodnega kontakta z okolico, predvsem z materjo, ki zadovolji njegove osnovne potrebe in mu zagotavlja varnost s pogosto nežno in umirjeno nego. Omogočiti mu moramo, da lahko otipava, prijemlje, gleda in posluša in tako zaznava svet s čutili. To mu popestrimo še z ropotuliico, svetlim papirjem ali koščkom blaga, kasneje (4—12 mesecev) pa tudi že z živalmi in lutkami iz gume ali mase, živobar-vnimi kockami, žogo itd. Pomanjkanje čustvene topline in čutilnih dražljajev najgloblje prizadene otrokovo duševnost prav v tej dobi (otrok postane pozneje zaprt vase), enako velja tudi za prehude dražljaje in vznemirjenja. Predvsem velja to za pogostev spremembe v legi otroka, pogosto predajanje otroka iz enih rok v druge, glasni, nenavadni zvoki, čustveno neuravnovešeni odnos do \ otroka, pačenje, prehitro odstavljanje od prsi ali Stekleničke, ko otrok še ni sit, itd. Rojšek Janez, dipl. psiholog v___s TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Lagali bi, če bi trdili, da si bo angleška princesa Anna kupila posteljnino za svojo balo pri nas! Tudi neveste iz kmečke ohceti ne vedo za nas! Toda vsaka delovna žena mora poznati naše posteljno perilo, ker je moderno in ne zahteva veliko truda pri vzdrževanju! VSE ZA BIKINI Ce se nikakor ne morete odpovedati misli, da bi poleti oblekle dvodelno kopalno obleko, ki bi odkrila, če drugega ne, preokrogel trebuh, je treba storiti dvoje. Podariti dvodelno kopalno obleko doraščajoči hčeri ali vitkejši prijateljici ali pa čas, ki nam še preostane do resničnega poletja, izrabiti za neprijetno telovadbo. Za preokrogel trebuh sta imenitni tile dve vaji. Pri prvi ležete na tla, prste nog zataknete pod omaro, nato pa se dvigujete do sedečega položaja. Pri drugi vaji pa vlečemo trebušne mišice noter, zadržimo dih in nato počasi, popustimo. Vajo lahko izvajate kadarkoli in kjerkoli, tudi med čakanjem na avtobus, saj je neopazna za dru-8e. Obleka letošnjega poletja je — srajčna obleka. Krilo ima običajno nagubano, rokavi so kratki ali dolgi. Cena: od 91,40 do 198. —din Cena: 40,40 din Majda J. iz Kranja — V pismu prilagam dva vzorca blaga, ki bi ju rada med seboj kombinirala za poletno obleko. Poleti bom v petem mesecu nosečnosti. Zato naj bi bila obleka širša. Stara sem 22 let. Marta — Obleka za vas ima večji izrez, pod prsmi pa je prerezana. Od tu naprej je zvončasta. Zadnja stran ima zadrgo. Rokavi so kratki in široki ter stisnjeni s širšo obrobo. Kombinacija je razvidna iz skice. Zadnja stran obleke je iz enega vzorca in sicer iz blaga z večjim vzorcem. Za Konec tedna smo nakupili polno vsega dobrega za prijeten piknik v naravi. Da ne bo zagate kam vse to spraviti, da se ne bo v avtu že med vožnjo pokvarilo, se bomo morda to poletje le odločili za nakup hladilne torbe. Bogato izbiro Švedskih iz stereopora in italijanskih iz trde plastike s'hladilnimi vrečkami, v vseh barvah, tudi rolaste, imajo v škofjeloški NAMI. Na Kokrinem moškem oddelku v pri ličju GLOBUSA so se bogato založili z moškimi kopalnimi plašči iz frotirja. So temnejši, črtasti, v modri, rumeni in rdeči osnovni barvi, izdelal jih je pa Svilanit. Cena: 224,10 din V dneh, ko se pomlad že krepko nagiblje v poletje, začnemo misliti na dopuste in kopanje in s tem v zvezi tudi na primerno garderobo. Modna hiša je za kopalno sezono pripravila izredno bogat asortiment kopalnih oblek. Izbirali boste lahko med klasičnimi iz izrazito modnimi modeli, med kopalkami za vitke in močne postave, saj si Modna hiša prizadeva, da bi ustregla vsem okusom in željam. Tole je pa eden redkih blag; KI ^ ga da prav za vse uporabiti: • poletne obleke, bluze, srajce, P® , dekorativne pre.dmete, kot so P kuhinjske zavese itd. V zlatorutf . ni, tirkizni in umazano roza b<,rlJl šir. 140 cm, ga imajo v metra*»i® oddelku blagovnice MERCA1 v Tržiču. Brez kopalne kape verjetno ne bomo Sle na morje, saj bi rade vsaj delno ohranile pričesko, ki smo si jo privoSćile pred odhodom. V Elitini DROGERIJI na Titovem trgu v Kranju jih imajo v vseh barvah in kvalitetah; uvoz s Češkoslovaške. Cene: od 30,30 do 108.— din hiša modno marta I I odgovarja I t r i g I a v 1 Osvojen zadnji vrh Himalaje Skoraj štiri leta potem, ko je človek stopil na Luno, je bil osvojen še zadnji vrh na najvišjem gorskem masivu na Zemlji. Dva japonska alpinista Takeo Maeuda in Jutaka A geta sta pred kratkim stopila na še neosvojeni vrh Jalung Kan, visok 8500 metrov. Podvig pa je zahteval življenje alpinista Tekeo Maeuda. V slabem vremenu se alpinista nista mogla spustiti do taborišča in sta morala preživeti vso noč brez kisika na višini 8300 metrov. Pri spustu pa seje Maeuda ponesrečil. Etna preti Severovzhodni krater Ognjenika pna se pripravlja na nov izbruh, kar napovedujejo povečane tempe-rature. To ognjeniško žrelo bruha v manjšem obsegu že od leta 1911. "o izbruhu leta 1964 se je umirilo, po \8 mesecih pa je sledil nov izbruh Januarja 1966. Po zadnjem izbruhu 1971 se je vulkan ponovno umiril. Nesreča sovjetskega letala Ob zaključku pariškega letalskega salona se je pripetila nesreča sovjetskemu nadzvočnemu potniškemu letalu Tupoljev 144. Na mitingu pred 300.000 gledalci je med . vajo letalo izgubilo na višini in eksplodiralo ter padlo na naselje Goussainville. Porušenih je bilo 15 hiš, umrlo je 36 ljudi, število pa še ni dokončno. To sovjetsko letalo, ki je tekmec angleško francoskemu con-corde, so preizkušali že dve leti. Sprejme 140 potnikov, leti pa s hitrostjo 2300 do 2500 km na uro. Letalo je prvo med potniškimi na s vetu prebilo z vo čn i z id. Našli piramido «Južno od Kaira so odkopali izpod Peska piramido kralja Men Kao "ura. Piramida je bila zakopana P°d debelimi plastmi peska 46 sto-letij. Arheologi so jo odkrili po Naključju, imenovali pa so jo Izgubljena piramida. Odkritje označujejo kot najpomembnejše v drugi polovici našega stoletja. Dež preganja katastrofalno sušo 4 Po petih letih suše je začelo deževati v Mavretaniji, deželi severne Afrike. Mavretanija je ena najhuje Po suši prizadetih dežel. Zaradi suše le v tem delu Afrike umrlo že veliko Ljudi, živina pa je na vsem območju Južno od Sahare poginjala kar v čredah. Savica do nudizma Mednarodna zveza naturistov je Pozvala Organizacijo združenih. arodov in druge mednarodne °J~ganizacije, naj uradno, priznajo toveku pravico do funkcionalnega totema. Naturisti so se oborožili Udi s tehtnim pojasnilom, da je v!?Poved funkcionalne golote v zad-Jlh dveh stoletjih povzročila veliko Pretresov v družbi. Lunohod opravil nalogo Sovjetska tiskovna agencija je sporočila, da je samohodno vozilo Lunohod 2 opravilo svojo misijo na Luni. Robot se je sprehajal po površini tega Zemljinega satelita od letošnjega januarja. Ni znano ali se je robot pokvaril ali pa iztrošil. Slike z Venere in Merkurja Napovedujejo, da bo Mariner 10, ki ga bodo izstrelili v začetku novembra letos, poslal na Zemljo na tisoče dragocenih posnetkov z Venere in Merkurja, prav tako pa tudi posnetke, ki bodo kazali Zemljo in Luno iz velikanske razdalje. Naprave na Marinerju bodo začele snemati v oddaljenosti 400.000 km od Zemlje in 150.000 km od Lune. Tropsko drevje v mrazu V okolici Vladivostoka skrbijo že 25 let za botanični vrt s cvetjem in drevjem iz Amerike, Avstralije, Afrike in s pacifiških otokov. Vrt meri 178 hektarov, več tropskih rastlin pa se je že prilagodilo hladnemu severnemu podnebju. Žalosten rekord Zahodni Berlin je mesto z največ samomori med vsemi mesti zahodnih držav. Lani je bilo v tem dva-milijonskem mestu 824 samomorov. O potresih V zadnjih 60 letih je bilo v Turčiji 17 najhujših potresov na svetu. Število žrtev je ocenjeno na 57.000. Te podatke so povedali na nedavnem sestanku balkanskih seizmologov v Istambulu. Zadnji katastrofalni potres je Turčijo prizadel leta 1970. Takrat je umrlo več kot 1000 ljudi, na kup pa je zgrmelo skoraj 15.000 hiš. Nova zlata mrzlica Odkar se cena zlatu v ZDA viša potuje v Kalifornijo k zlatonosnim rečicam vse več ljudi v upanju, da bodo našli zlata zrna. Iskanje zlata v Kaliforniji ni nikoli prav usahnilo, saj se še vedno najdejo podjetneži, ki pričakujejo kup zlata, drugi pa iščejo dragoceno kovino s ponvami za izpiranje le ob koncu tedna za zabavo in razvedrilo. V trgovinah z opremo za zlatokope v Kaliforniji pa je zadnje čase prava gneča, pa naj gre za stare dobre ponve ali za moderne električne naprave za preizkušanje kovin. Čisto Sredozemlje j. Če ne bodo takoj začeli veljati ukrepi za zaščito Sredozemskega morja, se utegne zgoditi, da bo to morje mrtvo še pred koncem stoletja. Življenje v tem morju najbolj ogroža nafta, ki jo tankerji in druge ladje razlijejo po gladini do 300.000 ton letno. POGOVORI O STRAZISCU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (44. zapis) Će smo se kar dovolj dostojno oddolžili nekaterim velikim možem-duhovnikom iz šmartinske fare (naj se spomnimo le Trpina, Cavalierja, Lamberga, Barage, Kalana, Juliani-ja, Vačavnika, Kreka, Finžgarja in še nekaj drugih), bo gotovo tudi prav, če zdaj spregovorimo o možeh in ženah, fantih in dekletih iz Stra-žišča, ki so zavestno šli v boj za svobodo in lepšo bodočnost —so pa v bojih, zaporih ali taboriščih izkrvaveli .. . DRAGOCEN DELEŽ Spričo velikega števila padlih Strašanov v primerjavi z malim krajem, je res kar nerazumljiva nezadostna skrb skupnosti za potrebe tega delavskega kranjskega predmestja. Sicer res ni kraje-piščeva naloga opozarjati na po-, manjkljive komunalne naprave — toda tolikokrat sem v teh mesecih taval (doslovno!) po stražiških makadamskih kolovozih, izgubljal se v temi, dostikrat sem komaj našel izhod iz urbano popolnoma neurejenega naselja, pravega sračjega gnezda — kjer je vsak gradil kot je vedel in znal, največkrat pa narobe kot bi bilo prav. Ce izvzamem lepo Delavsko cesto,, je skoraj vse drugo zares podoba neurejenega zaselka. In tu se nehote spomnim na popolnoma kmečke vasi, ki so oblikovane skladno, estetsko — pa čeprav je v njih tudi toliko bajt! Vrh vsega pa je Stražišče še dandanašnji brez vseh orientacijskih kažipotov. Pač, eden pa je le: gostilna pri Benediku si je to stvar sama uredila in postavila orientacijske kažipote — gost je zato ne zgreši. Človek pa bi pričakoval vsaj načrt naselja ob vpadnicah. Še Besnica je znala to stvar urediti; kar tri nazorne table z načrtom vasi in zanimivosti vodijo turiste k ciljem. V Stražišču pa nič! Celo tabla — pot na JoŠta — je skrita ob nekem plotu v vasi, ni je pa pri odcepu s ceste. Pa res ni vse to moja stvar, to bodi raje skrb stražiških odbornikov v občinski skupščini in mož v krajevni skupnosti. Pa morda še turističnega društva. Sicer pa dvomim, da bo dobra beseda našla dobro mesto. Te izkušnje že imam: vsak gladi in boža svojo hišo, neguje svoj vrt — za skupne interese pa je le malokomu mar. Vsepovsod le — gluha loza... Ali bolj razumljivo: zaprte oči, gluha ušesa, sebična srca ... Kot da bi res pozabili na toliko rojakov-domači-nov, celo sorodnikov, ki so padli tudi za to, da bi bil njihov r»jstni kraj bolj srečen in urejen kot je bilo to revno proletarsko selišče nekdaj. Prav to sem hotel reči: malokje se današnji rod lahko tako ponosno izpove: Stražišče je spričo števila svojih prebivalcev in števila padlih za svobodo skoro neprimerljivo drugim slovenskim krajem (izvzamem Draž-goše, Jamnik, Kokro in Bistrico). SPOMENIKI IN OBELEŽJA Ze zdaj povem, da bo prav ta mesec, 21. junija, minilo devetindvajset let. od tragedije pri Pševem, kjer je padel narodni heroj Ivo Slavec-Jokl. O spomeniku, posvečenem temu dogodku, sem že pisal (28. aprila t. 1.), zdaj pa moram vsaj na kratko opisati še druge spomenike in obeležja, ki pričajo o deležu Stražišča v NOB. Najprej velja opozoriti na spomenik padlim telovadcem in športni-kom-domačinom. Spomenik — 390 cm visok kvader iz sivega marmorja — je sedaj nekak osrednji spomenik NOB v Stražišču, čeprav pa to ni točno. Saj je padlo še mnogo Strašanov, ki niso bili telovadci ali športniki. Načrt za spomenik je napravil arhitekt Josip Didek, bronasti relief telovadca pa je delo pokojnega kiparja Staneta Keržiča, po rodu Stra-šana. Odkrit je bil spomenik 29. novembra 1955. Na obeh stranskih ploskvah so vklesana imena padlih — vseh je 62! Pri vsakem imenu je pripisana tudi letnica rojstva in smrti. Najstarejši so bili: Jože Šiška, Franc Benedik in Anton Križnar. Najmlajši pa so bili: Angelca Kodran (roj. 1927), Alojz Šiška in Franc Vreček. Benedik Franc, Benedik Jože, Bernik Franc, Bajželj Štefani Cvikl Anica, Dežman Lojze, Do-bršek Rudi, Benedik Zdravko, Benedik Vinko, Biček Henrik, Bajželj Pavel, Celar Jože, Der-novšek Lojze, Eržen Franc, Gro-han Leopold, Gros Anton, Hlebce Franc, Hafinar Franc, Kavčič Ivan, Kristan Evgen, Kavčič Anton, Kavčič Ivanka, Križnar Roži, Kodran Angelca, Lampe Pavel, Mežek Matevž, Oman Ludvik* Perdan Jože, Ribič Marjan, Rakar Franc, Suhovel Boško, Skok Vilko, Šiška Jože, Šiška Alfonz, Štembergar Ludvik, Volčič Mirko, Zaletel Anton, Zlatner Milan, Gros Marjan, Hlebce Jože, Hafnar Franc, Ješe Franc, Kun-stl Valentin, Kragulj Žuro, Kavčič Dore, Križnar Franc, Križnar Anton, Kočar Stane, Lužnar Vlado, Oman Jože, Pogačnik Ludvik, Prestor Franc, Rozman Ma- Spomenik telovadcem in športnikom, padlim v NOB. Spomenik stoji pi 'd fizkulturnim domom v Stražišču. ksa, Rozman Niko, Stanič Rudi, Šiška Jože, Šiška Lojze, Šnajder Mirko, Tominc Edvard, Vreček Franc, Zika Svetka, Žvab Rado Prihodnjič pa še o drugih spomenikih in obeležjih NOB na področju Stražišča. Črtomir Zoreč C?) Podjetje MESO KAMNIK razpisuje prosto delovno mesto računovodje podjetja (ni reelekcija) Pogoji: ekonomska fakulteta in najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodskih poslih ali srednja ekonomska šola z vsaj 10-letno prakso v računovodstvu. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Stanovanja ni. Prijave sprejema tajništvo podjetja. Prijavi morajo biti priloženi dokaz o strokovni izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju. »Sagen Sie doch, Herr Kurt!« . Kurt pa je molčal. Šele na koncu, ko je avtomobil z Antonom že odpeljal in ko so zadnji vojaki zapustili dvorišče, ji je rekel, naj bolje skrbi za otroke, naj gleda, s kom se družijo in kod hodijo. Seveda, mu je ustrežljivo pritrjevala mama. Otroci sami še nimajo pameti, brž napravijo neumnost. Ne govori samo za Antona, je rekel poročnik Kurt, Anton je daleč zabredel, svari predvsem zaradi nas, ki smo za njim. Najbrž je mislil le naju s Stanetom, Ana je bila še premajhna, da bi šla po Antonovih stopinjah. Ali pa je imel v mislih tudi njo. Vsi, mu je ustrežljivo pritrjevala mama, ta hip pa da jo najbolj skrbi Anton. Za Antona bomo že mi poskrbeli, je rekel poročnik Kurt. Saj. Vam ga zaupam, gospod Kurt. Toliko da ni rekla... le dajte ga za ušesa, saj to zasluži. Do konca je bila prepričana, da gre za fantovsko prešernost, za nekaj podobnega kakor pred pustom, ko so na slemenu Ogrinove hiše sestavili lojtrski voz. Govorice je kar preslišala ... če je dogodke usodne noči sploh kdo omenjal pred njo. Mimo naše hiše pa so se govorice pridno širile. Jaz sem jih prestregel skoraj vse. Presegle so resnične dogodke, kakor jih vsaka novica, ki gre od ust do ust, ene so obsojale, druge so komaj prikrivale občudovanje, tretje so bile polne sočutja, vse pa so bile srhljive in niso obetale Antonu nič dobrega. S prijatelji smo šli pogledat barako pod gradom, kjer so zažgali sode z bencinom. Od barake ni ostalo nič, drevje okrog pa je bilo ožgano in zvita bodeča žica je bila edina sled, ki je ostala od ograje okrog skladišča. Ogledali smo si tudi leseni most. Ta ni hotel goreti, nekaj brun je bilo ožganih, prave škode pa ni bilo videti. Nazadnje smo šli še na Žale, kjer je v mrtvašnici ležal Mlakarjev. Kolikor sem dotlej videl mrličev, so bili vsi lepo zravnani, spokojno so ležali med cvetjem in svečami, kakor da zares počivajo. Mlakarjev pa je bil tako čudno zvit na goli mizi, da se je zdelo, kot bi sredi teka obstal in bi se ne utegnil več zravnati. Mlakarjevega so ustrelili na begu, so pravili. Anton je bil zraven ... bil je pri mostu, bil je pri bencinu ... in morebiti je bil tudi z Mlakarjem. Eden je bil zadet... drugi je ušel... pa bi bil prav tako lahko imel srečo Mlakarjev in bi ležal v mrtvašnici Anton ... če bi Antonovi usodi lahko rekli sreča ... ali pa bi bila obležala oba. Mama je obšla vse nemške komande in vsakemu znancu, ki jo je hotel poslušati, je trmoglavo ponavljala: »Heisingerjevi smo bili od nekdaj Nemci.« Toda znanci so se nas že začeli izogibati. Spominjam se gospe Petkove, ki sva jo z mamo prestregla na trgu. Prestregla pravim zato, ker si je gospa Petkova do zadnjega prizadevala, da bi naju ne videla in da bi ne slišala maminega ogovarjanja. Sele ko je začutila roko na komolcu, se je obrnila in rekla z narejenim presenečenjem: »Ah, ti...« »Nič te ni, Amalija ...« ji je očitala mama. »Kje pa naj bi bila?« »... tudi v hišo te ni.« »Nisem utegnila,« je lagala gospa Petkova. »Nikogar več ni...« »Za druge ne vem,« se je izmikala gospa Petkova. »... vsi nas gledajo, kakor bi bili zaznamovani.« _ »Ti nisi kriva,« ji je zagotavljala gospa Petkova. »Tudi Anton ni kriv.« Tako je bilo prepričanje moje mame, očitno pa ne tudi gospe Petkove, ki je samo vzdihnila: »Otroci marsikdaj pobelijo staršem lase.« »Anton je bil res razposajen, še ko je bil majhen . ..« »Našega Pavla ne puščam, da bi hodil po svojih potih . ..« »a ... je bil zmeraj dobrega srca ...« »... sama mu izbiram druščino .. .« »... še živali so se mu smilile.« »... da bi se ne obesil nanj kak Mlakarjev.« Zdelo se je, da govorita druga mimo druge, a je v resnici gospa Petkova očitala, mama pa seje branila. »Zmeraj sem mu branila z Mlakarjem,« je mama priznala poraz. »Če so res naklepali, kar ve povedati gospod Veber, in bojim se, da so res, potem smo lahko srečni, da so jim še o pravem času prišli na sled.« Gospa Petkova je bila neusmiljena... tako dotolčeš nasprotnika, ko ga imaš na tleh, ko se ne more več braniti in si samo z rokami pokriva obraz. »Kaj naj bi otroci naklepali,« je medlo ugovarjala mama. »Mlakarjev je bil komunist...« Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je Dilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. g*& 1 J% fSft 9 ikJfc ILs# «3 Sobota — 9. junija 1973 'vO ZOR M AN 17 Draga moja Iza Pot je bilo gibanje vojakov na preži neusmiljeno res-PriŠI^' t0 n' filmska zgodba, to ni bila igra. Vedel sem, da so h zaradi Antona, nisem pa še vedel, da so prišli ponj. Pis j'*1 Je poročnik Kurt. Gestapovec. Vodja izseljeniške ^oh"16, Vohljač> ki je nemara samo zato hodil v hišo, da si jo je je r° ogledal. VVindisch, ki je za silo govoril po naše, toliko, da ^umel, o čem se ljudje menijo. 2ar ga sPreJela gostobesedno, nekoliko presenečena a z nenavadne ure in zaradi mož, ki jih je imel s seboj, r®z^irjenimi rokami in z nasmehom: »Sofriih...« Šne*or°čnik Kurt pa to jutro ni bil dobrodušni striček, kakr-0(frinil Sm° k*'' vajeni. Mračen in odrezav je mamo skoraj tenk*0*1 bin sehr entteuscht,« je rekel užaljeno. »So ein Bandi-nhauS!« slisl ,se m spakoval po naše, govoril je samo nemški. Ko je za-»M- 0Četa'je Palica! tolmača. »JNič ne vem,« je odgovarjal oče. . malna: »Mein Gott!« vSa^nt°ua so odpeljali z avtomobilom. Nič se nismo poslavljali, v 2^sP°minjam se tega ne. Ničesar se-ne spominjam, kar bi bilo b6SejZl z Antonovim slovesom, ne zadnjega pogleda, ne zadnje Vedar' ne P05*!^11.)6 kretnje, nič takega, o čemer vedo toliko po-Sa^;1 ^kateri, ki so izgubili svoje, kakor smo mi Antona. Naik°*nJeS°v hrbet mi je v očeh, še zmeraj zlomljen in zgrbljen. aJorž je bil tak do konca. tali Je 8 svojimi ljudmi preiskal Antonovo kamro. Razme-tre'obe ležišči, potisnili so omaro od stene in ponekod od-Carnj1 oPake, kakor bi se nevarnost skrivala pod smejočimi peri-ofjc:p Skrivališča, kjer je bila za tramom obleka... in še vedno 3 torbica ... niso odkrili. Druge prostore v hiši so pustili Hu lru' Najbrž se jim ni zdelo vredno, najbrž so vedeli o Anto-M zares vse. komo?-a je tekala za poročnikom in se mu skoraj obešala za Veliki prijatelj otrok Ne vem, dragi mladi sodelavci, koliko jih je med vami, ki so osebno poznali nedavno umrlega slovenskega pisatelja Lojzeta Zupan ca. Najbrž ne veliko, kajti zadnja leta ni več mogel zahajati na šole v Sloveniji in izven nje, kamor so ga prej pogosto vabili v goste. Gotovo pa ste že kdaj naleteli na kakšno od njegovih pravljic ali pripovedk, na kakšno od neštetih povesti, humoresk, basni in šaljivih štorij, s katerimi je mojster skušal dati duška svoji ljubezni do otrok, do mladine, do učencev. Kajti Zupane je zares imel rad najmlajše, tiste, ki so mu bili za izkazani trud iskreno hvaležni, ki so in ki še segajo po njegovih delih. Številne humoreske in v šegav plašč ovita zapažanja dogajanj okrog sebe je objavljal tudi v Glasu. Vsa brez izjeme so pri ljudeh naletela na izredno topel sprejem. Premerimo si zdaj kratko, a poučno Zupančevo basen, vzeto iz zbirke pripovedk »Povodni mož v Savinji«. Izšla je leta 1969 pri založbi Mladinska knjiga. Jež je sovražil lisico, ker ga je bila nekega dne naf)adla, da ji je komaj ušel; zvit v klobčič se je skotalikal v dolino med pečevje in trniko, kamor lisica ni mogla za "njim. Jež—pastir Nekega jesenskega jutra pa je ježek prišel v sadovnjak nekega kmeta, da bi si nabral drobnih hrušk za zimo. Za njim se je v sadovnjak pritihotapila lisica in se skrila za drevo ter čakala, kdaj bo kmet odprl kokošnjak, da bi ukradla jarčico. Ježek se je brž pritajil za kokošnjak in zakričal z moškim glasom: »Hoj, lisica, če hočeš odnesti zdravo kožo, brž izgini od tod, drugače te bom ubil!« Lisica 'seje ozirala in ozirala, ker pa nikjer ni opazila žive duše, je vprašala s sladkim glasom: »I, kdo pa si, ki mi groziš?« »Kokošji pastir sem,« je odgovoril skriti jež. »I, kje pasi, da te ne vidim t« »Za kokošnjakom stojim z nabito puško v rokah. Ne boš me prelisičila! Izgini pri tej priči, kurja tatica, ali pa te počim!« Lisica jo je ucvrla v dir, da še nikoli tako! Jež pa se je zadovoljno smejal, naglo pridro-bencljal izza kokošnjak a in odšel v sadovnjak dt 'obne hruške krast. Takrat pa se je z drevesa oglasila domača mačka: »Hej, jež, ti si pa zares pastir in pol! Lisici braniš krasti, sam pa si tat! Če brž ne izgineš iz sadovnjaka, bom poklicala gospodarja,1 ki ima puško, pa te bo zares počil!« In ježek jo je ubral iz sadovnjaka, da si je dodobra obrusil pete. Za kokošjega pastirja pa ni bil nikdar več. ROGAŠKA SLATinA Čez Selško dolino v mojo rojstno vas Z Boštjanom sva se neko sobotno popoldne odpravila na daljši izlet. Nameravala sva čez Selško dolino tja na Ratitovec in Lajnar, od tam pa v mojo rojstno vas. Del poti sva se peljala z avtobusom, potem pa pešačila. Pozno zvečer, ko so bile zvezde že dolgo prižgane, sva dospela v planinsko kočo na Soriški planini. Trudno sva se zavlekla v kočo, misleč, da se bova do jutra dobro spočila. Zmotila sva se. Veseli »planinci«, ki so seveda z avtom pridrveli sem gor, so imeli »veselico«. Po vsej koči je odmevalo petje in žvenket kozarcev ali steklenic — saj niti ne vem več, česa. Z Boštjanom nisva in nisva mogla zaspati. Po nekaj urah, ko ropot le še ni prenehal, sva odšla iz koče rekoč: »Zdaj bova imela vsaj mir.« Zunaj naju je sprejel hladen, vendar prijeten planinski zrak. Po kratkem sprehodu sva sedla na veliko skalo, ki se je zdela v tem mraku kot nekakšno brezno. Kmalu se je pričelo svitati. Zadnje zvezde so gasnile in kakor da bi zemlja vzdigovala težak tovor, se je globoko doli v dolini pričela dvigati megla. Tudi tu v višini se je vedno bolj redčila in nazadnje so bile meglice, ki so še ostale, podobne čašam razcvelega cvetja. Zdajci se je tam na Triglavski steni nekaj zasvitalo. Od tod se namreč zelo dobro vidi Triglav, mogočni orjak, ki kraljuje tu v gorskem skalovju. Vsa njegova severna stena je zasijala v nekem čudnem siju in kakor ogenj se je dvignil plameneči pramen svetlikajočih se žarkov. Izza skalovja se je pričela pomikati žareča krogla — leno in počasi. Svetloba je prehajala od visokih vrhov smrek vedno niže in že se je razločno pokazala vsa lepota planin. Sonce pa je leno lezlo po nebu. Z Boštjanom sva se spogledala in oba sva bila istih misli. Kako je to lepo! Tam izza sivine ti pride ta topla, žareča žoga in obsije ter poživi vse. Planinske cvetlice se prehude in trava zadrhti. Potem pa so vsi skupaj ena sama lepota. Vse se prebuja, dehti in cveti. Kljub neprespani noči sva bila z Boštjanom zadovoljna in ne da bi se zavedla, sva nadaljevala svojo pot, iroč to krasoto. Marjana Kejžar, 7. c r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj S šolskih klopi Jugoslovanska ekipa na tekmovanju v Tunisu Bila sva v Tunisu Na državnem tekmovanju »Kaj veš o prometu« sva se uvrstila med prve štiri. Že takoj sva zvedela, da bova šla naslednji teden v Tunis na mednarodno tekmovanje. 15. maja je naša ekipa, ki je zastopala Jugoslavijo — bili smo štirje Slovenci — odletela s karavelo iz Beograda v Tunis. To je bila za naju prva vožnja z letalom. Po dveurni vožnji smo pristali na letališču v Tunisu. Bili smo prijazno sprejeti in odpeljali so nas v hotel, kjer smo prenočili. Čez dva dni seje začelo tekmovanje. Dobili smo teste, ki smo jih rešili brez napak. Po konča*-nih testih smo se odpeljali na ocenjevalno vožnjo. Kriterij za ocenjevalno vožnjo je bil zelo strog. Tekmovalo je 17 držav. Naslednji dan zjutraj smo tekmovali v spretnostni vožnji. Ta disciplina je bila najtežja in najzahtevnejša. Takoj po tekmovanju so razglasili rezultate. Dosegli smo odlično tretje mesto, dobili pokal in medalje. Po tekmovanju smo ostali še tri dni, da smd si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Arhitektura mesta je izredna. Vse hiše so bele, strehe pa so ravne in to daje mestu poseben čar. Blizu mesta Sousse, ki je pristanišče, smo si ogledali predsednikov park, ki je urejen v posebnem stilu. V samem mestu Sousse smo videli stari grad in blizu gradu še lepo novo mošejo. Po ogledu mošeje in gradu smo šli nazaj v mesto Tunis, kjer smo si ogledali lepo staro kupolo, ki je bila v 16. stoletju prenešena v Francijo in nazaj. Potem smo odšli k obali, kjer smo jahali kamele. To je bil za naju velik dogodek, ki ga ne bova nikoli pozabila. Zadnji dan pa nas je sprejel naš ambasador v Tunisu. Bili smo zelo lepo sprejeti in pogoščeni. V Tunisu nismo videli le lepot kraja, temveč smo spoznali, da so Tunizijci naši veliki prijatelji. V torek smo se z avionom vrnili v Beograd in nato naprej v- Kranj, kjer so nas čakali starši. Vrnili smo se polni lepih vtisov, kajti veliko smo videli. Toda bili smo vseeno zelo veseli, da smo stopili na domača tla. Siler Igor in Švegelj Zvone, 8. h r. osn. šole F. Prešerna, Kranj Darilo Zbudila sem se zgodaj zjutraj. V dnevni sobi je na ves glas igral radio. Hitro sem vstala. Očka in mamica sta se pripravljala, da nekaVn odideta. »Kam gresta?« sem ju vprašala. »V Kranj. Na pregled v bolnišnico in še nekaj opravkov imam,« mi je odgovorila mamica. Očka je pripravil avto, nato sta se odpeljala. Oblekla sem se, pripravila šolsko torbico in odhitela v šolo. Pri pouku sem bila raztresena. Ves čas sem mislila, ali mi bodo starši kaj prinesli ali ne. Med odmorom sem se s sošolkami zapletla v pogovor. »Meni so pa starši prinesli iz Trsta rdečo puščico in kotalke. Pa še novo obleko!« se je hvalila ena izmed njih. »Meni bodo pa danes nekaj!« sem brž pristavila in še dodala: »Nekaj takega, kar v Trstu nimajo!« Sošolka se je užaljeno umaknila. Jaz pa sem začela premišljevati. »Hm, kaj mi manjka? Čevlji, taki z vezalkami? Ne, jih že imam- Ali pa nova obleka s pasom? Eh, saj je še ne potrebujem. Kar bo, pa bo!« Po končanem pouku sem zdrvela domov. Tam sta me že čakala očka in mamica. Tudi brat se je prikazal. Mamica je nekaj skrivala za hrbtom. »Vse najboljše in veliko sreče!« Presenečena sem obstala. Nato se mi je posvetilo. »Danes je vendar moj rojstni dan!« Čisto sem pozabila na to. Vsa srečna sem prejela darila. Med njimi sem zagledala tudi zavitek z ročnim delom. Ze ves teden sem zbirala vzorce za križni vbod. Izbrala sem si vzorec z nageljnom. Takoj drugi dan sem začela delati. Kmalu je bil prtiček gotov in zdaj krasi mojo mizico. Brigita Perdan, 7. a r. osn. šole . Stanka Mlakarja, .Šenčur /J^O/*'fZ)bAN\ MOiT K.UMR0VEC bisTRic A KLANJEC eusko Katere kraje bodo obiskali izžrebani naročniki Glasa na potovanju 16. junija? Tako se bomo zdaj držali desnega brega slovensko-hrvaške mejne reke Sotle kar dobrih 15 km, od Podčetrtka pa vse do Bistrice. (Tako se sedaj imenuje nekdanji Sv. Peter pod Svetimi gorami.) Tu pa smo že na zgodovinskih tleh, kajti prav na bistriškem polju so čete fevdalcev v februarju 1573, torej za časa velikega kmečkega upora, potolkle vojsko Ilije Gregori-ča. Štiristo let je že od tedaj .. . Preden pa se z našima avtobusoma prepeljemo na hrvaško stran, v Kumrovec, bo prav, če opozorimo popotnike še na Kozjansko — saj smo se že ves čas vozili ob njegovem robu — vse od Celja pa do Bistrice ob Sotli. „ . Kje pa je Kozjansko, ta tako malo znana, a dostikrat omenjena, kot pasivna deželica? Pa vendar po svoje lepa in zanimiva, a ne tako beraška, kot nekateri pretiravajo. Res tu ni velikih industrij, tudi cest je malo — a zemlja je dobra, gozdovi so gosti, ljudje so marljivi in nadarjeni. Ne bo dolgo, ko bodo vse vasice imele vodovod in tudi šole bodo nove. Da, kje pa je to Kozjansko? To je mejni košček Slovenije, med Savo in Sotlo, še natančneje med Budnico (689 m), Bohorjem (1023 metra) in Orlico (698 m). Največja kraja sta Podsreda in Kozje; po njem se pokrajina tudi imenuje. Čas vojne je Kozjansko bridko (»pustošil, duha pa ni stri. Le prisluhnimo mogočni partizanski pesmi.Bohor šumi, Bohor je vstal.. . Kozjanska Podsreda pa nam je vsem ljuba tudi zato, ker je prav tu naš Tito preživel svoja najlepša otroška leta. Četudi ne smemo nobenemu kraju, ne kaki deželi reči, da ni lepa, da ni posebno bogata, da je zaostala — domačinu je vsekakor najlepša, kajti Domovina, kakva bila, rodjenom je sinku mila! pa vendar z obžalovanjem ugotavljamo, da je Kozjansko le preveč odrezano od sveta, da je tu mnogo ostarelih kmetov, katerim so otroci odšli v mesta, da ni zaslužka, razen trdega dela na zemlji. Morda pa se je prav zato nedavno rodila ideja, da bi vse te gričke okrog Kumrovca, na slovenski in hrvaški strani, spremenili v spominski park — torej bi uredili vse območje, ne le Kumrovec oziroma le spominski dom borcev NOB in mladine Jugoslavije, za katerega teče že velika denarna akcija. Ideja o spominskem parku v širšem smislu se je pravzaprav porodila šele v zadnjem času, ob kratkem obisku predsednika Tita pri teti Ani Kostanjšek v Podsredi. Tito je menil, da bi bilo prav, če bi čudovite gričke tod okoli ohranili tako čiste kot so in jih približali delovnim ljudem, željnim čistega zraka, počitka in toplih pogovorov z dobrimi ljudmi. Zagotovo je prav, da kraji, ki so vezani na Titovo življenje, na veliki čas NOB, prav posebej pa tudi na kmečke upore, dobe svojstveno obeležje. Kajti prav tu, pri Sedlarjevem je XIV. divizija na svojem znamenitem pohodu prešla Sotlo, kakih 400 let prej pa tudi puntarska kmečka vojska. Ves spominski park — od kanjona Zelenjaka na jugu do severnih zagorskih vasic in pa seve okolje Kumrovca na obeh straneh Sotle — bo obsegal okoli 400 ha. Pripravljen je že prednačrt zveznega zakona za vsa dela v zvezi z zares lepo zamislijo — del domovine ohraniti v avtentičnem kmečkem ambientu z določenimi oplemenitvami in korekturami. 'Smelo ' rt^čeno -V- za Kozjanskb budi hačrt zčires nova upanja. In tako bomo med pogovori o Kozjanskem malo nad Bistrico prešli Sotlo in že bomo v Titovi rajstni vasi. Kumrovec je majhen kraj, saj ima le nekaj sto prebivalcev. To, še pred tremi desetletji širši javnosti skoro neznano »zagorsko selo«, se v toku zgodovine ni in ni moglo razrasti. Negotov položaj na avstrijsko-ogrski meji, vojne, kuge, lakote in kmečki upori — vse to pač nj spodbujalo k rasti vasi, ne k večji obljudenosti. Resda so imele posamezne družine tudi po petnajst in več otrok — toda otroci so čestokrat umikali od vsega hudega še v nežnih letih svojega življenja, če pa so odrasli, so morali iti v svet, s trebuhom za kruhom. In tako so kumrovški domovi Ostajali potem skoro prazni. Ker pa je Kumrovec rojstni kraj našega Tita, je seveda danes znan ne le po vsej Jugoslaviji, pač pa tudi v tujini. Na mnogih zemljevidih, kjer prej drobna vasica ni bila označena, je danes prav lepo izpisano ime tega ljubega kraja ob Sotli. Dom, v katerem se je v sončnem majniku leta 1892 rodil očetu Hrvatu Franju Brozu in materi Slovenki Mariji Javoršek iz Podsre-de, sin Josip — naš Tito, stoji Še danes. Pritlična hiša je res stara, gotovo ji je že precej čez sto let, a vendar je še kar trdna. Prostorna kmečka hiša z bujnim zelenjem naokrog. V vrtu poleg hiše stoji danes mogočen bronast kip. predsednika Jugoslavije, delo slovečega kiparja Avgustinčiča. Ko si bomo ogledovali Titov doni. v katerm je urejen majhen muzej z listinami in drugim . spominskim gradivom, bomo postali pozorni, ko bomo zvedeli, da je bilo v družim Brozovih kar petnajst otrok! Toliko jih je povila čvrsta in ponosna Slovenka, ki se je s Franjem Brozom poročila 1. 1881. S svojim bodočim možem se je spoznala, ko ji je bilo komaj šestnajst let. Pri življenju pa se je ohranilo je sedem otrok, vsi drugi so pomrli s® kot novorojenčki ali nekaj |et pozneje. Bil pa je' Josip — naš Tito — sedmi otrok v družini. Ker pa kruha za vse ni bilo do«11 pri hiši, so štiriletnega sinka Josipa odvedli k dedu — materinemu očetu — Martinu Jav.oršku v Podsredo. Tu je ostal fantič kar štiri leta. Dedov dom je bil trdnejši in premožnejši o<* domače hiše v Kumrovcu. Zato se j® Mali Jožek — tako so ga klicali * Podsredi — v teh letih tako privadi slovenščini, da je pozneje kar teŽK? začel s šolanjem na hrvaški strani; Še danes naš Tito razume in gov°r slovensko, saj pa je slovenščm pravzaprav njegov materin jezik! Lahko celo trdimo, da so m*. Jožekova zgodnja otroška leta, ki J1^ je preživel pri svojem dedu Podsredi, zares najlepša. Pasel J. Javorškom živino, kruha mu manjkalo, zabav z vaškimi fantiči P je tudi bilo v izobilju.' . Q No, o Titovi poznejši mladosti m njegovem odhodu iz malega Kum rovca v široki svet, se bom, pogovorili v njegovi rojstni hiši sam* t/. KAM NA DOPUST? Občinski sindikalni svet Škofja Loka vam nudi pr>" jetne in poceni počitnice v Strunjanu in v Banjolu na Rabu. Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 15. ure. Odločite se čimprej. RADIO o Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. sobota, 9. junija 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dve uverturi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Z ansamblom Silva Stingla; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik; 20.00 Tipke in godala; 20.30 Slovenska popevka 73; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 8-05 Uvodni akordi; 8.40 Sobota na valu 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi; 14.20 Z ansamblom Joe Plee; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Zabavni zbori, rimska glasba in še kaj; 16.05 Danes Sfno izbrali; 16.40 Vse, in zakaj ne bi Poslušali; 17.40 Instrumenti v ritmu; |8.00 Oddaja progresivne glasbe; |8.40 Jazz na II. programu; 19.00 "et minut humorja; 19.05 Za vsakogar nekaj Tretji program 20.05 Okno v svet; 20.20 Eugene d Albert: Nižava — opera v dveh dejanjih s prologom; 22.25 Sobotni nočni koncert; 23.55 Iz slovenske Poezije NEDELJA, 10. JUNIJA 6-00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra £a otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9-05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še Pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi boja [n dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska Reportaža; 13.50 Z domačimi, ansambel 14.05 Popularne operne melone; 14.30 Humoreska tega tedna; |5-05 Radijska igra — M. Držič: ^azar spod klanca; 16.00 Zabavna fasba iz studia 14; 16.50 Nedeljsko sPortno popoldne", 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 5U;°0 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaple-j®lte z nami; 23.05 Literarni noktur-23:15 Jazz za vse program 84n Yedri zv°k' za nedeljsko jutro; Glasbeni mozaik; 9.35 Pet pedi; Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski cocktail; • 14.00 Panorama v°kov; 15.00 Nedelja na valu 202 T retji program » °5 Športni dogodki dneva; 20.15 pamo, kar ste izbrali; 23.55 Iz ' l0venske poezije PONEDELJEK, 11. JUNIJA '3° Dobro jutro; 8.10 Glasbena »Irjpeja; 9.05 Pisan svet pravljic in 0«°db; 9.20 Z velikimi zabavnimi Pestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 o o jzdaja CP »Gorenjski tisk«, £ranj, Ulica Moše Pijadeja 1. ^tavek: ČP »Gorenjski tisk« panj, tisk: Združeno podjetje kludska pravica, Ljubljana, *\opitarjeva 2. - Naslov ured-\i a in uprava lista: Kranj, ^oše Pijadeja 1. - Tekoči pri SDK v Kranju št. ^500-601-10152 - Telefoni: s'avni urednik, odgovorni prednik in uprava 21-190, 2lsAiŠtvo 21'835» novinarji hiši ■ ' malooglasni in naroč-"»ki oddelek 21-194. - Naroč-3q al. letna 60 din, polletna 7din, cena za 1 številko 15 Mali oglasi: do 10 bešed 2' *j*.ln, vsaka nadaljnja beseda d'n; naročniki imajo 25^? ne uta' Neplačanih oglasov objavljamo. - Oproščeno H °metnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. o Emil Adamič — Kruno Cipci: Otroška suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40, S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Gerhard VVehner; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 Interna 469'; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Feniks; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jažza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križemkraž; 14.20 Sprehodi instrumentov;, 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05. Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitovr 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 S knjižne police; 19.05 S solisti in ansambli zabavne glasbe; 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Glasbena fantazija v plesnih .prispodobah; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Zvonimir Ciglič; 23.55 Iz slovenske poezije TOREK, 12. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenski zbori in solisti pojo slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Melodije za glas in za instrument; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Z ansamblom Franca Puharja; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra — F. Karinthy: Glasovi v prazno; 21.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična in ansambel-ska glasba Alojza Srebotnjaka Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jih poslušali; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu swinga; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Sloven-, ski zborovski skladatelji: Alojz Sre-botnjak; 20.45 Minute s klarinetistom Miho Gunzkom; 21.40 Iz vokalno-instrumentalnega opusa Igorja Stravinskega; 23.00 VValter Gieseking igra Debussyja; 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 12. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Rado Simoniti: dva odlomka iz opere Partizanka Ana; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz repertoarja zbora RTV Ljubljana; 14.30" Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital pozavnista Branimirja Slokarja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat apsambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam Tretji program 20.05 Kultura danes; 20,20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih O G festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 14. junija 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Umetne in ljudske, pa same domaČe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godlje; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Iz baletne suite Marjana Kozine; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s kvartetom Silva Štingla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Med novejšimi posnetki Slovenske filharmonije Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.50 Z ansamblom Jožeta Privška; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Deseta muza; 21.05 Iz repertoarja slovenske filharmonije; 21.40 Hector Berlioz: Harold v Italiji — simfonija za violo in orkester, op. 16; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.40 Matija Bravničar: Sonata za orkester; 23.55 Iz slovenske poezije PETEK, 15. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Amilcare Ponchielli: prizor iz 1. dej. opere Gioconda; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Francois Couperin: skladbe za kla-vicembal iz Tretje suite; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Graunke; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Odmev; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra — I. Bergman: Mesto; 21.16 Leopold Mozart; Koncert za trobento in orkester v D-duru; 21.40 Zborovska glasba Benjamina Brittna; 22.00 Z jugoslovanskih,koncertnih odrov; 23.10 Komorni nokturno; 23.55 Iz slovenske poezije O H^l Cesta JLA 6/1 T nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ TA TEDEN NA TV Sreda, 13. junija, ob 20.35: HAZARDER — ameriški film; režiser Robert Rossen, v gl. vlogah: Paul Newman, Jackie Gleason, Piper Laurie, George C. Scott; Hazarder je po zaslugi sijajnih igralcev daleč nadpoprečna drama človeka, ki si služi kruh z igranjem biljarda. Življenje ga vodi iz kraja v kraj, srečuje se z najrazličnejšimi ljudmi in pravimi mojstri te igre. Rossen je znal prikazati napetost pri merjenju sposobnosti tekmecev. Obenem razčlenjuje nagibe glavnih junakov za tak »poklic« in odkriva nekatere značilnosti ameriške družbe. Igralci so res pravi profesionalci v igri, niso pa sposobni delati in čutiti kot drugi ljudje. To »siromaštvo« je privedlo tudi našega glavnega junaka v krizo in ga je le še smrt ljubljenega dekleta docela streznila in osvestala. Petek, 15. junija, ob 20.35: VELIKO PRIČAKOVANJE — angleški film; režiser David Lean; Po filmu Oliver Tvvist bomo danes gledali še en film, posnet po romanu Charlesa Dickensa. Ta veliki mojster angleškega romantičnega realizma v Velikem pričakovanju še bolj kot v Oliveru Tvvistu razkriva temačne plasti angleške družbe iz srede 19. stoletja. Tudi Veliko pričakovanje, ki je nastalo eno leto pred Oliverom Tvvistom, odlikuje sijajna karakterizacija likov, jasen, včasih okrnjen dialog — sicer pa zvesto sledi romanu v vseh glavnih značilnostih. ■televizija! E 0 SOBOTA, 9. JUNIJA 16.55 Mr. Magoo vam predstavlja — barvna risanka, 17.40 Obzornik, 17.55 Mozaik, 18.00 Evropsko prvenstvo v boksu — barvni prenos finalnih tekmovanj, 19.45 Kalimero — barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Slovenska popevka 73 — prenos, 21.30 Šerif v Nevv Yorku —"serijski barvni film, 22.40 Poročila, 22:45 Evropsko prvenstvo v boksu — barvni posnetek finalnih tekmovanj (RTV Ljubljana) NEDELJA, 10. JUNIJA 8.40 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.35 Po domače s Stanko Kovačič — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Skrivnosti Jadrana, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot, 15.00 Mednarodni kajak in kanu slalom — posnetek iz Tacna, 16.00 Po domače z ansamblom Savski val in triom Bahar, 16.00 Mali pojoči Dubrovnik — oddaja TV Beograd, 17.30 Mate Parlov — dokumentarni film, 17.45 Poročila, 17.50 Operacija Wal-kiire — 2. del barvnega filma, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 Moji gostje in jaz: Boris Dvornik, 21.30 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) E PONEDELJEK, 11. JUNIJA lij 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 F. Puntar: Stol pod potico — 1. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Kalimero 20.00 TV dnevnik, 20.35 H. Peterson: Štiri ure do Elbe 1 — nemška TV igra, 22.20 Janez Menart: Srednjeveške balade, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 12. JUNIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 F. Forstnerič: Jabolko, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Bratislavska lira — 2. del zabavno glasbene oddaje, 18.55 Mozaik, 19.00 Prehrana v izjemnih pogojih, 19.15 S kamero po svetu: Uganda, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Mi med seboj, 21.35 L. n. Tolstoi: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 13. JUNIJA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.05 Mačkon in njegov trop — barvni film, 17.35 Obzornik, H 0 (RTV Ljubljana), 17,50 Nogomet Madžarska : Švedska — barvni prenos iz Budimpešte (RTV Beograd), 19.50 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.35 Hazarder — ameriški film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 14. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 18.15 Obzornik, 18.30 To je Indija, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 D. Kadijevič: Strah in groza — oddaja TV Beograd, 22.30 Stabilizacija peša, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 15. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Pisani svet, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Cesta in mi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Veliko pričakovanje — angleški film, 22.20 XXI. stoletje — serijski film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 0 ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ Uprava Samskega doma Kranj, Planina 3 razpisuje prosti delovni mesti vratarja čistilke Pogoji: starost nad 35 let in sposobnost za opravljanje dela in nekaznovanost. Osebni dohodki po pravilniku. Interesenti naj se javijo v pisarni Samskega doma Iskra Kranj, Planina 3. Tovarna vijakov Plamen Kropa razpisuje licitacijo večjega števila rabljenih orodnih strojev: stružnic rezkalnih, strojev vrtalnih strojev elektomotorjev ventilatorjev cistern Licitacija bo v četrtek, .14. junija ob 9. uri v prostorih podjetja. Interesenti dobijo vse informacije v podjetju ali po telefonu, interna 41. 4H& W J% €81 11 Sobota — 9. junija 1973 poročili so se v Kranju Štefe Peter in Rozmus Marija, Pogačnik Nikolaj in Kajzer Milena, Teran Franc in Zobavnik Marija, Drinovec Marjan in Papler Lidija v Radovljici Razboršek Alojz in Podlipnik Antonija v Škofji Loki Homan Franc in Skopec Ivana v Tržiču Ahžlovar Jožef in Meglič Jožefa umrli so v Kranju Hafner Doroteja, roj. 1890, Govc Mirko, roj. 1905, Kalan Franc, roj. 1906, Ribnikar Ana, roj. 1892, Sinko \Ivan*j-oj. 1938, Jere Janez, roj. 1946, Valjavec Marija, roj. 1899, Starman Ivana, roj. 1927, Bešter Marija, roj. 1886, Leben Terezija, roj. 1892, Zupančič Ignac, roj. 1912 v Radovljici v Škofji Loki Zupane Alojz, roj. 1906 v Tržiču Valjavec Marija, roj. 1899, Mihevc Justin, roj. 1911, Blebčar Jožef, roj. 1928 Veletrgovina Špecerija Bled razpisuje prosto, delovno mesto računovodje SOZD Klavnica Radovljica Pogoj: dovršena ESŠ z najmanj 10-letno prakso v finančni stroki, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu. Ponudbe pošljite do 15. junija na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3. trzni pregled Jesenice Solata 4,50 din, .špinača 6,20 din, korenček 10,50 din, slive 10,50 din pomaranče 6,20 din, limone 9,50 din, česen 22 din, čebula 6,20 do 7,50 din, paradižnik 19 din, koruzna moka 2,75 din, jajčka 1,03 do 1,08 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 5,80 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 4,50 din, kislo zelje 3,80 din, cvetača 13,50 din, krompir 3,50 do 7,50 din Kranj riDIHSSU HGro Emzzmi Kranj CENTER 9. junija amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 15. in 17. uri, amer. barv. film BOTER ob 19. uri, premiera amer. barvnega filma BRATA MAŠČEVALCA ob 22. uri 10. junija amer. barvna risanka RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri, amer. barv. film BOTER ob 18. uri, premiera meh.-špan. barv. filma EL SANTO - SVETNIK POD MASKO ob 21. uri 11. junija amer. barvni film BRATA MAŠČEVALCA ob 16., 18. in 20. uri 12. junija amer. barvni film BRATA MAŠČEVALCA ob 16., 18. in 20. uri v Kranj STORŽIČ 9. junija amer. barv. film PRIJATELJI SATANE ob 16. in 20. uri, amer. barv. film ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE ob 18. uri 10. junija amer. barv. film PRIJATELJI SATANE ob 14. uri, amer. barv. film ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE ob 16. uri, amer. barvni film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 18. uri, premiera nem.-franc. barv. filma KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 20. uri 11. junija nem.-franc. barv. film KOMISAR X — TRIJE ZELENI PSI ob 16. in 18. uri, amer. barvni film BOTER ob 20. uri 12. junija nem.-franc. barvni film KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 9. junija amer. barvni CS film DIVJI ČLOVEK ob 16. in 20. uri, amer. barv. film SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 18. uri 10. junija amer. barvni CS film DIVJI ČLOVEK ob 17. in 19. uri 12. junija amer.-ital. barvni film PRAVI MOŽ Z ZAHODA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. junija šved. barvni film PREGREŠNI VIKAR ob 18. in 20. uri 10. junija amer. film STAN iN OLIO, MOJSTRA SKAZE ob 15. uri, Šved. barv. film PREGREŠNI VIKAR ob 17. in 19. uri 12. junija amer. barvni CS film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA ob 18. in 20. uri Krvavec 10. junija amer. barv. film SIERA TORRIDE ob 17. uri Škofja Loka SORA 9. junija amer. barv. film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 18. in 20. uri 10. junija amer. barv. film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 18. in 20. uri 12. junija amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE ob 20. uri Železniki OBZORJE 9. junija ital. barv. film SACCO IN VANZETTI ob 20. uri 10. junija angl. barv. film ROP PO NAROČILU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 18. in 20. uri Radovljica 9. junija franc. barvni film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 18. uri, franc. barv. film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE ob 20. uri 10. junija franc. barv. film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE ob 16. uri, amer. barv. film RANČE RJI NAPADAJO ob 18. uri, franc. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 20. uri 11. junija ital. barv. film MALO-RI.... KAKOR SMRT ob 20. uri 12. junija ital. barvni film VRT VINZI KONTINI ob 20. uri Jesenice RADIO 9. in 10. junija amer. barv. film V VRTINCU 11. in 12. junija ital.-špan. barv. 'CS film APOCALIPSSO JOE Jesenice PLAVŽ 9. in 10. junija ital.-špan. barv. CS film APOCALIPSSO JOE 11. in 12. junija amer. barv. film V VRTINCU Dovje Mojstrana 9. junija angl.-ital. barv. film NEKAJ SE ŠUŠLJA V MRAKU 10. junija dan. barv. film V PEKLU MAMIL Kranjska gora 9. junija dan. barv. film V PEKLU MAMIL. 10. junija franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE Javornik DELAVSKI DOM 9. junija amer. barvni CS film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS 10. junija angl.-ital. barvni film NEKAJ SE ŠUŠLJA V MRAKU Vodoravno: 1. vrsta tujih cigaret, 7. skupni naziv za kekse, slaščice itd., zlasti za k čaju, 13. jed iz koruznega zdroba, priljubljena zlasti v Italiji, 15. ljubezen do idiličnega, 17. pamet, razum, 18. dolgonoga ptica močvirij, selilka, tudi dvigalo, 20. samoglasnik, tudi pevski del skladbe, 21. kemične spojine, ki nastanejo ob nevtralizaciji osnove s kislinami (važna je kuhinjska), 23. sil Eola, grškega boga vetrov, poosebljenje vzhodnega in jugovzhodnega vetra, 25. oglarska priprava, 26. žeruh, požrešna roparska zver iz družine kun v severnejših krajih, 28. večja pripovedna pesnitev, epos, 30. mednarodne avtomobilske oznake za Norveško, Kambodžo in Nemčijo, 31. pozni deli dnevov (med dnevom in nočjo), 32. pristanišče starega Rima ob izlivu Tibere (Ostija), 34. priprava za stiskanje, sora, 36. stenske obloge, opne, 39. španska reka na vzhodu Pirenejev, tudi katran in veznik, 40. avtomobilska oznaka za Kranj, 42. pripadnik etatizma, 44. staro ime za reko Aniene, 46. udeleženec sinjske viteške igre, alke, 48. Shakespearjev junak (»Kralj...«), 50. mesilna priprava, nečice, 52. brezbarven, vnetljiv ogljikov vodik olefinske vrste, 54. pritrdilnica, 55. slovenski pisatelj, prirodoslovec, Fran, 57. porojenec, kdor je bil rojen, 59. rimsko mesto pri Zadru, današnji Nin, 60. potovanje z vozilom. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 18 19 ■ 20 21 22 ■ 23 24 ■ L 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 * 36 37 38 39 ■ 40 41 42 43 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 * ■ 52 53 ■ 54 55 56 57 58 59 * 60 Navpično: 1. delo, umetniška stvaritev (spis, skladba), celotno delo kakega ustvarjalca (življenjski...), 2. klanje, pokol, moritev, 3. kratica za element, 4. kdor kaj režira, umetniški vodja gledaliških, filmskih in pod. del, 5. dalmatinsko žensko ime, 6vdel konjske opreme, 7. alkoholna pijača, 8. skrajšano ameriško moško ime (Edvvard, Edmond), 9. kratica za civilen, 10. zgodovinsko mestece pod Fruško goro na desni obali Donave, 11. žene, tudi vdove, plemičev vikontov, 12. kar se od sveče nakaplja, 14. pikantna srbska solata, 16. gora v Vzhodnih Rodopih v Bolgariji, 19. stavbenik, kdor se poklicno ukvarja z arhitekturo, 22. lovorov nasad. 24. znak za kemično prvino selen, 27. častitljiv starec, zlasti v bibliji, 29. pesnik, 33. stilist, kdor se drži nekega stila, 34. ime dramskega igralca Severja, 35. rimska boginja ljubezni in lepote, Venus, tudi zvezda Danica ali Večernica, 37. svetla zvezda v ozvezdju Orel, 38. naš boksar, Mate, zlata medalja, 41. znak za kemično prvino radij, 43. moško ime, Tadeus, v bibliji apostol, znan po pismu judovskemu ljudstvu, 45. človek z velikimi očmi, 47. prižnica, 49. pernata vodna žival, časnikarska... je potegavščina, 51. ime pralnega praška, glej v srbohrvaščini, 53. Eliza J. Orzeszkovva, 56. eden, 58. oznaka za neznanca. Rešitve pošljite do četrtka, 14. junij^, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. Seberg, 7. Apolon, 13. karamel, 14. položaj, 16. ilo, 17. ukulela, 19. Iva, 20. neto, 22. Amati, 23. Onan, 24. omika, 26. Anit, 27. Sade, 28. kota, 30. etika, 32. AZ, 33. ŠM, 35. linon, 37. karo, 39. panj, 41. tvid, 43. pipar, 46. otre, 47. očnik, 49. Jaro, 50. rja, 51. pijanec, 53. ris, 54. taverna, 56. apatija, 58. živček, 59. ranina Izžrebani reševalci Prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Neli Gogala, Kranj, C. talcev 71; 2. nagrado (40 din) prof. Anton Pavlič, Kranj, Študijska knjižnica Kranj; 3. nagrado (30 din) pa prejme Tatjana Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15. Nagrade bomo poslali po pošti. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ Cesta Staneta Žagarja 19 razpisuje prosta delovna mesta vzgojiteljice za nedoločen čas KV kuharice za nedoločen čas čistil ke za določen čas Rok prijave je do 20. junija 1973. Nastop službe pod tč. 1. in 2. je 1. 9. 1973, pod tč. 3. pa takoj. Stanovanja ni. Solata 6 din, špinača 5 din, korenček 9 din, slive 9 din, jabolka 13 din, pomaranče 7 din, limone 8 din, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 10 din, pesa 5 din, kaša 8 do 9 din, paradižnik 18 din, češnje 13 do 15 din, hruške 10 din, kumare 10 do 11 din, mlada čebula 9 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 17 din, orehi 70 din, klobase 8 din, skuta 7 do 8 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 14 din, paprika 20 din, krompir 3 din Tržič Solata 5 do 6 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive" 10 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 12 din, kaša 10 din, paradižnik 20 din, ohrovt 10 din, peteršilj 25 din, banane 8 din, češnje 15 din, ajdova moka 9 din, kislo zelje 7 din, jajčka 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, ,orehi 80 din, skuta 9 din, paprika 25 din, krompir 3,50 din loterija Svet šol Tekstilnega centra Kranj razpisuje za šolsko leto 1973/74 sprejem učencev v a) tehniško tekstilno šolo predilski odsek 30 učencev tkalski odsek 30 učencev pletilski odsek 30 učencev tekstilnokemijski odsek 30 učencev konfekcijski odsek 30 učencev b) tehniško čevljarsko šolo 30 učencev c) poklicno tekstilno šolo 30 učencev — za poklic šivilja ženskih oblek č) šolo za čevljarske delavce • za šivalce zg. delov 60 učencev za prikrojevalce zg. delov 30 učencev Sprejeli bomo učence, ki bodo imeli predhodno sklenjene učne pogodbe s podjetjem. K prošnji za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti: spričevalo o končani osemletki (original), rojstni list, lastnoročno napisan življenjepis, zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic. Kandidati morajo vložiti prijavo za sprejem z ustreznimi dokumenti do 20. junija 1973 na naslov: TEKSTILNI CENTER KRANJ, Staneta Žagarja 33 (tajništvo"šol). 25. junija bo razglasitev rezultatov ter objavljen seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov. Učenci lahko dobijo stanovanje in oskrbo v DIJAŠKEM DOMU v Kranju, Kidričeva ulica 2. Mesečni stroški za stanovanje in oskrbo stanejo 550,00 din. Obveščamo prebivalce naselij NAKLO, POLICA, PIVKA, KOKRICA, MLAKA, da bomo začeli v MESECU JULIJU 1973 z REDNIM ODVOZOM SMETI, IN SICER DVAKRAT TEDENSKO. V skladu z občinskim odlokom morajo imeti vsi koristniki teh uslug tipske smetnjake. Nabavo in dostavo smetnjakov izvrši naša Komercialna služba po predhodnem naročilu. OPOZORILO: smeti se bodo odvažale v specialnih smetarskih vozilih, ki so namenjeni izključno za prevoz gospodinjskih smeti in odpadkov. V smetnjake ni dovoljeno metati trde predmete, gradbeni material, kamne, zemljo, nerabljeno posodo, kovinske in lesene predmete in podobne materiale, ki bi lahko pokvarilo mehanizem smetarskega avtomobila. J . j-■'' A t.' KOMUNALNI sfeRVIS KRANJ .S C -o S * £ 1 ca ^^ cs ojZ ccu ^ j* m o «'e . -H"« >o «• s >o «.ti £ O o O 2 O o o teuc §T3 00 20 95 20 50 20 75 40 120 80 925 60 65700 600 16515 600 25810 1.000 134015 5.000 112120 10.000 176185 150.000 1 10 66 20 04331 600 706 60 36321 600 23806 1 000 03331 800 • 23806 .000 58851 1.000 i1™' 060821 10.000 325476 5.000 232371 10.000 ^ \]() 32 30 9457 300 ii i 44777 600 ocg o 52457 600 4442 ' 500 73097 800 «nn 51667 800 534532 10.000 202057 5 000 23 30 8 10 42993 600 89708 600 S iSSS s 11463 \Z 198258 S'000 523423 5,000 2q 40 031473 5.000 605>9 200 74129 600 24 20 90319 600 604 100 42709 800 64184 800 64339 i.0(X) 46584 800 414759 5.000 525954 5.000 551079 10.000 PAVILJON 9 murha na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju Obveščamo vse obiskovalce rekre-acijsko-turističnega centra Krvavec, da je zaradi gradbenih del občasno ogrožen dostop na celotno območje Krvavca. Miniranje bo dnevno od 11. do 14. ure in od 17. do 19. ure. Prosimo, da obvestilo z razumevanjem upoštevate! 1 Izvajalec SGP Projekt Kranj prodam Prodam' CEMENT. Naslov v ogl. oddelku 3390 Poceni prodam zelo dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK zelene barve. Gregoričeva 24, Kranj (Cirče) 3384 Prodam dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK. Košir Jurij, Kovor 74 3331 . Prodam 8000 kg CEMENTA. Skokova 8, Kranj 3412 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Grandovec, ^orlijeva ulica 5, Kranj 3413 Zaradi preselitve ugodno prodam ^OBNO POHIŠTVO. Ogled možen * torek, 12. junija v Radovljici, Linhartov trg 12 od 16. do 18. ure 3415 . Prodam KRAVO, ki bo četrtič te-letila. Lahovče 60, Cerklje 3416 _ Prodam cementno STREŠNO OPEKO in PEC na olje gorenje. Ce-sta na Klanec 61, Kranj 3417 Zaradi selitve poceni prodam dve sobni OMARI, starinsko OMARO 2a perilo, MIZO, POSTELJO z Vzmetnico in žimnico ter kuhinjsko OMARO. Stražiška 28, Kranj 3418 Zaradi selitve prodam trajno ža-Je* ŠTEDILNIK emo, ELEKTR^ ^Nl KUHALNIK na dve plošči in r^bljen nemški TELEVIZOR. Platna 26, stanovanje 6, Kranj ' 3419 6 Prodam italijanski globok OTROBI VOZIČEK. Slak Vera, Oldham-skal, Kranj 3420 Prodam OSTREŠJE (grušt) za I^edetažno hišo. Zupan Jože, Moše -1» Smlednik 3421 , Prodam velike OLEANDRE, dvoje no OMARO, prosto stoječo BA-J^O, BOJLER na drva, UMIVAL-q za kopalnico. Znidaršič, Cesta kaneta Žagarja 26, Kranj 3422 Prodam KRAVO pred telitvijo ali t, mlekom, sedem mesecev starega g{KA, MREŽO za beton, KOMPRESOR za lakiranje in ročno ^LAMOREZNICO. Gerjol Jože, Gorska cesta 86, Lesce , 3423 Prodam sedem mesecev brejo TE-5O, Čisto simentalko. Žabnica 55 bProdam KRAVO z drugim telič-Hraše 44, Smlednik 3425 , Prodam suhe smrekove PLOHE, ^ahovče 2, Cerklje 3426 ■ prodam mlado KRAVO s teletom KUPIM KOSILNICO. Pretnar, ®8oriška 26, Bled 3427 lagodno prodam okrog 1800 kg ŽE-Premera 6, 9 in 12 mm po 20 % kn»žani ceni in GRADBENO BA-za 4,50x5,00 m, ki je primerna 0fl. ,®belnjak. Naslov v oglasnem p'ku 3428 Škodam kuhinjsko KREDENCO, ra>,TU*LNIK gorenje in več kosov klne£a pohištva. Jelenčeva 27, *ran» . 3429 Prodam 5000 kg CEMENTA. Vo-klo 44 3430 Prodam pet let starega KONJA ali zamenjam za kravo. Pivka 15, Naklo 343 L Prodam KRAVO za zakol. Lom 21, Tržič • 3432 Prodam 60 arov stoječega SENA. Lahovče 62, Cerklje 3433 Prodam KRAVO, ki bo kmalu te-letila. Pod ho m 12, Zg. Gorje 3480 Prodam vprežne G RABLJE in OBRAČALNIK ter jalovo KRAVO. Tenetiše J, Golnik 3481 Prodam 350 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 6 mm po znižani ceni in NSU primo. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 3482 Poceni prodam 500 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 6 mm. Naklo 61 3483 Prodam PSE mladiče, čistokrvne nemške ovčarje. Dvorska vas 27, Begunje 3484 Prodam KRAVO s teletom. Olše-vek 22 3485 Novo POMIVALNO KORITO iz nerjavečega jekla prodam z velikim popustom. Kump, Kokrškega odreda 3, Kranj 3486 Prodam KONJA in traktorske po-biralne VILE. Pokopališka 4, Kokri-ca Kranj 3487 Prodam PRAŠIČE za zakol ali rejo. Krt Drago, Kurirska 7, Kranj 3488 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ mirna v kovčku in turistični HLADILNIK. Marčina, Šorlijeva 6, Kranj, telefon 24-281 • 3489 Prodam 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO. Voklo 43, Šenčur 3458 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Trstenik 14, Golnik 3459 Prodam večje število PUNT. Naslov v oglasnem oddelku 3460 Prodam stoječe SENO. Šenčur, Kranjska 25. 3461 Prodam KRAVO s prvim teletom. Voklo 33 3462 Prodam dobro ohranjeno motorno KOSILNICO BCS. Hafner, Zabnica 21. 3463 Prodam dve mladi KRAVI. Voglje 86, Šenčur 3464 Smrekove HLODE in rabljeno POHIŠTVO prodam. Kranj, Gregorčičeva 12. 3465 Prodam dobro ohranjeno SLAMO REZN ICO s puhalnikom, verigo ultra 3 in 7 mesecev brejo KRAVO. Srednja vas 55, Šenčur 3466 Prodam SVINJO za zakol in KRAVO po izbiri. Zalog 41, Cerklje 3467 Prodam KRAVO po izbiri in MOPED T 12 v dobrem stanju. Zalog 32, Cerklje 3468 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 52, Cerklje 3469 Poskusi in zadovoljen boš kot tisoči Jugoslovanov,ki ugotavljajo: Kupim VOZIČEK za dvojčke. Naslov v oglasnem oddelku 3434 Kupim dobro ohranjen OBRAČALNIK na motorni pogon. Ponudbe z opisom in ceno poslati pod »Obračalnik« 3435 Kupim DESKE za opaže. Zupan, Šorlijeva 14, Kranj 3490 Kupim ŠOTOR za štiri osebe. Kavčič Milka, Sorška cesta 14, Škof-ja Loka 3507 ^ Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Naklo 61 3508 Prodam NSU 1200, rdeč, letnik 1969. Ogled vsak dan. Gros, Milje 2, Šenčur 3315 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Gosar Anton, Selo pri Vodicah 3297 Prodam TAM (2-tonski) kiper. Naslov v oglasnem oddelku 3436 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Velesovo 47, Cerklje 3437 Prodam karamboliran AUDI 100 LS. Ogled na dvorišču Zavarovalnice Kranj v torek, 12. junija od 15. do 16. ure 3438 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO CZ šport 175, letnik 1970. Žulič, Mlaka 39, Komenda pri Kamniku 3439 Prodam karamboliran VW 1200, letnik 1965. Informacije: Avtokle-parstvo Košir Hotemaže 3440 Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1966. Kosmač Ljubomir, Zg. Bitnje 2, Zabnica 3441 Prodam MOTORNO KOLO CZ 175 šport, prevoženih 1400 km za 360.000 st. din. Turšič, Kidričeva 18, Kranj 3442 Ugodno prodam dobro ohranjen poltovorni KOMBI IMV s kasonom ali zamenjam za osebni avto. Cesta Kokrškega odreda 26, telefon 24-374 3443 Poceni prodam FIAT 750. Golma-jer, Loka 21 pri Tržiču 3444 Prodam ZASTAVO 1300, september 1969 ali zamenjam za ZASTAVO 750 proti doplačilu. Naglič, Komen-skega 1, Kranj (za šolo Simona Jenka) 3445 Ugodno prodam avto NSU 1000. Svetina, Breg 42, Žirovnica. Ogled vsak dan popoldne 3446 Ugodno prodam CITROEN GS avtomatic, prevoženih 30.000 km. Ing. Pavlič Franc, Mladinska 8, Koper 3447 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971, registriran do maja 1974. Ogled v nedeljo dopoldne. Kuralt Jože, Zg. Sen ica 4, Medvode 3448 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 600 D. Močnik, Cerklje 73 3491 Prodam malo karamboliran FIAT 750, letnik 1964. Zasavska 29, Kranj (Orehek) 3492 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Jenko Ivan, Reteče 3, Škofja Loka 3493 Prodam FIAT 750, tudi po delih in JAWO 175 ccm. Cerklje 27 3494 Prodam DELE za škodo 1000 MB: vrata, prednje in zadnje steklo, motor, menjalnik, dinamo, zaganjač, prednjo premo, obe havbi, števec in več manjših delov. Visoko 2, Šenčur 3495 stanovanja Miren in pošten fant išče svetlo in suho SOBO v Kranju, najraje v bližini avtobusne postaje. Naslov v ogl. oddelku 3449 Fant mirne narave išče opremljeno ali neopremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju, I. G., Cesta na Klanec 24, Kranj 3450 ENOSOBNO STANOVANJE do 15 km iz Kranja iščeta zakonca — upokojenca. Naslov v oglasnem oddelku ! 3496 Sai>a Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Izobraževalni center razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: 2 na ekonomski fakulteti 3 na fakulteti za strojništvo 2 na fakulteti za naravoslovje in tehnologij 0 oddelek za kemijo 1 na pravni fakulteti 4 na višji ekonomsko-komercialni šoli finančna smer 2 na visoki ekonomsko-komercialni šoli komercialna smer 2 na višji šoli za organizacijo dela 4 na ekonomski srednji šoli 4 na upravno administrativni šoli 4 na srednji tehniški šoli strojni oddelek 2 na srednji tehniški šoli kemijski oddelek (samo fantje) Višine štipendij so odvisne od učnega uspeha, letnika, socialnega stanja in se gibljejo od 360 do 1020 din za višje in visoke šole ter fakultete in od 260 do 660 din za srednje šole. Kandidati morajo pismeni prošnji priložiti še življenjepis, zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in poprečnih dohodkih staršev v zadnjih treh mesecih. Prošnjo in dokumente naj kandidati pošljejo najkasneje do 30. junija 1973 na naslov: Izobraževalni center Sava Kranj, Mede-tova ulica 1. Pošteno mlado dekle išče neopremljeno SOBO v okolici Kranja ali Kokrice. Naslov v oglasnem oddelku 3497 ZAMENJAM enosobno STANOVANJE v Ljubljani za enako ali večje v Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »nagrada« 3498 izgubljeno Najdeno žensko KOLO se dobi v Kranju, Cesta na Klanec 2 3504 Prosim najditelja REGISTRSKE TABLICE od avtomobila KR 268-56, da jo odda na postaji prometne milice v Kranju ali sporoči na telefon 22-267 3505 Prosim poštene najditelje štirih lesenih kipov, ki so bili izgubljeni ob prevozu iz Kranja v Zetino, na Ga-šteju, 25. maja, ob 14.30, da jih vrnejo v Gorenjski muzej v Kranju ali pa sporočijo naslov kiparju samouku Petru Jovanoviču, Žetina 1, pošta Poljane nad Škofjo Loko 3506 zaposlitve Sprejmemo VAJENCA za trgovino Borovo v Škofji Loki. Interesenti naj se zglasijo do 15. junija 1973 3499 Iščemo starejšo KUHARICO-JA za novi snack bar na KOKRICI z dobrim znanjem kuhanja. Zaposlitev honorarna (nekaj 'ur dnevno). Bukovnik, Betonova 13, Kokrica Kranj (telefon 24-127) 3500 " Iščem ŽENSKO za varstvo 18 mesecev starega otroka. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Bitenc, Breg 10, Tržič 3501 VAJENKO sprejme ŠIMUNAC BOZO, frizer, Titov trg *0, Kranj 3502 Iščem ŽENSKO — upokojenko za strežbo bolni ženi in pomoč v gospodinjstvu. Moste 17 a, Žirovnica 3503 Za priučitev v PLETILJSTVU sprejmem dekle iz osemletke. Knific, K ran j, Oprešn ikov a 29 3451 VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2832 Iščem POMOČ ZA POSPRAVLJANJE DELAVNICE enkrat tedensko v petek ali soboto. Viktor Konjedic, Delavska 39, Kranj 3327 Iščem ŽENSKO za varstvo dve leti in pol stare punčke od septembra dalje od 16. do 20. ure. Zaželeno je, da stanuje v bližini avtobusne postaje. Plačilo in ostalo po dogovoru. Pišite ali se zglasite pri Gašpa-rič, Cesta JLA 6, Kranj (nebotičnik) 3328 Kvalificirano ali pol kvalificiran o KUHARICO zaposli GOSTILNA pri JOŽICI Gozd Martuljek 70. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno 3329 ženitve Za skupno gradnjo hiše želim spoznati pridnega in poštenega fanta do 35 let. Ponudbe poslati pod »dobro situirana« 3455 Kmečki fant, 30 let, želi spoznati dekle 25 do 27 let, ki bi želela iti na kmetijo. Samo resne ponudbe poslati pod »Lepa Gorenjska«. Slika zaželena 3456 obvestila Izdelujem starinske (kroparske) MREŽE (gavtre) za okna in balkonske ograje. Se priporoča Pire Maks, H rastje 81, Kranj 3457 Trgovsko podjetje ELITA KRANJ razpisuje na podlagi sklepa DS pismeno licitacijo za prodajo IMV kombija super 1600, 9 sedežni, letnik 1968 v voznem stanju. Izklicna cena je 18.000 din. Ogled vozila je mogoč vsak dan od 7. do 14. ure v Kranju, Titov' trg 7. Ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici na upravo trgovskega podjetja Elita Kranj, Titov trg 7, najkasneje do 20. junija. Vozilo bo prodano najvišjemu ponudniku. Prednost nakupa ima družbeni sektor. Cji , j^k ISšb 13 Sobota — 9. junija 1973 •prijetno žvečenje zaradi ameriške gumi baze •osvežujoč in dolgotrajen okus •sličice s ^ ' A številko: Jt I iflSBI nagrajujejo M brez žrebanja ^ ^ •®aso®fca Jvečilno gumo kupite posamezno ali v tripaku ISO-SIISIII lip^bled LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 ČP Gorenjski tisk DE GLAS razpisuje prosto delovno mesto administratorke v upravi Glasa. Za to delovno mesto se zahteva srednja šolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri ter dve leti prakse. Poskusno delo 3 mesece. Nastop dela 1. julija 1973. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na upravo Glasa, Kranj, Moše Pijadeja 1. Rejci perutnine! V valilnici v Naklem boste od 9. 6. 1973 dalje vsak dan lahko kupili 2 do 3 mesece stare jarčke, eno leto stare kokoši in dnevno sveža konzumna jajca po ugodni ceni. Ob sredah poslujemo do 18. ure. KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO ČP Gorenjski tisk Kranj DE GLAS. razpisuje prosti delovni mesti DVEH KOMERCIALNIH ZASTOPNIKOV OGLASNE SLUŽBE, in sicer eno delovno mesto s polnim delovnim časom ter eno delovno mesto s skrajšanim (polovičnim) delovnim časom. Nastop dela 1. 7. 1973. Za to delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba in tri leta izkušenj v komercialni stroki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo Glasa, Kranj, Moše Pijadeja 1. Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosto delovno mesto strojepiske (za f pecializacijo na perfo-ratorju za fotostavek) Pogoj: dobro obvladanje strojepisja. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja do 16.6. 1973. Gostinski obrati KOMPAS jr _ T • u 1- jugoslavija Kompas Ljubelj razpisujejo prosta delovna mesta za: 1. več-kvalificiranih natakarjev in natakaric 2. več nekvalificiranih delavk za delo v kuhinji' Osebni dohodek je po pravilniku-o delitvi osebnih dohodkov delavcev. Stanovanje nudimo. Prosta delovna mesta so v restavraciji na Ljubelju in v restavraciji Deteljica v Bistrici pri Tržiču. Prošnje pošljite na našo upravo na Ljubelju. Vse informacije dobite na upravi GO Ljubelj na Ljubelju ali po telefonu na št,. 70-104. n I- Ci iS alpina I Nezgoda kolesarja V sredo, 6. junija, nekaj pred sedmo uro zjutraj se je na cesti prvega reda na »skakalnici« med Podvinom in Radovljico pripetila prometna nezgoda. Milah Pohar (roj. 1907) z Brezij se je s kolesom zapeljal s stranske ceste iz vasi Gorica na cesto prvega reda prav tedaj, ko je pripeljal po njej v osebnem avtomobilu Janez Svoljšak (roj. 1930) iz Medvod. Avtomobil je kolesarja zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Neprimerna hitrost V sredo, 6. junija, popoldne je voznik osebnega avtomobila Marjan Kalan (roj. 1944) iz Mavčič vozil po cesti prvega reda od Podtabora proti Kranju. Na mostu v Bistrici je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste.začelo zanašati in je trčil v steber nadvoza. Voznik je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. Po nezgodi pobegnil V nedeljo, 3. junija, ob 3.30 se je na cesti prvega reda pri Radovljici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leon Pintar s Koroške ceste v Kranju je vozil proti Kranju. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal v desno na utrjeno bankino, nato je močno zavil v levo čez polno črto in s prednjim levim delom vozila zadel leva vrata in zadnji blatnik nasproti vozečega osebnega avtomobila nemške registracije, ki ga je vozil Ivan Kirinič iz Duge Rese pravilno po svoji desni. Voznik Pintar po nesreči ni počakal in je odpeljal proti Kranju. Popravek Iz Uprave javne varnosti v Kranju so nam sporočili popravek k nesreči, ki se pripetila v nedeljo, .3, junija, zjutraj na cesti drugega reda med Cerkljami in žičnico Krvavec, ko je mopedist Anton Gubane trčil v avtobus, ki ga je vozil Janez Zupan iz Cerkelj. Avtobus je vozil po svoji desni strani, vendar pa je zaradi ozke ceste in svoje širine-segal nekoliko žez sredino vozišča. Vendar pa bi mopedist, če bi vozil pazljivo in ne po sredini ceste, lahko brez nezgode srečal avtobus. Tako pase je srečanje 'v ovinku tragično končalo. Zahvala Ob izgubi naše dobre mame, sestre, tete, babice in prababice Marije Debeljak Podmlačanove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo snahi Marici za dolgoletno strežbo, gospodu župniku za poslovilne besede in gospodu kaplanu iz Mengša — obema za pogrebno svečanost. Lepa hvala gospodu Rantu Janezu, ki je ob odprtem grobu tako lepo in izčrpno orisal njeno življenje. Vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Žalujoči Jarčje Brdo, 8. junija 1973 Zahvala Ob nenadni smrti našega strica Silvestra Golmajerja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala AMD Podnart in gasilskemu društvu Ljubno, kakor tudi osebju bolnišnice na Jesenicah. Žalujoči nečaki in nečakinje Ljubno, 31. maja 1973 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Janeza Govekarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob ter ga obsuli s cvetjem. Posebno zahvalo srno dolžni dr. Milanu in Bojanu Gregorčiču, dr. Mesecu in osebju jeseniške bolnišnice za vso požrtvovalnost v času njegove dolge bolezni. Enako se zahvaljujemo krajevnima organizacijama ZZB NOV Trebija in Sovodenj, KZ Šk. Loka — PO Trebija, CP Gorenjski tisk Kranj, sodelavcem Glasa, Plastiki Pivk Hotavlje, govornikoma Francu Galičiču in Vinku Rihtaršiču za tople poslovilne besede ob grobu, pevcem za žalostinko in g. župniku Valentinu Brgantu. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žalujoči: žena, sinovi Janez, Franci in Vladimir Stara Oselica, 5. junija 1973 " Zahvala Ob boleči izgubi drage tete Ivane Kovač-Urške se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, poklonili cvetje in nam izražali sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Bračko iz Škofje Loke za večletno zdravljenje in pomoč. Iskrena hvala Mari in Lovru Hribar, ki sta ji bila vedno v pomoč in tolažbo. Globoko se zahvaljujemo za čustvene poslovilne besede tov. Pavlici Cešnovar, članici ZB Trata in tov. Veri Cepin, sodelavki v društvu žena. Zahvaljujemo se praporščakom, pevcem in pihalni godbi, ki so počastili njen spomin, kakor tudi družbenim in političnim organizacijam in še vsem drugim, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Njeni Škofja Loka, 16. maja 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata . in strica Franceta Kalana posestnika z Brega ob Savi se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem in prijatelj em za izrečena sožalja ter vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Bajflju za obiske na domu. Še posebna zahvala č. duhovščini iz Šmartnega in Brega za poslovilni govor in spremstvo ter pevcem in zvonarjem. Vsern še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Frančiška, sin Franp in Jernej z družino, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Breg ob Savi, 3. junija 1973 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža Mirka Govca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, * prijateljem in znancem-za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sosedom za darovani venec in za spremstvo ter č. duhovščini. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoča žena Terezija Kranj, 4junija 1973 ' Ob prerani izgubi našega dragega sina in brata Petra Remica Iljevega iz Vasce pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v najhujših trenutkih sočustvovali z nami, ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Iskrena hvala doc. dr. Borisu Klunu ter vsemu strežnemu in dežurnemu osebju nevrokirurgične klinike splošne bolnice za nesebično prizadevanje pri reševanju mladega življenja. Posebna hvala vsem tistim, ki ste mu pomagali na kraju nesreče. Prisrčna hvala č. duhovniku Turšiču za opravljen obred ob njegovi zadnji uri in č. duhovnikom iz Cerkelj za tako lep pokop. Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem iz avtoparka SGP PROJEKT, članom vseh sekcij ŠD KRVAVEC Cerklje, Medobčinskemu rokometnemu odboru Kranj, CREINI Kranj za podarjene vence, za tolažilne besede in govora ob odprtem grobu, pevcem in vsej mladini, ki se je poslovila od njega. Nismo vedeli, da je imel naš Peter toliko prijateljev. Iskrena, prisrčna hvala vsem Žalujoči: mama Tončka, oče Miha, bratje Ciril in Miha ter Joža, Metod in Andrej z družinami Mi HHHPMr RMr /program univerzalno sestavljivo pohištvo za spalnice za dnevne sobe za jedilnice Industrija za delovne kabinete STOL pohištva proizvaja Industrija pohištva STOL Kamnik Pogovor tedna Jure Hribar: Kranju manjka drsališče V okviru športnega društva Triglav Kranj je bil leta 1968 ustanovljen hokejski klub. Delovati je začel s skromnimi sredstvi. Prvo leto so namreč imeli le 50 starih tisočakov. V naslednji sezoni je klub dobil večjo denarno pomoč. Ko pa je v zadnji sezoni pokroviteljstvo nad klubom prevzela Sava Kranj in se je zanj zavzela tudi poslovna enota Ljubljanske banke v Kranju, so člani kluba lahko nabavili vso potrebno opremo in imajo zdaj najnujnejša sredstva za treninge in tekmovanja. Predsednik kluba je že drugo leto Jure Hribar, sicer načelnik oddelka ta notranje zadeve kranjske občinske skupščine. V letošnji sezoni je klub dosegel lep uspeh. Kakšni so načrti kluba v prihodnje? »V zahodni skupini druge zvezne hokejske lige je bilo naše moštvo najboljše. Tako bi se lahko uvrstili v prvo zvezno ligo, vendar so člani ugotovili, da nimajo materialnih niti tehničnih Možnosti, da bi v tej skupini lahko dosegli vidnejše rezultate. Zato bo moštvo še naprej tekmovalo v zahodni skupini druge zvezne hokejske lige. Ko pa smo na občnem zboru razpravljali o prihodnjem programu, smo med drugim ugotovili, da Kranju manjka umetno drsališče.« Ce bi Kranj imel umetno drsališče, imate prav gotovo že kakšne načrte za dejavnost kluba? »Mislim, da o tem, ali Kranj potrebuje umetno drsališče ali ne, ne bi smelo biti razhajanj. Na sedanjem naravnem drsališču na stadionu v Kranju je bilo malo tako imenovanih hokejskih fini zaradi slabih vremenskih pogojev. Seveda pa klub, če bi *meli umetno drsališče, nima v programu le hokej. Organizirali ni namreč drsalno šolo za najmlajše* hokejsko šolo za mlajše in starejše pionirje in če bi bilo dovolj zanimanja, bi lahko s športnim društvom Olimpija organizirali tudi šolo za umetno drsanje. Skratka, Kranj z umetnim drsališčem ne bi dobil le« športni, marveč tudi rekreativni in ne nazadnje tudi turistični objekt. V Klubu smo prepričani, da bi Kranj takšen objekt moral imeti. In fato nameravamo v tej smeri že letos narediti prvi korak. Dejavnost kluba bomo razširili in ga preimenovali v hokejsko-drsalni klub.« Verjamem, da je vaše mnenje bolj poziv širši družbeni skupnosti, da bi se odločila za umetno drsališče. Vendar pa ste najbrž tudi že sami izmišljali, kako uresničiti ta načrt? »Predlagamo, da pride umetno drsališče v program razvoja telesne kulture v občini. Menimo, da bi bilo umetno drsališče 'ahko na stadionu Stanka Mlakarja ali pa v Savskem logu v **ranju. Glede finančnih sredstev pa bi najbrž veljalo razmisliti, *abi v okviru izgradnje športnih objektov okrog novih osnovnih šol v občini uredili tudi to. Prav gotovo pa bi lahko deloma Priskočile na pomoč tudi delovne organizacije. Po sedanjih cenah bi namreč takšno umetno drsališče veljalo okrogdva mi-\Jvnna novih dinarjev.« A. Zalar LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KRANJ POSLOVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju 3 DELAVCE z višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri BLAGAJNIKA s sredn jo šolsko izobrazbo ADMINISTRATORJA s štiriletno administrativno šolo. Za delovna mesta z višjo šolsko izobrazbo se lahko prijavijo kandidati z dokončanim študijem ali kandidati, ki študirajo izredno. Pismene prijave vložite osebno pri poslovni enoti Škofja Loka. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. S Zavarovalnica SAVA PE Kranj POSREDUJEMO PRODAJO NASLEDNJIH MOTORNIH VOZIL: osebni avto zastava 750, letnik 1969 (dec.) s 46.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 9.600 din. 2« osebni avto zastava 750, letnik 1970, s 26.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 6.100 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 13. junija do 12. ure. Zavarovalnica SAVA PE Kranj Športne novice v kratkem ATLETIKA — Ob praznovanju krajevnega praznika Stražišče bo v četrtek, 14. junija, na športnih igriščih osnovne šole Lucijan Seljak posamezno in ekipno prvenstvo za mlajše pionirje in mlajše pionirke. Začetek tekmovanja bo ob 8.30. Tekmovanje bo veljalo kot prvenstvo kranjske občine. AVTO-MOTO — Avto-moto klub Ljubljana bo priredil v nedeljo, 10. junija ob 15. uri na dirkališču Ilirije v Zgornji Šiški tretjo dirko za državno prvenstvo v speedwayu. Boj za naslov A~žav-nega prvaka je zelo hud, saj je po dveh dirkah v Svetozarevu in Prelogu očitno, daje veliko kandidatov za naslov prvaka. MOTOKROS — Na novi tekmovalni stezi na Prilepah pri Brežicah bo prvič mednarodno tekmovanje v motokrosu za nagrado Brežic in državno prvenstvo. Tekmovanje bo v nedeljo, 17. junija NOGOMET (P. N.) — Disciplinsko sodišče pri nogometni podzvezi Gorenjske je ta teden izreklo naslednje kazni: Ludvik Skrjanc (Šenčur) ne bo smel igrati na štirih prvenstvenih tekmah, Pavel Cvirn (Britof) in Zdravko Sajovic (Korotan) pa ne bosta smela igrati na eni tekmi, na eni prvenstveni tekmi pa ne bosta smela nastopiti tudi mladinca Brane Torkar in Emil Zvab (oba Bohinj). Z denarno kaznijo 100 din pa je bil kaznovan NK Britof. DELAVSKE IGRE (P. N.) — Na seji komisije za šport pri ObSS Kranj so sprejeli koledar sedmih letnih športnih iger. Tekmovanje v plavanju so že izvedli na sporedu pa sta še dve prireditvi, ki bosta 3. oktobra in 7. novembra. Prvenstvo v balinanju bo 11. junija, in bo na njem sodelovalo 12 ekip, medtem ko bo posamično prvenstvo v tem športu jeseni. Nogometaši bodo merili svoje moči v drugi polovici avgusta in v septembru. Za prvenstvo se je prijavilo 28 ekip. V septembru bodo tekmovanja tudi še v streljanju, odbojki, namiznem tenisu, tenisu in šahu, v oktobru pa prvenstvo v kegljanju. NOGOMET (P. N.) — Disciplinsko sodišče pri podzvezi nogometnih sodnikov Kranj je črtalo iz svojih vrst dva sodnika: Vinka Reška in Jožeta Kljona, ker nista uredila svojih obveznosti do sodniške organizacije. NAMIZNI TENIS (-dh) - Festivalna dvorana na Bledu bo danes in jutri prizorišče namiznoteniškega tekmovanja za pokal Julijskih Alp. Nastopile bodo reprezentance Julijske Krajine — Benečije, Koroške in Slovenije. Prvo tekmovanje je bilo lani v Trstu pod pokroviteljstvom tržaškega župana. Pomembne točke gostom V ljubljanski conski rokometni ligi že dolgo-ni bilo tako živahno, kot prav v 21. kolu. Vse kaže, da sta si ekipi Alplesa in Križ že zagotovili obstanek v družbi najboljših, saj sta osvojili dve pomembni zmagi proti Savi oziroma Zagorju, vendar sta bili točki »prigarani« v gosteh. Ro-kometaši Dupelj so izgubili srečanje na domačem igrišču, Šešir pa je odpravil ljubljansko Olimpijo. Izidi: Šešir : Olimpija 30:26 (17:14), Hrastnik : Mokerc 14:19 (6:10), Sava : Alples 11:21 (4:9), Duplje : Novo mesto 20:21 (11:12), Zagorje : Križe 16:17 (8:10). Lestvica: Kamnik 20 17 1 2 421:315 35 Šešir 31 14 3 4 379:303 31 Mokerc 21 15 1 5 374:298 31 Duplje 21 13 1 7 380:333 27 Novo mesto 21 11 1 9 394:392 23 Sava 21 8 3 10 327:352 19 Olimpija 21 9 0 12 402:387 18- Alples 21 9 0 12 329:340 18 Križe 21 7 2 12 318:352 16 Hrastnik 21 7 1 13 262:334 15 Prule 20 4 1 15 316:420 9 Zagorje 21 4 0 17 312:391 8 J. Kuhar Olimpija B pred Kamnikom V ženski conski rokometni ligi so bile odigrane štiri tekme. V derbi srečanju so rokometašice Olimpije B premagale vodečo ekipo Kamnika, točki pa so osvojile tudi igralke Šeširja, Alples B pa je izgubil brez boja, ker sta v ekipi nastopili igralki prvega moštva. Izidi: Šešir : Radeče 16:15 (10:10), Olimpija B \ Kamnik 15:9 (10:5), Zagorje : Črnomelj 13:20 (6:7), Alples B : Škofljica 0:10 b. b. V vodstvu je Olimpija B z 32 točkami pred Kamnikom 31, Črnomljem 28v Radečami 24 točk itd. J. K. Gorenjska rokometna liga Tržič B : Kranj 21:29 S prestavljeno tekmo Krvavec Križe B se bo jutri končalo letošnje gorenjsko prvenstvo v prvi ligi. Naslov najboljšega na Gorenjskem so osvojili rokometaši Kranja, ki so v vsem prvenstvu izgubili le eno samo srečanje. Ker jim je igranje v gorenjski ligi le rekreacija, se bo kvalifikacij za vstop v Ljubljansko consko ligo udeležila drugoplasirana ekipa Preddvor. Vrstni red prvenstva je dokaj realen, saj so se moštva razvrstila že po tradicionalnem vrstnem redu. Presenetil je Krvavec, ki je v spomladanskem delu bil huda prepreka marsikateremu favoritu. V zadnjem kolu so bili doseženi pričakovani rezultati, saj so favorizirane ekipe brez težav odpravile svoje nasprotnike. Izidi: Preddvor : Sava B 24:13 (10:7), Tržič B : Kranj 21:29 (16:12), Radovljica : Kranjska gora 28:16 (14:6), Zabnica : Jesenice 0:10 bb. Lestvico bomo objavili v prihodnji številki. V drugi ligi so kranjski Veterani izgubili točki za zeleno mizo. Skozi vse prvenstvo niso imeli nasprotnika, ki bi jim lahko zadal poraz. Dobro igro v tej ligi so pokazali tudi igralci Storžiča, Preddvora B in Alplesa B. Izidi zadnjega kola: Zabnica B : Besnica 22:25 (15:16), Šešir B : Duplje B 15:37 (5:18), Radovljica B : Alples B 19:33 (9:14), Veterani : Storžič 29:25 (18:13). Lestvica: Veterani (-1) Storžič Preddvor B Alples B (-1) Besnica' Duplje B (-1) Šešir B(-2) Radovljica B kl) Zabnica B (-1) 16 15 0 1 600:246 31 16 10 2 4 343:268 22 16 11 0 5 325:260 22 16 11 1 5 289:215 21 16 8 2 6 336:299 18 16 8 0 8 273:307 15 16 3 0 13 259:394 5 16 2 0 14 269:394 3 16 2 0 14 204:424 3 -dh Pred startom v II. zvezni vaterpolski ligi Triglav med favoriti za prvaka Še dobrih štirinajst dni nas loči do štarta v II. zvezni vaterpolski ligi. Poleg slovenskih predstavnikov kranjskega Triglava in Kopra, bodo v ligi nastopile še ekipe: Jedinstvo (Zadar), Solaris (Šibenik), Riviera (Djenovići), Borac (Kotor), Mladost (Bijela), Senta, Spartak (Subotica), Vojvodina (Novi Sad), Bečej in 2AK (Kikinda). Boj za prvo mesto bo zagrizen, saj poleg Triglava, ki je že bil prvoligaš, na najvišje mesto računajo tudi Mladost, ki je okrepljena z bivšim državnim reprezentantom Staniši-čem ter Dabovičem (Herceg Novi) in Radjenovičem (Mladost Zagreb), nadalje Riviera, ki ima v svojih vrstah Gojkoviča (Crvena Zvezda) in Ivanovića (Primorac) ter Solaris, ki se ponaša z vaterpolsko elito iz Zagreba in Splita. Kljub temu, da ima gorenjski ligaš najmlajše moštvo, pa njegovi igralci — F. Rebolj, Vidic in Cermelj (vratarji), Moho-rič, Velikan je, Kodek, Nadižar, brata Zmago in Miro Malavašič ter Tomo in Bobo Balderman, Švarc, Stariha, Švegelj in Calič — ter njihov trener Peter Didič in predsednik vaterpolske sekcije Mate Becič resno računajo, da je letos izredna prilika za ponovni prodor v družbo najboljših vaterpolskih moštev v Jugoslaviji. Trener Didič ni zadovoljen z žrebom, saj prvih osem kol igrajo v domačem bazenu. Kljub temu, da so ekipe, ki nimajo zimskih bazenov, v tem delu slabše pripravljene, je v nadaljevanju nanje treba resno računati in na to Kranjčani ne smejo pozabiti. Za prvo mesto si v tem prvenstvu nobena od favoriziranih ekip ne bo mogla privoščiti »kiksa«. Triglavani bodo tako v nadaljevanju Letalcem nagaja vreme morali dati vse od sebe, če bodo hoteli, da jim uspe zadana naloga. Razpored tekem v Kranju: 30. junij — Triglav : Koper, 3. julij — Triglav : Jedinstvo, 4. julij — Triglav : Solaris, 6. julij — Triglav : Riviera, 7. julij — Triglav : Borac, 8. julij — Triglav : Mladost, 21. julij — Triglav : Senta, 22. julij — Triglav : Spartak. Kranjčani so za letošnji štart dobro pripravljeni. 2e podatek, da so pred dnevi v zimskem bazenu v Kranju visoko premagali drugega slovenskega ligaša Koper (enkrat z rezultatom 12:1 in drugič z rezultatom 12:2) pove veliko. Danes in jutri se bodo v Zagrebu pomerili še s prvoligašema Medveščakom in Mladostjo, pred pričetkom lige pa v Kopru še dvakrat z domačimi vaterpolisti. Upamo, da nas Triglav ne lx> razočaral in bo z dobro igro privabljal na letni bazen v Kranj dovolj ljubiteljev vaterpola, ki mu bodo izdatno pomagali. -dh Uspešni mladi športniki Občinska konferenca zveze mladine Radovljica je tudi letos sestavila posebno ekipo za tekmovanje za ^okal Cerkno 73 in za tek po ulicah Škofje Loke. V Idriji so mladi tekači iz radovljiške občine Drago Rozman, Zdravko Eržen, Janez Ju rman, Polde Veskovič in Jože Gortner tudi letos (tokrat že tretjič) osvojili pokal za prvo mesto. Na tekmovanju v Škofji Loki pa je radovljiška ekipa, ki je zastopala občinsko konferenco zveze mladine (Filip Kalan, Zdravko Eržen in Jože Gortner) zasedla drugo mesto. Pred dnevi se je na letališču alpskega letalskega centra v Lescah začelo 19. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Na njem sodeluje 31 pilotov, od tega kar 24 iz Slovenije, 3 iz BiH ter po eden iz Hrvatske, Srbije, Crne gore in Vojvodine. V nedeljo so na otvoritveni slovesnosti najuspešnejšim športnikom in delavcem iz tega športa podelili priznanja Z LOS. Tekmovalci in organizatorji letos nimajo sreče z vremenom, saj jim še zdaleč ni naklonjeno. S prvo disciplino prvenstva so končali šele v torek, v sredo pa je prvenstvo ponovno prekinil dež.. V prvi disciplini so imeli piloti hitrostni prelet med Lescami, Postojno in Lescami (135 km), ki ga je končalo samo sedem tekmovalcev, vsi na plastičnih jadralnih letalih tipa Cirrus. Najhitrejši je bil mladi Celjan Klinar, na drugo mesto pa se je uvrstil Pintar (Lesce), medtem ko je bil Štrukelj (Lesce) peti. Prvenstvo bo končano y soboto, 16. junija. M. Hudovernik KOMUNALNI SERVIS KRANJ sprejme v uk večje število vajencev za naslednje poklice: slikopleskar polagalec tlakov tapetnik zidar kamnosek Za učenje zgoraj navedenih poklicev se zahteva končana osemletka oziroma najmanj 6 razredov osnovne šole z možnostjo nadaljnjega šolanja. Prijave sprejema splošni sektor podjetja v Kranju, Mladinska 1. O 1 <% 15 m* Jmt J^m 1J Sobota — 9. junija 1973 Pravzaprav tistih nekaj besed, ki bi kakorkoli poskušale predstaviti delo in življenje prizadevnega družbenopolitičnega delavca kot je Jože Gaz-voda iz Kranjske gore, ne bi moglo zajeti vsega. Še vedno bi ostalo nekaj več, nekaj, kar je nerazdružljivo z njegovim uspešnim delom, ustvarjanjem, ki je vedno segalo v bogato širino. Jože Gaz voda je poleg tega, da je dolga leta deloval v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah, zdaj predsednik sveta za šolstvo, kulturo, pro-sveto in telesno kulturo pri skupščini občine Jesenice, poslanec kulturnoprosvetnega zbora, podpredsednik sindikata za družbene dejavnosti občine,' član odbora za telesno kulturo pri skupščini SRS. Najprej in predvsem pa je še vedno ravnatelj kranjskogorske osnovne šole, ki jo* vodi že polnih dvajset let. Kdor je poznal . Kranjsko goro, dobro ve, kje se je pred tremi leti stiskala osnovna šola. Z uresničevanjem programa razvoja osnovnih šol v jeseniški občini se je preselila v novo stavbo, zelo moderno in privlačno. Seveda je družba prispevala sredstva za gradnjo, Jože Gazvoda pa vse svoje moči in misli. Nova osnovna šola je njegov življenjski uspeh, ki mu je posvetil ves svoj čas, napore in prevzel vse obveznosti. Ni bilo opeke ne kretnje zidarjev, za katero ne bi vedel tudi kranjskogorski ravnatelj. Zdaj je v njej, v njegovi šoli in z nemalo notranjega zadovoljstva usmerja svoje napore v reševanje vseh sedanjih problemov in težav. Niti malo ni čudno, da je osnovna šola v Kranjski gori *> takim ravnateljem tudi pobudnik in organizator skorajda vseh večjih prireditev v kraju. »Kranjske gore skorajda ni mogoče več prepoznati, tako je s turističnim razvojem spre-menila svoj obraz. Resnična je mogoče trditev, da drugi v občini več prispevajo za sam kraj kot sami Kranjskogorča-ni. Res smo morda včasih premalo ogreti za vse .tisto, kar družba prispeva. 1 Na osnovni šoli bi si želeli predvsem večjega medseboj', nega sodelovanja z ostalim1 organizacijami ter seveda pre' bivalci kraja. Zdi se mi, da večkrat premalo sodelujejo.« Tak je Jože Gazvoda, ravnatelj in družbenopolitični delavec, katerega prizadevanja< prizadevanja dvajsetih let z" uspešno delo kranjskogorske' ga šolstva kažejo vidne^ trajne uspešne sledove. Akcija za gradnjo doma v Kumrovcu Na predlog izvršnega odbora za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu je bilo sprejeto zakonsko dopolnilo po katerem so prispevki za gradnjo tega doma oproščeni davkov. Prispevkov tudi ni treba plačati od sredstev, ki so namenjena za pomoč nerazvitim območjem. Dana je bila tudi pobuda, da se zaščiti celotno spominsko območje, ki zavzema tudi Kozjansko. Predvsem je bilo govora o njegovi povezanosti s Kumrov-cem in osrednjo Slovenijo. Temu območju je treba zagotoviti možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. S pospešenim razvojem industrije, kmetijstva, turizma in prometa bodo občinske skupščine, ki težijo na to območje, skušale spremeniti Kozjansko iz pasivnega v gospodarsko aktivnega. V kranjski občini je akcija za zbiranje prispevkov za spomin ski dom v Kumrovcu že stekla Do 1. junija je bilo že 190.023 di narjev. Denar so prispevale de lovne organizacije, pionirski od redi in družbene organizacije Predvideno je, da bi v Kranju zbrali 560.000 dinarjev. Akcija še teče. V radovljiški občini pa se je koordinacijski odbor za zbiranje sredstev dogovoril s krajevnimi organizacijami SZDL in ZB, da se akcija začne 25. maja. Doslej je za dom prispevalo 1143 občanov 25.628 dinarjev, kar je poprečno 22,40 dinarja na občana. V krajevni organizaciji ZB Ljubno je prispevalo denar 107 občanov, na Bledu 382 občanov itd. V Tržiču zbiralno akcijo pripravljajo in bo živahneje stekla v drugi polovici junija. V Škofji Loki akcija teče že ves mesec. Mladinski aktivi so prodali 2000 spominskih značk, aktiv ZMS Sovodenj pa je že nakazal za dom v Kumrovcu 500 di- narjev. Po predlogu občinskega koordinacijskega odbora za gradnjo doma naj bi vsak zaposlen v škofjeloški občini prispeval po 20 dinarjev. Točni podatki o zbranem denarju bodo znani konec meseca. A. Ž., D. S., L.B. Obisk partizanskih krajev V soboto (2. junija) je aktiv ZB NOV upravnih služb skupščine občine Kranj organiziral tradicionalni obisk partizanskih krajev na Primorskem. Tako so obujali spomine z borci v Cerknem in obiskali Tolmin, kjer so jih prisrčno sprejeli predstavniki občinskega odbora ZB NOV in pionirji osnovne šole. Ob tej priliki so izmenjali darila, Kranjčani pa so položili venec ob spomeniku padlih borcev Tolminske. Razen tega so obiskali tudi bogat krajevni muzej. Poleg Cerkna in Tolmina so Kranjčani obiskali tudi Brda in se med drugim ustavili pri spomeniku padlim borcem Benečije, Brd in Furlanije. M. G. Povečan promet na ljubeljskem mejnem prehodu Komandir postaje mejne milice na Ljubelju Stane Gaber nam je povedal, da se je število tujcev, ki prihajajo v našo državo letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo. Naval tujcev se je začel 29. in 30. maja. Rekordni pa so bili naslednji dnevi. 31. maja je vstopilo na Ljubelju v našo državo 9000 tujcev in 3000 vozil, 1. junija 18.000 tujcev in 6000 vozil, 2. junija pa 12.000 tujih potnikov. Na ljubeljskem mejnem prehodu pričakujejo nejvečji promet v drugi polovici julija. Takšne so namreč izkušnje zadnjih nekaj let. -jk V torek bo obiskal Kranj član predsedstva SFRJ in predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. Skupaj s sekretarjem republiške konference socialistične zveze Milanom Kučanom, predsednikom sveta za družbeno-ekonom-ske odnose v gospodarstvu pri republiški konferenci SZDL Zoranom Poličem in nekaterimi drugimi člani republiške konference se bo Mitja Ribičič pogovarjal s kranjskim gospodarsko-političnim aktivom. Predstavniki kranjskega aktiva bodo Mitjo Ribičiča in njegove sodelavce seznanili s trenutnim polo žajem in nadaljnjim razvojem kranjskega gospodarstva, a. 2. Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Šubic Ana, Objavljamo imena zadnjih dvaj- Gosposvetska 13, set Glasovih naročnikov spomla- Kranj, danskega žrebanja je izžrebala naslednje / ' naročnike: slim, da je jeseniška Snaha, v kateri sem igral Joa, uspela predvsem zaradi tega, ker je bila režija odlična, ves ansambel pa zelo uigran. Tedaj smo se resnično zelo potrudili. Menim, da se za jeseniško gledališče zares ni trebgt bati, kajti dovolj mladih je, ki bodo delo nadaljevali, še posebej, ker bolj izkušeni igralci zdaj veliko pomagajo.« v Na XVI. srečanju dramskih skupin v Kočevju je predstava amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic požela nedelje-na laskava priznanja vseh obiskovalcev in kritikov. Jeseniški gledališčniki so s Snaho še enkrat dokazali, da spadajo nedvomno med najboljše amaterske slovenske gledališke ansamble. Pod vodstvom režiserja Bojana Cebulja so dolgoletni člani amaterskega gledališča Tone Cufar prikazali v Snahi vso svojo dovršenost, uigranost ter zrelo interpretiranje. Pri tem so se v dramo imenitno vživeli tudi mlajši igralci, ki obetajo, da bodo dostojno nadaljevali delo starejših. Amatersko gledališče na Jesenicah ima nasploh vrsto nadarjenih mladih igralcev, ki se enakovredno vključujejo in dosegajo od predstave do predstave lepše uspehe. Matjaž Modic, elektrotehnik na aerodromu Brnik: »Dve leti je tega, ko sem se prijavil na razpis, ko so iskali mlade igralce in od tedaj dalje sem sodeloval v delih Strast pod bresti, Komaj do srednjih vej, Vidi Grantovi, Snahi. Zdi se mi, da mi bolj odgovarjajo resne vloge, značajne in te tudi najraje sprejemam. Mi- Irena Sodja, dijakinja jeseniške gimnazije: »Lani sem navezala prvi stik z jeseniškim gledališčem, ko sem dobila v Vidi Grantovi manjšo vlogo. Zdaj so mi zaupali vlogo Julije v Romeu in Juliji, delu, ki ga prav zdaj pripravljamo. Delo v gledališču se mi zdi zanimivo, čeprav ni tako lahko. V šoli zaradi vaj v gledališču in zaradi predstav nimam težay, ker šoli in gledališču primerno odmerim čas. Uspeha jeseniške Snahe sem bila zelo vesela in menim, da je bil to uspeh vsega ansambla, še posebno pa uspeh odličnega režiserja Bojana Cebulja.« D. Sedej Igor Škrlj, študent filozofske fakultete: »V amatersko gledališče sem se vključil pred dvema letoma, še prej pa sem redno sodeloval v dramski skupini gimnazije. Delo na odru mi tako ni bilo novo, razen tega pa sem vedno z veseljem sodeloval. Tako kot najbrž mnogim, je tudi meni še vedno najljubša prva vloga. To je bila vloga plašnega mladeniča v delu Komaj do srednjih vej. Nato sem igral še v delu Etienne, v igrici Skok, Cmok in Bistrook, v Čudežnem pisalnem stroj čku ter Romeu in Juliji. Rad sodelujem v tem ansamblu, saj se izredno dobro razumemo.« Korat Gregor, Vodopivčeva 4, Kranj Kališnik Tomaž, Zduša 16, Kamnik Pavec Alojz, Olševek 55, Preddvor Kosec Slavko, Medvode 92 a Stenovec Frančiška, Cerklje 120 Porenta Stane, C. na Belo 6, Kranj Škrjanc Jakob, Cesta XV. št. 2, Ljubljana-Polje Klemenčič Mihaela, Benedikova 24, Kranj Peternelj Juljana, Davča 43, Železniki Kušič Tončka Riječka 8, Zlatar Kristan Alojz, Grobelce 19, Vinski vrh Štempehar Ana, Olševek 14, Preddvor Ažman Štefan, Mojstrana 135 Zupan Marija, Praprotna polica 1, Cerklje Sušnik Mici, Zg. Besnica 10 Ravnikar Janez, Novi svet 4, Škofja Loka Godnov Ignac, Lom-Potarje 5, Tržič Tolar Jože, Otoki 5, Železniki Šerjak Janez, Trata 14, Cerklje Slak Jože, Foersterjeva 1, Novo mesto Potovanje bo v soboto, 16. junija. Opis poti, po kateri bomo potovali, preberite v Glasovih nadaljevanjih. Vsem izžrebancem bomo poslali še posebna obvestila. Mar kun Stane, Šenčur, Velesovska 8, je izžrebal naslednje naročnike: Mitja Ribičič obišče Kranj