-----    30   -----
Dopisi.
Metlika 13. pros. — Sinoči je bila v naši čitalnici, ktera se dozdaj krepko obnaša, jako prijetna veselica s tombolo in plesom. — 26. dne t. m. imamo šaloigro, petje in ples. 9. svečana je tombola in ples. 23. svečana bo spet šajoigra, petje in ples. Ker se je utemeljila čitalnica v Črnomlju, ktera se bode kmalu odprla, ni mogoče, da več veselic v naši čitalnici napravimo, ker moramo tudi svojo mlajšo sestrico v Crnomlji pozdraviti in pohoditi.   Z Bogom!
Novomesto 17. jan. L• Popis čitalničine naše veselice na Silvestrov večer v 2. listu „Novic" moram dopolniti*) s tem, da godbi na goslih- ouverture iz opere „Dame blanche" in „Italiani v Algerii", dekla-macija „Putnika in igra potpourri-a iz opere „Lucia di Lamermoor" so bile se živahno pohvalo in viharnim ploskom sprejete. Imenom prostovoljnih izvrstnih igralcev glediščinih se mora vvrstiti tudi g. Rohrmann, ki je v preteklem letu zmirom v živo radost vsem poslušalcem svojo včasih prav težko nalogo izvrševal.
Iz Bistrice 18. jan. B-k. — Dopisnik iz Bistrice v 3. lisj;u letošnjih „Novic" očituje dremanje čitalnici naši. Če tudi ima prav v nekterih rečeh, mu vendar moramo ob kratkem pojasniti glavni vzrok tega, da je čitalnica res nekako zadremala. Na deželi marljivo delovanje čitalnic najbolj zavisi od gospodov učiteljev, kajti — razun deklamacij in glediščinih iger — je petje glavna stvar, v to pa nihče drug ne more toliko pripomoči kakor učitelj. Od kupčijskih in druzih ljudi se to ne more zahtevati, ker ne umejo tega in imajo druga opravila. Pogledimo v bližnjo faro jelšan-sko, pa bodemo videli, kako ondi gosp. Pirec kmetisko mladež lepo uri v petji, deklamacijah in pa igrah, da človeku srce veselja poskakuje jih videti in slišati v čitalničinih besedah. Ker imamo spet mojstra pesmi in umetnosti glasbine pri nas, gosp. Grbca, nadjamo se, da bode krepko pomagal, da napravi čitalnica naša „besede", kterih bomo vsi veseli.
Iz Bistrice na Notranjskem 2. jan. **) — Ker je zima huda, nas pogostoma obiskujejo volki. Lepo se sprehajajo okoli vasi; še le pri solncu se umaknejo v gozde. Eden je več dni po treh nogah okoli hodil ter lovcem sline delal, zdaj jo je drugam potegnil. — Mati, ki je 2. t. m. v Bistrici povila 4 otročiče, je od cesarja dobila 50 gld. — Naposled naznanjamo še vsem, kteri o priliki k nam priromajo, da se je čitalnica naša iz Jelovškove hiše v Juctovo preselila. Kdor je naš, tam nas, najde.
Iz Železnikov 12. jan. — Naša gorenska stran se sicer šteje k planinskim pokrajinam, pa glejte čudo: po časnikih smo brali od silnega snega, ki je zapadel kmalu na jesen druge dežele; tudi v naši kranjski domovini   ga  je  bilo  zlasti   po Dolenskem   in   boje   tudi
*) Nismo mislili, da to vse je tako važno, da ni zadostovala pohvala z besedo „velikega veselja" , ki ga so izbudile imenovane produkcije. Ker pa vidimo, da Vam je na druzih besedah ležeče, radi jih natisnemo, samo to prošnjo pri tej priliki imamo o vseh popisih Čitalničinih veselic kjer koli si bodi: naj bodo zel6 na kratko izdelani, ker to, kar en kraj zanimiva, za sto in sto bralcev nima nobene važnosti. Kar pa se v tem ali unem kraji lepega zvršuje v čitalnici, to poslušalci sami skusijo in oni so potem naj bolj i organi zaslužene pohvale v istem kraji.                      Vred.
**) Brez nase krivde — ne zamerite! — zakasnjeno; zato trebalo izpustiti, kar je že rečeno bilo.                                     Vred.
okoli Ljubljane dovolj ; naših krajev se je pa ta zimski gost dolgo skor popolnoma ogibal. Pobelil jih je sicer v adventu dva- ali trikrat, pa dež in južni veter sta ga kmalu zopet spravila iz ravnin ter odgnala ga z visoke gore. Se le sv. trije kralji so ga nam nasuli lepe kupe, tako, da če nam bo nebo na poletje rosilo v tako obilni meri svoj blagoslov čez polja in travnike, smemo se nadjati prav bogate letine. Ljudski pregovor stavlja res tudi trdim zimam rodovitna leta za naslednike; upajmo toraj še mi v to, in toliko raji, ker smo si v svesti, da bi se gotovo nihče zoper to ne pritožil. Zaslužki so namreč vedno slabeji, davščine pa vedno veče; potrebe so toraj res take, da bi bilo komaj, da bi Bog^ prav po čudoviti poti stal ljudstvu na strani. Pa, saj bi mnogi smeli kaj tacega tudi že zdaj trditi. Poglejmo le na gorensko fužinarstvo. Znano je namreč, da. mnogi zmed prvih avstrijskih fužinarjev so v zadnjih letih vsled slabih kupčij obožali in prišli na kant; ne-kteri drugi so ustavili prostovoljno svoja dela ter pognali obilne trume svojih delavcev „s trebuhom za kruhom"; gorenske fužine pa so vendar večidel gnale, čeravno omejeno — gotovo pa ne rečemo preveč — s-krvavimi žulji delo naprej. In kako tudi ne bi govorit od krvavih žuljev? Ali mar štejemo med gorenskimi fužinarji kaj milijonarjev, ki bi le za kratek čas prazno vodo prelivali?—ali jim morebiti sedanje kupčijske pogodbe z vnajnimi državami pota z rožicami nastiljajo? Zalibog, da ni ne uno in ne to. Pač pa moramo zagotoviti , da v svojo lastno, britko-občutno škodo je marsikak fužinar svojo obrtnijov gnal edino le iz usmiljenja do ubogih delavcev. —' Če se nam ohrani ljubi mir — kar Bog daj! — zna biti, da postane s časom v tej zadevi kaj boljše. Da namreč železnina in lesenimi mora postati z leti dražja, to je nedvomljivo. Ko bi tudi rud dovolj bilo, zmanjkalo bo kurjave, Kte^flPnTnikakor v stanu sproti toliko zrasti, kolikor se je na mnogih potib pokončd. To nas uči ravno zdaj tudi glas iz zgornjih krajev o pomanjkanju oglja, ktero nadlogo pričenjamo ravno to zimo tudi pri nas zopet vnovič čutiti. — Oe se pa zaplete naša uboga in že neka leta čez mere stiskana Avstrija v kake nove vojske, potem pa gorje nam! Želeti je toraj, naj bi naš državni zbor v nastop-ljenem novem letu pečal se edino le za srečo cesarstva in blagor narodov, ter naj bi se ne vtikal v reči, ki ga čisto nič ne brigajo.                                 J. Levičnik.
Iz Ljubljane. (Cesarska postavaj C. kr. mini-sterstvo notranjih reči je soglasno s c. kr. minister-stvoma za vojaštvo in finance odločilo, da se bo za kosilo (živež opoldne), ktero gospodar, ki popotova-joče vojake v kvartirju ima, enemu možu od feldve-beljna in enacih šarž doli do prostaka (gmajnarja) daje,. letošnje leto na Kranjskem za en dan plačevalo po dvanajst in pol krajcarja iz cesarske kaše.
—  Za rudarje v Idrii se bo kupilo 1500 vaganov pšenice, 1400 vaganov rži in 600 vaganov koruze. Kdor ima tega žita, naj ga ponudi predstojništvu idriškega rudnika. Ponudbe (oferti) se sprejemajo do konca tega meseca. Polovica tega žita se mora oddati do koncaprihodnjega meseca, druga polovica pa jdo sred sušca meseca.
—  Blizo devete ure v četrtek zvečer so pripeljali truplo rajnega cesarja Maksa po železnici v Ljubljano, kjer je slovesni sprevod ostal na kolodvoru za dobre pol ure, sprejet od svetne, duhovske in vojaške gospode in sila velike množice mestjanov vseh stanov , — kar vse je pričalo živo sočutje, ki je navdajalo L j ubljano o prežaiostnem tem trenutku. Reči pa moramo, da ves veči vtisek — kakor ruvanje in suvanje na kolodvoru, kjer se žalibog! ni skrbelo za nikakošen red — naredilo je na nas veličastno zvonenje vseh zvonov po mestu
------    31    ------
ob tihi noči — naznanovaje zadnjo pot prenesrečnega cesarja! — „Triglav" je iz srca neizmerni večini Ljubljančanov govoril, ko je grajal nered na kolodvoru, ka-koršnega Ljubljana, če tudi je že večkrat bilo enako število ljudstva na kolodvoru, ni še doživela, kterega pa se „Laib. Zeitg." ,,in liberaler Weise" drzne zagovarjati s tem, da nobeden ni polomljen ali mrtev obležal na mestu!! Obžalovanje njeno pa da, kakor strelci, turnerji in nemški pevci, se niso udeležili tudi čitalnici ni pevci sprevoda na kolodvoru, moremo zavrniti na druga tudi lojalna mesta (Trst, Gradec itd.), kjer tudi so strelci, turnerji in pevci, a vendar teh nikjer ni bilo vmes pri ta ko sni svečanosti, pri kteri gre mesto drugim reprezentantom.
— Našega umrlega Knobleherja zanimivi dnevnik, ki ga je v svojem misijonstvu v Afriki spisal (v francozkem jeziku), je dunajska cesarska akademija znanosti vzela v pregled.
—    Čitalnica naša napravi v spomin Vodniku slovesno besedo v nedeljo 2. dne svečana. Program je tako zanimivo sestavljen, da gotovo od blizo in deleč pride veliko domoljubov k tej veselici v Ljubljano , v ktero sme vsak, kdor je vpeljan po kakem udu čital-ničinem in plača vstopnino, ki je ta večer odločena na korist čitalničinemu zakladu (fondu).
—  Nek hudoben človek si je — Bog ve, iz kacega peklenskega nagiba — izmislil laž in jo raznesel po mestu, daje pošteni naš mestjan gosp. Počivalnik, mesar in gostilničar na spodnjih Poljanah, v gostilnici svoji z zaušnico vbil tistega dijaka, ki so ga pred 3 leti v Ljubljanici našli. Ljubljanska dopisiina sta kar na vrat na nos nesla to žaljivo novico v „Triesterico" in „Tagespošto" in s tem dobro ime Počivalnikovo še po svetu oskrunila. Ker je gosp. Počivalnik napovedal tožbo obema časnikoma, ako brž ne prekličeta laži, sta jo preklioala-,%vendar pa še ni mogel izvedeti človeka, ki je to nesramno laž izduhtal, da bi proti njemu pomoči iskal pri sodnii. Kdor ga ve, naj ga naznani g. Počivalniku, da svet izve tolovaja.