TRST, petek 22. avgusta 1958 Lelo XIV. . Št. 199 (4044) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel it 37 3,? UL> m°NTEOCHI it. C, II. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-93* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 251X1 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - OGLASOV- 7 ~ Podružr,ica GORICA: Ulica S. Pellico 1-H. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račup: Založništvo • za vsak mm viSine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 "Važni zaključki na ženevski konferenci glede jedrskih poizkusov Povsem izvedljiv je učinkovit sistem nadzorstva Pred ameriško napovedjo prekinitve poizkusov? Nobena eksplozija ne more ostati skrita - Nesoglasja v ameriški vladi - Anglija misli nadaljevati svoje poizkuse - Tudi Francija hoče imeti lastno atomsko orožje - Večja možnost konference na visoki ravni ki se'1^^-7 ~ Konferenca atomskih strokovnjakov, Mučila _ acela Prvega julija v Ženevi, se je danes zašli ^ Mtivnim rezultatom. Strokovnjaki so pri- taisi a 1 da J« nadzorstvo nad jedrskimi poiz- stunfa, e> ln so se sporazumeli o tehničnem po-eksplozij. »arna oj . a zadnja ple------------- vili skunJ, ln nato 80 ot)ja' Vi Poročilo, ki pra- J QS ®ed drugim: ie ,prišla d° za- "»nje jedrskih . ,za U£0tav-*)o vS6Jfkh eksplozij, ki se tsbli«i za" |m ^enutku upo-?* krajih " 2/ne.? inšpekcijo '»vov 2a v ^ tmiraniii do-fls Sre z* f ^hko misli, ptnogočair, iedrske eksplozije, j°čene i?p- neke točno dol id*ntificjrarif “Sotavljanje in I1J- Metode J Jurskih eksplo-*ledovanje sledeče; 1- PrR-Hh ostanke «cev radioaktiv-"kustienih £ J■ Reeistriranje ??iresnih »«? hidroakustifnih ?električnel°V' 3- Metoda ra-Kon{erpn ®a Slenaliziranja. hCorabifn , a PnPoroča, naj se ?a(izorstven metode v okviru ?erenca j* ga ostema. Kontno UJ6 oeptovila. da isto-metod zp?“rabll?nje različnih 4le jedrskih'ajsuje ugotavlja-, Koafe eksplozij. ''«°tovilaenca ‘Strokovnjakov je ?etode n’r,c. ^ oodo proučene h?lj Učinke s easom vedno ra meri ■ ko se b« teh' kod0 ? J6I9.e izboljšala in ^ravnih Pr.0uciie značilnosti kn^^^avov' ki so vzrok °ziie.' se uS°tavljaio eks- »i^ke6 glede ?Pi’ejela za-^“rstveneea eknA‘:n_e. 0Pr?me AT™'« sistema, ki je £ eksplozi“fi°tavljanje iedr L^ka^de0* Je prišla do za-ac*aih mei s,Pridržkom doti 0 moee-n°S^ *n meJa leh-v.Vefti sisfpf® določiti nadzor-8 Mi t?1’, ki bi se dal iz-S *e usnte • bil učinkovit, Sega !n„ vlJ0 kršitve more-, iu Poizkncrazutrj a 0 preneha k na VsemV z Jedrskim orož. i k°nfer,,l syetu k*a' v zv ®a Je ugotovila * h?ntibentih • i m°rali na 8 blajhneL1”. n? otokih ter . Oeeannl? stevilu ladij sre l/^rstvenn. P°staviti mrežo j* 0PremKa‘h Postaj, ki bi bi- b!?‘ eoarah6 Z Vsemi P°trelJ-m . Ugotavi: Za različne me azij. Ijanja jedrskih eks ^ključka n^ki , .so Prišli do bl morali nad->“<1*tvo ‘em postaviti pod ' tstvene ednarodnega nad-j Sotovi u.°?ariizma, ki naj ^Javnosti inr anfcii° nieg°ve vi * tako h delovanje siste-tmi tehnc b° v skladu z - kon{ere "tenimi zahtevami. ?'Pravila v strokovnjakov je t",.bioruin K°ncno poročilo, ki li» 0 tega ^ade. proučiti. Be-lr^° Ha ri P°r°čila bo objav |iki sa bodo i k ej «n b° b>A r°gih 2^ka-'?nilh Pouce-tččii v čiTO . tr.J.oje, da bodo . sv^i ivrm 6as'’apo izit,, 'tvi eP o začasn H^ev^V^i^iedrskih po. hifssSAur' nadaljevanje poizkusov. Domnevajo, da se ameriška vlada sedaj posvetuje z britansko in francosko vlado. Predstavnik Bele hiše Ha-gerty pa ni hdtel danes komentirati teh govoric. Prav tako ni hotel povedati, ali je sedanja vrsta ameriških poizkusov na Pacifiku zaključena. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali so bila kakšna posvetovanja med Washingto-nom in Londonom glede jedrskih poizkusov obeh držav. Kakor je znano, je angleška vlada nedavno sporočila da namerava začeti novo vrsto jedrskih poizkusov na Božičnih otokih Predstavnik bele hiše je samo izjavil, da je v Ženevi doseženi sporazum spodbuden, toda amerišlca vlada ni do sedaj na podlagi tega prišla še do nobenega zaključka. V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo da bo predvidevano sporočilo ameriške vlade o prekinitvi jedrskih poizkusov postavilo kot glavni pogoj, da Sovjetska zveza o-stane pri sedanji prekinitvi poizkusov. Dodaja se, da bo a-meriško sporočilo izrecno poudarilo, da bodo ZDA prekinile svoje jedrske eksplozije ob upoštevanju znanstvenih rezultatov, ki so jih dosegli na ženevski konferenci, Clan ameriške parlamentarne komisije za atomsko energijo senator Jackson je izjavil, da je zvedel, da bodo ZDA prekinile svoje poizkuse za e-no leto. Takoj zatem je izrekel nezadovoljstvo nad takim morebitnim sklepom. «To,» je dodal, «bo slabo vplivalo na razvoj našega jedrskega orožja. Vsekakor pa imamo sedaj mi prednost pred Sovjetsko zvezo.* Senator je zatem izjavil, da je prišlo v Eisenhovverjevi u-pravi do razkola glede predloga za prekinitev poizkusov. »Državni departma,* je dodal, «je na enem stališču medtem ko sta komisija za atomsko energijo in obrambni departma na drugem stališču.* V Londonu pa je Foreign Office objavil izjavo, ki pravi, da britanska vlada potrebuje nekaj časa za proučitev končnega poročila in zapisnikov ženevske konference ter za posvetovanje z zavezniškimi državami, preden se odloči, kakšen naj bo njen naslednji korak. Angleški funkcionarji poudarjajo, da so bili ženevski razgovori izključno tehničnega značaja in nikakor ne obvezuje vlad, da prekinejo jedrske poizkuse. Londonsko stališče je, da morajo zaključki ženevske konference služiti za podlago bodočim pogajanjem o političnih in praktičnih vprašanjih, da pride do sporazuma o prekinitvi poizkusov. Uradni francoski predstav- niki so nocoj odklonili sleher- družila atomskim silam in sa- ni komentar o uspešnem zaključku ženevske konference. Rezervirano stališče so zavzeli tudi do novic, da so ZDA baje pripravljene ustaviti jedrske poizkuse. V krogih blizu zunanjega ministrstva pa izjavljajo, da je Francija mnenja, da mora biti sleherna prekinitev jedrskih poizkusov povezana z ustavitvijo izdelovanja atomskega orožja in z uničenjem sedanjih zalog tega orožja. V Parizu namreč pravijo da je Francija od vseh velikih sil najbolj prizadeta zaradi tega vprašanja. Predvsem zaradi odklonilnega stališča vseh dosedanjih vlad, vštevši De Gaul-love, da bi sprejele ustavitev jedrskih poizkusov, v kolikor ne bi bil tak sporazum povezan s pogodbo o splošni razorožitvi. Sporazum o ustavitvi poizkusov bi namreč Franciji odvzel upanje, da bi se pri- ma izdelovala atomsko orožje. V poučenih pariških krogih pravijo, da bi utegnilo priti do morebitne privolitve Francije v splošen sporazum o u-stavitvi jedrskih poizkusov samo z dvema pogojema; 1. da dobi vsa potrebna tehnična in finančna sredstva za lastno proizvodnjo atomskih bomb, in 2. da izvede poizkuse, čeprav v omejenem obsegu, še pred koncem letošnjega leta v Sahari. Napovedana objava sklepa ameriške vlade o začasni u-stavitvi poskusov z velikimi jedrskimi bombami utegne po mnenju strokovnjakov za raz-orožitev v OZN odločno vplivati na razvoj dogodkov, čeprav bi prišla ta oojava z zamudo šestih mesecev (marca letos je namreč Sovjetska zveza sprejela podoben sklep), la dogodek pa sovpada s po- ročilom o ugodnem reševanju sedanje krize na Srednjem vzhodu. Ameriški sklep bi lahko pripomogel ugladiti o-zračje na bližnjih posvetovanjih o razorožitvi na rednem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 16. septembra. Začasno črtanje tega vprašanja z dnevnega reda bi lahko odprlo pot k reševanju drugih bolj bistvenih vp~ašanj. Po načelnem sporazumu strokovnjakov osmih držav v Ženevi je zelo verjetno, da bo ta dogodek oživil misel na sestanek na najvišji stopnji, na katerem bi lahko formalno sklenili sporazum o nadzorstvu nad poskusi in razen tepa izmenjali mnenje o drugih perečih mednarodnih vprašanjih. Ne glede na nasprotujoča si mnenja o tem, ali je treba sestanek pred tem pripraviti ali ne, so strokovnjaki pripravili vse potrebno za rešitev vprašanja, ki bi utegnilo priti na dnevni red posvetovanj med najvišjimi predstavniki. Zamisel o konferenci na najvišji stopnji prihaja še redno do izraza tudi med sedanjim izrednim zasedanjem skupščine OZN. Cejlonski delegat je. na primer celo svetova. skupščini, naj priporoči sklicanje sestavka predsednikov vlad. Zatrjujejo tudi, da je bila ta zamisel mimo drugih tudi predmet razgovorov med Gromikom in Dullesom. Ameriška vlada se je po mnenju toashingtonskih poučenih krogov odločila za začasno u-stavitev jedrskih poskusov iz bec praktičnih razlogov. Ker je sovjetski sklep o ustavitvi poskusov marca letos imel nenavadno velik moralno-psiho-loški učinek, je bilo očitno, da bo Amerika prej ali slej sledila sovjetskemu sklepu. Na svojem volilnem potovanju De Gaulle dospel na Madagaskar Namesto o federaciji ali konfederaciji govori De Gaulle o francoski skupnosti - Sredi septembra se bo ministrski predsednik sestal * Adenauerjem PARIZ, 21. — Francoski ministrski predsednik general De Gaulle je prispel danes ob 17.50 v prestolnico Madagaskarja Tananarive. Na letališču so ga sprejeli predsednik vladnega sveta na otoku Phi-libert Tsiranana. visoki komisar za Madagaskar Jean Sou-cadoux in drugi. Med poletom na Madagaskar se je predsednik v zgodnjih jutranjih urah ustavil na letališču Port-Lamy. Čeprav se je ustavil le kakih 20 minut, se je vendar v tem času odpeljal v vladno palačo ter nato na Trg osvoboditve, kjer se je zbralo prebivalstvo. P« kralkem nagovoru je z letalom nadaljeval pot. V Franciji politični krogi z zanimanjem sledijo De Gaul-lovemu krožnemu potovanju, ki je pravzaprav propagandno potovanje za njegovo ustavo, o kateri se bodo morali tako Francozi kot prebivalci prekomorskih dežel izreči z 'referendumom 28 septembra. Že med svojim nagovorom v Fort-Lamyju in po prihodu v Tananarive je De Gaulle proglasil novo načelo, namreč načelo «francoske skupnofli«, ki naj nadomesti načrte o fede- .................................................. Milinim.... Skupščina OZN soglasno odobrila arabsko resolucijo ki simbolizira temeljno solidarnost arabskih držav Hammarskjoeld bo odpotoval na Srednji vzhod na posvetovanja NEW YORK, 21. — Izredno zasedanje glavne skupščine OZN v zvezi s Srednjim vzhodom se je danes zaključilo s soglasno odobritvijo arabske resolucije. Za resolucijo je glasovalo 80 delegatov, medtem ko dominikanski delegat ni bil navzoč pri glasovanju. Resolucija, ki smo jo že včeraj obrazložili, poudarja obveznost držav članic Arabske lige, da bodo spoštovale neodvisnost in nedotakljivost druga druge, in vabi glavnega tajnika OZN, naj odide na Srednji vzhod, da sklene sporazume, ki naj omogočijo bližnji odhod tu-tih čet iz Libanona in Jordanije. Resolucijo arabskih držav, o kateri se je prej sporazumelo vseh 28 afriško-azijskih držav, je uradno predložil skupščini na večerni seji, sudanski delegait v imenu vseh podpisnikov, ki so Irak, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Saudova Arabija. Sudan, Tunizija, Jemen in Združena arabska republika. Sudanski zunanji minister je izjavil, da je arabska resolucija izvrsten primer mi roljubne rešitve vprašanja, kakor to priporoča listina OZN, in lahko velja ne samo za arabske države, pač pa za vse države. »Resolucija, je dodal minister, simbolizira temeljno solidarnost arabskih držav in teži za tem, da vzpostavi ustaljenost na Srednjem vzhodu in s tem privede do zmanjšanja mednarodne napetosti ter k možnosti gospodarskega razvoja tega področja.« ....m mi minuti ...... Konec premirja na otoku Cipru ? so n,;U. -““‘jurse, do ^®hevi. Prish strokovnjaki !o ,^učenih , .flabo? namer^roglb zatrjctjcr sUu ?dati a,a Eisenhower VvJedrakih lnitev amel Vut' ka 4.\P?lzkusov oa W>ameH«p°do začela s& Qtv> omnka tajanja za CjWhoitkus«vrovani prc 'aenhovJTglb pravijo, da ;ij n Sajenja , Podlagal, naj Yei;k?^emk«- acnejo oktobra da se da 'cliki t^b ‘»ene » 7.1. BriJ2i **o te}«rita; o™ t ^gai 'b otoku?6 P°izkust S. JfPja ni ' so i 1 se začela ?faio j' konfer6 k.0nčala na Nil da bo ci. Domne aitierišv. senbower spo- ,‘i^nu' innamen pred Sadalr?,udariia in da bo' pri h^ietsk*1® sv0l„a h®’0 ZDA ahjs ?ka zvez Poizkuse, če *‘tva Poinkovu loni P°Sa” 1 J ?v,t sistem nad-Se Preprečilo Nadškof Makarios odpotuje v New York, da bo lahko pomagal grški delegaciji v OZN NIKOZIJA, 21. — Narodno-1 Veliko Britanijo edino »red-osvobodilna grška organizaci-la na Cipru EOKA je po vsem otoku razširila letake, katerih opozarja prebivalstvo, naj bo pripravljeno sna veliko bitko proti britanskemu načrtu za Ciper«. To so orvi letaki, ki jih je EOKA razširila po proglasu premirja 4. avgusta. V letakih je rečeno, da je 450.000 Grkov odločenih. da se uprejo angle-ško-turški spletki z vsakim sredstvom. Besede »z vsakim sredstvom« so na letakih podčrtane. Letaki tudi pristavljajo, da se prebivalstvo ne sme udeležiti volilnih priprav in da mora biti pripravljeno poslušati in izvajati ukaze, ki jih bodo dali voditelji borbe. List »Ethnos« niše, da bo nadškof Makarios v bližnji bodočnosti odpotoval v New Vork, da bo pomagal grški delegaciji pri stikih, ki jih bo >mela na hodnikih v OZN v zvez: s ciprskim vprašanjem. List dostavlja, da namerava Makarios tudi osebno navezati stike z načelniki raznih delegacij, da jih pouči o borbi Ciprčanov za samoodločbo. Izvršni svet ciprske levičar, ske sindikalne zveze je danes izjavil svojo solidarnost z nadškofom Makariosom pri odklo-nitvi britanskega nščrta za Citer. Posebno poročilo te organizacije poudarja, da je za stvo, da se na Cipru doseže mir * v tem, da razpravlja 1 nadškofom Makariosom o bodočnosti otoka. Grški kralj Pavel se je d« nes vrnil z otoka Krfa z Atena ter sprejel ministrskega predsednika Karamanlisa, ki ga je informiral o zadnjem razvoju notranje kot zunanjo politike. Popoldne pa je imel nadškof Makarios razgovor » zunanjim ministrom Averof fom «»------ Couve dc Murville pri Eisenhowerju WASHINGTON, 21. — Francoski zunanji minister Couve de Murville je danes prispel v Washington ter se sestal s predsednikom Eisenhowerjem. Njur. razgovor je trajal nekaj nad pol ure. Kaj sta se s predsednikom razgovnrjala, francoski zunanji minister po razgovoru ni povedal. Na vprašanje o stališču Francije ob morebitni ameriški prekinitvi ' jedrskih poskusov je francoski zunanji minister dejal da ne more o tej stvari nič reči in da bo priložnost o tem govoriti, »ko bo prišel ta trenutek, če bo prišel«. Sudanski minister se je za-hvalil v imenu arabskih držav vsem delegatom, ki so priznali arabski nacionalizem in ki so nakazali pot za reševanje spora. Norveški delegat Engen, ki je bil pobudnik za resolucijo sedmih držav, je izjavil, da spričo predložitve arabske resolucije ne bodo niti on niti ostali podpisniki nroveške re solucije vztrajali, naj ima ta prednost pri glasovanju. Ameriški državni tajnik Dul-les se je izrekel za arabsko resolucijo o kateri je izjavil, da vsebuje iste bistvene ideje kakor norveška. Izrekel je zadovoljstvo, da so arabsko resolucijo pripravile sporazumno vse države, ki so zainteresirane pri vprašanju, ki jih je ločilo. Dodal pa je, da nobena resolucija ne zadostuje za rešitev vprašanj Srednjega vzho. da, ter je pozval države Srednjega vzhoda in njihove voditelje na zmernost in modiost ki bosta omogočila temu področju go°podarski razvoj v ko. rist tamkajšnjega prebivalstva. Sovjetski zunanji minister Gromiko je izjavil, da sprejema arabsko resolucijo, vendar pa obžaluje, da ta ne zahteva takojšnjega umika angleških in ameriških čet. Po njegovem mnenju je Sovjetska zveza po. oudnica sedanje rešitve, ker je bila ona tista, ki je zahtevala sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine. Izreke* je upanje da bosta ameriška in britanska vlada izvajali resolucijo in naglo umaknili svoje čete iz Libanona in Jordanije. Zatem je Gromiko sporočil, da ne bo vztrajal, naj bi o sovjetski resoluciji glasovali. Izrekel je veliko zadovoljstvo, da je prišlo do sprave med a-rabskimi državami, in tudi zadovoljstvo nad rezultati v skupščini. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je izjavil, da bo otvoritev arabske resolucije dala zaupanje jordanski vladi glede njene suverenosti in neodvisnosti. Ponovil je. da bo Velika Britanija umaknila svoje cete iz Jordanije, #takoj ko bo mogoče*. Izrekel je zadovoljstvo, ker so resolucijo pripravile arabske države in je pripomnil, da bo njeno izvajanje zmanjšalo napetost ter odprlo novo poglavje napredka za Srednji vzhod. Japonski zunanji minister Fupijama je z zadovoljstvom sprejel arabsko resolucijo ;n prav tako tudi cejlonski delegat, ki je poudaril, da so prav države, ki so neposredno prizadete, imele važen delež pri rešiitvi spora. Holandski delegat je tudi podprl arabsko resolucijo in izrekel želje za sodelovanje med Arabci. Isto so izjavili tudi indijski, filipinski in avstralski delegat. Belgijski delegat je izjavil, da arabska resolucija priča o sposobnosti arabskih držav, da se sporazumejo. Salvadorski delegat je izjavil, da skupščina pripravlja pot za stalen mir, ki naj temelji na razumevanju med neposredno prizadetimi. Jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič je izjavil, da arabska resolucija zadošča najnujnejšim potrebam v sedanjem položaju, češkoslova- ški delegat pa je dejal, da je bil preprečen poskus ZDA in Velike Britanije, da bi se njihova intervencija opravičila. Izraelski delegat je izrekel upanje, da se obveznost o ne-vmešavanju in medsebojnem spoštovanju ne bo omejila na arabske države Srednjega vzhoda. Sledilo je glasovanje,-po katerem je predsednik skupščine izrazil zaupanje v sposobnost Hammarskjoelda ter mu voščil uspeh pri njegovi nalogi. Na popoldanski seji, ko so se arabske in azijske države še posvetovale, je sudanski runanji minister izjavil, da se spori med arabskimi državami ne .-mejo reševati v OZN, pač na v Arabski ligi. Dodal je, da morajo a'rabske države Srednjega vzhoda razvit' in okrepiti zvezo arabskih držav, da bo lahko imela večjo vlogo kakor do sedaj Vsem arabskim državam je treba dovoliti vso pravico, d« odločajo same v skladu 7. voljo in željo njenega ljudstva, da se pridruži v federacijo, konfederacijo ali zvezo, ali pa da ostane popolnoma neodvisna. Dodal je, da se njegova vlada povsem strinja, da se morajo tuje čete umakniti iz Libanona in Jordanije Pripomnil pa je, da ta umik ne bo sam na sebi popravil položaja, zaradi katerega je Srednji vzhod trpel in še tr-Pi. Tuniški predstavnik Mongi Slim je tudi zahteval umik vseh tujih čet s Srednjega vzhoda istočasno z medsebojnim jamstvom za neodvisnost in nedotakljivost arabskih držav. ker bi se sicer sedanji proces lahko ponovil. Govorili so še bolgarski zunanji minister Lukanov ter predstavniki Kube, Urugvaja in Nepala. Nepalski delegat je izjavil, da mora vsaka rešitev n« Srednjem vzhodu u-poštevati sledeča dejstva; a-rabski nacionalizem, interese Sovjetske zveze in ZDA na tamkajšnjem področju, gospodi rsko povezanost med Srednjim vzhodom in Zahodno Evropo in izraelsko državo Izrekel se je za ustanovitev stainih sil DZN in dodal, da bi o tem lahko razpravljali na rednem zasedanju skupščine. Seja je bila nato odložena na večerne ure. ko je sudanski delegat predložil že omenjeno arabsko resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Po zaključku zasedanja skupščine je ameriški delegat Cabot Lodge izjavil, da je po njegovem mnenju sedanje za-cdanje bilo boljši način za obravnavanje postavljenih vprašanj kakor konferenca najvišjih, ker majhne države, med temi tudi arabske, na taki konferenci ne bi bile na-vzeče. »Uspeh, ki smo ga dosegli, je pripomnil, je treba v veliki meri pripisati majhnim državam, vključno arabskim.* Sovjetski predstavnik je izjavil, da je sovjetska delegacija zadovoljna z rezultatom, čeprav bi lahko bil nekoliko boljši. • V zahodnih krogih izjavlja-.0, da bo Hammarskjoeld verjetno potreboval deset do štirinajst dni za posvetovanja v Bejrutu, Kairu, Amanu in Bagdadu, preden bo lahko piipravil načrte za »navzočnost* OZN v Bejrutu in A-manu. Glavni predstavnik bi utegnil biti predsednik skup- ščine Leslie Munro ali pa pomočnik glavnega tajnika Haiph Bunche. Delegacija ZDA na konferenci «atoma za mir» WASHINGTON, 21. Pred-fl^dniic Eisenhower je imenoval svojega posebnega svetovalca za uporabo atomske e-tiergije v miroljubne namene T.«e\visa Straussa za predsednika ameriške delegacije na konferenci «atoma za m’r»t k; se bo pričela J. septembra v Ženevi. Cla.ii ameriške delegacije so Willard Libby, dr. James Killian, Robert Mekin-»:*> in d v. Jsidor Rabi. Nobelov nagrajenec. Pakistan podpira arabsko enotnost KARAČI, 21. — Pakistanski ministrski predsednik Kan Nun je danes na zborovanju mestnega odbora v Karačiju izjavil, da bi Pakistan z zadovoljstvom gledal na uresničenje arabske enotnosti pod vodstvom predsednika Naser- „ , ja. Poudaril je, da vodi Paki- Dile obeh avtomobilih. stan politiko prijateljstva do Arabcev. Potem ko je podpiral arabsko ljudstvo v Tuniziji in Maroku, podpira sedaj borbo Alžirije za neodvisnost. Kar se tiče bagdadskega pakta, je Kan Nun izjavil, da Pakistan ni želel, da bi bil v tem paktu tudi Irak. in da ne bi ugovarjal, če bi se ta dr-žrva pridružila arabski republiki. »Dejansko, je dejal, iraška udeležba v paktu je u-stvarila težave med Pakistanom in arabskim svetom.« Poudarjal je muslimanski značaj zunanje politike njegove države in dodal, da bi bil Pakistan pripravljen skleniti federacijo z Iranom in Afganistanom, če ti dve državi to želita. Dodal je, da bo Pakistan napravil vse mogoče, da okrepi svoje prijateljske vezi ■/ Afganistanom na političnem in gospodarskem področju. Pri avtobusni nesreči 42 potnikov mrtvih i» BOGOTA, 21. — Avtobus z 59 potniki je strmoglavil v neki 400 metrov globoki prepad. Pri tem je bilo 42 pot nikov mrtvih. FLORENCE (Texa«b 21. - Ko sta se davi dva avtomobila zaletela drug v drugega, -e je ubilo vseh 6 oseb. ki so raciji ali konfederaciji, o katerih se je v Parizu mnogo govorilo. S tem je De Gaulle osvojil tezo posvetovalnega odbora, ki je spremenil načelo, ki ga je prvotno vseboval načrt ustave. De Gaulle pa je govoril tirdi o neki »novi zarji«, ki najavlja novo u?odo, plod skupnih naporov metropolitanskega in prekomorskega ozemlja. Pariški list je prvič obiavil rezultate, ki jih je zbral Francoski inštitut za javno mne-nie in k' se nanašajo na De Gaulla. Po teh rezultalih je 67 odstotkov oseb, ki so jim bila predložena vprašanja. o;i govorilo da so zadovoljene J. delom De Gaullove vlade, 12 odstotkov je nezadovoljnih 10 odstotkov indiferentnih in 11 odstotkov sploh brez kakega mnenja. Objava teh rezul tatov se zdi nekako naročena voda na mlin De Gaulla. Visok odstotek oselr. ki so z De Gatiilom »zadovoljene«, linj bi očitno pred glasovanjem o ustavi prepričal še vse nezadovoljne, indiferentne itd Venaar pa je tudi pri teh rezultatih neka novost: 40 odstotkov je izreklo mnenje, da bo prej ali slej Alžirija, dobila neodvisnost, medtem ko jih samo 36 odstotkov meni. da se to ne bo nikoli zgodilo. Precej (23 odstotkov) pa iih o tem ni izreklo mnema Nekateri opazovalci so na podlagi teh podatkov ze prišli do zaključka, da se ie francosko javno mnenje radikalno spremenilo nasproti Alžiriji ter da je sedaj ze skoraj pripravljeno bodisi zaradi prepričanja ali zaradi utrujenosti sprpjeij tisto rešitev,, za katero se je že toliko časa borila maloštevilna manjšin* Policijski prefekt pa je v soglasju z notranjim ministrom dal včeraj zvečer zapleniti vse izvode zadnie števd-ke tednika «France-Obs»rvs-teur« in sicer na osnovi za-kona o notranji in zunanp varnosti države. List je očiL no spravil to varnost v veliko nevarnost, ker je obiavil intervju z enim od vodit»liev alžirske fronte narodne osvoboditve. Francosko vojaško poveljstvo v Alžiriji je javilf. da «o francoske čete v zadnjih 24 urah pobile 77 upornikov ler zaplenile precej orožja. Na neki tiskovni konferenci pa je predstavnik alžirske uprave polkovnik Lneheroy izjavil. da so uporniki ze začeli svojo »ustrahovalno kampanjo«, da se Alžirci ne bi udeležili septembra meseca referenduma o ustavi. Uradno rrancosko poročilo priznava, da so francoske čete preteklo noč streljale tudi na tuniško ozemlje. Poročilo pravi, da so alžirski unornik' napadli francoske patrulje s položajev tostran in onstran meje. V Bonnu so uradno javili, da se bosta kancler Adenauer in general De Gaulle sestala sredi septembra. Kje se bo to zgodilo, se še ne ve, toaa možno je. da bo sestanek v Luxemburgu. V Parizu pa menijo, da bi se državnika mogoče lahko sestala v Colom-bey-les-Deux-Eglises. Državni- Titove izjave o gonji proti Jugoslaviji Jugoslovanske komuniste napadajo ker se zavzemajo za koeksistenco Nasprotniki Jugoslavije so negativni revizionisti, ker se trdovratno oprijemljejo okamenelih dogem (Od našega dopisnika) MARIBOR, 21. — Na sprejemu, ki so ga včeraj priredili v Mariboru, je predsednik republike Tito izjavil, da Jugoslavija vodi danes zelo intenzivno in aktivno borbo za o-lrranitev miru v svetu in se zavzema za uveljavitev načela koeksistence med državami z različnim družbenim sistemom. »Ta borba in to načelo,« je pripomnil Tito, ne ugajata vsem, zato pa nas napadajo tisti ki ta'ao borbo vodijo samo z besedami. Toda,« je nadaljeval Tito, »Jugoslavija je na pravilni poti, ker je o-gromna večina človeštva prepričana, da bi nova vojna privedla do popolnega propada tega sveta. In zaradi tega večina človeštva ne želi vojne in ne zahteva nič drugega, nego da živimo v miroljubni koeksistenci z vsemi narodi, ki morajo imeti tak sistem, kakršnega želijo in ki je zanje prikladen. Ko je omenil napade na Jugoslavijo, je lito izjavil, da Jugoslavije nikoli ne napadajo samo z ene strani, pač pa zdaj z ene, zdaj pa z druge strani. »Danes napadajo spet, in to zelo ostro, tisti, ki bi nam morali biti prijatelji in ki bi morali upoštevati ne samo to, kar je Jugoslavija storila v preteklosti, pač pa tudi to, kar Jugoslavija tudi danes daje za prihodnost človeštva. Namesto tega se trudijo, da bi zmanjšali naše napore in da z lažnim prikazovanjem stvari izolirajo Jugoslavijo od drugih držav.* Tito je dodal, da ti napadi ne morejo ustaviti Jugoslavije na njeni poti, in je pozval narode Jugoslavije, naj mirno nadaljujejo svoje vsako, dnevno delo za ustvaritev boljših življenjskih pogojev, kar so tudi do sedaj delali. Zatem je Tito omenil, da nasprotnike Jugoslavije ovira monolitnost njenih narodov in je dodal, da jim ne bo uspelo to enotnost razbiti. Tito je nato dejal, da gradi Jugoslavija socializem po svoji lastni poti. «Sovjetska zveza,* je pripomnil, »gradi socializem na način, ki je nekoliko drugačen od našega, in s katerim se mi vedno ne strinjamo. Isto delajo tudi druge države. Toda mi jih zaradi tega ne napadamo, ker menimo, da je to njihova notranja zadeva. Mi ne uporabljamo njihovega besednjaka obrekovanja in blatenja voditeljev na način, ki je lasten najbolj nekulturnim ljudem.* Na koncu je Tito izjavil, da obtožujejo jugoslovanske komuniste revizionizma, ker se zavzemajo za izvajanje načela koeksistence med narodi z raz- ličnim družbenim sistemom in zaradi njihovega gledanja glede iskanja ni^ih oblik reševanja raznih vprašanj, ki jih prinaša praksa. S tem v zvezi, je dodal, da je v zgodovini obstajal zdaj pozitiven, zdaj pa negativen revizionizem. Negativni revizionisti so tisti, ki se trdovratno oprijemljejo okamenelih dogem. »Mi pa pripadamo dialektikom, toda oni nas nazivajo revizioniste zaradi tega, ker menimo, da čas vedno prinaša nove in nove elemente, ki zahtevajo, da se odvrže vse, kar je zastarelega. Tisti ki nas napadajo, se bodo morali prej ali slej prepričati, da je Jugoslavija o-stala dosledna temeljnim načelom velikih učiteljev, ki so nam pomagali, da smo z delom uresničili to, po čemer je stremelo naše ljudstvo.« B. B. «»------- Sovjetske podmornice v Rokovskem prelivu lX>NDON, 21. — Britanska admiraliteta sporoča, da je .cera j plulo skozi Rokav»k> meliv proti zahodu » ameriških podmornic. Stir od teh so najnovejšega tipa. Plule so na površju in opazile so jih trgovske ladje v prelivu. ka se nameravata pomeniti e francosko-nemških odnosih in pa o mednarodnem položaju. Husein noče čet OZN AMAN, 21. — Kralj Husein ie imel tiskovno konferenco. r>» kat'ri je izjavil, da ne mara, da bi bile angleške čete v Jordaniji žamenjane s četami O/.N. Kar se pa tič« angleških čet, je dejal, da bodo zahtevali takoj njih umik, br* ko bo zunanji pritisk prenehal. Naš notranji položaj je odličen, je rekel > Husein, in edini naš problem je izven meja. Glede opazovalcev OZN je Husein izjavil, ua je Jordanija pripravljene lih »preieti pod pogojem, da »c navzočnost teh opazovalcev ne omeji samo na Jordanijo, temveč st razširi tudi n* druge države Srednjega vzhpda v okviru načrta, ki m ga val sprejeli. Jordansko sodišče je obsodilo na smrt z obešenjem HlVletnega Libanonca Theodo-ro Stephena ter na 7 let in pol zapora njegovo zaročenko 18-letno Nadjo Salti Obtožena sta bila delovanja proti državi, -posesti eksplozivov in pa atentatov z dinamitom. Ne bo k stavke sladkornih delavcev BOLOGNA, 21. — Načrt za stavko sladkornih delavcev v prihodnjih dneh je bil odložen, ker je minister za delo poklical na razgovor predstavnike obeh prizadetih strank, O ameriškem orožju Iraku W ASHiINGTON, 21. — predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so ZDA pripravljene razgovarjati se z iraško vlado o obnovitvi ameriške vojaške pomoči Iraku če bo iraška vlada to zahtevala. Dodal je, da iraška vlada do sedaj tega ni zahtevala. Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu izjavil, da britanska vlada za sedaj ne misli dobaviti Iraku modernega orožja razen tistega o-rožja, ki ga bodo dobavili ha podlagi sporazumov s prejšnjo vlado. Guverner Faubus ne odneha . LITTLE ROCK, 21. — Guverner države Arkansas Faubus je sporočil parlamentu te države, da ga bo morda sklical za ponedeljek v zvezi z vprašanjem rasne integracije v šolah. Faubus je izjavil, da misli poslati pisma 100 članom zbornice in 35 senatdrjem. dodal pa je, da se ni se odločil o sklicanju teh dveh zbornic Zvezno prizivno sodišče v St. Louisu pa je danes privolilo, naj se začasno ne izvaja njegova^ razsodba o rasni integraciji zato da se šolska komisija v Little Rocku lahko pritoži na vrhovno sodišče, Stevan Hristič včeraj umrl BEOGRAD, 21. — Danes je v Beogradu umrl znani jugoslovanski komponist Stevan Hristič, ki je zlasti poznan kot avtor baleta <-.Onridska legenda». Erskine Caldwell v Benetkah BENETKE, 21. — Znani ameriški pisatelj Erskine Caldivrll je danes pristal najprej na letališču Malpensa nato pa nadaljeval polet proti Benetkam. Prišel je iz Los Angelesa. Kot gost svojega italijanskega založnika bo na filmskem festi-valu prisostvoval prvi predstavi filma eMajhna njiva#, ki je napravljen po enem od nje-govih romanov. WASHINGTON. 21. — Prrc sednik Eisenhnwer je imenc va' Josepha C, Satterhwaitej »a pomočnik« državnega ta n ka za afriške zadeve. Gr za novo funkcijo v okviru di iuvnega tajništva, ki jo mori sedaj ie potrditi kongres. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.5, najnižja 21.1, zračni tlak 1006.3, stailen, veter 7 km za hodnik, vla®a 59 odstotkov, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25.8. Tržaški dnevnik Danes, PETEK. 22. avgusta Timotej, Zivoj Sonce vzide ob 5.13 in zatone _ 19.02. Dolžina dneva 13.49. vzide ob 13.50 in zatone ob zj.» Jutri, SOBOTA, 23. avgusta Filtp, Zdenka Priprave za upravne volitve Prihodnji teden skupščina Neodvisne socialistične zveze PSD/ bo predložila program in kandidatni listi na sestanku v torek - Nastop indipendentistov * Notranji misinski spori Sinoči se je sestalo vodstvo Neodvisne socialistične zveze in obširno razpravljalo o političnih in ideoloških vprašanjih delavskega gibanja. Vodstvo je sklenilo, da bo sklicalo skupščino članov prihodnji teden, kjer bodo na dnevnem redu omenjena vprašanja. Poleg tega je že sinoči vodstvo razpravljalo o kandidatni listi in o programu za bližnje občinske volitve. Tako program kot kandidatna lista bosta prav tako na dnevnem redu bližnje skupščine, ki bo obsezneje razpravljala tudi o tem vprašanju, ki je razumljivo tesno povezano s stališči do sploš- nih političnih in ideoloških jugovzhodu. Sprva se je zdelo, da gre le za domišljijo nekaterih ljudi, ki vidijo že v vsakem rneteom sputnik ali kakšno raketo, vendar so neznan svetleč predmet opazili tudi na tržaškem astronomskem zavodu, kjer je strokovnjakom tudi uspelo, da so ga fotografirali. Omenjeni predmet so opazili tudi v naslednjih nočnih urah, vendar je nemogoče ugotoviti, kaj predstavlja oziroma za kaj gre. Delavci »' j.jj red narodnih in aonun-ini, Klavirske skladbe Franz-; bert-a in Roberta Scb“, algn; 12.00 Melodije Johanna »n w, 12.15 Kmetijski nasveti Jg , VVerner EgigM: Švicarska* gj, o slovenskih gozdovih! lcm-ki iz oper Bedricna p. A n toni na Dvoraka in n načka: 13.15 Zabavna obvestila: 13.30 Josip 'Pguini Bernard: Možiček, balet 13.45 Skladbe in priredbe Nageleta poje Ljubljanski lJ(W ni zbor; 14.00 Kofnor'lt*o Ta*'1 ; Verdija in Puccinija; J{;K1 stična oddaja; 14.45 r J Cvetežar; 15.15 Zabavn 15.4O vmes obvestila in rekian a Iz svetovne kmjiževnosu ; jg.OO , renez Molnar: Gospod "““Ueol Koncert ob štirih; 17.1? -0jCjji-čajanka: 18.00 Iz naSh vov; 18.30 Edvard Gr'*«- 7-,jpi-v g-molu, o,p. 24: 1F43 jj 09 vostj iz znanosti in I Zabavna glasba, vm,es. LtgF in reklame: 20.00 Un 1* zbor iz Valparaisa PnJ^.-sgi redne pesmi: 20.15 ^ D«j* nanje-politični pregled| *^ jI.p Llidvviga van Oddaja o morju m P°™-ata rt 22.15 Zoltan Kodaly: S®"-čelo in klavir, op. 4; “L-nd-plesni orkester radia televizija 18.30 TV za otrol«- V{p, | «Skrivnosti džungle*: 20-> piof-20.50 «CaroseMo»; 21.00 jgre dalisi d’oro»: 22.15 Kital* batski variete; 22.45 Vesi- [ «j eSnik5*’1 Exceisior. 15.00: «Pot G. Montgomerv Fenice. 16.00: «Kitajska PETEK, 22. avgusta 1958 RADIO TRST A 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Življenja m usode. Willy Brandt, berlinski žu-pan»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Cl-ganskj orkester Rapha Brogiotti-ja- 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Velika dela slavnih mojstrov; 18.40 Trio Los Panohos; 18.55 Slavni violinisti; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehl n-ike; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz francoskega opernega sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Orkester Biilly May; 21.30 Beethoven-Fantazija za klavir, zbor in orkester op. 80; 21.50 Ansambel Bottby Hackett; 22.00 Dante Alighieri: «Božanska komedija -- i14.61.'. 28■ spev; v prevodu dr. Alojzija Gradnika, razlaga dr. Janko Jež; 22.20 Orkestra Ray Martin in Norrie Paramor: 22.45 Klasični skladatelji- 23.30 Glasba za lahko noč. RADIO TRST 14.30 Kulturne vesti; 17.30 Pošta na ploščah; 18.30 Lionel Hampton in njegov orkester- 18.50 Iz Avditorija: «Pesmi brez besed*; 19.10 Koncert tria Vatti-mc-Devett-i-Ferr ai. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 730 13,30, 13.00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30 17.15. 19.15, 22.30. 5.00-6.15 in 8.00-12.00 Prenos RL; 12 00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 12.50 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja: »Bomo sposobni odkupiti ves letošnji pridelek grozdja?*; 14.40 Popularne skladbe; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Beneške narodne pesmi; 15.40- 17.00 Prenos RL; 17.00 Nemški ritmični orkester; 17.25 Od melodije do melodije; 18.00 »Umetniki na počitnicah*; 18.10 Simfonični koncert; 19.00 Pojejo Narciso Parigi, Nlfla Pizzi, Luciano Tajoli, Eloisa Cianni in Gino Latilla; 19.30-22 15 Prenosi RL; 22.15 Igra Ohet Beker s •MilliluitiiliiHiiiiiiiiliiliiiimililliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiliiilii'11'1" V. Mature, Li Li Hua. p Nazionale. 16.00; »Goli 8rlc Wayne, K. Wynn „ ' Arcobaieno, 16.00: «KanOk človeška torpeda*. koJ? Supercinema. 16.00: »Brez ne», G. Cervi. Filodrammatico. Zaprto- m), Grattacielo. 16.00: »Hektar ' R. Schiaffino, M. Mastroi*' ^ Cristallo. 16.30: «U-Boat 55, brezna*, H. Felmy. W- , Capitol. 16.30: «Nisem v pica H1 glione*, S. Košina, Tina r N. Gallo ,, 0K Astra Roiano, 16.30: »Oko z C. Juergens. Technicoior- j* Alabarda. 16.00: «Osvobojr g>1. ruzalem*, S. Košina, K-taglia. , pfi* A hleba ran. 16.00: »Mož “ aa», G.arry Cooper. Luca. Se danes. Ariston. Glej letni kino- , D* Aurora. 16.30: «Lorella», Luca. Garibaldi. 16.00: »Gora , orlov«, A. Ladd, E. fr Ideal«. 16.30: «Smer T**' Grant, J. Garfield Impero. 16.30: »Močno fj1*, mi», W Holden, N. °JS£, j* Italia. 16.30: »Ml ado-poroW«,,j0 P-preizkušnji*, S. Steph«11 Bogarde, - Moderno. Zaprto u K Savona. 16.00: »Odrešeni« tfč jancev*, L. Barker in reno Viale. 16.00: «Osvajalci vso H. Carner in A Fra-nz-Vittorio Veneto. 15.45: rodno vohunstvo*, R. i” G- Page. -gi Belvedere. 16.30: «Ukr»" tramvaj*, A. Fabrizi. Massimo. 16.30; «Nevi<»na M. Stevens in F. F»rr Novo cine. 16.00: »Gusar ■ ga otoka*, B. Lancaster- NA PROSTEM , 1 Arena dei fiori. 20.15: «pe?daTfe' Parizu*, A. Hepburn, F- A Teohmicolor. .-11 > Arena Diana. 20.00: «Pr°fVi * pomilostitev*, M. Mori*0 Vallone. flK Ariston. 20.00- »Popolnom* r-Cadillac*, J. HolL-iday m . Douglas. ($f> Garibaldi. 20.30 in 22.00-zgoraj. . Marconi. 20.15: »Polnoč v h-ciscu*, T. Cu-rtis, M. PaVLW£ Paradiso, 20.00: «Džungla 0 p* šenih*, J. Payne i° ming. Ponziana. 20.00: »Zaro S, Koscina, H. Albers. sčope, Technicoior. 1,^t.jsl*, Roiano. 19.45: «Vr»ta K' Cinemascope. ,»etK Secolo Sv. Ivan, 20.00: h proti letečim krožnike0 ’ Marlovve, J. Taylor. Stadlo. 19.45: «Griči j Hunt er in N, Wood. K. rurmer m in. vvoou. r. Valmaura. 20.00: acBofj . mrtev«, D. Martin in ^ OD VČERAJ DO DANES ( UPPSKA PKONVETA ) Izvršni odbor SPZ v Trstu bo imel sejo danes ob 18. uri na sedežu. Obveščamo vse obiskovalce, da Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15-11. zopet redno posluje. SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 6. sept. t. 1. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Ul. R. Manna 29. Isto-tam naj se vpišejo tudi gojenci, ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, Tri bodo posečali novo ustanovljene podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika. Pričetek pouVra bo v ponedeljek 8, septembra t. 1. RAVNATELJSTVO ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1958-59 se bodo začela 1. septembra in se zaključijo 25. septembra. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17, septem- iz 11 bra s pismeno nalogo janščine. ^ JF Potrebne informacij® (jeU'r bijo v tajništvu vsak nik od 10. do 12. ure. «» ------ ROJSTVA. SMRTI IN rfio! Dne 21. avgusta se )e rj Trstu 10 otrok, umrlo J* poroke so bile 4 ce ttj. nica Anna Maria B i anC affidZt UMRLI SO: 76-letni Gladi, 81-letna Giuseppih^icC*'a vd, Podberscik, 60-1 d h1j-jf, Corte, 68-ietni Josip V1 letni Giuseppe Fllippi- — eKAH*1 NOČNA SLUŽBA v avgustu crskl in s strašnim |7om Preleti prisotne, gologlava ženska se vtem toTa &J.d* je tu’ ~ reče -kamo morate- Vsi ža' r~ Čakati? Moški ldTigne pogled ko *J' p®*1311 — zastoka, J razumel situacijo. Havo^in To V a0t’ kimal z b®l kot k , rokam' 21' Toda v t bolneSa otročička. Pacient- Zenutku> ko so ostali muTone!6 miSliH’ da ie vse-kloni naglo vstane. Pri- iel niA6 8ospoc*u. ki je se-lemu nasproti, in reče: Neveklo. mafae^to)6 prestra®i, od- "P/ša sosedi °d **>« v5krn. Ncveklov. Pro- - N u J mu ie? Pak NevekTo® NTeVek,0V’ am' 1We Hotel Je m0:ie - *tre sem vas vprašati botei Sem° me bc>ii zob — •bora t Vas vprašati, če se __ /u ras čakati? plei grlri®3' Tu ie lako' Naj' »ali. zl° onb ki so se vpi- — f. al niste prišli prej. kako. v”16 Z°b boli? In se Vs0 B . so noč nisem spal. «i devat S6m se sPrehajal in *°Ple f,i^,^alproi hladne, nato ^ajal z dk6> ga ?rel in ial je , ramom, mu doda-Pa- beit*P °e 'z lekarne, on "ahati Ja’ node in noče od- 8'eda*’°Spod kfeveklo ostro po- n ,lz njegovih oči se srd t®ka e a J °oi se la fat 'r • Nato mirno sede Vo, °Je ponovno dvignil gla- Ca Poln da ie čakaln’- bilo več ni'’ V ni6j '*btov t" er|ega od pa-"iiitl. ' ' so kili prišli pred *bajdpne ’n v trenutku se Pred zdravnikom. Heve]t]aVo*l'*®l in gospoda ?'bacij0 ?zno potisne v orle zdein j° vsem sodeč, se ba nudi’ J* Pravljenje zo-!ko radost *Vniku velikan- 8* nasmoli6 torej z vami? — " zl zdravnik 8p°d Nevpsf b0li ~ reže 8°' — n . In se namrgodi. ^ravmu m°S°če, — meni danes prvi*01,bi kaj takega Mrvic slisal. kolj, __da mene zob strašno Veklo , "»Ijuje gospod Ne-jsj0 e Se bolj namrgodi. deli, )jaj “o- zdaj bomo vi- veste- priaeI bi Gl j. ^evekl0 nrU®iŽ in gospod p poisoe z očmi vrata "a naslo^ia7n polozUe glavo Gosd . Ir! odprite usta. "koga »,■ ^eveklo ponovno k‘k. 'ako 1 kn!" Pa iztegne 3®-k*jilu. je . 1 kil pri ob- ,f.izgne v ! hladnega mu p'*kave„. Usta 'n se dotakne ^ p ® zoba. *t'f'd NevekeU' ~ zarjove go- ^ To ‘n Sk0Či’ Zdravnik ^6 z'vec, — reče ‘bati. mirno — Izvodite vekla ^ n pr'me gospoda b°Sadi sn»t r!me ln ®a nežno *e. obrne f na st°lico. Nato ‘k^rumentn, za<4pe brskati po " Gosn j na mizici. P'rvo:^fod doktor, ja« sem tZsv* zdr^ 6110, le mimo, — 'fEa ~ Ne bo nič n Syeder ?ag,°' zelo'6 začne vrteti, Vrt Zd''o. kotal'°' tak° da se k • Cuu bl se sploh ne ri'®nje . fe ie le nekakšno Gospo'd m! S’,kanie kače. , ~~ Gosnna V6kl° se dvigne: ^ Pervozenf0ktor' Straa,’° !n ""rno®1'^0’ gosPod dragi, n st°Pi hi.T re4e zdravnik GVhes 'iz© i . Ne b Posadil „ ga p0‘ °za in l a stolico. — z?Vraznik čl a stvar' To ie g*’,''iegovo°V,6StVa' Njegovo n le že Uničenje. Mno- od1 Vzela žS V3 brez kruha, Vo»r'a vrataV ie in jim > človek norišnic. Ner-VoiuZ ®no .J' dejansko stal-olH* Položit?0/ grobu. Iz-rrite Usta 8 av° nazaj in avwp°d Nevp. , s« at in t6^. uboga kot ust apet Prih^0 krenčanje >; B^kza njegovim V. Joooit ”* Brrrr... in d„krikne gospo-d Op^evnik s ‘gne komolce, hiaj le kot siji akne in ga na*/'gel na!’kar. ki j. ko-J ^epih potez e'!eklo sc pnme za lice. vtem pa mu iz oči zeva strah. Zdravnik je bil hiter človek in je trenutek zamegle-nih čutov izkoristil. Preden se je gospod Neveklo zavedel, je bila naprava bolečin in rajskega blaženstva že v ustih, ki jih je bil pozabil zapreti. Bzzzzz... Brrrrr... — Joooj! — krikne pacient tokrat s še odločnejšim glasom. Toda to vas ne more boleti — reče zdravnik že malo nervozen. — Čistim vam le robove, — Tolda jaz sem nervozen, gospod doktor. — Če boste pametni, bomo v trenutku končali. Zdravnik je govoril strogo, hkrati pa dovolj ljubeznivo. Strahoten «jooooj», ki ga je izzvala njegova intervencija, je bilo prav gotovo nekaj najstrašnejšega, kar je bil kdaj koli od svojih pacientov slišal. Gospod Neveklo, ki ga je prevzel neskončen obup, je spuščal vedno bolj strašne krike, dokler se niso vsi zlili v eno dolgo, strahotno rjovenje. Zdravnik se je končno zbral in se vrgel na gospoda Nevekla, da bi mu z dlanjo zaprl usta. — Gospod, prosim vas, zberite se! — ga je tolažil. — Uuuuu...! — zaključi gospod Neveklo. — Toda ne boste nič več delali? Me boste pustili pri miru? — Ne morem. Moram vam data zdravilo. — Nočem, — odgovori gospod Neveklo trmasto. — Toida, človek, morate! Lahko se vam vnamejo čeljusti, ali pa dobite zastrupitev krvi. — Za boga! — zastoka gospod Neveklo ln pomisli na ljudi v čakalnioi. Nato se prime za giavo in za trenutek ostane miren. Zdravnik, kateremu se je vrnila odločnost, začne s pripravami za nadaljevanje pričetega dela. Ko je pacienta poprosil, naj ponovno nasloni glavo in odpre usta, Neveklo reče: — Cim me bc zabolelo, bom kriknil! — Ker se je spominjal prejšnje scene, je bil zdravnik 'e-lo obziren. Na obrazu se mu je risala bojazen pred nevo eksplozijo pacientovega rjo-vanja. Gospod Neveklo se je pripravljal na nekaj velikega, na nekaj, kar bi bilo več kot vse ono, kar je doslej pokazal zdravniku. In glej, ni mu uspelo. Vložek z arsenom je bil vložen v kanal zoba z brezkončno nežnostjo. Vse o-stalo je potekalo tako, da je Neveklo mislil, kot bi bil Gargantua, v čigar ustih se sprehaja princesa, ki ga s pavovim perjem ščegeta pc hrbtu. Bil je miren kot otrok, ki se je dobro izjokal in je sedaj zaspan. Le nekje na periferiji njegove zavesti je lebdela predstava, da ga bo to nenadoma zabolelo in da bo mpral kričati. Zdravnik mu je moral dvakrat ponoviti, naj si spere usta, preden je dojel, da je operacija končana in da sme zapreti usta. Ko je gospod Neveklo vstal, sta se zdravnik in pacient nekaj trenutkov brez besed gledala. Končno je gospod Neveklo rekel: — Gospod doktor, ni me bolelo. — No, vidite — reče zdravnik, zadovoljen nad takšnim zaključkom. — Moram vam priznati, gospod doktor, da me sploh ni bolelo. Niti tedaj, ko ste mi vrtali zob. Gospod doktor, vi imate zlate roke! — Cernu ste pa tako kričali? — zajeclja zdravnik poražen nad takim koncem. — Samo zato, ker sem se tako bal in sem hotel vplivati na vas, da boste bolj obziren. Toda to ni bilo potrebno. Častna beseda, vi ste neverjetno sposoben in obziren zdravnik. In ko se je vljudno priklonil, je gospod Neveklo zapustil ordinacijo. Zdravnik se globoko oddahne in stopi k ogledalu, da bi si ogledal svojo zunanjost, ker je čutil, kot bi se bil z nekom boril in borbo izgubil. Popravi si kravato in si z dlanjo pogladi lase ter stopi k vratom, ki se odpirajo v čakalnico, da bi poklical naslednjega pacienta. Toda na njegov poziv mu odgovori le grobna tišina. Čakalnica je bila prazna. Žepna ruta, ki je ležala na podu, in neka prevrnjena stolica sta pričali, da so pacienti zapustili čakalnico v paničnem begu. Zdravnik je nekaj trenutkov mirno zrl v strašno praznino, nato se obrnil in bil v dveh korakih že na drugi strani ordinacije pri oknu. Na ulici, na trotoarju na nasprotni strani, je stala skupinica ljudi, moških in žensk, ki so razburjeno gestikulirali. Po ulici pa je korakal gospod Neveklo. Po tem, kako je držal upognjeno glavo, je bilo jasno, da spet drži roko na ustih, Nismo v New Yorku ampak sredi Rima, vendar sta divja plesalca «Rock and rollan z onstran luže: ona j« filmska zvezda Mamie van Doren, on pa neki ameriški študent, ki je trenutno v Rimu- Plešeta v prostorih rimskega *USIS» V Iraku je sluga postal gospodar Okrog 70 milijonov funtov šterlingov državnega dohodka je polnilo žepe iraških bogatašev Eno izmed vprašanj, ki še vedno vzbujajo radovednost v novinarskih krogih v Bagdadu je naslednje; kako je mogoče, da je imel zunanji svetpOvšem zgrešeno mišljenje o resničnem ekonomskem po-iožaju v Iraku, o življenju iraškega prebivalstva in o u-porabi bajeslovnih denarnih sredstev, ki jih je Irak dobival od prodaje petroleja? ~ Vedno in povsod se je nam-ve£ govorilo o Iraku, kot o najtoogatej-ši državi Srednje- ga vzhoda, o državi, katere življenjski standard se je približeval standardu najnaprednejših evropskih držav. Kadar se je govorilo o dobro urejeni državi, z dobro gospo, darsko politiko, tedaj se je vedno vzelo za primer Irak, ki je baje vse svoje dohodke vlagal v gradnjo novih stanovanjskih hiš, modernih cest iiiiiiiiiiiiiiiitHiiiimMiffiiiitiiiitiiiiittiiiimiiiiii iiiHiiiiiiiiiiiMitiiiiifitiiiiiiiiHiiiiittiMHtitiiiHiiJluiiiiiiiiiniiiiiiiHiimtiiiiiimiiiiittifitHiiiiiHtiiiiiiiiiiimitniiinitMittiiiHiitmiimittiiiiiHiiiii ZNANOST JE VEDNO DALEČ PRED STVARNOSTJO Odkod «neizčrpnost» —————— Temeljito proučevanje Sonca je znanstvenike navedlo do tega, kako oskrbeti človeštvo z zadostnimi viri pogonske sile Znanost, posebno teoretična, vedno daleč brzi pred stvarnostjo. Zato ni nič čudnega, da so se na zadnjem X. mednarodnem kongresu astronomov v Moskvi, ki se je predvčerajšnjem končal, sicer le mimogrede, ukvarjali tudi z možnostjo izkoriščanja sončne energije na Zemlji. To ni nič čudnega, kajti Sonce odda Zemlji v eni sami sekundi t >iiko energije, kolikor je ves svet proizvede v nekaj dneh. Trenutno ima človeštvo na razpolago še veliko virov pogonske energije. 70 odstotkov potreb mu krijejo termične centrale, premogovniki in naf. tovi vrelci, 30 odstotkov mu dajejo hidrocentrale. Trenutno je teh energetskih virov torej dovolj. Kaj pa bi bilo, če bi vsi ti izvori nenadoma usahnili. Na Zemlji bi odobno življenje v trenutku zamrlo in človek bi se vrnil življenje daljnih prednikov pred tisoči let. To je sicer nemogoče, toda že okoli leta 2000 se bo potrošnja energije povečala za 8-krat in zalege premoga, nafte in drugih »klasičnih« energetskih vi. rov bodo prej ali slej pri kraju. Novo obdobje v razvoju e-•lergetike nam odpira mirnodobska uporaba atomskega jecra in v mnogih državah grade ali vsaj načrtujejo o-gromne atomske reaktorje in atomske centrale, ki izkorišča, jo ali bodo izkoriščale uran, torij in druge prvine. Ze v r.ašem stoletju bo atomska e-nergija veliko dala. To bo človeštvu omogočilo, da bo proizvodnjo energije podeseto, ril. Toda vse to ne bo dokonč. no rešilo človeštva pred njegovo stalno naraščajočo »lakoto« po pogonski sili, kajti tudi urana in torija bo prej ali slej zmanjkalo. Človek bo končno rešen skrbi šele tedaj, ko se bo naučil izzvati in kontrolirati procese atomske sinteze. Ti procesi imajo glavno besedo v razvoju številnih zvezd v vsemirju in potem takem tudi Sonca. In zaradi teh procesov so vsi ti nebesni svetovi nekakšni velikanski generatorji energije, ki svojo ener, gijo razpršujejo v vsemirje. Zato bo kontroliranje jedrske sinteze omogočilo, da pride človek zares do neizčrpnih virov «surovin». Eno najbolj čudovitih lastnosti Sonca je v tem da niti za trenutek ne preneha oddajati svoje toplote in svetlobe in to v tolikšnih količinah, jih težko zamislimo. V vsaki sekundi odda Sonce toli. ko energije, kolikor je človeštvo pri sedanjem razvoju tehnike ne more proizvesti niti v sto milijonih let. Pri tem pa moramo jemati v poštev še to, da Sonce razdaja toliko energije že milijarde let in da je v vsej tej dobi le malo zmanjšalo svoje bogastvo. To svojo »neizčrpnost« •liiiiiiliiiiinOiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii lunin Plezalec kriv bratove smrti? BOČEN, 21. — Jugelbert Schultes, to je tisti 32-letni planinec, ki je čudežno ušel smrti na severni steni Groda dei Toni, je včeraj odpotoval v Hausham (Oberlingen), kjer je doma, da bi- staršem sporočil smrt 22-letnega brata Hermana. Medtem se je zvedelo, da je nesrečo zakrivil verjetno Jugelbert, ki je namesto po smeri Schranzhofer ubral težjo pot po več sto metrov visoki navpični steni. Jugelber-tov brat namteč ni bil tako spreten planinec, zato ni mogel napora vzdržati in je treščil kakih 40 m globoko in se ubil. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif itiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiittttiiiiiiif umni iiitaitiiiHiii POMENEK 0 JEZIKU Kapitan stoji na poveljniškem mostu m opazuje skozi daljnogled obzorje. Tudi podmornica ima svojega kapitana. Kapitan se reši ob nesreči zadnji. KAPITAN KAPETAN Kapetan je pregledal svojo četo. Tudi poveljnik nogometnega moštva je kapetan. Prav tako je kapetan poveljnik gasilcev, policajev, financarjev itd. SLABO: Ko je Srečko končal šolo, je vprašal za službo. Za sobo so vprašali 10.000 lir mesečne najemnine. Vprašaj državo za podporo! Za rabljeno kolo je_________________________ trgovec vprašal skoro toliko kot za novo. Koliko vpraša krojač, ki ti dela za obleko, za delo? DOBRO: Ko je Srečko končal šolo, je prosil za službo. Za sobo so zahtevali... Prosi državo za podporo! Za rabljeno kolo je trgovec zahteval skoro toliko kot za novo. Koliko zahteva krojač... g« • SLABO: Naš nogometni kljub ima mnogo prijateljev. Klub temu pa se ne more prav razmahniti. Klub vsem zaprekam pa smo prepričani, da... Vpraša za službo Klub Kljub DOBRO: Naš nogometni klub ima... Kljub temu pa se... Kljub vsem zaprekam... je znanost pojasnila le pred kratkim. In to odkritje je ime. lo velik pomen v raziskovanju problema, ki je povezan s praktičnim kontroliranjem jedrske sinteze, ki smo jo prej omenili. Ce bi na pr. bilo Sonce le krogla polna nafte in premoga, bi kmalu zgorelo, morda že v nekaj tisoč letih. Zato je bila predpostavka, da ustvarja Sonce svojo mogočno energijo s pomočjo izgorevanja kakršnega koli goriva, že zdavnaj izločena. Proti njej govori tudi kemična sestava Sonca. 50 odstotkov sončne mase odpade na vodik, 40 na helij in le lo odstotkov na druge kemične elemente, med katerimi je tudi kisik, brez katerega si izgorevanja niti ne moremo zamisliti. Dolgo časa je med znanstve. niki prevladovala domneva, da se sončna energija ustvarja zaradi zgoščevanja zvezdne mase pod ‘ silo velikanskega pritiska. Toda tudi *a domneva je odpadla. Računi so namreč pokazali, da bi to zgoščevanje moglo zagotoviti Soncu energije kvečjemu za deset milijbnov let. Znanstveniki so prišli do sklepa, da je to le en element, ali bolje pogoj za to, da je Sonce oni velikanski generator energije, c katerem govorimo. Znanost je prišla do prepričanja, da je neposredni vzrok »neizčrpnosti« Sonca v tem, ker se v njegovi notranjosti pod vplivom izredno visokih tempera, tur in seveda pritiska razvija proces tako imenovane jedrske sinteze. Kot je znano, so atomi tvarin, ki nas obdajajo, v neprestanem premikanju in to z brzino, ki s povečanjem temperature naglo narašča. Vodikovi atomi se na pr. pri sobni tefnperaturi premikajo brzino 2 km na sekundo. Ne glede na svoj neznatni obseg, saj meri atom vodika komaj stomilijonski del centimetra, atomi plina neprestano treskajo drug ob drugega m to zaradi tega, ker jih je v enem kubičnem centimetru, v navadnih pogojih, neverjetno veliko. Ce bi mogli ves te atome iž’ enega kubičnega centimetra razvrstiti drugega za drugim v eno verigo, bi ta tenka verižica bila dolga okoli 100 milijonov kilometrov. Toda brzina, g katero atomi treskajo drug v drugega, j^ še neznatna in praktično ne povzroča skoraj nikakšne energije, ker se atomi pri takem počasnem medsebojnem trčenju ne razbijejo. Vse drugače pa je tedaj, če se ta proces dogaja pri temperaturi 10, 15 ali celo 20 milijonov stopinj, kakršno imamo v notranjosti Sonca. V teh pogojih doseže brzina atomov tudi BOO kilometrov na sekundo in pri medsebojnih trčenjih ob tej brzini se atomi razbijejo, se pravi, da se elektroni ločijo od jedra. Temu pravimo jo-nizacija. Pri trčenjih se u-stvarja tudi svetloba in rentgenski žarki, kar jonizacijo povečuje. Kakršna koli tvarina se pri tolikšnih temperaturah spreminja v zmes elektronov in «golih» jeder — v elektrojedrni plin, ki mu znanstveno pravimo plazma. Za razliko od navadne tvarine, v kateri se elektroni vrtijo okoli jedra in tvorijo atomski ovoj, sodelujejo v plazmi elektroni in jedra v kaotičnem toplotnem «vrenju» in v tem primeru postane plazma element, ki ga lahko rnnogo bolj stisnemo kot prej, ker so jedra atomov stotisoče krat manjša od celih atomov. Zato postane strnjenost plazme tisoče in milijone krat večja od strnjenosti materije v navadnih, normalnih pogojih. Zato je tudi teža enega kubičnega centimetra tvarine, od katere je sestavljeno sončno jedro, stokrat večja od teže kubičnega centimetra vo. de. In tudi v tej tako gosto strnjeni plazmi prihaja do mo. gočnih in pogostih trčenj med atomskimi jedri in elektroni. Posledica tega je spajanje jeder pri čemer pa se ustvarjajo velikanske količine energije. Tako smo si ogledali bistvo jedrske sinteze kot vira energije. Na koncu si bomo še ogledali, kako pride do sinteze jeder v notranjosti Sonca. U-čenjaki so glede tega proučevali sledeče dejstvo: Pokazalo se je, da se pri naraščanju velikosti mnogih zvezd, količina vodika v njih zmanjšuje, hkrati pa veča količina helija. Od tod predpostavka o sintezi jedra helija iz vodika ket glavnega vira sončne e-r ergije. To predpostavko so računi potrdili. Pri tem seveda pride tudi do sintež drugih elementov Sonca. Razne reakcije jedrne sinteze so bile preizkušene tudi v laboratorijih. Količina ener. gije, ki se pri tem sprosti, je tudi do deset milijonov krat večja od količine energije, ki se ustvarja v procesih kemične reakcije (navadno izgorevanje). Zato je razumljivo, da se problem kontroliranja jedrne sinteze pojavlja kot največji problem sodobne teh. nike in znanosti. Najbolj izrazit primer tega poizkusa je britanska »Zeta«, v Sovjetski zvezi pa 'se u-kvarjajo s tako imenovanim «umetnim Soncem«. Kaže, da so na dobri poti. ter za dviganje življenjskih pogojev. Skratka: Irak je služil za primer srečne države, kjer so državljani živeli tako dobro, da so pozabili na svoje nacionalne težnje ter da so bili zadovoljni celo z najbolj diktatorskim nečloveškim in nepopularnim režimom. Mnogi se še danes spominjajo člankov, ki so jih o življenju v Iraku objavljali tako poznani časopisi in revije, kot vo na primer: «Reader’s Digge stu«, »Life« in popularni »Time«. V vseh člankih so bili pravi slavospevi Nuri Saido-vi gospodarski politiki, ki je tako skrbela za blagostanje iraškega prebivalstva. Prvo srečanje z Irakom po revoluciji, ki je zlomila dotedanji režim, je bilo za novinarje, ki so prihiteli iz vseh krajev sveta, naravnost katastrofalno. V glavi so imeli še sliko srečne iraške dežele, kot so jim jo opisovali razni a-meriški in angleški časopisi — znašli pa so se v Bagdadu, polnem beračev in tolikšne bede, kolikršno niso še v življenju videli. Teorija torej ni odgovarjala praksi. Irak je v resnici zelo bogata dežela. Petrolej, kmetijstvo in sadjarstvo, predstavljajo tako visok državni dohodek, da bi lahko bilo z njegovo pomočjo življenje v tej državi res pravi paradiž. Po sporazumih s tujimi petrolejskimi družbami, prejema namreč Irak za tono nafte dva funta šterlinga. Samo to mu prinaša letno okrog 70 milijonov funtov šterlingov (200 milijonov dolarjev). Po pisanju že orej omenjenih ameriških časopisov in re. vij, bi človek sklepal, da je Nuri Said, ki ga je ogorčeno ljudstvo na dan vstaje ubilo, rakazal vsako leto, za izboljšanje življenjskega standarda, 35 milijonov funtov šterlingov. Nočemo tukaj razčiščeva. ti vprašanja, koliko od te vso. te je bilo resnično uporabljene v korist prebivalstva. Poglejmo samo, kako se je Nuri Saidova gospodarska politika odražala v iraškem gospodarstvu in s tem v zvezi v življenju iraškega prebivalstva. Res je, da je Nuri Said ukazal zgraditi nekaj stanovanjskih blokov, toda to še zdaleč ni pomagalo, da bi se življenjski pogoji v Iraku izboljšali. •Da se izognemo podrobnemu opisovanju celotnega carinske, ga sistema, ki je šel na roko bogatim, ter je pritiskal samo ubogo rajo, vam bomo raje povedali zgodbo o slugi m gospodarju, ki jo radi pripovedujejo v Iraku in ki je nekakšna slika prejšnjega živ. ljenja v tej državi: Bil je sluga, ki je delal za svojčga bogatega gospodarja od ranega jutra, do poznega mraka. Za svoje zvesto delo pa je prejemal zelo nizko pla. čo. Toda še ta denar, ki ga je zaslužil, ga je iz bojazni, da ostane nekega dne na cesti, spravljal ter si ni privoščil niti najnujnejšega. Oblečen je bil v strgane cunje, bil je bos in za kosilo mu je zadostovalo nekaj dateljnov. Njegov gospodar, ki je bil eden najbogatejših trgovcev pa je zasumil, da si sluga hrani denar. Požrešen kot je bil, je hotel izvleči iz sluge še to, kar mu je za njegovo delo plačeval. Začel mu je hvaliti svoje blago v trgovini ter ga je tako zmešal, da si je sluga res kupil pri njem obleko, za katero je dal vse svoje prihranke. To je zgodba o slugi. Toda nekaj podobnega se je dogaja, lo vsa dolga leta v Iraku. Petrolejske družbe so sicer gradile slabe ceste, toda za te ceste jim je iraška vlada izplačevala denar, ki ga je malo prej od njih dobila za »vaj petrolej. Irak je imel petrolej, vendar ga je lahko prodajal samo državam, ki so imele dogovore z določenimi petrolejskimi družbami. Vj bagdadskih trgovinah je bilo na prodajo lepa in dobro blago, toda to blago je bilo samo angleškega in ameriškega izvora in si ga domačin seveda ni mogel kupiti. Bil je to začaran krog, ki se je vrtel okrog iraškega ljudstva, ki od vsega svojega bogastva ni imelo nobene koristi. Takšen je bil sistem. Toda gospodarji v Iraku niso računali z neko malenkostjo; da je namreč sluga tudi človek, ki ima svoje možgane in ki ga mržnja in srd lahko prisilita, da se upre. Sedaj je sluga gospodar, ima pa izkustva sluge. Sam dobro ve, kako mora uporabiti dohodke, da si izboljša življenje in da ne napravi napak, ki jih je delal njegov gospodar. Predsednik Tito je bil te dni na obisku na Štajerskem. Obiskal je Maribor Velenje in Ravne na Koroškem. Na sliki ga vidimo v družbi Mihe Marinka in Franca Leskovška v velenjskem rudniku ■iiiiiiiaiiiiuiifi mn im iiiiioiiin litini mi intimnimi imunimi m...nnnnnuiinunnnnnnnnnnnnil KULTURNE VESTI Tolstojev «Hadži Murat» v ital.-jug. koprodukciji Italijanski filmski producenti in črnogorsko proizvodno podjetje »Loučen filmu so podpisali v Rimu pogodbo o snemanju koo-produkcijskega filma »Hadži Murats po istoimenskem — Ker ste izpubili milijone, vam poklanjam tolažilno nagrado... Tolstojevem romanu. Predložen je bil tudi scenarij, ki sta ga napisala italijanski scenarist Gino de Sanc-tis in Akoš Tolnaj. Film bodo posneli v Budvi, na Ivanovih Koritih in v Reki Crno jeviča. S snemanjem bodo začeli prve dni oktobra. 23. VIII. beograjska TV 23. avgusta, to je ni dan otvoritve drugega beograjskega sejma, bo začela s programom beograjska televizija. Program med sejmom bodo oddajali iz studiu in iz posebnih reportažnih vozil. Kakor sodijo, bo-do te oddaje lahko sprejemali v Novem Sadu, Mia■ denovcu in v drugih krajih v tem premeru. Iz studia ali reportažnih vozil bodo oddajali na posebnih mikrovalovnih zvezah do dveh televizijskih oddajnikov na Avali in Fruški gori, katerih antene bodo prenašale dalje. Uradni začetek oddajan ja pa bo šele tedaj, ko bodo montirali vse naprave v novem poslopju, kakor tudi oddajnike in naprav« za mikrovalovne zveze na progi Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana. Nove izkopanine Ekipe arheološkega inšti-tuta Srbske akademije znanosti, raziskujejo v sodelovanju z muzeji v Zajeiaru, Negotinu in Prokuplju, več nekdanjih rimskih in bizantinskih naselij. Pr. izkopavanju v Gamzigradu pri Za-ječaru, kjer je v pozni an- tiki stala rimska trdnjava, so našli dobro ohranjene zgradbe s čudovitimi figuralnimi mozaiki. Začeli so raziskovati tudi nekdanje rimske obmejne utrdbe na levem bregu Donave in pri Dolnjem Milanovcu. Začeli so odkopavali bizantinsko naselje v Bregovini pri Prokuplju. V vseh teh krajih so našli pomembne arhitektonske sponienike, pa tudi lepe freske m mozaike. HOROSKOP ZA DANES _ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite se osebe, ki se vam preveč vsiljuje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne prenaglite se z vaš.ml načrti. Seveda pa ne smeste obupati. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Obeta se vam uspeh, ki vam bi znal prinesti trajno blagostanje, RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Vaše zdravstveno stanje ni preveč dobro. Ne precenjujte svojih sil. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Obljuba bo izpolnjena. Dober prijatelj vam bo pomagal. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vašo iskrenost bi lahko napačno tolmačili. Bodite previdni. TEHTNICA (od 23. 9. do -2. 10.) V poslovnih zadevah bo slo vse po sreči. Prijeten Izlet. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Na delu bodo od vas zahtevali več kiot zmorete. Obisk. strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Dan, poln nepredvidenih dogodkov, ki pa bodo v glavnem ugodni. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Imejte razumevanje z osebo, ki vam je naklonjena. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pridobili si boste nove prijatelje, ki vam bodo izkazali veliko uslugo. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Nekdo spletkar: za vašim hrbtom. Vendar vam ne bo mogel škoditi. VACLAV REZAČ KOMU JE SLUŽILO OGROMNO PETROLEJSKO Goriško-beneškl dnevnik Vprašanje preskrbe naših krajev z vodo Višji svet pristojnega ministrstva odobril načrt za krast« omrežje Z deli naj se prične čimprej Težnja kraškega prebival- m motocikel. Srečne roke pa čaka še veliko drugih praktičnih daril, ki bodo dvignila zanimanje za to koristno ini. ciativo. kakor tudi prebivalstva Mvodenjsk* občine, da bi pri, št« do vodovoda, se je te dni *e za nekaj korakov približata uresničitvi. S tem ne trdimo, da bo vodovod, ki bo napajal te kraje, zgrajen prihodnje leto, ker bi to pomenilo ustvarjati nepotrebni optimizem, kateremu bi lahko sledilo še večje razočaranje. Hočemo le opozoriti javnost, da J* predsedstvo CAFO prejelo uradno obvestilo, da je višji svet ministrstva za javna dela odobril načrte za namestitev glavnih in stranskih vodovodnih cevi, ki bodo dovajale vodo na Vrh in v Mar-tirščino, ki sta zaradi kraške ga terena zelo slabo založeni z vodo Ko bodo vodo napeljali na Vrh in v Martinščino. bodo z novim vodovodom, ki bo črpal vodo pri Zdravščini, povezali tudi Doberdob in Poljane, pozneie pa vse vasi doberdob-ske občine. Vsi prebivalci teh občin želijo, da bi s pričetkom del preveč ne zavlačevali. Sestanek občinskega odbora Po krajših počitnicah se je sestal odbor občinskega sveta v Gorici. Razpravljal je o raznih vprašanjih, ki se tičejo administracije. Preostali dei seje so posvetili prihodnjemu zasedanju občinskega stota. Pripravili so tudi dnevni red, o katerem bodo razpravljali Opozorilo Dijaške Matice Opozarjamo starše in dijake ki nameravajo prositi za sprejem v Dijaški dom, da h.tro vložijo prošnjo, ker bo rok za njihov sprejem kmalu potekel. Obenem sporočamo dijakom, ki imajo popravne izpite, da so se v Dijaškem domu že začele pripravljalne lekcije. Pojasnila se dobe v jutranjih u-rah v Dijaškem domu. Odbor Dijaške Matice Gorica «» PSDI in prosta cona Danes zvečer bo na sedežu ESDI v Gorici sestanek sek-cijskega odbora, občinskih in pokrajinskega svetovalca Razpravljali bodo o pravilniku proste cone. V nedeljo izvolitev «najlepše graščakinjo V nedeljo bodo na gradu izvolili najlepšo mladenko naše pokrajine. Nadeli ji bodo naslov «Najlepša graščakinja«. Izvoljenka bo prejela več nagrad; brezplačno bo odšla tudi en teden v Lignano. Pričetek ob 21. uri. Igral bo orkester «Cosmaro». «»—— 5000 daril za srečolov ECA V dvorani Petrarca so na obsežnih policah namestili že okoli 5000 najrazličnejših daril za srečolov v korist občinske podporne ustanove ECA. Pričetek srečolova bo v soboto. Kakor smo že poročali, bosta največja dobitka televizor Državna reprezentanca odbojkarjev v Gorici Sinoči' ob 20. uri so se z viakom pripeljali v Gorico člani državne reprezentance v odbojki, ki bodo po skupnem treningu v dvorani »Gin-nastice« odpotovali na evropsko prvenstvo, ki bo od 30. septembra do 10. oktobra v Pragi. Na trening je bilo poklicanih 12 reprezentantov, ki so pod vodstvom zveznega trenerja Trinajstiča. Trenirali bodo vsak dan od 9. do 12. m od 17.30 do 20. ure. V soboto 23. avgusta ob 21. uri bodo, razdeljeni v dve moštvi, zaigrali po vseh pravilih tekmovanja. Vsi treningi in tekmovanja bodo dostopna občinstvu. «Azzurri» stanujejo v hotelu «Posta». TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 26.4 stopinje ob 12.40, najnižja 16 stopinj ob 2.20. Povprečna j — ---------- ^ . mascope ’ vlaga v 24 urah 65 odstotkov. | MODERNO. Ali se poletje poslavlja od nas? Lahko hi rekli. da je kar čez noč postalo znosnejše. Nevihte, ki so zajele severno 1-talijo, zlasti pa alpski del, so prijetno ohladile ozračje, ki je postajalo okoli velikega šmarna spet presneto nadležno. Zvečer je jopič postal spet priljubljeno oblačilo zenske pa so že povlekle iz omar površnike. Tud. led je izginil z miz, kjer je hil prejšnje dni stalni gost v družbi vsakovrstnih hladilnih pijač. Tako v mestih, veliko hladneje pa je v višjih legah in v krajih, kjer je veliko gozdov. Tam se poletje zelo na-gio poslavlja. Po vsem tem lahko z gotovostjo trdimo, da nas vročina ne bo več kuhala v taki meri, kot nas je. Imeli bomo če marsikak lep dan, ki bo kot nalašč za prijetno kopel v morju in še prijetnejši izlet v hribe, toda vse to bo že uvod v melanholično jesen. —*»--------------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: «2ivljenje Bu-sterja Keatona«. VERDI. 17.15: «Mr. Rock and roil«, Freed Aster. VITTOHIA. 17.00: »Alibi pod snegom«, B. Cath in A. Ban-croft. CENTRALE. 17.00: »Pokol pri Velikih vodnjakih«, B. Sullivan, M. Selman; cine-mascope v barvah. 17.00: »Jaguar«. 3. dan evropskega atletskega prvenstva Atleti SZ so včera] pospravili polovico razpoložljivih kolafn Novi prvaki: Kuznecov - deseteroboj, Bystrova - peteroboj, Itkina - 400 m, Bala-sova - višina, Rut - kladivo, Wrighton - 400 m, Young - 100 m ž., Rawson - 800 m STOCKHOLM, 21. — Z današnjim dnem je evropsko atletsko prvenstvo vstopilo v najvažnejše poglavje borbe za kolajne in točke, saj so samo danes razdelili med tekmovalce po S zlatih, srebrnih in bronastih kolajn za prva, druga oz. tretja mesta v finalnih disciplinah. Novi evropski prvaki so danes postali: Kuznecov (SZ) v deseteroboju z rezultatom novega rekorda, Bystrova (SZ) v pete- roboju, Rut (Poljska) v metu kladiva z novim rekordom, Balasova (Rom.) v višino za ženske z novim rekordom. VVrighton (V.B.) na 400 m, Young (V.B.) na 100 m za ženske, Ravvson (V.B.) na 000 m in Itkina (SZ) na 4M m za ženske. Poleg treh novih rekordov prvenstev je bilo izboljšanih tudi več državnih rekordov. Največ kolajn (polovico razpoložljivih) so odnesli izvrst- ni sovjetski atleti, za njimi pa angleški in nemški. Do prvih kolajn so prišli Romuni, Norvežani in Madžari, do prvih točk pa tudi Jugoslovani po zaslugi Bezjaka, ki je v metu kladiva zasedel 6. mesto z zanj razmeroma povprečnim rezultatom. Vreme je bilo danes zelo hladno in vetrovno, tu pa tam je tudi deževalo. Kljub temu pa so bili maloštevilni gledalci priče ostrim in napetim borbam, ki bi prav gotovo dale še boljše rezultate, če iimiiiiiiiiiiiMiiitiiMiiiiMitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiMiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Medconski šahovski turnir Petros jan - rumena majica po prvi polovici turnirja V nadaljevanju Gligorič izgubil proti Sherwinu ne bi bile tekmovalne proge razmočene. Med najpomembnejšimi je bil danes gotovo rezultat Ku-znecova v deseteroboju. S 7865 točkami ta 26-letni študent pedagoškega inštituta v Moskvi ni samo izboljšal rekorda prvenstev, pač pa tudi lastni uradni evropski rekord. Ni pa dosegel lastnega rezultata 8014 točk, ki ga je do- (Od našega posebn. dopisnika) Po današnjih prekinjenih partijah 9. in 10. kola je Petrosjan zopet prevzel rumeno majico na medeonskem šahovskem turnirju v Portorožu, ki je prišel do polovice svoje dolge poti. Za vse sicer še ni ravno polovica turnirja mimo, ker se igra 21 kol. Na najboljšem so tisti, ki so doslej že odigrali 9 partij in enkrat počivali. Teh je 10, med njimi pa prav malo tistih, ki lahko z upom gledajo na končno uvrstitev. Od kandidatov za prva mesta je med nj mi edino Gligorič imel najmočnejše nasprotnike, toda dva poraza, ki sta mu prekrižala račune, mu lahko ob končni bilanci škodujeta. Drugi jugoslovanski velemojster Matenovič je nekoliko na boljšem. Premagal je Talja in Szaboja, spotaknilo pa se mu je pri Petrosjanu. Ker pa je bil že prost, mu oaje to upanje, da bo v drugi polovici svoj plasma popravil. Od ostalih igralcev velja poleg Rusov omeniti tudi O-laffsona, ki je po začetnih i-grah obetal mnogo. Toda dva poraza proti igralcem z dna tabele mu bosta verjetno konč. i plasma pokvarila. Rusi so razred zase. Razen Bronsteina, ki je rekorder remijev, so vsi ostali na vrhu. Tudi Benkoe je zaigral prav močno, Panno pa ga je le zaustavil. Do sedaj sta brez poraza le vodeči Petrosjan in Bronstein. V drugi polovici turnirja i-ma Petiusjan zelo močne nasprotnike, Gligorič in Mata-novič pa nekoliko slabše. Po naših predvidevanjih imata še oba možnost, da zavzameta eno od prvih petih mest. Prekinjene partije so se danes končale z naslednjimi izidi: Benkoe - Panno 1:0, Shervvin - Gligorič 1:0, Car dosso - Szabo 0:1, Rossetto • Olafsson 1:0, Petrosjan - Fue ster 1:0. LESTVICA PO 1«. KOLU: Petrosjan 7,5, Talj 7, Benkoe in Averbach i (—), Olafsson MATANOVIC 6, Fischer, Matanovič 5,5 (—), Gligorič, Panno 5,5, Bronstein, Pachman, Szabo 5 (—), Lar-sen, Sanguinetti 5, dr. Filip 4,5, Cardosso, Neikirh 4, Sher-win, Rossetto 3 (—), De Greiff, Fuester 1 (—O. SILVAN BOŽIC NOGOMET «Mazzola» že v Milanu MILAN, 21. — Včeraj zvečer je prispel z letalom v spremstvu žene v Milan italo-brazilski nogometaš Giuseppe APafini «Mazzola«, ki bo v novi sezoni srednji napadalec Milana. Ob prihodu je cMazzola« dejal, da je ves čas treniral in da se bo lahko takoj pridružil ostalim igralcem Milana, ki so že na skupnem treningu v Masnagu. Po vesteh iz Rio de Janeirc naj bi »Mazzola« prejel od Milana enkratno odškodnino za prestop v znesku 24 milijonov lir in mesečno plačo 150.000 lir. BOKS vem nastopu kot svetovni pr-Vak srednjelahke kategorije premagal s tehničnim KO v 10 rundi Charleya «Tombsto-nas Smitha. Dvoboj ni veljal za naslov. Danes PETEK 22. AVG. 9.00 - 11.00 TEKI: 110 m ovire (izločitve), 200 m ženske (izločitve); SKOKI: troskok (kvalifikacije); 13.40 HOJA: 50 km (finale); 14.00 SKOKI: palica (fina le); 15.00 - 1*30 TEKI: 200 m moški (izločitve in polfinale , 1500 m (izloči- tve), 400 m ovire (finale), 3000 m siepi (finale), 200 m ženske (polfinale), 800 m ženske (izločitve), 80 m ovire (finale); SKOKI: daljina ženske (finale); METI: disk moški (finale), disk ženske (finale). Dvoboj D’Agata-Lopez preložen na oktober SAN FRANCISCO, 21. -■ Organizator Benny Ford je sporočil, da je zaradi bolezni Lopeza dvoboj v petelinji kategoriji med evropskim prvakom D’Agato in Mehikancem Lopezom, ki bi moral biti 23. i na 10. mesto, Stamejcičeva pa avg., preložen na konec okto- ni med prvo sestorico. bra. 1 Presenetljiv je tudi končni segel maja letos in ki še ni bil potrjen in ki je do julija velja' tudi za svetovni rekord, dokler ga ni izboljšal Američan Johnson z rezultatom 8302. Svojo premoč v teh težlUh disciplinah za moške in ženske so sovjetski atleti potrdili tudi z drugim mestom v deseteroboju in s prvim ter dru gim mestom v peteroboju za ženske. Jugoslovan Brodnik e je z dobrim finišem uvrstil Poljak Makomaski in Madžar Szentgali v teku na (00 m. vrstni red v metu kladiva, kjer je veljai za glavnega favorita Krivonosov, a je zmagal Poljak Rut. Jugoslovan Bezjak, ki je bil tudi med favoriti. je bil šeie 5., drugi Jugoslovan Račič pa deseti. Kaj nenavadno se je končal tek na 800 m. Prvi je prišel na cilj Anglež Rawson z desetinko sekunde prednost: pred Norvežanom Boysenom Ker pa so ugotovili, da je Ravvson tekel nekaj časa izven proge, kamor naj bi ga porinil Boysen, so ga po prihodu na cilj diskvalificirali. Anglež se je pritožil in prizivna komisija mu je ponovno priznala zmago. Od italijanskih atletov je bila danes najuspešnejša Leone s 5. mestom v finalu na 100 m. Na 400 m je bil Martini izločen v polfinalu v isti skupini, v kateri je bil izločen tudi eden izmetd favoritov — Nemec Janz V metu krogle se je z lahkoto kvalificiral za finale Meconi. Mon-ti pa je bil edini izločen. V finale se je končno kvalificiral še Ballotta v skoku s palico, kar je uspelo tudi obema Jugoslovanoma, Lesku in Lukmanu. Tehnični rezultati KOLAJNE Zlata Srebr. Bron. SZ 4 Anglija 4 Poljska 2 Nemčija 1 Romunija 1 OSR 1 Norveška — Madžarska — Švedska — TOČKE SZ 87, Anglija 54, Nemčija 45, Poljska 38, Švedska 11, Madžarska 7, CSR 7, Romunija 7, Italija 6, Norveška 5, Francija 5, Finska 4, Švica 4, Nizozemska 4, Jugoslavija 2. 1 — 1 1 Akins premagal Smitha CHICAGO, 21. — Virgii A-kins je včeraj v svojem pr- VISINA (ZENSKE) — FI NALE: 1. Balas (Rom.) 1,77 — nov rekord prvenstev (prejšnji rekord — Hopkins (V.B.) 1,67), 2. Cenčik (SZ) 1,7«, 3. Shir-ley (V.B.) 1,67, 4. Kilian (Nem.) 1,67, 5. Doja (SZ) 1,64, 6. Lundstrom (Sved.) 1,61, 7. Knapp (Avst.) 1,61, 8. GERE (JUG.) 1,61, 9. Soederlind (Sved.) 1.61, 10. Lousseva (Bolg.) 1,58, 11. Samuelsson (Sved.) 1,5*. DESETEROBOJ (MOŠKI): 110 m ovire (6. disciplina): 1. Kuznetcov (SZ) 14”8 - 867 točk, 2, Kamerbeek (Niz.) 14”9 - 840, 3. Rognvaldsson (Isl.) 15”2 - 788, 4. Tschudi (Šv.). Palu (SZ). Becvarov sky (CSR), Muchitsch (Avst.) 15”2 - 764, 8. Staub (Šv.) 15”4 - 716, 9. Meier (Nem.) in Koing (Fr.) 15”5 - 694. Disk (7. disciplina): 1, Kuznetcov (SZ) 48,57 - 897, ' 2. Kahma (Fin.) 46,65 - 830, 3. Moehring (Nem.) 45,60 - 794, 4. Bevvarovsky (CSR) 41,82 -677, 5. Lassenius (Fin.) 39.68 - 617, 6. Rognvaldsson (Isl.) 39,46 - 611, 7. Kamerbeek (Niz.) 39,41 - 610, 8 Palu (SZ) 39.07 - 600, 9. Meier (Nem.) 39.07 - 600, 10. Timme (Niz.) 37,62 - 562. Palica (8. disciplina); 1. Hoe-gheim (Norv.) 4,10 - 795, 2. Moehring (Nem.) 4,10 - 795, 3. Kuznetcov (SZ) 4.00 - 745, 4. Meier 3,80 - 645, 5. Brodnik (Jug.) 3,70 - 596, 6. «ecvarov-sky (CSR) 3,70 - 596, 7. Pers-son (Šved.) 3,70 - 596 , 8. Staub (Sv.) 3,70 - 596. Kopje (9. disciplina): i. Kahma (Fin.) 65,66 - 868, 2. Ha ar (Norv.) 61,41 - 763, 3. Brodnik (Jug.) 60,48 - 743, 4. Lassenius (Fin.) 60,40 - 742, 5. Kamerbeek (Niz) 60,30 -739, 6. Kuznetcov (SZ) 50,42 - 719, 7. Palu (SZ) 57,47 - 676, 8. Persson (Šved.) 55,80 - 642, 9. Moehring (Nem.) 54,49 - 616, 10. Holm (Isl.) 54,08 - 608. 1500 m (10. disciplina): 1. Muchitsch (Avst.) 4T4”9 - 677, 2. Palu (SZ) 4’17”9 - 640, 3. Kahma (Fin.) 4’18”3 - 635, 4. Meier (Nem.) 4’20”6 - 607, 5. Tschudi (Šv.) 4’20”6 - 607, 6. Kamberbeek (Niz.) 4’35”4 - 455, 7. Becvarovsky (CSR) 4'45" -372, 8. Staub (Šv.) 4’52”6 - 315. 9. Kuznetcov (SZ) 5'00” - 262. DESETEROBOJ — FINALE: 1. Kuznetcov (SZ) 7.865 točk (nov reko.d prvenstva) — Rezultati: 100 m — 10”9, daljina — 7,34 krogla — 14,27, višina — 180, 400 m — 48”6, 110 m ovire — 14”8, disk — 48,57, palica — 4,00. kopje — 59.57, 1500 m — 5 00”. 2 Palu (SZ) 7329, 3. Meier (Nem.) 7249, 4. Kahma (Fin.) 7137. 5. Tschudi (Sv.) 6858, 6. Kamerbeek (Niz.) 6784, 7 Moehring (Nem.) 6774, 8. Be-cvarowsky (CSR) 6644, 9 Rognvaldsson (Isl.) 6288, 10. BRODNIK (JUG.) 6210, itd. PETEROBOJ ŽENSKE 80 m ovire (4. disciplina): 1, Bystrova (SZ) 10"9 - 1061 točk, 2. Eberle, (Nem.) 11”1 -1027, 3. Vinogradova (SZ) 11”2 - 1011, 4. Stamejčič (Jug.) 11 ”4 - 979, 5. Bignal (V.B.) 11”4 - 979. 6. Bibro (Polj.) 11”5 - 963, 7. Kerkova (Bolg.) ll.”5 - 963, 8. Heider (Nem.) 11”6 - 948 . 9. Chojnacka (Polj.) 948, 10. šmakova (SZ), Fnes (Avst.), Cronholm (Šved.) Van den Bosch (Niz.) 11”7 - 933. Daljina (5. disciplina): 1 Bibro (Polj.) 5,89 - 964, 2. Choj-nacku (Pcij.) - 961, 3. Bystro-va (SZ) 5,82 - 948, 4. Šmakova (SZ) 5,68 - 915, 6. Heider (Nem.) 5,68 - 915. PETEROBOJ — FINALE: 1. Bystrova (SZ) 4733 točk, 2. Vinogradova (SZ) 4627, 3. Eberle (Nem.) 4545, 4. Hobers (Niz.) 4494, 3. Bibro (Polj.) 4477, 6. Bignal (V.B.) 4466. DALJINA — ZENSKE (kvalifikacije — minimum 5,60); Kvalificirale so se: 1. Djian (Fr.) 6,13 (nov francoski rekord), 2. Ciastowska (Polj.) 5,96, 3, Fisch (Nem.) 5,95, 4 Jakobi (Nem.) 5,93, 5. Hoff-mann (Nem.) 5,92. 6. Rozkosna (CSR) 5,83, 7. Protčenko (SZ) 5,78, 8. Chujko (SZ) 5.72, 9. Eieczorek (Polj.) 5,69, 10 Chojnacka (Polj.) 5,68, 11. Hovskin (V.B.) 5,68, 12. White-head (V.B.) 5,67, 13. Broklo (Šved.) 5,62. 14. Litujeva (SZ) 5.61. Izločeni: Segouffin (Fr.) 5,58 in Knapp (Avst.). KROGLA — MOŠKI (kvalifikacije, minimum 15,20): Kvalificirali so se: 1. Lignau (Nem ) 17.00, Sosornik (Polj.) 16,79, Lipsnis (SZ) 16,76, Skob-la (CSR) 16.75, Lošilov (SZ) 16,25, Meconi (It.) 16,07, Ro-we (V.B.) 16,04, Vari.u (Madž.) 15,95, Urbach (Nem.) 15,89, Eklung (švrd.)' 15,76, Lucking (V.B.) 15.74, Antarski (Bolg.) 15.61, Plihal (CSR) 15,60, Hu seby (Isl.) 15,50, Rwiatkowski (Polj.) 15,32. Po drugem mestu: Tsakanikas (Gr.) 15,91, Thorsager (Dan.) 15,45. Izločen: Monti (It.) 14.53. 100 m ZENSKE — POLFINALE (2 prvi iz vsake skupine v finale): 1. skup.: 1. Voung (V.B.) 11 ”6 (nov rekord prvenstev), 2. Krepkina (SZ) 11”8. 3. Biechl (Nem.) 11”9, 4 Mar-tensson (Šved.) 12”3, 5. Cmok v Polj. j 12”3. 2. skup.: 1. Stubnick (Nem.) 11”8, 2. Maslovskaja (SZ) 11'9. 3. Bloemhof (Niz.) 12”2, 4. Jessionowska (Polj.) 12"2. 5. Hyman (V.B.) 12”3, 6. Ange-nieux (Fr.) 12”6. 3. skup.: 1. Weston (VB.) 11 ”7, 2. Leone (It.) 11”*, 3. Polja kotva (SZ) 11 ”9, 4. Fuhr-mann (Nem.) 12”0, 5. Janiszew-ska (Polj,). 12”1, 6. Biljeveld (Niz.) 12”3. 100 m ZENSKE — FINALE: 1. Young (V.B.) 11”7, 2. Krepkina (SZ) U”7, 3. Stubnick (Nem.) 11”8, 4. Weston (V.B.) 11”*, 5. LEONE (IT.) 11”9, 6. Maslovskaja (SZ) 11”9. PALICA (KVALIFIKACIJE — MINIMUM 4,15): Kvalificirali so se: Lešek (Jug.), Suttinen (Fin.), Sillon (Fr.), Krzensinski (Polj.), Lar-ropimnyhus (Norv.), Lund-berg (Šved.), Bfstathiadis (Gr.), CoppejSns (Bel.), Lau-fer (Nem.), Bulatov (SZ), Thorlaksson (Isl.), Cernobaj (SZ), Wažni (Polj.). Horvath (Madž.) Lukman (Jug.), Ru-banis (Gr.). Ballotta (It.) Preussger (Nem.), Lind (Švedska), Elliott (V.B.), Land-strom (Fin.). Izločeni: Larsen (Dan.) 4,00, Balastre (Fr.), 3,80, Bauer (Avst.) 3,80, yan Dyck (Bel.) 3,60, Georgu«1 1 400 m OVIRE - P°LFI^t LE (prvi trije iz vsake -pine v finale): , (SZ) 1. skup.: L Litujev 51”0, 2. Galliker (Šv.) 51’«. 3' Jan* JI V/, £t. unmnvi v— ■ Goudge (V.B.) ’ Kotlinski (Nem.) 52 5. 5. (Polj.) 53”2, 6. Martini 5327'skup, L Trollsa*^ 51 ”0. 2. Julin (SZ) '“Ghjfc Farrell (V.B.) 51'”8. * (Fi...) 51”8. 5. Dittner 53”3. Diskvalificiral (Rom.) 51”7. ■ 400 m FINALE 1 Wrighton (V.B-) * b-js Salisbury (V.B.) 4* 5, 3. (Nem.) 47”«, 4, ttgS SwatW5lB (Nem.) 47”0, (Sved.) 47”5, (Polj.) 47”8. 500« m POLFINALE (P^ 6 iz vsake skupine v * 1. skup.: 1, Iharos (»' i( 14'05”6, 2. Bernard (*, ejjc 05”8 (nov fr. rekord),"- ,y, ny (Polj.) 14'08”, 4- ?»* ) B.) 14’08”4, 5. Mueller (« ^ 14’08”8, 6. Pjarnakivi \ , J4‘ 09” 7. Tuomaala (E;.% 9. 10”8, 8. Cuje (Niz.) 14“ Messitt (Irs.) 14T4 8, 1 • jyj de Wattyne (Bel.) 141» 2. skup.: 1. Artinuk 06”8, 2. Clark (V.B.), **. i, 3. Szabo (Madž.) A4 Krzyszkowiak (Polj-) raj. 5. Jurek (CSR) 14T2 4, • ^ ke (Nem.) 14’12”4, "■ ,rr,) (Fin.) 14T6”4, 8. Chiclet i 8„, 14T7”, 9. Alonso (šp;j ji. 10. Delnoye (Niz.) 141* * Allonsius (Bel.) 14 24 2- KLADIVO — FINALE: 1. Rut (Polj.) 64,78 nimamo nika-kega opravka. Tedaj je začivkal Pepi; — Meni se zdi, da je princesa Marija zopet v blagoslovljenem stanju. Onorio ga je grobo zavrnil: — Seveda, ti to veš, ker si dvoma babica! Vsi so se zafcrohotali. Pepi pa je mimo dejalj — Toliko bolje, če ni. Spomnil sem se pri tem na njegove skrbi glede Gigija. — Nekdo je pogruntal, da zdaj pišemo XIX. leto fašistične dobe; v oktobru bo potemtakem dvajsetletnica. Verjetno je, da bo tedaj proglašena kaka amnestija. To nado sem jim razpršil jaz, ko sem jim pojasnil, da se bo letos komaj začelo dvajseto leto in da bo 20-letnica šele leta 1942. — Bomo pa počakali še eno leto — se je nekdo oglasil čisto mirno. Pepi pa si je mel roke: — Hvala bogu, amnestije ne bo! Nato se je obrnil k meni: — Veste, zadnja afrikanska amnestija nama bi bila kmalu zmešala vse račune. Gigi je bil takrat v zaporu in hoteli so ga po sili poslati domov. Moral je pograbiti za grlo nekega paznika, da so ga še pridržali, dokler nisem jaz prišel. — Večerilo se je. Nesrečna nedelja, dne 31. avgusta 1941, mi je prav na koncu pripravila se eno neprijetno presenečenje. Stopil sem k vratom ter močno potrkal. Onorio me je vprašal, kaj želim. — Na stranišče bi rad. Nekdo se je zahihital. Onorio ga je nahrulil: — Kaj se smeješ, tepec? Tebi se to zdi smešno, ker si vse svoje življenje prebil v hlevu! Nato se je obrnil k meni: — Dragi moj, tukaj nismo v Sing-Singu. Ameriški kaznjenci so gospodje napram nam. Evo, poglejte! Tu je stranišče. Pokazal mi je v kotu pri vratih, za nizko pregrajo iz lepenke, še precej obilno, umazano, smrdečo golido in dodal: — To je famozna «kibla». Onemel sem. Onorio je videl moj prestrašeni obraz in je nadaljeval: — Le pomirite se! Vsemu se človek privadi. Ne smete pozabiti, da tudi grad Louvre svoječasno ni imel drugega kakor kible in da jih najdete še danes v mnogih italijanskih in francoskih palačah. Ne, Onorio, ne bom se pomiril. Brrrr! Takoj me je minila vsaka potreba, gornja ustna se mi je dvigala od studa Ko sem videl pozneje, kako so moji tovariši drug za drugim izginjali za pregrajo v kotu pri vratih, sem zapiral oči Onorio me je tolažil: — Bodite zadovoljni, da imate posteljo najbolj daleč od smrdeče kible. To se imate meni zahvaliti. — Mene pa je bila minila vsa dobra volja, v katero so me mn spravili prejšnji pogovori. Razprostrl sem slamnjačo da se vležem. Onorio, ki je imel posteljo zraven moje. mi je pokazal, kako se vsaj delno obvarujem pred ogabnim dotikom z umazano slamnjačo in nič manj umazanb odejo. Spodnjih hlač in srajce ne smeš sleči, pod glavo položiš rutico, a pri bradi obviješ rob odeje z brisačo. Ležati moraš mirno vznak. Ob 4. zjutraj sem bil danes že vstal, dan mi je prinesel premnogo novih vtisov, bil sem skrajno utrujen, in brž ko sem legel, sem zaspal. Imel sem burne, pestre sanje. Spominjam se le zadnjega prizora iz njih: Pepi me je prijel za roko, peljal me je tja v kot k vratom za ograjo in kazal s prstom na ostudno golido: — Evo, to je kibla. Vi kot «avvocato» bi morali to vedeti! JUTRO Zbudil sem se. Na sosedni jezuitski cerkvi je odbilo 5 ur in pol. Neznosno me je tiščalo na telesno potrebo. Zadnjič sem bil na stranišču včeraj zjutraj v Postojni, pred več nego 20 urami. Tu ni pomoči! Hajdi, Mikula, ne bodi otrok! Ko sem se vrnil, me je Onorio tiho vprašal: — Kaj ne, da je šlo? Ali vam nisem dejal? — Kmalu nato je Pepi vstal In izginil, šel je v kuhinjo na delo. Zrak v celici je bil težak, zatohel, komaj sem dihaL Stopil sem k oknu, ki je bilo sicer odprto, toda preveč zagrajeno. Vendar pa je bilo tam bolje. Ves čas svojega bivanja v celici št. 19 sem večinoma prebil stoječ ob oknu, ker je bilo tam razmeroma največ zraka in svetlobe. (Nadaljevanje sledi) (si* Madžari: Pall, Fulop fot tovni prvak), Kamuti> kovski in Gyuricza; „ i# Rusi: Midler, SvešniK® Rudov; jn Francoza: Bancilhon Vaoudoux; —j8gi- Amerikanci: Gerard ®heft in Al«e FILADELFIJA, 21. — Sovjetske sabljačice so osvojile svetovno prvenstvo v ekipnem floretu za ženske. V odločilnem dvoboju za prvo mesto so dosegle proti Nemkam rezultat 8:8, vendar pa jim je pripadla zmaga zaradi manjšega števila prejetih zadetkov. Dvoboj je bil zelo razburljiv. Rusinje so bile že v vodstvu s 5:0 nakar so Nemke najprej izenačile in nato prevzele vodstvo s 7:6. Rutinje so si nato priborile dva naslednja napa- da, kar jim je zadoščalo za osvojitev prvenstva. Najboljša med njimi je bila Gitni-kova s tremi zmagami ter Gp-rokhova in Kiseljeva z dvema zmagama. Med Nemkami sta se odlikovali Mees in Schmidt, vsaka s po tremi zmagami. Tretje mesto so osvojile Francozinje z zmago nad Madžarsko s 13:3. Le malp je manjkalo, da niso Francozinje osvojile celo prvo mesto, saj so že vodile proti Rusinjam s 7:2. Četrta je Madžarska . Medtem se Je začelo in nadaljevalo individualno prvenstvo moških v floretu. V drugem turnusu so bili izločeni trije od petih Francozov, v četrtfinale pa so se uvrstili na®'eA,nii:. .. ■ „ »otovoril- urertol* Italijani: Mangiarotti, Spal- STANISLAV HENKJA ff*1 lino, Bergamim in Curletto; Tiska Tiskarski zavod ^ itjmimimufS predvaja danes 22 t. m i začetkom ob 18- ufi in na prostem ob 20. uri NA ZELJO PUBLIKE PONOVI ZELO PRILJUBLJEN BARVNI FILM: PRINCESA ni ter Richards Axelrod: Avstralec: Sichael. oijci' V polfinale so se kV* rali: op Italijani: Mangiarotti, lino in Bergamini; Madžari: Fulop. Gyu Kamuti in Czvikovskil ga(i' Francoza: Baudoux in cilhon: V1 Amerikanca: Biagin1 Axelrod: Rus: Spešnikov. Največje presenečenje njef v četrtfinalu je bila lZLvOf'’ enega izmed glavnih 1 pps* tov za končno zmago pa' Mldlerja, ki je izpadel P^jlF' ražu s Francozom Ba? 5|cU' tora. V prvi četrtfinaln*.‘jtF pini je izpadel tudi četr11 lijar Cui atto. .mAuP V finale so se kvab*1 gvii' Skup. A: Baudaux (Fr.)- vSltf rieza (Madž.). C z vi k (Madž.), Spaliino (It.)! -tjioP B: Bergamini (It.), Bajf jo (Fr.). Svečnikov (S») Avelrod (ZDA). Igra simpatična ROMV SCHNE1DER