271. Števili«.
U LJubljani, v feffleft, 19. nouembra 1908.
XLI. leto.
Uhaja vsak dan zvečer Izvzemši nedelje In praznike ter velja PO pOSli prejeman za aVStrO-OgnkO dežele Za VSe leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vs« l«to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta ll K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec l K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Ameriko telo "leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in^po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnUtvo je v Knaf lovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Posamezna številke po 10 h. Upravništva telelon at.[ 85.
Uredništva telelon št. 34.
Rran]sku hranilnico.
Končna beseda.
V »Kranjski hranil niči« straši -— konec.
To je priznala nemška gospodu »Kranjske hranilnice« sama, ker na ze večkrat omenjenem izvanrednem občnem zboru »Kranjske hranilnice« se je, četudi nerado, govorilo o tem, da izgubi »Kranjska hranilnica« splošno vse hranilne vloge.
Nam je popolnoma prav, ako se je »Kranjska hranilnica« s to mislijo že sprijaznila, oporekati pa moramo s strokovnega stališča, ako si potem, ko »Kranjska hranilnica« izgubi vse hranilne vloge, hoče pridržati rezervne zaklade če jih hode kaj ostalo — ter hoče ž njimi vzdržavati svoje poslovanje, četudi v jako ponižnem obsegu.
Na izvanrednem občnem zboru »Kranjske hranilnice« se je namreč reklo: »Ce izgubimo tudi vse vloge, ostanejo nam še vendar rezervni zakladi.«
Da izpodbijemo to napačno mnenje, hočemo citirati S 25. hranilnič-nih pravil, ki govori o razpustu hra-nlnice sledeč*-:
Ako bi pa vsled izvanrednih razmer postal razpust hranilnice potreben, nadzoruje deželna vlada, da se čuvajo pravice vlagateljev.
Za tako odredbo (t. j. razpust), kakor tudi za načrt izvršitve, se mora dobiti n. v. odobritev, pri čem se morajo sredstva za popolno izpolnitev vseh obveznosti društva natančno izkazati.
Ko se izpolnijo vse izkazane obveznosti, se mora preostajajoči rezervni zaklad porabiti v dobrodelne lokalne in deželne svrhe.
Tako govorijo pravila, in na podlagi tega konstatiramo sledeče:
Deželna vlada mora čuvati pravice vlagateljev, da ti dobijo cele svoje vloge z obrestmi vred izplačane.
Občinstvo naj samo presodi, ali je s tem v soglasja ukaz c. kr. deželnega predsedništva z dne 7. oktobra 1908 št. 5017/pr., ki naroča ces. kr. okrajnim glavarstvom, da se potom županstev razglasi sledeče:
»V zadnjem času se širijo vesti, da preti vložnikom »Kranjske hranilnice« v Ljubljani nevarnost, da izgube v isti naloženi denar.
C. kr. deželna vlada se je po v to poklicanih funkcionarjih prepričala, da so vse te vesti docela neosnovane, da marveč nudi »Kranjska hranilnica« vložnikom   kolikor naj-
več mogočo varnost in da je strah pred vsako izgubo docela brez podlage.
Končno se pripomni, da se bodo uporabila napram raznašalcem takih neosnovanih vesti vsa postavna sredstva.«
Ker namakamo svoje pero v navadno črnilo, ne izrečemo o tem ukazu ni kake kri+ike, ker se je že v tem listu dognalo, kako se je c. kr. deželna vlada po v to poklicanih funkcionarjih prepričala, da so vse te vesti o »Kranjski hranilnici« docela neosnovane.
Zakaj pa c. kr. deželna vlada ni odredila stroge revizije »Kranjske hranilnice« po strokovnjakih, koja revizija bi sieer trajala vsaj par mesecev, a bi tudi podala res pravo sliko o položaju »Kranjske hranilnice«, katero sliko vendar rabi tudi e. kr. deželna vlada sama, ker mora čuvati pravice vlagateljev — nikjer pa ni v pravilih rečeno, da bi morala čuvati pravice alias koristi »Kranjske hranilnice« — posebno, ker so vlagatelji upniki »Kranjske hranilnice« in so torej pravice in koristi vlagateljev kot upnikov popolnoma drugačne, kot pravice in koristi »Kranjske   hranilnice« kot dolžniee.
C. kr. deželna vlada mora stati na strani vlagateljev in ne na strani »Kranjske hranilnice«; morala bi pa tudi vplivati, da se odpravijo pri »Kranjski hranilnici« vsi nedostatki, na katere se je že v tem listu opozorilo.
Nadalje konsultiramo:
Ko so prejeli vsi vlagatelji > Kranjske hranilnice« svoje vloge in so se izpolnile še morebitne druge obveznosti, se mora porabiti preostajajoči rezervni zaklad v dobrodelne lokalne (ljubljanske) in deželne svrhe, nikakor pa ni dopustno, da bi s preostaja jočim rezervnim zakladom hotela »Kranjska hranilnica« naprej poslovati.
O tem ni nobenega dvoma — pač pa bi se dalo dvomiti o tem, ali bo sploh kaj rezervnega fonda preostaja Jo.
»Kranjska     hranilnica« mora prodati vse svoje vrednostne papirje pri tem je velikanska izguba neizogibna — in ta  bo  zmanjšala rezervni zaklad.
»Kranjska hranilnica« mora izterjati vsa svoja posojila; kar je posojil na Kranjskem, bo šla stvar prilično gladko, a pri drugih posojilih, posebno, kar jih je dala na hiše na Dunaju, v Trstu, v Pulju in drugih mestih, pa res dvomimo, če bo šla stvar tako gladko.
Treba pa je še misliti tudi na druge obveznosti, ri. pr. na uradni-
Štvo.
Kes je sicer, da je bilo to urad-ništvo »Kranjske hranilnice« nek steber ljubljanskega nemštva, res je sicer, da je nastal rezervni zaklad »Kranjske hranilnice« iz slovenskega denarja, res je sicer, da to uradni št vo mora najti zaslombo, ako »Kranjske hranilnice« ne bo več, pri Nemcih samih, res je pa tudi, da Slovenci nismo barbari, ki bi privoščili nemškim uradnikom »Kranjske hranilnice« beraško palico — radi tega bodemo molčali, ako se iz preostaja jočega rezervnega zaklada »Kranjske hranilnice« — na lep način izpolnijo obveznosti napram uradništvu.
Tako smo strokovno opisali konec »Kranjske hranilnice«, na katerega sama misli, četudi se proti njemu brani z vsemi štirimi; saj se je celo zlorabljalo v tistem »V pojasnilo«, ki se je razpošiljalo po deželi, pismo slovenskega ljubljanskega škofa na nemškega grofa z dne 22. septembra 1908, saj se je celo sklicevalo na razglas gg. Gozani in Kre-menšek z dne 7. oktobra 1908, češ, da je ta razglas izdala ces. kr. deželna vlada — no — vsa taka sredstva ne morejo pomagati — vendar pa zaključujemo z nado, da bode dobil vsak vlagatelj »Kranjske hranilnice« izplačano celo svojo vlogo z obrestmi vred — saj mora na to gledati tudi c. kr. deželna vlada.
„Et miminlssi"!
Padel je sneg in pobelil naše poljane, pobelil naše čeri in gorovja. Pobelil jih je tudi nad Vranjo pečjo in Lim barsko goro, od koder se prelepo gleda na Ljubljanico — dolgo vas — in pa tudi na Sv. Križ, kjer počivata naša narodna mučenika Adamič in Lunder. Pobelil je sneg nase gore in planjave, poskril je pod belo odejo zeleno rast, pokril in zadel je naravno življenje narave, ni pa poskril življenja v srcu naroda slovenskega, ni zatrl in ni zakril čutil, ki prevevajo našo dušo, kadar se spomnimo, da je bil v letu 1908. dvajseti september. Groba sta. zasula, ni pa zasuto čuvstvovanje in pa jeza in srd nad 20. septembrom 1908; tudi ni zasuto, ker se zasuti ne da, tisto naše mnenje, ki pravi, da je poleg i-eligije ljubezni, tudi religija sovraštva, katere smo se pa edino le naučili od preljubi jenih naših na naših prsili izgojenih sostanuio-čih Nemcev, pri kojih pogledu nam
sili na usta vedno stari pravorek: »Hic uiger est, —!«
Naj prejšnji spomin nam je pač ta, da -j- Lunder in Adamič nista ničesar zagrešila, in vendar sta svojo slučajno navzočnost — naj nam državni pravdnik in državni rablji tega ne zamerijo —   morala   dne 20. septembra 1908 preliti svojo mlado kri, nevedoč za kaj, da-si mi danes vemo, da le radi podivjane in nedisciplinirane soldateske.   Kaj bo pa v »resnem« slučaju, če bo moral naš cesar s takimi vojaki operirati, ki v 24 urah postanejo tako nervozni, da se niti za komando   ne   menijo in kar tja v en dan streljajo. Žalostna nam majka! V vojski je treba hladne krvi in premišljenosti, kakor tudi previdnosti, in te se   ima mladi oficir, čeprav nemškega rodu, pred vsem privaditi. Kako pa bomo branili državo, če bomo   brez povelja tja v en dan streljali?!   Ali gospod oficir Mayer ve, kako je bilo 1. 1870. pred Parizom, ko so Francozi po nepotrebnem in brez povelja vso svojo municijo postreljali in   bili potem tepeni!? Ali hsče on na take načine bitke dobivati, če niti v mirnih časih nima discipliniranih vojakov in sam najbrže ni   discipliniran, nego ga vodi le tevtonski   in soldateskni iuror. — Ali je porte-epee za to, da se nedolžna kri preliva, ali je za to, da služi za red in v čast!? Vpraši-«no! Sploh pa,   gg. c. in kr. oficirji 27. pešpolka  naj puste nas pri miru in naj ne provociraj o,   ker sicer se lahko pripeti,   da bode obveljal izrek :»Quousque tandem abutere pa-tientia nostra!« Tudi mi smo ljudje in nemara   boljšega   kalibra, nego nemškutarski kanalčki.
Toliko kar se tiče vojakov, zaščitnikov naših meja in države.
Bilo je nekega lepega deževnega dne meseca julija 1893. — nedelja — ko je priredil »Ljubljanski Sokol« svoj izlet v neko prijetno pokrajino. Poleg so bili tudi pevci »Slavci« in v tistem izletnem kraju je bilo tuni precej bratov Hrvatov. Pri prosti zabavi se je reklo, da bi se bratom Hrvatom napilo in na to je bil popolnoma naraven odgovor, naj ti-s t i napitnico izreče, ki je s temi gospodi najbolj znan. Dotičnik, ki je bil naprošen, da spregovori Hrvatom dobrozdravlje, in ki sedaj že ni več endi, je pa rekel: »jaz ne bom govoril, ich bin in der Competenz, govorite vi.« In govoril ni. — Nekaj let pozneje je dotičnik o dotičniku govoril s pokojnim Babtistom, pa je Janko Kersnik dejal, ali si kaj drugega od njega pričakoval. Bil je vedno > štreber«.
Se imamo stvari v spominu. Recimo besedo O »Mestni hraiiilniei« ia >/Kranjski šporkasi«. VTrgli smo prijatelja Vazilija Petričiča, ker nam ni bil všeč, In tisti, ki je bil »in der Competenz«, je šel ž njim-— »der Mantel fiillt dem Herzog nach« ali kako že —!? Pa hvala bogu, da sta obadva šla, smo imeli saj mir pred birokrati, ki so se vedno na sto strani bali pred vladno besedo, dcn-ini stojimo mi na stališču, da nismo mi hlapci in sužnji deželne vlade, nego je ona naša uslužbenka, ki jo mi plačujemo. Ali veš ti butasti remškoavstrijski Mihel in ti precedila c. kr. vlada, ki sta že tolikanj neumnosti zagiešila, — kaj je slovenski groš in kaj je slovenska kri?! Najbrže tega ne veš, ker — ne razumeš!
Ko smo brata Vazilija Petričiča izglasovali, je seveda c. kr. vlada takoj našla povod, da je izrazila svoje mnenje. Saj vlada mora svoje mnenje izpovedati, in če je še tako — recimo — neutemeljeno, nelogično ali pa — še kaj drugega. In tistikrat je c. kr. vlada na jezik barona Heina govorila modre in globokoumne besede, da ne gre, da bi bil Kollmann predsednik »Mestne hranilnice ljubljanske«, ker je obenem podpredsednik »Kreditne banke«. — No, gosp. Kollmann je bil Gorenjec in je kot tak pokasi}] svojo gorenjsko žilavost in svoj pogum rekoč: »Če je L. C. Luekiiiaiiu 1 ahko sam svoj bankir, obenem pa predsednik »Kranjske hranilnice«, i>otem se meni ne more oporekati predsedstva v »Mestni hranilnici«, od katere nimam nobenega dobička.«
Tega ljudje morda ne veste, mi pa pravimo: čast Kollmannovemu spominu!
Dalje se vemo spominjati, da jo neki ponemčurjeni ces. kr. vladni uradnik — revež na duhu — leta 1885. rekel: »Den »X.« solite ich \\ahien, weil er mein Freund ist, den »Y.« miisste ich wahlen,weil er der verfassuiigstreuen Partei angehort, den »Z.« in u s s ich aber wahlcn, weil ich kaiscrlieher Beamte bin.«— Ali razumeš nemški Mihel j, da smo jezni? Saj ne kaoiraš!
Zgodi se tudi, da se spominjamo časov, ko je v Postojni odhajajoči Laschan — plemstvo je pri nas stvar za otroke in babice — v svojem navdušenju sam o sebi — notabene ob slovesu — rekel: »er (t. j. on) war ein guter Mensch« in tisti dobri človek Laschan je za par mesecev v svojem nemškem furorju strgal slovensko sodno dostavnico — uradno listino c. kr. državnih uradov.
LISTEK.
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Rant. (Darje.)
Vrbovec ga je poslušal neza-upno.
»Ti bi rad mojo Anico zaradi njene dote in da bi si zagotovil izvolitev. Za svojega bodočega zeta bi moral iti v boj, tudi če bi se popolnoma podvrgel nasprotnikom. Će pojde po mojih željah, ne dobiš Anice nikdar.«
Tako je Vrbovec mislil, a vzlic temu ga je dr. Brnot zopet uklonil svoji volji in ga pripravil do tega, da je obljubil sporočiti mu odločitev še ta dan.
Gospa Vrhovčeva je bila mehka in dobrosrčna žena. Vzrasla je bila v malomestnih razmerah in malo-mestno je bilo vse njeno obzorje.Sre-ča jo je spremljala na vseh potih življenja in tako je bila vajena te sreče, da ni imela prav nobene samostojnosti.
Vrhovec je našel svojo ženo na vrtu in ji je s kratkimi besedami naznanil, da je dr. Brnot zasnubil Anico. Na njegovo veliko  začudenje se
je gospa Vrhovčeva njegovega naznanila silno razveselila.
»Ah — to je prav! To bo lepo! Brnot bo gotovo imeniten poslanec. Pameten je, izvrsten govornik, zvit in eleganten. Ta postane še lahko minister. Ah, kako se veselim, da bom Anico lahko na Dunaju obiskovala. Seznanili se bomo z ekseelen-cami, še na dvorne plese bomo povabljeni . . .«
Otročja brezskrbnost in naivnost gospe Vrhovčeve je običajno njenemu možu jako ugajala. Danes pa ga je razljutila.
»Meni ta ženin prav nič ne ugaja.« je izjavil Vrhovec, »in jaz upam, da ga bo Anica odločno odklonila.«
»Kdo ve, če se ne motiš,« se je zasmejal a gospa Vrhovčeva. »Meni se zdi, da je Anica resnično zaljubljena v dr. Brnota. Zapazila sem že davno, da se Anica in Brnot rada gledata, in če sem Anico kdaj podražila, da postane nevesta Brnoto-va, ni nikdar ugovarjala. Tudi gospa Petteg je mnenja, da bi bil dr. Brnot prav primerna partija za Anico.«
To je bilo za Vrhovca nekaj tako novega, da v prvem trenotku sploh ni prišel do sape.
»Ti si z Anico že govorila o tej stvari.« je kpnčno zaklical Vrhovec.
»Ze kolikrat sem govorila! Še davi,    ko   si   povedal,    da pride
danes dr. Brnot k tebi, je Pavla podražila Anico, češ, snubit te pride. In ko sem jaz rekla, da je to prav lahko mogoče in verjetno, je Anica samo sramežljivo zardela in pobegnila v svojo sobo.«
»A jaz Anice ne dam in ne dam temu egoistu, temu brezsrčnežu, ki ljubi le sebe, in sicer nikogar in ničesar na svetu,« je zakričal ves obupan Vrhovec. »Kaj ne vidiš, da snubi Anico samo zaradi njene dote in da bi mene in napredne volilce pridobil za svojo kandidaturo. Ti pa tudi nobene stvari ne znaš preuda-riti. Sama nečimurnost te je in iz gole nečimernosti hočeš še lastnega otroka v nesrečo pahniti.«
Zgodilo se je prvič, da je bil Vrli ovec s svojo žeuo osoren. Za treno-tek je bila gospa Vrhovčeva tudi globoko užaljena, a kmalu je zopet zmagala njena dobrosrčnost. Imela je še solzne oči, a se je svojemu možu vendar v stari prijaznosti nasmehnila. Toda Vrhovec je bil preveč razburjen, da bi bil na to pazil.
»Govoril bom z Anico. Povedal ji bom vse, naj vzame drugega. Snubcev ima dovolj. Naj izbere kogar hoče, vsakemu zaupam bolj kakor dr. Brno tu.«
»Kaj moreš dr. Brnotu ugovarjati.« je vprašala gospa Vrhovčeva.
»Pravzaprav nič,« se je ljutil Vrhovec, »in ravno to me najbolj je-
zi. Vem, da je imovit mož in spreten advokat, izkratka mož, ki ima lepo pri hodu jost, a zdi se mi, da ga je golo samoljubje, da je egoist v nnj-grjem pomenu besede . . .«
»Po čem si to spoznali« je zopet vprašala gospa Vrhovčeva in spravila s tem vprašanjem svojega moža v novo zadrego.
»Po čem — po čem?! Kaj misliš, da se ta prefriganec izda? Nikoli! Samo vtisk imam, da mu ni zaupati in jaz mu ne zaupam in mu ne zaupam.«
»Vtiski motijo,« je mirno rekla gospa Vrhovčeva. »Kolikrat si mi rekel, da ljudi ni smeti soditi po vtis-kih, marveč po njih dejanjih. Ti imaš slabo mnenje o Brnotu — glej, gospa Petteg. ki mnogo občuje z Br-notom, ima o njem najboljše mnenje.«
»Ta je pa merodajna, ta gospa Petteg,« se je rogal Vrhovec. »Kaj ne ves, da velja ta gospa Petteg za Brnotovo ljubico?«
»To so čenče,« se je smejala gospa Vrhovčeva. »Da v Topolni mnogo občujeta, je naravno. On je mlad in vesel, ona je mlada in se rada zabava. S kom pa naj v Topolni občuje?«
Vrhovec ni prišel v položaj, da bi bil na to pripomnjo kaj odgovoril, ker je prišla iz hiše mlajša njegova hčer.
»Pojdi in govori zdaj z Anico,« je rekla gospa Vrhovčeva, »jaz zadržim med tem Pavlo na vrtu. A govori z Anico obzirno in previdno, ne tako, kakor si govoril z menoj.«
To je bilo vse maščevanje gospe Vrhovčeve za osornosti njenega moža.
Ko je vstopil Vrhovec v sobo svoje hčere, je Anica zardela do las, zavedajoč se, da ji je prišel oče naznanit njeno srečo. Vrhovec je prijel svojo hčerko za roko in jo posadil tik sebe na zofo. Molče je ogledoval ta nežni, sveži obrazek in zrl v te globoke oči, iz katerih je odsevala plemenita duša njegovega otroka. Še nikdar ni bil čara svoje hčere tako spoznal, kakor v tem trenotku.
»Dete moje,« je dejal s pritajenim, nekoliko tresočim se glasom, »kaj ne, da se ti nič ne mudi zapustiti dom svojih staršev in da si srečna med nami, ki te ljubimo iz vsega srca!«
Anica ni ničesar odgovorila, nego, samo povesila glavo ter stisnila očetu roko.
»Danes je bil dr. Brnot pri meni,« je nadaljeval Vrhovec. »Zasnubil te je, Anica. Ali ti je že razkril svojo ljubezen, ali si ž njim sploh kaj govorila o tej stvari 1«
»Ne, oče,« je komaj slišno odgovorila Anica.
(Dalje prihodnjič.)
•
Vas bomo že pogledali, vi c. kr. državni uradniki. Časi so minili, ko je kak okrajni glavar a la Veste-rieck mislil, da sme delati kot paša, da je Slovenec zgolj raja, minuli so časi, ko smo razne »štreberje« par-donirali radi tega, če so rekli: »ieh bin in der Competenz«, minuli so časi narodne mlačnosti, ker mi smo od 20. septembra 1908 avanzirali za 30 let in to boste čutili Nemci in nem-čurji in tisti, ki ž njimi, držite, pa bodi vaše prepričanje sakrosanktuo ali ne! Mi smo tukaj in vse kohorte 3- kora nas ne bodo spravile ob naše prepričanje, ob naš narodni ponos in ob naš narodni pogum. Nimate toliko »gavg«, da bi nas Slovence ugonobili, ker pravica je vendarle in ostane pravica.
Spominjamo se tudi še drugih reči, katere navajati bi bilo koristno, toda za danes dovolj, ker vemo, da se resnica nerada posluša, ker je ravno resnica. Mogoče so dotičniki tako strupeni, da ne morejo slišati, ali so pa tako odporni, da nočejo razumeti, da so na slovanskem Jugu tudi še ljudje, ki tvorijo po cesarski štetvi na 1V2 milijona duš. Udušiti nas pa ne morete in nas tudi ne boste. Prihodnjič morda še kaj spominov, Nemcem naj pa nekonfiseirani »Tu-gomer« pove:
A kdo si Ti? Ne veš li, da si besi In kar smrdi še bolj, da Nemec sil Pes brani se pri nas imena tega, — Zalaja in obkolje ga razkačen, :— Kdorkoli bi za Nemca ga poklical.«
Evo ti, narod slovenski!
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, 18. septembra. Predsednik gosposke zbornice, knez Win-dischgratz, je konferiral z raznimi člani gosposke zbornice o bodočem državnozborskem zasedanju in o pripravah za slavnostno sejo gosposke zbornice. V prvi seji državnega zbora predloži vlada zakonski načrt, s katerim se pooblasti, da uredi začasno trgovinske razmere s tistimi inozemskimi državami, katerim poteče trgovinska pogodba 31. decembra t. 1. To je potrebno zato, ker z oziroin na razmere na Balkanu ni upati, da bi se mogle skleniti definitivne trgovinske pogodbe. Gosposki zbornici pa predloži vlada zakonski načrt za obrambo nalezljivih bolezni ter se določi odškodnina, ki jo mora plačati država strankam za škodo, ki jim nastane pri izvedbi tega zakona.
Jugoslovanski minister?
Zagreb, 18. novembra. V političnih krogih se zatrjuje, da postane predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Ivčevič jugoslovanski minister-rojak.
Iz ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 18. novembra. Grof B a 11 h v a n y je izjavil, da je bil v konferenci koaliranih strank pooblaščen, naznaniti zbornici, da koalirane stranke sprejmo državni proračun. Pri tej priliki se hoče baviti z narodnostnim problemom. Ne-madžarski poslanci so se zvezali s socialisti ter razglašajo v svet, da so nemadžarske narodnosti na Ogrskem tlačene. Nadalje se je govornik ha vil z velikosrbsko in velikohrvaško propagando. — Poslanec dr. B a -bić-Gjalski je govoril nad uro hrvaško. Govornik je dokazoval, da je Hrvaška edina dežela v monarhiji, kjer ni ustave, kjer se vlada absolutistično. Govornik je proračun odklonil, ker nima do sedanjega sistema zaupanja. — Poslanec Roje je zahteval, naj se tisti del proračuna, ki se tiče Hrvaške, predloži državnemu zboru ločeno. Nadalje je govornik kritikoval hrvaške razmere ter zahteval, naj se na Hrvaškem že enkrat ustanove normalne razmere.
Jugoslovansko kraljestvo?
Budimpešta, 18. novembra. »Budapesti Naplo« poroča, da je prišel sekcijski načelnik zunanjega ministrstva, Jettei, v Budimpešto ter konferiral z Wekerlejem in Kossu-thom. Jettei je baje prinesel ogrskim politikom v odobrenje načrt ministra barona Aehrenthala, ki se tiče trija-lizma, ker pod dualizmom ni mogoče več zdrževati celokupnosti monarhije. Z Bosno ne vedo kaj početi, ker bi zaradi nje moglo priti do konflikta med obema državnima polovicama. Dalmatinsko vprašanje mora priti kmalu na vrsto. Aehrenthal hoče odcepiti Hrvaško in Slavonijo od Ogrske ter s to deželo ter Dalmacijo in Bosno ustvariti jugoslovansko kraljestvo. (Srečen, kdor veruje).
Naredba ogrskega trgovinskega ministra proti železniškim nesrečam.
Budimpešta, 18. novembra. Minister Kossuth je izdal na ravnateljstvo  državnih  železnic naredbo,
naj z ozironi na množeče se nesreče na železnicah, ki so posledica slabe discipline med uslužbenci, takoj suspendira vse uslužbence, ki so zakrivili kako nerednost ter uvede proti njim disciplinarno in kazensko postopanje.
Dogodki na Balkanu.
Izredne vojaške priprave v Bosni in Hercegovini.
Dunaj, 18. novembra. Vojni minister Schdnaich je povedal, da je zvišanje števila vojakov pri 15. voju posledica potrebne previdnosti v interesu prebivalstva; pri tem pa se je mislilo tudi na tiste, ki opravljajo zelo naporno službo ob mejah. Vojna uprava ne misli za sedaj na nobeno nadaljno izredno odredbo. Za vznemirjenje prebivalstva ni prav ni kakega povoda.
Oficiozui »Fremdenblatt« je izvedel o izrednem zvišanju pri 15. voju od merodajne strani. Ta odredba obstoji edinole v tem, da se pri-drže vojaki, ki so v aktivni službi, in sicer: 1. tretjeletniki, katerih tretje službeno leto poteče z 31. decembrom, in ki bi bili sicer odpuščeni 30. septembra; tem pridržanim se čas od 30. septembra šteje za orožne vaje. Nadalje se pridrže nadomestni rezervisti, ki so sedaj pri osemte-denskeni vežbanju ter bi bili sicer po preteku teh dveh mesecev odpuščeni. Ni pa resnično, da bi se klicali rezervisti in nadomestni rezervisti, ki že niso sedaj v dejanski vojaški službi.
Vojne priprave v Črni gori.
Dunaj, 18. novembra. Z merodajne strani se potrjuje vest, da je zveza med Kotorom in Orno goro že več dni pretrgana. Na vrhovih pod Lovčenom so nastavili Črnogorci težke topove. Rodbine avstrijskih častnikov so že odposlane iz Kotora v druga dalmatinska mesta. Za vse posledice bo odgovorna črnogorska vlada. Vkljub tem izrednim črnogorskim pripravam pa se od poklicane strani izjavlja, da ni povoda za vznemirjenje.
Praga, 18. novembra. »Narodnim Listom« se poroča iz Ceti-nja: »Sedlo Dugo, ki tvori dohod iz Hercegovine v Črno goro, je zasedlo 8000 Črnogorcev. Brzojavna zveza med Cetinjem in Kotorom je pretrgana Na Lovčenu, ki se vzdiga nad Boko Kotorsko, so nastavili Črnogorci topove velikega kalibra. Topovi so namer jen i na mesto Kotor in na avstrijske trdnjave okoli Boke. Iz Kotora so že odpotovale rodbine častnikov in državnih uradnikov, vojaške in administrativne arhive so odpeljali, katoliške cerkve v Kotom so poslale svoje zaklade drugim dalmatinskim cerkvam hranit. Črnogorcev ni več v Kotor na semenj.« Italija napram aneksiji Bosne in Hercegovine.
Rim, 18. novembra. Italijanski kralj še vedno ni odgovoril na pismo cesarja Franca Jožefa glede aneksije Bosne in Hercegovine. Zatrjuje se, da kralj kot ustavni vladar ne mara storiti tako važnega koraka, dokler se ne otvori parlament. Zato pa potem kraljev odgovor ne bo le formalen, kakor so odgovori drugih vladarjev, temuč \ se-stransko temeljit in jasen. — Minister T i 11 o n i bo prihodnji teden poročal v parlamentu o zunanjem položaju. Glede aneksije Bosne bo sicer izrekel pritrjevanje Italije, toda obenem bo zahteval, da se skliče evropejska konferenca.
Prostovoljci za Srbijo.
Petrograd,    18. novembra.
Srbsko poslaništvo nabira javno prostovoljce za slučaj vojne v Srbiji. Včeraj je bilo sprejetih tJ00 do-služenih vojakov. Tudi v Moskvi se je ustanovila pisarna, kjer se vpisujejo prostovoljci za Srbijo.
Srbija za vojno.
Belgrad, 18. novembra. V ministrstvu je nastala kriza. Govori se, da sestavi Nikolič koncentracijsko ministrstvo, v katero stopijo voditelji vseh strank. To ministrstvo potem odloči o vojni. Ako se bodo takemu ministrstvu delale ovire, sestavi Pašič radikalno koalicijsko ministrstvo. V tem slučaju se razvije vojna po vstaških četah. Zadnje dni so se izvršile dislokacije važnih garnizij, kar dokazuje vojne namene. Štab drinskega artilerijskega polka je premeščen v Valjevo, druga divizija gorske artilerije pa v Aleksinae. — Vojni minister je ponudil demisijo zaradi znane afere v kragujev-ski municijski tovarni. Kralj dose-daj demisije ni sprejel.
Položaj v sandžaku Novi pazar.
Sarajevo, 18. novembra. Tz Sandžaka došli mohamedani poročajo o opasnem gibanju ob srbski meji. Položaj se smatra za zelo resnega. Bolgarsko - turška pogajanja.
Carigrad, 18. novembra. Bolgarska vlada je ponudila družbi orijentske železnice 40 milijonov frankov odkupnine. Pogajanja se nadaljujejo.
Dopisi.
Iz Begunj pri Cerknici. »Slovenec« je prinesel v št. 263. znamenit članek »Begunjski neodvisniki«. Dne 15. t. m. je začela poslovati »Kmečka posojilnica«v Begunjah; tega dne je izšel z namenom oni članek, da bi ljudi odvrnil od ustanovitve. Pobožna želja, da bi ta ostala mrtvorojeno dete, se ni obnesla. Odbor in nadzor-ništvo je sestavljeno iz samih Meni-ševcev iz raznih vasi, člani so pristopili in plačali prvi dan 93 deležev, kar je za začetek povoljno. S tem je obstanek hranilnice zagotovljen, ker so vsi člani porok, da bo denar varno naložen po isti ceni, kakor pri raznih drugih podobnih zavodih. Odbor je povabil vse meniševske prvake k skupnemu zadružnemu delu, ne oziraje se na politiško strankarstvo. Ponudil jim je vstop v nadzorstvo ter objavil v razglasih, da pri prihodnjem občnem zboru odstopi ves odbor, ako stopijo na površje delav-nejše in sposobnejše moči. Obžalujemo, da je prevladala strast in strankarstvo. V sedanjih kritiških časih, ko se zbližujejo naše politiške stranke na skupno delo, na narodnem in gospodarskem polju, ko naše časopisje piše zmerno, kar iz srca odo-brujemo, in ko se naši voditelji zbližujejo za skupno delo — ni našlo vse to pri naših klerikalnih prvakih nobenega odmeva. Poklicali so z Dolenjskega bivšega kaplana v Cerknici, Lavrenčiča, da jih je v sveti veri potrdil ter da naj se varujejo brezverskih, liberalnih posojilničar-jev kot garjevih ovac. Razume se, da jim je priporočal svojo že davno ustanovljeno posojilnico v Cerknici kot najboljšo, ki vestno skrbi za vsa gospodarska naročila, kar kdo hoče in želi. »Vsak berač svojo malho hvali!« Mi nismo namenjeni delati konkurenco posojilnicama v Cerknici, pač pa skrbeti zase. Ker so drugod že raifajzenovke skoraj po vseh večjih vaseh, zakaj bi pri nas ne smelo to biti* Zadružništvo se širi z lepim uspehom širom naše domovine, zakaj naj bi naša Menišija zaostala! Ker jO niso hoteli drugi ustanoviti, ustanovili smo jo mi z dobrim namenom, koristiti sebi in okolici. Obe posojilnici v Cerknici shranjata čisti dobiček zase, kar jima ne zavidamo, Me-niševci pa nimajo od tega prav nič! če hočejo nadalje dajati naši prvaki dohodke v Cerknico, jim je prosto. K zadružništvu se ne more siliti nobenega, povabili smo vse, kdor noče pristopiti, je njegova stvar. Kar se tiče očitanja in protesta, ker je zadruga začasno nastanjena brezplačno v stanovanju gospoda nadučitelja, ne odgovarjamo. Tudi na podlo smešenje in zaničevanje ne reagiramo, ker taka pisava se že sama obsoja. Glede zaničevanja duhovnikov in gaženja blata bomo odgovorili prav ;,asno in jedrnato takrat, ko boste povedali zadnjo besedo; mi nočemo biti osebni, niti nočemo netiti sovraštva in časnikarskega boja, katerega izzivate na katoliški podlagi. Povemo odkrito in jasno še enkrat, da se zadruga ne bo vtikala nikdar v politiko, ker ni klerikalna, niti liberalna, marveč zgolj gospodarsko podjetje. Onim Meniševcem, ki hočejo sebi dobro s podporo zadruge — zadružni pozdrav!
Dnevne vesti.
V Ljubljani  19. novembra
— Konfiskacija. Včerajšnja številka »Slov. Naroda« je bila zaplenjena zaradi izvirne brzojavke iz Cetinja o izrednih vojaških pripravah ob hercegovinsko - črnogorski meji.
— Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Slovenski delodajalci in delojemalci, ki imajo volilno pravico za volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, naj shranijo svoje glasovnice, dokler ne dobe navodila, kam jih naj pošljejo.
— »Kranjska hranilnica*. Od 2J. septembra se uradniki 4Kranjske hranilnice« z delom preobloženi in se torej ni čuditi, če so slabe volje in odurni napram občinstvu Tudi je uvaževati, da jih je malo strah za lastno bodočnost ali vsaj za običajne mastne remuneracije. Toda vse ima svoje meje. Kar si uradništvo te šparkase z občinstvom dovoljuje, je že nekoliko preveč. Preprostega človeka, ki hoče dvigniti svoj denar, na-hrulijo, kakor bi bil kak hudodelec. A ne samo to. Tudi begajo ljudi z obrekovanjem drugih zavodov, čes: »No, le glejte, kje boste denar naložili in pazite, da ga ne boste izgubili, ker ni nikjer tako varno naložen, kakor pri nas.« Tako in enako besedičenje mora vsak poslušati, kdor pride v »Kranjsko hranilnico« dvignit svoj denar. No, kar se varnosti tiče, pač ni treba izgubljati besed. Pri »Mestni hranilnici« jamči za vloge ljubljanska  mestna občina  z vsem
svojim premoženjem in s celo da v- j Čno moejo svojega prebivalstva. Pri različnih posojilnicah jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem. To so jamstva, ki kaj izdajo, to so jamstva, ki izključujejo vsako najmanjšo nevarnost. Kdo pa jamči pri »Kranjski šparkasi« vložnikom za njih denar? Država ne, dežela ne in člani tudi ne. Edino jamstvo je rezervni fond! Spričo takih razmer pač ni dvoma, kje je denar varneje naložen, ali pri »Kranjski šparkasi« ali pa pri drugih zavodih!
— Denarja jim manjka. V Opatiji je nekdo svoj čas — ni dolgo tega — najel 80.000 K posojila pri »Kranjski hranilnici«. Ko je sedaj čital po listih o zadregah »Kranjske hranilnice«, je odpovedal dobljeno posojilo s pristavkoni, da denar tudi takoj vrne hranilnici, če mu ona vrne vnaprej plačane obresti. Vsebina odgovora »Kranjske hranilnice« je bila: »Le hitro pošljite — obresti kar odtegnite.«
— Občinsko starejšinstvo županije tolminske je v svoji seji dne 13; oktobra t. 1. enoglasno sklenilo v imenu tukajšnje občine pridružiti se beli Ljubljani v sožalju na ustreljenih in ranjenih žrtvah dne 20. septembra t. 1. in odločnemu protestu proti nezakonitosti in proti Slovanom krivičnemu vladnemu sistemu inproti birokratskemu nasilju proti nam Slovencem še posebej! — Županstvo v Tolminu, dne 5. novembra 1908. — Za župana: Vrtovec 1. r.
— O gospe j dr. Kušarjevi v Kranju se je raznesla govorica, da je ostala tudi po 20. septembru odje-malka Benediktove trgovine. Ta vest ni resnična. Imenovana gospa je poslala res 2. septembra klobuk v popravilo v Benediktovo trgovino. Ker klobuk po 20. septembru ni bil gotov, poslala je zaporedoma tri osebe ponj z naročilom, naj ji ga vrnejo popravljenega ali takega, kakršen je bil. Sedaj je ta klobuk v slovenski trgovini Škof - Wanek. Gospa Ku-šarjeva pa po 20. septembru ni prestopila praga nobene nemške trgovine.
— Narodna nezavednost. Kdor pride od sodišča doli po Miklošičevi četi, se mu zablešči nasproti nad vhodom v hotel »Lloyd« nova tabla s samonemškim napisom »Eingang zum Hotel »Lloyd«. Lastnik tega hotela je Slovenec, napis na tabli pa je nemški, kako se to ujema? — Tudi na tabli zavednega Slovenca Marca-na v Prešernovih ulicah je še vedno napis »Fleischhauer«. Menimo, da bo ta opomin zadostoval.
— Jubilej češkega časnikarja. Urednik A n y ž v Pragi je 15. t. m. slavil 251etnico svojega delovanja kot odgovorni urednik »Narodnih Listov«. V svojih mladih letih je bil urednik »Občana« na Moravske m. Kasneje je vstopil v uredništvo lista »Posel z Prah v«, nato pa v uredništvo »Narodnih Listov«. Po smrti tirednika Josipa Baraka je prevzel 15. novembra 1883 odgovorno uredništvo »Narodnih Listov«, kateri posel še sedaj opravlja. Kot urednik se je udeležil ob strani dr. Julija Gre-gra vseh narodnih in političnih bojev in je užival radi svojega izborne-ga, čistega značaja povsodi veliko spoštovanje in uvaževanje. * Anvž je odbornik »Ustredne Matice školske<, in »Narodne jednote pošumavske«, deželni poslanec in član deželnega šolskega sveta. Kot tak si je pridobil neprecenljive zasluge za češko narodno stvar na šolskem polju. Kot zaslužnemu stanovskemu tovarišu in neumornemu delavcu na narodnem polju mu kličemo ob redkem jubileju: Na mnoga leta!
— Dunajski detektivi. Znano je, da je osrednja vlada radi september-skih dogodkov ]>oslala v Ljubljano nekaj svojih dunajskih policijskih uradnikov. V Ljubljani vlada sedaj že dalj časa popolen mir — dunajski policijski uradniki so pa še vedno v Ljubljani. Menimo, da bi bilo popolnoma v redu, če bi se te gospode, katere se na njihovih dunajskih službenih mestih zelo težko pogreša, pozvalo zopet t je nazaj. Upamo, da bode ta naša opozoritev zalegla — če ne, govorili bomo jasneje.
— Nemškutarstvo v Novem mestu. V Novem mestu obstoji obrtno-nadaljevalna šola. Dasi med učenci ni niti onega Nemca, dasi večina vajencev niti nemškega ne razume, vendar je pouk na tej šoli — ne m -š k i in izdajajo se šolska izpričevala samo v nemškem jeziku. Da pouk na tej šoli, kjer večina učencev ne razume učnega jezika, ne more biti uspešen, se razume samo ob sebi. Apelu jemo na merodajne faktorje v Novem mestu, naj ukrenejo vse potrebno, da se bo v obrtni nadaljevalni šoli čimpreje uvedel slovenski učni jezik in da se bodo izdajala slovenska izpričevala. Pripominjamo, da so se v času, ko je bil prof. Reisner na tem zavodu, izdajala dvojezična izpričevala, kdo je uvedel sedaj zopet samonemška, ne vemo.
-7- Nesramno snmnlčaill*. Predvčerajšnjim smo priobčili pismo, ki
je razpošilja Franc Drofenig, last* nik trgovine R. Mi klan o v Stritarjevi ulici. Pismo je polno hinavščine in svetohlinstva. No drugega od spod-njeltajerskega nemškutarja pričakovati ne moremo. Kar je pa posebno lepa Čednost Drcfanigova, je pa njegovo sumničenje slovenskih trgovcev, da so mu nevoščljivi, da ima srečo v trgovini in da si je s slovenskim denarjem tako opomogel, da ima kar tri trgovine. Tako sumničenje je umazanost prve vrste in Če misli Drofenig, da bo njegova trgovina, ki zdaj tako ncveteu, s tem kaj pridobila, se prebito moti. KakSno dobro blago pa prodaja Drofenig v svojih trgovinah, so pa ljudje nekoliko drugačnega mnenja, kot on v svojem pismu. Bilo je kupljeno svoj Čas pri njem sukno tako preležano in za nič, da se je nosilec iz njega narejene obleke toliko časa jezil, dokler jo je nosil. Nosil je pa ni dolgo. Menda bo pri Drofenigu in njegovi kričeči reklami tako kot pri prodajalcih židovskega pofla. Tuai ti vpijejo, da imajo naj boljše blago, kdor pa kupi enkrat pri njih. ga drugič ni več k njim. Ce se Drofenig meša med Člane cesarske hiše, škofe in vero, je to njegov okus, vendar bo vkljub temu vsak Sloveneo vedel, da so trgovine R. Miklauc v Stritarjevi ulioi, nPri škofa" na Pogačarjevem trgu* in „Pri Miklavža4* v Medeni ulici last nemskutarja Dre fen j ga.
— Značilna Izjava nemškega žandar (a. V mariborski „Marburger Zeitungu beremo pritožbo nekega nemškega orožnika, ki je moral prvi teden službovanja v Ljubljani, t. j. po 18 septembru, ležati na golih tleh, potem pa na slamnici na tleh. Nato pa piše: nPo natančnem razmotri vanju dejanskih razmer se absolutno ne da več opravičiti, zakaj se pravzaprav to moštvo (orožništvo) zadržuje (v Ljubljani) in to tembolj, ker mu je tudi v slučaju potrebe vsled neznanja slovenščine on omogočeno vsako delovanje." Ta izjava je prav značilna. Nemški žandar pripozna, da je bilo tako veliko zastraženje Ljubljane popolnoma odveč, ker so bili ljudje doeela mirni. Posebno je pa značilna izjava, da je bilo žandarju, ki ne razume slovenščine, onemogočeno vsako delovanje tudi v slučaju potrebe. Spominjamo se na eno izmed obravnav pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, kjer seje šlo za psovko „žandarska svinja". Takrat je bil kot priča zaslišan neki tirolski žandar — Tirolec je znan, da vsako stvar bolj počasi kapira — in ta žandar nam je pravil pod prisego, da se je tekom par dni, odkar je patruljiral po Ljubljani, naučil toliko slovenski, da je obtoženca natančno razcmel izustiti dotično slovensko psovko. Ob toženec je bil na podlagi izpovedbe tega tirolskega žandarja obsojen. Zdaj pa pride goroještsjerski nemški žan dar, ki glede intelektualnosti ne bo zaostajal za Tiroloem, ter pravi, da nemški orožnik v Ljubljani ni mogel in ne more opravljati svoje službe, ker ne razume slovenščine! Ali je tirolski ali gornješbajerski žandar govoril bolj resnico, prepuščamo preudarku Čitatelj ev!
Preložitev velikih počltnfo na
ljudskih Šolah V ormoškem okraju je sklenilo že več krajcih šolskih svetov in posameznih občin, da se velike počitnice na ljudskih šolah prelože iz praktičnih ozirov v meseo september in oktober, kakor je vpeljano že pri več šolah po Srednjem in Zgornjem Štajerskem.
— Cvetke z vrta profesorja Schsfferja. Profesor Sohaff.r, ki poučuje v gremijalni šoli matematiko, ima za slovenske dijake ta-le i/brani šopek cvetk nemške kulture: „Rind-viehe, Rhinozeros, Sohafskopfe, Gesin-del, Fakine, Ar... gesiohter, Lauskerle, Affengesichter itd. Da mora tak pedagog doseči lepih uspehov, je Čisto gotovo, zato vprašamo gremij trgovcev, Če so mu znani ti izbruhi sina rEielvolkau ?
— Slovenska trgovina v Ko-
čevju Jutri, 20. listopada, dobijo KoČevoi prvo slovensko trgovino. O tem piše „Belokranjeo": Po dolgih bojih, po neumornem delovanju tukajšnje slovenske posojilnice, je ta novi velevažni korak zaznačiti kot velik uspeh na narodnem polju slovenstva. Tvrdka P evo & Koželj, že nastanjena v Vel. Laščah, je sedaj premestila svojo oentralo v Kočevje. Posebne važnosti je to za naše slovenske trgovce iz Bele Krajine in Kostelske doline, ki so do sedaj dobivali svoje blago le pri kočevskih nemških tvrdkah. Ne samo, da ao to tvrdke že desetletja odirale — kakor kaže bogastvo in Šopirjenje kočevskih trgovcev — posamezne meščane in kmetovalce, ki so kupovali pri njih, tudi slovenskim manjšim trgovcem niso prizanašale s svojimi neznosnimi cenami. Vez sorodništva, ki jih brati v zasebnem življenju, je segala tudi v kupčijsko delo. Delali so skupaj, eden kakor drugi, vsi enako odirali
vsi enako bogateli od žuljev slo-enskega prebivalstva. Konkurenca, kmovanje se ni zdelo potrebno ni-omur. Iz previ deli so, da vsi lahko obro izhajajo — slovenski kmet ima tak dovolj denarja. Zato neprimerno 'šoke oene in še slabo blago. Temu pkoriščevanju se je naredil koneo z otvoritvijo prve slovenske trgovine, "olikor poznamo tvrdko Pevo & Koželj, se bode dobivalo dobro blago po ugodni niski ceni — delalo se bode solidno na narodnih tleb, da bo zadovoljen i kmetovaleo sam, v prvi vrsti pa slovenski trgovci po deželi. Tvrdka bo oddajala blago na debelo in drobno. Nadejamo se, ja se bo naše slovensko občinstvo, ki bo po opravkih zahajalo v Kočevje, posluževalo in kupovalo vse svoje potrebščine le v slovenski trgovini. Z otvoritvijo prve slovenske trgovine se bode napovedal boj s konkurenco sedanjim neznosnim oenam nemških trgovcev. Tvrdka bode le v Hasek slovenskemu življu, iu marsikateri novčič, ki je sedaj romal po nepotrebnem v žep požrešnih kočevskih Nemoev, bode slovensko občinstvo ohranilo zase, oorabilo za boljša namene, kot v podporo nemttva v mili domovini slovenski. Slovenske trgovoe, ki naročajo svoje blago iz Kočevja, in drugo slovensko občinstvo sploh, naj ne moti dejstvo, da bodo vsi kočevski trgovoi takoj padli s cenami, kakor hitro se otvori slovenska trgovina. Marsikateri nemški bogataš trgovec bo ponujal svoje blago pod lastno ceno, v zgubo, prav tako kakor že delajo nemškutarji v Ljubljani. Ves trud prihodnjih par mesecev se bode za kočevske magnate osredotočil v namenu, prej kot mogoče uničiti slovenskega trgovca edinega konkurenta; kadar se jim ta želja uresniči, potem bodo s cenami sopet lahko mirno poskočili. Načelo slovenskega trgovca bode le, postreči vsemu občinstvu z dobrim in svežim blagom in po ugodni oeni. Narodno zavedni Slovenec bode kupoval vse svoje potrebščine le pri slo venskemu trgovcu Svoji k svojim! Tvrdka Pevc & Koželj kupčuje z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom, in bo glavna zaloga moke V. Majdiča. Na spomlad se trgovina razširi tudi na druge predmete. Tvrdka se nahaja v hiši slovenske „Ko-čevske posojilnice" na glavnem trgu. Slovenskim trgovcem po deželi, ki imajo kake obveznosti pri nemških trgovcih v Kočevju, je na razpolago tudi slovenska „Kočevska posojilnica". Svoji k svojim!
— Celjska nemška šparkasa na poti ljubljanske nemške Krani-ske hranilnice. Tudi celjski šparkasi se je jelo slabo goditi. Ljudje vedno bolj dvigujejo denar, vlagateljev je pa zmerom manj. Pretekli mesec se je vložilo samo polovico tega, kar se je dvignilo. Letos je izgubila ta Šparkasa že skoraj en milijon na hranilnih vlogah. Ker se zdaj govori, da namerava prevzeti Še prek in prek zadolženo nemško hišo v Celju, bodo vložniki še v večjih skrbeh za svoj denar, kakor so bili doslej in dvigali ga bodo še v večji meri in številu. Celjska nemškutarija bo kmalu ponižnejša, ko bodo usihali viri, od kjer teče njena prevzetnost! Tak je odgovor na Ptuj!
— Osebna vest. Okrajni komisar dodeljen v službovanje nauČnemu ministrstvu g. dr. Fran Skaberne je imenoven ministrskim podtajnikom v istem ministrstvu.
— Iz šolske službe. Izprašana učiteljska su.pl en tinja gdČ. Marij a Bajt je pripuŠčena k brezplačni Šolski praksi na ViČu pri Ljubljani.
— Učiteljske vesti na Koroškem, V pokoj je šel nadučitelj v Spod. Dravo grada Lenart Voglar ter dobil pri tej prilki naslov ravnatelja. Nadučitelj v Št Jakobu v Rožni dolini je postal Fr. Gornik. Podu-Čitelji oziroma podučiteljice so postali : J. J e s c h v Djekšah. J. P i e s 3 h in K. Ullmann, v Št. Jakobu v Kožni dolini, Jožefina bkočir v Ti-menioah in J, Unterranner v Glo-basnici. Na Žilo je premeščen učitelj Fr. Turk iz Arij. Službi so se odpovedale Olga pl. Dobrowska v Ti-menicah, Helena pl. G-ozzani v Kot-mari vesi in Pija pl. Kose hi n na Žili.
„Wollen Sle mttfihren?" tako je nahrulila v nedeljo patrulja 27. pešp. na Starem trgu gostilničarja Zupana, ko je šel čez cesto. Takega drznega obnašanja vojakov 27 pešpolka smo že siti!
Solastnik tvrdke Gotzl-Lebar,
g. Dragotin Gdtzl, ni z Židom Gotzlom, ki ima smolo po sejmih na deželi, v nobenem sorodstvu. Gospod Dragotin Gdtzl je vrl Slovenec.
Na tukajšnii e. kr. II, državni gimnaziji se bode v soboto, dne 22. novembra vršil prvi roditelj s k i T e č e r, pri katerem bode Šolski svetnik dr. J. Bezjak predaval o vzgojnem pomenu čitanja dobrih knjig. Ravnateljstvo prav vljudno vabi k temu predavanju cenjene starše oziroma njih namestnike.
Pri zborovanja mest na Dunaju zastopa mestno občino ljubljansko magistratui ravnatelj gosp. Von-
č i n a.
Zrn kočevskega Sokola nabral
g. Evgen Juvanee iz Sodražioe pri „Cenetuu v Ribnici 12 K in poslal ta znesek kočevski posojilnici. DruŽ bioa kočevskih Slovenk izročila posojilnici 2 34 K. Na zdar!
V veliki dvorani hotela „Union" se vrši prihodnjo nedeljo 22. novembra velik družinski večer z bogatim sporedom orkestra „Slovenske Filharmonije" in slov. glasbenega društva „Ljubljane." Posebno pozornost bo gotovo vzbujal nastop slikarja karikaturista Emerja pod katerim se skriva znan ljubljanski slikar, ki bo risal „Ljubljanske slike v sece-sijonistični luči" in zopetni nastop bivšega odličnega komika slov. gledališča g. Urbaučiča (Podgrajskega), ki izvaja: „Posebnosti g. Petra Smole, velik komičen prizor s hipnotiziranjem, najnovejšim automatom in ljubljanskim zgodovinskim topom. Po sporedu ples.
Spomladansko izvežbanje do mohranskih novincev se prične 22.
maroa 1909. Skupno ž njimi bodo pozvani na izvežbanje tudi domobranski nadomestni rezervniki, v kolikor se to ne zgodi v jeseni.
Zdravstveni tečaj za Jecljajoče Otroke bo 14 februarja do 20. maroa 1909 na učiteljišču in na treh ljudskih Šolah na Dunaju.
Ponarejeni 20 vinarski novoi zopet krožijo po Ljubljani in okolici. Falsifikati so zelo podobni pravemu denarju, razločujejo se pa od njega v tem, da so narejeni iz prav mehke svinčene zmesi. Letnico imajo 1894. Ž njimi je bilo že več strank opeharjenih.
Opozorilo Kakor poročajo ameriški listi sta družba: „Narodni Slovenski Spolek" in banka P. V. Rov-niak & Co. v Pittsburgu v Pensvlva-niji, s katerima je bilo več naših rojakov v denarno kupčijskih zvezah, doživeli v zadajem času občutne denarne izgabe. Kdor se za stvar zanima, so mu pri c kr. okrajnih glavarstvih, oziroma v Ljubljani pri mestnem polic jskem uradu na razpolago vsa tozadevna, potrebna pojasnda
Trgati ali Izražavati znamke Iz poštnih apremnici poštnih in plačilnih nakaznic Je prepovedano« Povodom prejema zavojev ali denarnih zaeskov k poštnim ali pa Čilnim nakaznicam so prejemniki samo upravičeni si pridržati odrezek poštne spremnice ali nakaznice. Na sprem-nicah ali poštnih nakaznicah prilepljene znamke ni dovoljeno prejemnikom niti deloma odtrga vati ali izre-zavati. Poštna uprava si pridržuje pravioo zavrniti izročitev zavojev ali denarnih zneskov in smatrati pošilja-tev kot nevročljivo, Če je prejemnik proti tem določbam, znamke iz poštne spremnice ali poštne nakaznice odtrgal ali izrezal in se branil, jih dati Ujzaj ali pa povrniti njih napovedano vrednost.
Odprava znižanih voznih cen na Južni železnici Oi 1. januarja naprej uradniki in oficirji ne bodo dobivali na Jnžni železnici nič več znižanih voznih cen. Železnica misli s tem povečati svoje dohodke letno za 400.000 K
Ujeta papiga. Pred enim tednom se je zaletela na Skaručno papiga, golobje velikosti, po hrbtu in perotih siva, po prsih in trebuhu krvavo rdeča Po glavi je bledo rdeča in ima, kadar se razburi, lepo perjaaioo. Komur je ptič ušel, naj se zglasi pri šolskem voditelju na SkaruČni.
Narodna čitalnica v Ribnici uprizori v nedeljo, dne 22 t. m. tri-dejan9ko burko „Veharjevo letovišče".
IZ  NOVega mesta.   Ženska in moška  podružnioa  sv. Cirila in Metoda priredi v soboto   doe 21. t. m., v čitalničnih prostorih zabaven večer z   dramatično    predstavo „Cigani", malomestna Šaloigra s petjem v treh dejanjih    Pevske točke spremlja sa Ionski orkester  Po igri ples. Začetek ob 8. uri.   Buff-t in gostilno oskrbi odbor ženske podružnice. Ker so vloge v  spretnih  rokah  in  prireditev  g» stilne skrbno aranžirana, se je nade jati prav prijetnega in dobro obiskanega večera tembolj, ker je dohodek v korist društva.
Potres Včeraj zjutraj ob 5. je bil v Novem mestu precej močan po tres. Smer je Šl» od jugovzhoda proti severozapadu. čulo se je 6 sekund trajajoče podzemeljsko bobnenje. Četrt ure pozneje je bil drugi slabši potres. Škode ni nobene.
Nesreča. Jakličev hlape iz Črnomlja je tako nesrečno padel z voza, da so ga konji vlekli še nekaj časa naprej. Ker so ceste ravno nasute z ostrim kamenjem, se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, ker ima na hrbtu take rane, da mu sapa ven uhaja. Več previdnosti pri vožnji, fantje. Vselej se Človek ne ponesreči, toda enkrat zadostuje za vselej.
Uradne VOStl« Na dvorazreduioi v Podkraju je zasesti definitivno me-
nadučitelja Prošnje je vlagati do 18 decembra t. 1. pri okrajnem Šolskem svetu v Postojni.
Uzmoviči. Blizu št. Petra na Krasu so trije ogrski falotje, krojač, čevljar in dijak, vzeli nekemu kmetu Žepni robec, v katerem je imel denar. Denar so si lepo razdelili med seboj, robec pa vrgli pod klop. Kmet tatvine ni opazil. PaČ pa jo je opazil neki sopotnik, ki je dal tatice pri prihodu vlaka v Trst aretirati.
.Sndmark" je kupila v Št Ilju ŠtefliČevo kmetijo na Stari gori.
Pri grafikih občinskih volitvah so bili včeraj v III. razredu izvoljeni 4 nemški svobodomiseloi in le 2 soc. demokrata, dočim so dosedaj imeli ta razred skoraj sami soc jalni demokrat] e.
Nevo alovensko društvo v Gorici. „Zveza narodnih društev" na Goriškem prav lepo napreduje. Sedaj ima že okoli 90 društev. Posebno je hvale vredno, da ustanavlja društva tudi v Gorici, kjer je toliko slovenskega življa za katerega se doslej skoro nihče ni nič brigal. Eno društvo je ustanovila „Zveaau v Gorici v Rožni dolini, drugo pa pred kratkim z imenom „Sočebran" v onem delu mesta, ki leži ob Soči proti Št Andrežu ; tam je dosti slovenskega kmečkega prebivalstva. Društvu je pristopilo takoj lepo število članov. Predsednik je kmetovalec Alojzij Brajnik.
Pet goriških Slovencev je ponesrečilo v premogokopu Radbod pri Hammu na Vestfalskem. Ti so: Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Kr a van j a iz Soče Št 104 pri Bovcu. 70 let stari oče je izgubil hkratu vse svoje odrasle sinove. Ponesrečil je tudi Jožef Cuder iz Soče pri Bovcu
Porotne raz ara ve v Borici se
prično 26. t m. Doslej so določene štiri: proti Josipu Bercetu iz Dornberga, ker je ogoljufal neko goriško laško posojilnico; proti Francu D r a š 1 e r j u radi ponarejanja denarja ; proti Avgustu Semo-1 i č u radi roparskega napada na mlinarja Petra Furlana in ena radi uradnega poneverjenja.
Poskusen samomor vojaka. V Gorici na Gradu se je vrgel iz drugega nadstropja pionir Stark baje radi tega, ker ga je neki korporal vedno trpinčil. Vsega pobitega so pre nesli takoj v vojaško bolnišnico. Ni upanja, da bi okreval.
Iz dimnika Je pidel 47letni dimnikar Ivan K o r t e v Gorici. Padel je kake 3 m globoko ter se nevarno poškodoval.
V krvi 80 našli ležečega v Gorici v u ici Morelli 49letnega „regni-cola" Angela Riga. Na glavi je imel dve rani. Pasantie so ga prepeljali v bolnišnico. „Rjgnicolo" je bil natrkan pa je padel ter se močno pobil po kameniti ulici, vendar pa hitro pritikajo, da ga je morda kdo napadel.
Mrtvo pod oknom domače hi*0 so bili našli pred kratkim v Renč*h na Goriškem 271etno poročeno Ivano Plahuto. Ker nista živela z možem v hamoniji, se je marsikaj govorilo radi te smrti. Sod nozdravniska komisija je dala truplo izkopati ter konštatovala po raztele-senju, da je umrla Plahuta, ker si je zlomila vrat. Ker se je pokojnici poznalo, da je včasih zmeša oa, se sodi, da je naj bi že sama skočila skozi okno, ki je visoko od tal kakih 8 metrov.
Posledice novega vina. Andrej
Lukežič iz Renč ni poznal moči novega vina, zato se ga je preveč nasrkal. Ker je bil goreč in Ognjen, pokazal je tudi svoji ženi ljubezen s pestjo. Žena je utekla z enim otrokom ponoči iz hiše k sorodnikom Andrej Lukežič pa je hotel imeti drugega otroka, 3 mesece starega. Tega je nosil — ne ve 86 kod — ter prinesel slednjič zjutraj na vse zgodaj mrtvega k sosedu. Ko mu je soseda povedala, da je otrok mrtev, je jokal, a kmalu potem bežal proti G >rioi, kjer so ga že drugi dan aretirali. — Komisija, ki je priftla, je dognala, da je otrok umrl radi prebite lobanje. Splošno se sodi, da je Lukežič to storil v pijanosti.
Za preiskovalnega sodnika se |0 Izdala! v Trstu 21 letni črkostavec Jožef Giraldi in napravil pri nekem urarju zapisnik o tožbi, ki jo je vložil ta zaradi razžaljenja Časti. G raldija so zaprli.
Tovarna zgorela- Na Sušaku je pogorela tovarna za ter, last tvrdke Derenčiu Škoda je velikanska, a še ne dognana
Zagrebu primanjkuje vode. Kakor na Dunaju, tako je tudi v Zagrebu veliko pomanjkanje vode in med prebivalstvom se že širi strah, da bo nekega dne Zagreb čisto brez vode, če ne bo drugega vremena.
Samomor. V Zagrebu se je zabodla ofioirjeva vdova Sidonij a Stanič z zarjavelim bodalam v vrat in umrla na zastrupijenju krvi.
Semenj. Dne 18. t. m. je bilo na drugi mesečni semenj za konje in govejo Sivino prignanih 149 konj in
volov, 97 krav in telet, skupaj 246 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, ker so po njo prišli Lahi, pri konjih pa srednja. Cena goveji živini je bila od 56 do 68 v kg žive vage.
Tatvini Trgovki g. Ivanki Er-bežnikovi sta bili izpred trgovine na Marije Terezije cesti ukradeni dve ženski spodnji krili. — Natakarici Nežiki Podrekarjevi je bila ukradena srebrna ženska ura s srebrno o vrat no verižico, v skupni vrednost 31 K. V enem slučaju je storilec znan.
Nevarna Igrača. Danes zjutraj je na Poljanskem predmestju po vrtu streljal neki deček s nobert pištolo. Ker je bila za po cesti idoče pasante nevarnost, se mu je pištola odvzela.
Iz hiralnice je ušla danes ponoči posestnikova hči Marija Jakličeva in hodila po mestu bosonoga. Policija jo je oddala nazaj.
Pobegnila sta včeraj od dela pri zgradbi jubilejske hiralnice na Stari poti dva prisiijenca. Krenila sta proti Jezici.
Delavako gibanje. Včeraj se je
pripeljalo iz Amerike 422 S o vence v, Hrvatov, Poljakov in Ogrov. 15 Ma-cedonoev se je odpeljalo iz Zagreba, 34 pa iz Beljaka v Mollbiucfce.
Izgubil le urarski vajenec Ivan Bardorfer srebrno oiiinder uro.
teleznato   vino lekarnarja
PlCCOliJa V Ljubila ni, Dunajska cesta, vsebuje natančno bolnemu organizmu potrebno množino železa ter ga vsled tega najtoplejše priporočamo. Glej iusnrat!
Drobne novice.
— Smrtnonevarno so Jo pobil
češki državni poslane Spaček, ker so se mu konji s plašili ter se je voz zvrnil.
— Dva rnmunaka spomenika so razstrelili z dinamitom v Bia
sendorfa na Ogrskem in sicer spomenik rumunske svobode in kameniti križ na grobu voditelja rumunskemu voditelju Janku
— Note titulature v armadi.
Pri pehoti se bodo imenovali zana-prej feldcajgmajstri generali pehote, častniški namestniki pa praporščaki (Fahnriob)
— Zaroka med Abruškim vojvodom in ameriško milijonarko ElkinsOVO  se je baje razdrla ter je vojvoda Eikinsovi   vrnil   dano be se do.
— Srbski kralj Peter je baje resno zbolel za vnetjem mišic.
— Grški krali je prišel na obisk k italijanskemu kralju.
Književnost
— »Slovenski Trgovski Vestnik«
ima v štev. 11. naslednjo vsebino: 1. Razširjenje delokroga gremija trgovcev v Ljubljani. 2. Zgodovina trgovine. 3. Kaj mora slovenski trgovec vedno pred očmi imeti. 4. Inventura in bilanca. 5. Iz trgovske prakse. 6. Raznoterosti: (juantite negli-geable! — Komentar. — Gibanje za gospodarsko   osamosvojo slovensko.
— Slovenski trgovec in obrtnik. —
Po velikih dogodkih historičnega septembra. — Kranjska hranilnica.
— Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani. — Trgovska šola v Ljubljani. — Starostno in invaliditetno zavarovanje. — Deželno mesto pen-zijske zavarovalnice. 7. Društvene vesti. 8. Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani. 9. Oglasi.
Telefonska in brzojavno poročila.
Slovanski shodi v Petrogradu.
Petrograd, 19. novembra. (Po-seb. brz. »Slov. Nar.«) »Obšcestvo slavjanskoj vzaimnosti« priredi danes zvečer v dvorani »dvorjanskega sobranja« velik shod, posvečen slovanskemu vprašanju. Na shodu bosta govorila poslanca gosudarstvene dume V. A. M a k 1 a k o v in grof Vladimir Aleksandrovu* B o b r i n -s k i j ter belgradski vseučiliški profesor dr. K o š u t i ć. Za shod vlada v vseh ruskih krogih najživahnejše zanimanje. Prijavile so se odlično osebe iz najvišjih slojev, da se udeleže tega shoda. V soboto prične v dvorani mestnega občinskega sveta s serijo predavanj o slovanskem vprašanju vseučiliški profesor Aleksander Lvovič Pogodi n, ki je lansko poletje bival tudi v L j u b lj a n i. Pogodin bo govoril o teh-le temah: »Slovansko vprašanje v Avstriji«, »Poljaki in germanizem v Prusiji«, »Balkansko vprašanje« in »Skupni interesi Slovanov in Turkov«. Čisti donesek predavanj je namenjen za srbsko društvo »Rdečega križa«.
Madžar — ameriški minister.
New York, 19. novembra. Za ministra notranjih del v Združenih državah je imenovan Madžar Samuel Konig.
Dr. David Stareevie umrl.
Zagreb, 19. novembra. Včeraj ob 5. popoldne je v Jaški umrl znani hrvaški politik dr. David Starce-v i č. Pokopljejo ga v Šestinah poleg njegovega velikega strica dr. Ante Starceviča. Pokojnik je stal v osemdesetih letih na čelu narodne borbe proti Khuenovemu tiranstvu. Khuen ga je dal zapreti in vreči v ječo, iz katere je prišel strt na duši in telesu. David Starčevič se je lani skupno s svojim bratom dr. Mile Starče-vičem ločil od dr. Franka, s čimer si jt- med hrvaškim narodom zopet pridobil svojo preje že izgubljeno popularnost.
Skupni ministrski svet.
Dunaj, 19. novembra. V nedeljo je sklican skupni ministrski svet pod predsedstvom ministra zunanjih del barona Aehrenthala. Razglaša se, da se bo pri tej seji razpravljalo zgolj o gospodarskih odnosa jih v Bosni in Hercegovini. Na to ne verjame nihče, ker se ve, da se bo na tej seji obravnavalo p velevažnih političnih vprašanjih.
Srbska skupščina.
Praga, 19. novembra. »Narodni Listv« javljajo iz Belgrada, da se takoj po prihodu ministra dr. Milo-vanoviča skliče tajna seja skupščino, v kateri bo minister poročal o uspehu svoje misije v inozemstvu.
Minister dr.  jaček  na Moravskem.
Dunaj, 19. novembra. Češki minister - rojak dr. Začek se je odpeljal v Brno in Olomuc, kjer mu nameravajo Čehi prirediti sijajen sprejem in velike ovacije.
S črnogorske meje.
Dubrovnik, 19. novembra. Na Lloydov parnik iz Kotora je v Gru-žu čakala velikanska množica, ker se je razširila vest, da je včeraj prišlo do krvavega konflikta na črnogorski meji. Potniki z Llovdovega parnika so izjavili, da jim ni ničesar znanega o kakšnem konfliktu. Vojna uprava je vse storila, da z uspehom odbije vsak sovražni napad.
Dubrovnik, 19. novembra. V vojaških krogih se zatrjuje, da je v Kotoru toliko vojaštva, da položaj za slučaj kakšnega napada vsaj za prvi moment ni nevaren.
Nevaren položaj.
Belgrad, 19. novembra. (Poseh. brz. »Slov. Nar.«) Položaj je vsak dan bolj resen. Vkljub temu hoče Srbija oborožena in popolnoma pripravljena čakati na rezultat evropske konference. Avstro - Ogrska hoče na vsak način ustvariti casus belli. Ker ve, da je vojna neizogibna, misli, da je zanjo bolje, ako se čim preje prične. Tu ne veruje nihče, da bi še do božiča vladal mir. V vladnih krogjh zatrjujejo, da je srbska vojska že popolnoma oboročena z najmodernejšim orožjem in preskrbljena z vsem potrebnim.
Razpust goriškega deželnega zbora?
finnalt 19. novembra. Tržaški namestnik princ H oh eni oh e pride v kratkem v Gorico, da posreduje med goriškimi strankami. Ako se mu ne posreči doseči med strankami sporazuma, bo goriški deželni zbor razpuščen v prvi polovici meseca j anu ar j a.
Kdo provocira?
Belgrad, 19. novembra. (Poseb. brz. nSlov. Nar.u) Tukajšnji poslaniki Angbje, Italije, Nemčije, Rusije in Francije so svetovali srbski vladi prijateljsko, naj umakne vojsko od mej in onemogoči formiranje vstaških Čet. Min. pred. dr. Velimirović je izjavil, da vojska ni na meji in da se Čete ne formirajo pod protekcijo vlade. Ministrski predsednik je pri tej pri liki opozoril zastopnike velikih sil na prekoračenje meje posameznih oddelkov avstro-ogrske vojske, na odredbe, ki jih je Avstro Ogrska brez vsakega povoda ukrenila proti privatnim in službenim osebam in tudi proti srbski državi. Dr. Veli-mirovič je izročil zastopnikom velesil popis raznih slučajev, a kot dokaz prekoračenja meje je pokazal kapo, sabljo in oficirski daljnogled avstrijskih dragonoev, ki so prestopili na Drini mejo pa so morali bežati pred srbskim i kmeti in so pri tem izgubili imenovane predmete. Kapo je izgubil neki Tsohernek od enajstega polka dragonoev, kakor je napisano v notranjosti kape.
Ottoritev turškega parlamenta.
Carigrad 19 novembra. Parlament se otvori šele 15 decembra, ker je nemogoče, da bi mogli vsi poslanci iz tako oddaljenih krajev priti preje v Carigrad.
gffl zbirajte zn žilne l.^gg
Ustnica uredništva.
Citate 1} v Trato. V nedeljo ni slovenske predstave.
•feteoralosKno porotno.
■n*int. n*d morltm 90«. Sr*rti1' »in.mi tlak 786 •
Dvem. |	Cas Tanj*	8t»n|e barometra	• « 5 S	Vetro»«	
C		v mm	H £		
13	9. zv.	7434	04	sr. jug	dež
19. w	7.zj. 2. pop.	739*4 735*4	04 18	brezvetr. si. jvzbod	9
Srednja včerajšnja temperatura —04, norm. 3 0 . Padavina v 24 urah 4 7 mm.
izvežbau ieleznlnar, se sprejme s 15. decembrom pri tvrdki Plev« nik & Šerak v Trebnjem na Dolenjskem. 4150
Išče se inteligenten   4 53 i
mladenič
ki ima veselje za proučevanje zob O *
tehnike, Prednost imajo izučeni zla-tarski vajenci.
Kje, pove uprav. „Slov. Narodau.
Dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom tik farne oerkve bliza Ljubljane   se   Odda  takO| V
najem tudi s koncesijo. 4135—2
Le resne ponudbe pod „A D.1' na uprav. „Slov. Naroda-.
Lepo posestvo
v večjem mestu na Spod, Štajerske m j z dobro idočo gostilno, postajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se preda pod jako ugodnimi pogoji. 4i60 1
Kje, pove uprav. nSlov. Naroda."
Trsovshi soMU
star 24 let, zmožen manufakturne in špecerijske stroke, hiter in dober prodajalec, želi preme niti službo, najraje v mesto ali na večji kraj na deželo. Vstop s 1. Januarjem 1909.
Ponudbe na upravništvo rSlov. Naroda". 4i58 -1
notarski
kandidat
s prakso išče slnibe Vstop po novem letu.
Ponudbe pod šifro „Kandidat" na uprav. „Slov. Naroda*4.      4i48—2
Sprejme se
strojepisec
vešč slovenskega in nemškega jezika ter nemške stenografije. Gospodje z znanjem hrvaščine imajo prednost.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 4151
-H
Pozor!
Pozor!
s
« m
Kavarna
,Leon'
V LJubljani S98 a4
na Starem trgu št. 30
je vsaki dan
oso noč odprta.
Na
razpolago je najnovejši eriski biljard m elek-o   trični klavir,   o o
Z odličaim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.^
Krolaiheja pomočnika
«*pi-e8nie   iakof 4l32 2
jVtilan Poljanšck, Sol. logatec.
Blagajničarka
za večjo restavracijo v Ljubljani sprejme takoj*  Zmožna mora biti
tudi nekaj nemščine. 4i33— 2
Poizve se v uprav. Slovenskega Naroda".
ZelezoMor in ključavničar -1*3
23 let star, zmožen slovenščine in nemščine, išče primerne slnibe v
mestu ali na deželi. Vstop takoj
Ponudbe pod „št 23" na uprav. „Slov. Naroda". 4127-2
Ža špecerij* trgovino
se išče prav dobro izurjena
prodajalka
z večletnimi izpričevali. Nastop takoj.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila uprav. „Slov. Naroda". 4118—3
Dobro ohranjena 1  • V z gospodarskimi
M IA M   poslopji,  z vrtom
I \        ter 1 n*iv0 v sP0lL Il^U   Domialan blizu to-
w""      varne, se proda. Zahteva se 9000 kron.
Poizve se pri Alojziju Raku v Spodnjih Domžalah. 4075—3
(mfgnon) se vsled odpotovanja proda po nizki ceni.
Poizve se na Marije Terezije eoati it 26j I. nadstropje.     4156
Dobro urejena
trgovina
S čevlji na zelo ugodnem prostoru so proda pod jako ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo „Sloven-
skega Naroda".
4159 3
z lepimi pripravnimi prostori,
v večjem trtu no Dolenjskem se takoj odda,
Naslov" pove upravništvo ,Slov. [ Naroda" pod šifro gostilničar1. 411 i 3
Resna ženltna ponudba.
Državni uradnik, strokovnjak, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti 24 do 30 let, ki bi imela vsaj 00 kron stalnih mesečnih dohodkov.
Le resne ponudbe naj se pošljejo do konca novembra t. 1 v Celovec pod šifro „Eksistenca", glavna poŠta, restante.
4)55 1
ino
J lastnega pridelka,
tvrdke B R. NOVAKOViČ t
rdeče (opolo) 24 in 28, rumeno 32 vinarjev % litra itd. se toči v Sodnijskih ulicah št. h in na Rimski cesti št. 5.
^Toči se tudi plco Iz zagrebške delniške pivovarne.^
Nizko pod ceno
p rod« Jam radi  pomanjkanja prostor«
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 2i za gcspcde in, dečke
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgom A. Luklć. IS?
i
Poštne pošiljatve dvakrat na dan.
L
Trjoulna sišpecerllo, delikatesom! In
4080—5
tjnoljana FR. KHAM tjnbljana
nasproti  hotela „TTnion" —— priporoča razen vsega druzega blaga tudi: ——
Najboljši rum in čaj
vseh vrst.
J
i/%
I
Brzojavi: Kham, Ljubljana
i
Mayerjey kom leksikon ~
popolnoma nova, cela izdaja, 20 zvezkov v kartonu, vreden 240 K, se takoj C en O pr#d«. 4089-3
Več pove Fran Ferk, Domžale. Vsled bolezni se
I. Ha niMan
takoj proda. j
Vpraša se v Spod. Šiški. Kolodvorske ulice St, 159 4128-1 I
Oobro n«peva|oča
kovačija
v prometnem kraju na Gorenjskem
se takoj odda v najem.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 4 »06—3
Išče se za takoj
lokal
sredi mesta, obstoječ iz vsaj enega večjega prostora na ulico in iz 2—3 dragih prostorov.
Ponudbe pod vltakol" na uprav. „Slov. Narodau. 4 44—2
Zavarovalnica s konkurenčnimi tarifi išče
zastopnike
za vso okraje na Kranjskem —
Visoka provizija. 4 44—4
Ponudbe pod ,,Slovanska zavarovalnica11 na upravništvo „Slov. Naroda".
Šivilja
otroških oblek
na Opekarski cesti št. 15, se pri. poroča cenjenim damam.    4129 2
Ura z verižico
4167
Zaradi nakupa velike množina ur razpošilja Šleeka razposiljevalniea: prekrasno pozlačeno, 36 ar idočo precizijsko aro na sidro, z lepo ver ž'co sa samo K 2 kakor tndi triletnim pismenim jamstvom Po povzetja raspo&ilj«
Prusko-šleska razposilfevalnlca
A. Grolb, £L>«**so*? 43.
NB. Za neagajajoče denar nazaj.
Naprodaj 45 hekto
slivovice
pn
4073-
Uilim Pl. Klepoch
Bregana, pošta Samobor. 0 delikatesni stroki
prav dobro izurjen
prodajalec
• z   večletnimi   izpričevali, vojaščine ! prost, se sprejme tako]. 4114-3 Pojasnila daje upravništvo „S!o-I venskega Naroda".
Pozor!
Nauk o zdravilih navaja, da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnemu pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 centigramov železa, da ostane zdrav.
Tri   jedilne žlice = 45 g (vsakdanja poraba)
železnatega vina
lekarnarja
G. Plccoll Jn u Ljubljani,
c in kr. dvornega dobavitelja
obsega 5 ctg železa.
Vina C h in a Serravallo z telesom (po analizi gosp. prof. doktorja Friseniusa v Wiesbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino.
Pollitrska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 kroni« poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 E 60 h.
Naročila izvršuje po povzetju lekarnar O. Piccoli v Ljubljani, na Dunajski cesti. 4 52- 1
Gostilna
„Pri Bobenčku" na Glincak
z novo urejenimi prostori, acetilenskc razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo   vred  se   Odda  zaradi bolezni takoj ali pozneje v najem. — Istotam se odda tudi =
proi&j&lciu, veš ituraj is delavnica.
Več se izve na Glincah št 37 pri Ljubljani. 40?8-6
Razglas. I
Županstvo v ložu razpisuje službo
Zahteva se znanje slovenskega jezika v branju in pisavi.
Isti, ki imajo zmožnost opravljati tudi tajniška dela, imajo prednost.
Plača po dogovoru.
Prošnje Je vložiti do 25. t. m
JKestno županstvo v £ožu
13. novembra 1908.
Kupujem In takof v gotovini plačujem tndi večje množine
• ^      * ~ prve in druge vrste. Vzorci z navedbo
^ množine in najnižje cene cer nalo-^ iilna postaja naj se naslavljajo pod šifro
ET- S. 10244 m.sl anončno ekspedicijo
€dvarfl JJraun, Dunaj 1., Rotenturmstrasse štev. 9.
1 liožuhouino mm
kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri
»Angleško skladišče oblek10, Bernatovič
I
i
podružnico o^puetu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani p,
Oel.   plavmlm K S9000«000. StritarlOVO mliOO ŠtOV. X. MoBervml
|Aiporoca
promese na;.državne srečk« iz 1.1864 ir6b"»*
cele po 22 kron; polovico po 12 kron 1. decembra
sprejema vlogo MM taJISlCt in ttkoii T&MM ter jib obrestuje po Čistih HT * Vi °/o
Hca o Celovca
glavni dobitek
kron 300.000
Iidajatelj in srfsoiorni artdnik Balio £ mi t ailaialak.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarn*«
39
67