V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. Monsignore Anton Jaklič, vojni superior v Zadru, 10 K; g. dr. Hinko Dolenc, posestnik i dr. na Razdrtem, 4 K; gospa Karolina Mauer, posestnica v Vipavi, 3 K; g. Anton Hrovatin ml. posestnik v Vipavi 2 K; g. Ivan Mesesnel, posestnik v Vipavi, 1 K; »balincarji« ob priliki okrajne učiteljske konference v Postojni 3"40 K; vesela družba v Črnem vrhu nad Idriji 3 K; gospa Zalaznikova v Ljubljani, 5 K; g. dr. M. Hudnik, odvetnik v Ljubljani 3 K; g. A. Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani 4-08 K; zadnje tri darove je nabrala gdč. učiteljica Gusti Mattanovič, ki vporabi vsako priliko, da nabere nekaj kronic, za »konvikt«. Vsa čast in hvala vrli koleginji. G. Matko Kante, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Sežani, 10 K; g. dr. Viktor Gregorič, zdravnik v Sežani, 11 K, ki so jih zložili zbrani pogrebci po zadnjem slovesu, skazanem r. g. kanoniku Urbanu Golmajerju, staremu glagolašu v Črne-Tomajevi gostilni. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki I Bog plati I Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letn ina za 1. 1905.) G. Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah na Gorenjskem; g. Anton Gnus, nadučitelj, gdč. Josipina Roš, učiteljica in gdč. Mihajla Roš, učiteljica v Dolu pri Hrastniku. Učiteljski konvikt. Gdč. Anca Tomčeva, c. kr. učiteljica v Idriji, 2 K. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta razpošilja te dni vsem županstvom na Kranjskem, Primorskem in Spodnjem Štajerskem sledečo prošnjo: Slavno županstvo! Podpisano »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« se zaupljivo obrača do slavnega županstva z vljudno prošnjo, da bi se slavnoisto blagovolilo spomniti našega prepotrebnega društva z denarno podporo. Kranjsko, primorsko in spodnještajersko učiteljstvo bi si rado zgradilov Ljubljanisvoj »Učiteljskikonvikt«, kjer bi se vzgojevale osamljene in zapuščene učiteljske sirote in otroci in bile preskrbljene v njem kot v ljubi očetovi hiši. Ob svojih bornih plačah pa učiteljstvu ni mogoče priti kmalu do zaželjenega cilja, ako ga pri tem ne podpirajo dobri njegovi prijatelji in dobrotniki, med katerimi imamo tudi že več o b č i n, ki so nam obljubile redno letno podporo dotlej, da pridemo do zgradbe. Znano je sl. županstvu, da se ljudsko učiteljstvo hudo bori za vsakdanji kruh. Z malo plačo, ki jo dobiva učitelj, komaj samec izhaja, ne pa učitelj z družino. In vendar je njegova dolžnost, da vzgoji svojo deco stanu primerno. Zbog nizke plače mu je nemogoče, poslati svoje otroke v mesto v srednjo šolo. Ce je pa že učitelj-oče v taki stiski, pač ni treba poudarjati, kake reve so v tem oziru šele u č iteljske vdove in sirote. Ta potreba je učiteljstvo prisilila, da je začelo zbirati darov za »Učiteljski konvikt«, ki bo varno ognjišče in skrben namestnik ljube očetove hiše učiteljskim sirotam in otrokom za svojih študij. Z ozirom na ta blagi namen in z ozirom na vsestransko delovanje našega učiteljstva v korist in blagor našega naroda si usojamo slavno županstvo vljudno prositi denarne dobrote ter se blagovoli slavnoisto v ta namen poslužiti priložene poštno hranilne položnice (čeka). Vsak, tudi najmanjši dar bomo sprejeli z največjo h valežnos tj o. »Kamen do kam e n a p a 1 a č a.« V Ljubljani, datum poštenega pečata. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. Predsednik: I. podpredsednik: II. podpredsednik: JakobFurlan, Lukajelenc, Ignacij Križman, učitelj v Ljubljani. učitelj v Ljubljani. nadučitelj v Dornbergu na Goriškem. Tajnik: Blagajnik: JurajRežek, JakobDimnik, učitelj v Ljubljani. nadučitelj v Ljubljani, Odborniki: Engelber t Gangl, FranGartner, Fran Scheschark, učitelj v Idriji. učitelj v Ljubljani nadučitelj v Kočevju. Ignacij Šijanec, učitelj v Gornjem gradu na Štajerskem. Na učiteljstvu je zdaj, kako bodo posamezna županstva, oziroma občinski odbori reševali to prošnjo; zato prosimo somišljenike, da marljivo agitujejo pri županih in posameznih odbornikih, da bo imela ta prošnja čim več uspeha; zato le vsi na krov in na delo za naše sirote in otrokel Nesramnost! Nesramnost klerikalcev je velikanska! Vedno sramote šolo in učiteljstvo, a sedaj mu usiljujejo svoje tiskovine. Kakor znano, so kupili klerikalci Šebrovo tiskarno v Postojni. Sedaj pa pošilja ta klerikalna tiskarna krajnim šolskim svetom naročilni list, kjer ponuja svoje slabe in ničvredne šolske tiskovine. Učiteljstvo mora uporabiti ves svoj vpliv, da ne naroči v klerikalni postojnski tiskarni niti za 1 h vrednosti. Dve tiskarni inserirata v našem listu svoje šolske tiskovine, vrhu teh dveh priporočamo še Kleinovo tiskarno v Ljubljani. Klerikalci naj tiskajo za škofove zavode, nas pa naj puste s svojo naravnost židovsko usiljivostjo na miru! V spomin na dobo konkordata. Vsakemu je znano, kako žalostni in poniževalni so bili stari časi za učiteljstvo, ko je moralo opravljati posle župnikovega ponižnega služabnika. Učitelji so zvonili, pometali, snažili črevlje, nosili jed in pijačo na gosp^ovo mizo, a sami so stradali/ Ti časi so minili! A ne popolnoma. Še se časih zgodi kaj takega, kar spominja človeka na dobo hlapčcvanja in brezpravnosti. To pot se je zgodilo nekaj konkordatskega v N o v e m mestu, kjer so imeli 1. t. m. okrajno učit. skupščino. Uradni list je priobčil o tej uradni skupščini dolgo, dolgo poročilo. Povedal je, da je »počastil« zborovalce novomeški prošt dr. Elbert, povedal je, da so zborovali eni pod predsedstvom g. nadzornika Turka, drugi — nemški tovariši — pa pod vodstvom novega nadzornika Peerza, in povedal je tudi, da so se zbrali skupščinarji po uradnem opravilu k skupnemu obedu, kjer sta bila tudi oba g. nadzornika, naposled je tudi omenil, kako so si napivali itd. A tega, kar povemo mi, ni povedal uradni list, in to je tisto, kar nam zbuja spomine na dobo konkordata. Nikari pa ne mislite, da je temu kriv kak zagrizeni klerikalni župnik — ne, vse to-le govorimo na račun in odgovornost »liberalnega« nadzornika Peerza, ki je s tem pokazal, da bo dobro in srečno vodil naše nemške tovariše! — Pri obedu ni nadzornik Peerz takoj dobil zaželjene pijače. Kateri nadzornik — če ima učitelje okolo sebe — bi v takem žejnem primeru poklical natakarja?! Zatorej se je obrnil tudi ta nadzornik do nemškega učitelja M—a z besedami: »M.! Kommen's mal her! Bringen Sie mir 72 1. Wein und ein'Syphon!« — Rečeno •— storjeno ! Kmalu je stalo naročeno pred vsemogočnim. »Noch ein Glas!« zagrmi novi ukaz. A ker so stali kozarci na mizi pred njim — pred nadzornikom namreč — ga bližnji nemški tovariš pomakne predenj. Pil in jedel je g. Peerz sam. — In sedaj mu nekaj povemo: Za natakarje ne sme noben nadzornik rabiti učiteljev — noben nadzornik, to je treba dobro pomniti! Tudi ošabnosti in avtokratstva ne sme kazati, sicer naleti na odpor, ki se mu še ne sanja o njem. Učiteljstvo se ne da poniževati od nikogar in pri nobeni, še tako uradni in slovesni priliki! — O tem in enakem (n. pr. inšpekcija na cesti, »Erl« itd) se bo treba vendarle odkrito pomeniti pri — deželni učiteljski skupščini! Učiteljska skupščina za okraj Ijubljanske okolice se vrši dne 27. t. m. Poleg običajnih točk so na dnevnern redu še tale poročila: Sodelovanje učiteljev pri vsakdanji brzojavni prognozi v Avstriji. Poroč. Fr. Trošt. Metodična obravnava berila »Smodnik« (III. berilo Josin Gangl). Poročevalec se določi pri skupščini. Nove struje v risanju na ljudski šoli. Poročevalec Anton Lenarčič. Zaznamek učil, ki so potrebna na enorazrednih do petrazrednih ljudskih šolah na Kranjskem. Poročevalec Jos. Gregorin. Poročilo odseka o uvedenju Josin-Ganglovega berila na vseh šolah v okraju. Poročevalec Fr. L a v t i ž a r. Koncert v prid »Učiteljskemu konviktu« je priredilo ob priliki uradne skupščine v Mozirju združeno učiteljstvo gornjegraškega in vranskega okraja dne 24. junija t. 1. Bojazen nekaterih, da ne bo nič s koncertom, je sijajno pogorela. Vsi pravijo: »Kaj takega nismo pričakovali.« In tudi naš blagajnik ni pričakoval toliko svetlih kron. Prvi nastop učiteljstva je dokazal, da se da vse napraviti, če se le hoče. Trdna volja vse premore in je le želeti, da bi se večkrat kaj enakega priredilo. V veliki letos precej podaljšani verandi hotela »Avstrija« se je vršil koncert. Privrelo je ljudi iz Soštanja, Gornjega grada, Nazarij, Vranskega itd. Pričakovali smo pa nekatere bližnje učitelje iz celjskega okraja, pa nobenega ni bilo v naš krog vkljub še precej ugodni prometni zvezi. Pa kaj hočemo, saj se so celo iz obeh domačih okrajev nekateri po skupščini odpeljali domov, namesto da bi šli h koncertu. — Koncert so pričeli vranski tamburaši, ki so pod vodstvom učitelja g. Jakšeta izborno udarjali »Mlade vojake«. Razen vzporednih točk — Farkaš »Proljetno cviece«, Šviglin »Kolo« — so še marsikateri komad proizvajali v popolno zadovoljstvo občinstva. Učiteljski mešani zbor je z znano spretnostjo vodil tovariš g. Rudolf Vrabl. Zapel je tri narodne pesmi, harmonizovane po Zirovniku. Dobro prednašanje in natančen takt je presenetil vsakogar, vkljub temu da je bila samo ena skupna vaja na dan koncerta. Tudi kvartet »Slovo« od Bajuka je izborno vzpel. Peli so gg. Jakše, Kuhar, Vrabl in Bizjak. Najimenitnejša točka vsega koncerta pa je bilo goslanje g. Serajnika Bena, ki se je rade volje odzval povabilu učiteljstva ter prihitcl iz oddaljenih Konjic v Mozirje. Igral je 9ti Beriotov koncert dovršeno in lepo, da se je vse divilo. Spremljala ga je izborno nadučiteljeva soproga gospa F ischerjeva iz St. Pavla. Da je bil Serajnik burno sprejet in da je moral še in še dodati, to je itak razumljivo. Srečolov po koncertu je nudil obilico lepih dobitkov, ki jih je učiteljstvo darovalo, oziroma nabralo. Prodali so se vsi listki. Prosta zabava in ples sta trajala do poznega jutra. Vse je bilo veselo in vsem je sijala radost z lic. Zeleti je, da bi združeno učiteljstvo še večkrat priredilo kaj sličnega. Za konvikt se je pridobila lepa svota. Vodstvo ustanovnega zavoda za gluhoneme v LjubIjani vabi k sklepni izkušnji gojencev in gojenk, ki bo dne 15. julija 1905 ob 10. uri dopoldne. Izkušnja se vrši v telovadnici, izdelki gojencev in gojenk pa bodo razstavljeni v učnih sobah. Vročinske počitnice. Deželni šolski svet v Ljubljani je odredil, da v sedanji vročini popoldanski pouk po ljudskih šolah popolnoma preneha. Dopoldanski pouk se pa mora pričeti kolikor mogoče zgodaj. Učiteljski disciplinarni zakon. Naučni odsek državnega zbora je sprejel predlog poslanca d' Elverta, naj predloži vlada vsem deželnim zborom enake učiteljske disciplinarne zakone in naj se pri tem ozira na tozadevna določila štajerskega in moravskega deželnega zbora. Občinski svet Ijubljanski je dovolii za razstavo učil ob letošnji deželni učiteljski skupščini 200 K podpore. Osobne vesti. Profesor državne realke v 9. okraju na Dunaju, g. Anton Derganc je pomaknjen v VIII. činovni razred. — V pokoj je stopil vadniški učitelj na goriškem učiteljišču g. A. Zgubin. Tem povodom je bil odlikovan od cesarja s zlatim križcem za zasluge. Učitelj in občinski tajnik. Na Jesenicah je bila"razpisana služba učitelja, pa se ni oglasil noben kompetent, ker ne more nihče izhajati s 1000 K plače. Občinski tajnik jeseniški pa ima 1840 K plače, torej za 840 K več. To je lepo razmerje! Nemška šola na Savi pri Jesenicah je prosila za pravico javnosti, pa je ni dobila. V Evropi je okroglo 380 milijonov prebivalcev, v Aziji 840 milijonov, v Afriki 200 milijonov, v Ameriki 135 milijonov, v Avstraliji6 milijonov. Na zemlji prebiva torej okroglo 1500 milijonov Ijudi. Državni dolg. Avstrija ima 5.970,000.000 kron dolga. Letne obresti 375,000.000 K. Lepi denarci! Bogastvo starega veka. Krez je imel okrog 10 milijard, Aleksander Veliki okolo 4 milijarde, Lukul pa približno 3 milijarde kron imetja. V Kristjaniji je umrl dr. Juri Sauerwein, rodom Nemec. Umel je 67 jezikov. 40 jezikov je dobro govoril, pisal in v njih pesnil. Najrajši se je bavil z dolnjelužiškim narečjem, ki ga govori 70.000 Ijudi. Najkrasnejši se mu je zdel srbski in litvanski jezik. Rast šolske mladine. Zdravniki v Brnu so merili rast šolske mladine in so prišli do tega zaključka: Od začetka do konca šolskega leta zraste otrok za 3 cm, od 14. do 15. leta za 4 cm, v šolskih počitnicah pa za 2 cm. Dečki med 13. in deklice med 7. in 9. letom rastejo enako. Od 10. leta naprej rastejo deklice hitrije. Od 13. leta naprej se razvijajo deklice mnogo jače od dečkov, in sicer po visokosti in teži. Dunajsko prebivalstvo. Dunaj šteje 1,461.891 prebivalcev. Med temi je 146.921 Judov. Francoska duhovščina v štrajku. Francoski listi poročajo o shodih, kjer so sklepali, da stopi po sprejetju zakona za ločitev cerkve od države kot. duhovščina na Francoskem v štrajk ter ne bo izvrševala nikakih funkcij! V Avstriji se živi s poljedelstvom 2,560.103 Cehi, 3,068.128 Nemcev, 2,775.401 Poljak, 3,152.725 Rusinov, 896.080 Slovencev in 615.907 Srbohrvatov. Ločitev cerkve od države na Francoskem — sklenjena. Francoska zbornica je v svoji seji dne 3. t. m. razpravljala o zadnjem členu zakona o ločitvi države od cerkve ter ga sprejela. V tem členu je šlo za to, kako naj se uporabi onih 46 milijonov frankov, ki se prihranijo, ko se odpravi proračun za bogočastje. To vsoto je zbornica določila za občine po razmerju zemljiščnega davka, ki ga plačajo posamezne občine. Toda departementi hočejo imeti zase tudi del tega prihranjenega denarja. O tem se je zbornica v ponedeljek posvetovala in s tem rešila zakon o ločitvi cerkve od države. Zakon pride še pred počitnicami pred senat, ki ga gotovo hitro sprejme, da stopi v veljavo še pred novimi volitvami, ki se bodo vršile meseca maja bodočega leta. S tem zakonom stopi Francoska v novo dobo, ko bosta ločeni cerkev in država. Po ravnokar sklenjenem zakonu se odpravi proračun za bogočastje ; pripadniki raznih veroizpovedanj, katoliki, protestanti, židje, bodo morali odslej sami skrbeti za svoje bogoslužje, za katero je dosedaj skrbela država. Tiskarski škrat. V drugi vrsti v prvi koloni zgoraj v zadnjem našem uvodnem članku čitaj državnozborskega, ne pa državno-šolskega govora. Druge malenkosti v tem članku so popravili čitatelji sami.