STORE
ZELEZAR
LETO XXV	1987
APRIL	Št. 4
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
RAZMIŠLJANJE OB PRAZNIKIH
Ob 27. aprilu dnevu osvobodilne fronte in 1. maju prazniku dela navadno razmišljamo o aktualni družbeno politični situaciji v naši družbi in o tem kakšne so perspektive za prihodnost. Tudi za letošnje praznovanje obeh praznikov je značilno, da se še vedno nahajamo v splošni gospodarski in politični krizi, ki se v zadnjem času vse bolj poglablja. In iz katere v tem trenutku še ne vidimo izhoda. Zato ob tej priliki naj ne bi obujali samo spomina na zgodovinska dejstva v zvezi z organiziranjem osvobodilne fronte in tradicijo delavskega praznika bolj kot to je potrebno v tem času postavljanje jasnih perspektiv za nadaljnji razvoj.
Osvobodilna fronta, ki je bila ustanovljena 27. aprila 1941 je slovenskemu narodu prinesla demokratično koalicijo vseh napredno mislečih ljudi, ki so se zbrali z različnimi prepričanji in strankarskimi opredelitvami, zato, da osvobodijo slovenski narod izpod tuje oblasti. Ta demokratična tradicija, ki jo je predstavljala osvobodilna fronta je v času vojne potrdila svojo vrednost, vendar je v obdobju po vojni prišlo do marsikaterih zastojev v razvoju demokracije. Kljub temu, da smo z uvedbo delavskega samoupravljanja formalno postavili temelje široke demokracije in da smo z delegatskim sistemom omogočili najširšim množicam sodelovanje pri oblasti, v današnjem času kljub raznim proglasom in zakonskim opredelitvam v razvoju demokracije v družbi stopicamo na mestu. Mogočni Centri oblasti, ki so v rokah peščic posameznikov v naši družbi, odločajo o celi vrsti vrašanj, ki niso v njihovi pristojnosti oziroma za katere razglašajo, da naj bi o njih odločali delavci oziroma občani. Ti odtujeni centri moči, so pri svojem delu izključeni iz kakršnekoli odgovornosti in za svoje napake ne odgovarjajo nikomur. Še več, svoj položaj si iz dneva v dan krepijo in onemogočajo tudi kakršnokoli spreminjanje odnosa moči v naši družbi. V tem zastoju razvoja demokracije je nemogoče pričakovati kakršnokoli spremembo tudi na področju družbeno-eko-nomskih odnosov, saj je v današnjem času povsod po svetu osnova za gospodarski razvoj boj različnih idej in svobodno odločanje. Nemogoče sije predstavljati družbeni razvoj v današnjem času ki bi bil administrativno usmerjen in vkalupljen v razne birokratske vzorce, ampak je v tem trenutku osnova razvoja čimbolj demokratičen ter proizvajalcem prepuščen sistem odločanja, kjer se lahko tudi porajajo nove ideje, rešitve itd. Dogmatizem kakršnikoli in za kakšno fasado se skriva je v tem trenutku lahko Samo ovira nadaljnjemu razvoju.
Praznik delaje od nekdaj bil čas, ko je delavski razred v posameznih državah pokazal svojo zrelost in solidarnost. Delavske manifestacije so
predstavljale način boja delavskega razreda za njegove pravice. In ko danes proslavljamo delavski praznik, moramo ugotavljati, da marsikatero veliko idejo, ki so jo delavci v svoji borbi za svoje pravice postavljali v tem trenutku v naši družbi, ne uresničujemo. Osnovni problem za delavski razred v tem trenutku, v Jugoslaviji je dejstvo, da ta država delavcem nudi vedno tanjši kos kruha, daje v marsičem ogrožena že osnovna materialna eksistenca delavcev. Dejstvo, da izhod iz ekonomske krize gradimo samo na plečih delavcev in kmetov, ko jim znižujemo njihove že tako nizke osebne dohodke, nikakor ni v skladu z deklariranimi načeli naše družbe. O tem pričajo tudi vedno bolj pogoste stavke, do katerih pa se oblast obnaša kot nekak gasilec nastale situacije, medtem ko trajnejše rešitve nakopičenih gospodarskih problemov v tem trenutku ni sposobna podvzeti.
Delavci Železarne Štoresmo ob raznih prilikah izražali naše nezadovoljstvo v zvezi s situacijo v naši družbi. Opozarjali smo na razne nesmiselne ukrepe na razne anomalije našega sistema. Ob tem smo vse skozi delali s prepričanjem, daje naše delo v tej družbi koristno in da tej družbi tudi mnogo prinašamo. Marsikdaj smo se bili pripravljeni odreči boljšemu standardu ali boljšim pogojem dela, zato da bi družba napredovala, da bi za naše zanamce bil boljši kos kruha kot je bil za nas. V tej družbi smo videli možnost za poglabljanje demokracije in za vsestranski razvoj. Žal danes vedno bolj ugotavljamo, da so naše perspektive vedno manjše, tudi največji optimisti med nami ne vidijo v obstoječi družbi hitre rešitve nastalih problemov. Vedno bolj se zavedamo, da se kriza poglablja samo pri nas, med tem ko Evropa z velikimi koraki hiti naprej. Občutek razočaranja in brezizhodnosti iz obstoječe situacije je vse bolj prisoten. Čeprav v tem trenutku nameravamo spreminjati Ustavo in Zakon o združenem delu jih je verjetno med nami zelo malo, ki verjamejo v to, da bomo s spreminjanjem členov napravili zaokret v tej družbi.
Zato naj bo dovolj tiščanja glave v pesek in tolaženja z besedami saj nam gre še kar dobro, lahko bi nam šlo še slabše. Takšno razmišljanje in obnašanje nas vodi samo še v večjo krizo. V Železarni vidimo izhod iz nastale situacije v prepustitvi odločanja osnovnim proizvodnim celicam. Osnova za delitev naj bo na trgu ustvarjena vrednost. Niso nam potrebni razni ukrepi, ki samo povečujejo birokratsko vmešavanje v proizvodnjo, ampak so nam potrebne odprte poti za pretok kapitala in blaga ter svobodno odločanje o lastni usodi. Delavci smo v tem trenutku sposobni speljati lastno proizvodnjo, prodajo pa tudi delitev vrednosti, ki jih ustvarimo. Vmešavanje od zunaj in postavljanje raznih administrativnih ovir za našo iniciativo samo zavira in vodi v zmanjšan interes delavcev za delo kot tudi za odločanje. Z osvobajanjem gospodarskih subjektov izpod vedno večjega pritiska države in birokracije si lahko ustvarimo naš boljši jutri. V nadaljevanju obstoječe politike pa nas čaka samo podaljšanje kriznega stanja.	UREDNIK
VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM
ČESTITAMO OB 27. APRILU IN E MAJU
Stran 2
STORSKI2ELEZAR«
April 1987
ZAHVALA
Delovni kolektiv Železarne Štore se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in posameznikom, ki so po tragični delovni nesreči v Jeklarni, ki je bila 28. 2. 1987, izrazili sožalje in solidarnost z našim delovnim kolektivom in svojci umrlih sodelavcev.
Denarno pomoč družinam ponesrečenih jeklarjev so darovali:
KOVINOTEHNA CELJE	500.000,-
KONFERENCA OOZS KOVINOTEHNA, CELJE	100.000,-
OBCINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV, CELJE	250.000,-
OBCINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANA - VIC RUDNIK	300.000.-
DINOS, LJUBLJANA	1.000.000,-
SINDIKALNA ORGANIZACIJA MERKUR, KRANJ	300.000,-
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO	50.000,-
OBCINSKI ZBOR ZZB NOV CELJE	38.000,-
TEHNO-IMPEX LJUBLJANA	250.000,-
STC CELJE	100.000,-
KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS CINKARNA CELJE	100.000.-
SINDIKALNA ORGANIZACIJA »BRODOSPAS« SPLIT	200.000.-
KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV METALKA LJUBLJANA	.	500.000,-
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV IGM »SOGA« NOVI PAZAR	50.000,-
KONUS, TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE	310.394,-
ELEKTROSIGNAL CELJE	200.000,-
KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA METALNA MARIBOR	1.000.000,-
DR. BOHAR ELEMIR	11.665 -
DR. GUNZEK ROMANA	11.100,-
IMP gPMI MARIBOR, TOZD MONTAŽA	100.000,-
OOZS LJUBLJANSKA BANKA - GOSPODARSKA BANKA SEKTOR ZA GOSPODARSKE IN RAČUNOVODSKE POSLE	100.000,-
LUBEJ FRIDA in ČUVAN OLGA	3.000,-
RDECl KRIŽ HRVATSKE	100.000,-
KONFERENCA OOZS METALURŠKEGA KOMBINATA SMEDEREVO	250.000,-
ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE	828.000,-
SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE	4.200.000,-
AG »ŽELEZAR« ŠTORE	50.000,-
ANSAMBEL »VINKA CVERLETA« IZ ŠENTJURJA	20.000,-
MEBLO ITALIANA GORICA	428.100,-
Poročilo predsednika o delu konference OOZS ŽŠ v letu 1986
Tovariši in tovarišice, spoštovani gostje!
Ko ob pregledu delovanja OOZS, Konference OOZS, Izvršnega od-' bora in komisij pri Konferenci OOZS ŽŠ potegnemo črto pod leto 1986, potem lahko ugotovimo, daje delovanje potekalo po začrtanem programu in da smo nekatere naloge uspešno rešili, da pa je ostala še cela vrsta nerešenih vprašanj in problemov, ki jih bo potrebno reševati v naslednjem obdobju.
Ob pregledu del in nalog bom poskušal biti čim krajši in čim bolj strniti to poročilo, saj smo poskušali kolektiv redno informirati o delu konference in njenih organov in mislim, da smo v tem tudi uspeli, čeprav ni šlo brez težav. No, menim, da smo jih rešili in bomo tudi vnaprej kolektiv informirali predvsem preko internega »Informatorja« dokler ne bomo skupaj s strokovnimi službami našli boljše oblike informiranja. Vztrajali bomo pri celovitih informacijah brez enostranskih krajšanj, ki največkrat spremenijo pravi vsebinski pomen sklepov, mnenj in predlogov. To naj bi bil tudi eden od sklepov letne delovne konference. Informacije o delu OO ZS TOZD/DS niso bile tako uspešno podane kolektivu in svoje vloge niso odigrali zadolženi sodelavci v TOZD/DS niti komisija pri Konferenci OO ZS. Ta naloga mora biti rešena v letu 1987.
Leto 1986 je bilo leto kongresov, volitev pa tudi referendumov. Moram reči, da smo se v vseh sindikalnih sredinah dobro pripravili na akcije in pravočasno reagirali na vse probleme, ki so spremljali posamezne akcije, vendar ni šlo brez zapletov. Le-teh ni bilo pri vodenju aktivnosti priprav na 11. kongres ZSS ter 10. kongres ZSJ in pokongresne dejavnosti.
Toda pri izvajanju akcij volitev in referendumov ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Precej pripomb gre predvsem na račun kratkih rokov in neupoštevanja rokov nasploh, nepopolnega in nepravočasno posredovanega gradiva in tega, da večkrat najbolj odgovorni pozabljajo, kakšna je vloga in odgovornost sindikata pri takih akcijah. V bodoče bomo morali ustaviti vsako aktivnost v DO, pri kateri organi sindikata ne bodo mogli odigrati svoje ustavne-zakonsko opredeljene vloge. Mislim, da je bilo o tem dovolj napisanega v sklepih Izvršnega odbora pri Konferenci OOZS ŽŠ. Kljub temu pa mislim, da je bil preteklo leto dosežen določen napredek pri našem delu na področju sistema samoupravnega in delegatskega odločanja. Vendar smatram, da še vedno obstaja kriza pri delovanju delegacij SIS in DPS in da bomo morali tu narediti še mnogo več. Osebno sem prepričan, da šepa pri relaciji informacija — povratna informacija, imam pa tudi občutek, da primanjkuje interesov za dobro in kvalitetno delo, kar še otežuje probleme.
Mislim, da smo izboljšali sodelovanje med DPO in DPO - samoupravni organi, čeprav včasih še pride do problemov, kdo in kdaj o čem odloča in kakšne so lahko relacije OOZS in Konferenca OOZS - samoupravni organi (npr.: primanjkuje časa za obravnavo materialov na DPO, kdo komu daje poročila ali eventualne zadolžitve ....). Vsebinsko bo potrebno te probleme razčistiti in temu bi pripomogli tudi eventualni strokovno organizirani seminarji za aktiviste, ki delajo v samoupravnih organih, delegacijah in DPO. Tu primanjkuje iniciative na vseh področjih in organi sindikata niso izjema.
V celoti tudi nisem zadovoljen z sodelovanjem pa tudi aktivnostjo mladine v Železarni Štore.
Delovno predsedstvo letne sindikalne konference
Ko smo že na tem področju, še nekaj besed o SaS in SSA, čeprav se bom nekaterih stvari dotaknil posebej. Tu ne moremo biti zadovoljni z delom strokovnih služb, saj je v letu 1986 šla mimo sindikata cela vrsta SaS — SiS materialne proizvodnje in SIS, pri katerih je osnovni motiv združevanje, in drugih oblik združevanja dela in sredstev. Referendumov nismo znali izkoristiti za ureditev zastarelih ali pomanjkljivih členov in negativno je bilo stališče do naše zahteve, da je potrebno v SSA v okviru DO ŽŠ (s tem smo mislili seveda tudi TOZD/DS) vnesti manjkajoča zakonska določila o vlogi in nalogah sindikata.
Na področju gospodarjenja smo kljub vsem težavam lahko zadovoljni s situacijo, saj je dosežen napredek v količinski in blagovni proizvodnji. Redno smo spremljali vsa dogajanja na tem področju in smatram, da smo odigrali pomembno vlogo pri premagovanju težav in varovanju družbene lastnine. Kljub temu bomo morali še več pozornosti posvečati kvaliteti in ne samo doseganju količinskih planov, stroškom in normativni porabi, tehnološki in delovni disciplini, razvojni, investicijski in tržni usmeritvi in predvsem odgovornosti. O le-tej sicer mnogo govorimo, a smo naredili dosti premalo, da bi tudi resnično zaživela. Dokončno se moramo opredeliti, da je v neuspešnih sredinah potrebno končati z opredeljevanjem vseh težav kot objektivnih in vršiti tudi kadrovske spremembe, in to ne le na naj višjih nivojih, ampak tudi nižje (drugih vodilnih in vodstvenih delavcev ter organizatorjev proizvodnje in dela). Glede na to, da smo o tem že mnogo pisali in da bomo analizo vršili še pri obrav: navi zaključnega računa 1986, se ne bi detajlneje spuščal v to problematiko; upam pa tudi, da bo razprava še dopolnila moje misli in poglede na to področje. Na koncu je posebej potrebno poudariti, da je od kvalitetnega dela in dobrih poslovnih rezultatov odvisen tudi naš OD.
Torej, če povežem to tematiko še z nagrajevanjem, potem lahko mirno trdim, da smo v letu 1986 vodili dokaj dobro politiko nagrajevanja, da pa zaostajamo pri dogovorjenih srednjeročnih in dolgoročnih opredelitvah, kar lahko negativno vpliva na to področje v naslednjih letih. Pri tem mislim predvsem na zahteve problemske, konference sindikata z dne 9.
6.	1986. Določeni premiki so narejeni za politiko OD v letu 1987, pri čer mer je potrebno pohvaliti angažiranje KPO, vendar bo potreben vnaprej začrtan strokoven in celovit pristop, saj je problematika nagrajevanja
Poročilo predsednika o delu konference OOZS ŽŠ v letu 1986
(Nadaljevanje z 2. strani)
med najbolj občutljivimi in ne dovoljuje improvizacij neizkušenega površnega ali nestrokovnega dela.
Konec leta 1985 smo ustavili TOZD Tovarno traktorjev. Ni dobro, da kljub dogovoru hala še sedaj stoji v glavnem neizkoriščena in akcije potekajo počasi, pojavljajo se nesoglasja med TOZD MO in Vzdrževanje in zapiranje v lastne sredine, kar otežuje- vsako kvalitetno delo. Situacijo je potrebno takoj razrešiti, za kar so odgovorni predvsem KPO in direktorji prizadetih TOZD.
Ob tem naj navežem še razpravo na začasne odločbe, ki jih nezakonito ima še cela vrsta delavcev bivše TOZD TT (nekateri tudi več let), kar sigurno ni stimulativno za delo in ni primer dobre kadrovske politike. Probleme je potrebno takoj rešiti, saj nekateri delavci konec leta 1986 še niso vedeli točno opredeljenih del in nalog, kijih bodo opravljali vnaprej.
Če povežem razmišljanja še na kadrovsko politiko v Železarni Štore v letu 1986, trdim, da smo lahko le delno zadovoljni s tem področjem. V glavnem smo sicer upoštevali dogovarjanja in načela o izvajanju le-te v občini Celje. Ne moremo pa se preveč pohvaliti s kvalifikacijsko strukturo.
Čim več pozornosti moramo posvečati pridobivanju in delu z novimi strokovnimi kadri, predvsem pa izobraževanju lastnih kadrov ob delu in iz dela iri ne razmišljanjem, kako bi kadre, ki so do sedaj zadovoljevali naše potrebe, zamenjali na delovnih mestih. Raje razmišljajmo, kako jih bomo ustrezno izobrazili.
Omogočati pa moramo tudi mladim, sposobnim strokovnim kadrom vključevanje v proizvodnjo in razvoj DO.
Dobro in pravilno kadrovsko politiko moramo voditi tudi na področju DPO in samoupravnih organov in pravočasno pripravljati kandidate za odgovorne funkcije;
Naj se na kratko dotaknem inventivne dejavnosti. Za leto 1986 je značilen trend rasti in aktiviranja tudi nekaterih prej neaktivnih sredin. V porastu so inovacije z netehničnega področja in izboljšave, ki se nanašajo neposredno na kvaliteto delovnega okolja, čeprav je to posredna značilnost vseh inovacij. Mislim, da smo uspešni na tem polju in daje potrebno nadaljevati v tej smeri. To dokazujejo priznanja in nagrade (celo na zveznem nivoju). Kaj bo potrebno na tem polju še narediti, smo delno poskušali opredeliti tudi v našem programu za leto 1987.
Naj navežem besedo še na investicije in razvoj. Težko je v tem trenutku oceniti to področje, vendar mislim, da so premiki pozitivni in da je potrebno še naprej delati na maksimalnem izkoriščanju lastnega strokovnega znanja in zagotavljati vse pogoje za kvalitetno opravljanje del in nalog. No, vsekakor pa moramo zahtevati pozitivne rezultate na tem področju, hitro in kvalitetno reagiranje v razvoju naše DO ter pravilne in kvalitetne usmeritve vnaprej ob podpori in sodelovanju vseh zadolženih in odgovornih, predvsem pa analize tržišča (tržna usmeritev, razvoj povpraševanja) in urejenega računalniško podprtega informacijskega sistema, brez katerega si ni moč zamisliti bodočega kvalitetnega dela. Mislim, da smo na področju računalništva nekoliko razdrobljeni in da ne povezujemo vseh akcij v vseh sredinah dovolj uspešno.
Razprava v tej smeri sigurno vodi k organizaciji in reorganizaciji. Ti dejavniki so vedno subjektivni, delujejo znotraj poslovnega procesa in so glede pravilnosti odločitve lahko kot učinki pozitivni ali negativni. Izvedli smo reorganizacijo skupnih služb, kar mislim, daje dobra odločitev in jo v celoti podpiram. Ob nadaljnji reorganizaciji TOZD pa moramo biti bolj previdni, upoštevati tehnološke povezave in možnosti financiranja razvoja in zmanjševanja proizvodnih stroškov ter ne iti v reorganizacije samo zaradi zmanjšanja števila TOZD.
V celoti sem zagovornik drugače organiziranega družbenega standarda, saj sedanja razdrobljenost med dva TOZD in en sektor ne daje pogojev za kvalitetno delo.
Dovolite mi še, da se na kratko dotaknem družbenega standarda. O tem smo v letu 1986 največ razpravljali in smatram, da bo tudi današnja razprava dopolnila in zapolnila Vse vrzeli, zato bom kratek in bi rad opozoril samo na nekatere nerešene probleme; prosim pa, da me v razpravi dopolnite, čeprav ne bi želel, da bi se celotna razprava zaustavila le na tem področju. V gradivu je podrobno poročilo o vseh področjih dejavnosti. Naj naštejem nekaj nerešenih problemov: r v vseh sredinah še vedno ni dovolj posluha do rekracije delavcev, čeprav lahko o rekreativni dejavnosti govorimo le pozitivno.
-	Smatram, da še vedno ne delujejo dobro vse relacije pri delu in nalogah kulturnega animiranja.
-	Nerešeno je ostalo vprašanje izdelave pravilnika o rekreativno-pre-ventivnih zdravstvenih oddihih in delitve posameznih vrst preventive na tem področju.
-	Dopolniti je potrebno pravilnik o letovanju.
-	Dokončno je potrebno rešiti polemike okrog regresov za letni dopust.
K Nerešeno je ostalo vprašanje ureditve oz. razrešitve problema doma na Svetini.
Udeleženci sindikalne konference
-	Glede na spremenjen način letovanja na Rabu sem mišljenja, da moramo v srednjeročnem razdobju razmišljati o nabavi novih kapacitet z možnostjo organizirane prehrane med letovanjem.
fS- Počitniške kapacitete je potrebno izbirati manj spontano in bolj organizirano na podlagi dolgoročnega planiranja ob upoštevanju želja in potreb delavcev;
SB- Posebno pozornost je treba posvetiti stanovanjskemu področju, tako družbenim stanovanjem kot individualni gradnji.
,xj- Precej pripomb je na organizacijo prevozov delavcev na delo in z dela ter kvaliteto uslug pogodbenih prevozov in rednih prevozov. Tem problemom bo potrebno v letu 1987 posvetiti posebno pozornost.
V zadnjem času smo vodili široke akcije okrog prehrane med delom, koriščenja osvežilnih brezalkoholnih pijač pa tudi okrog invalidske problematike in alkoholizma. Sprejetih je bila cela vrsta sklepov, mnenj in predlogov, ki jih je potrebno upoštevati, zato tu ne bi odpiral novih polemik. Akcije na področju usklajevanja na nekaterih področjih družbenega standarda potekajo tudi na nivoju KOS SOZD SŽ.
Na katerih področjih smo še delovali:
-	na področju pokojninske problematike,
-	reševanju zdravstvene in zobozdravstvene problematike,
-	varstva in družbene aktivnosti žena,
-	tekmovanje kovinarjev,
-	nagradni oddihi delavcev,
-	izdelava pravilnika o nematerialnih priznanjih in odlikovanjih,
-	akcijah na področju SLO in DS,
-	akcijah v sodelovanju z drugimi DO in DPO,
-	vse akcije povezovanja in srečanj na nivoju SOZD SŽ, vse akcije, ki jih je vodil OS ZSS Celje,
-	leto kvalitete 1986, kar sem delno omenil že pri gospodarjenju v TOZD, DS in DO, itd.
Smatram, da so bile povezave med 00 ZS TOZD/DS in K-OOZS oz. Izvršnim odborom zelo dobre, saj smo imeli stalne medsebojne kontakte predvsem v okviru sestankov aktiva predsednikov, kjer smo skupno obravnavali vse probleme, ki so bili potrebni usklajevanja in enotnega skupnega reševanja. S takšnim načinom dela bomo tudi nadaljevali.
Sodelovanje je dobro in uspešno potekalo z OS ZSS Celje in KOS SOZD SŽ, za kar se vsem posebej zahvaljujem.
Pri delu nas je vodila misel, daje naša krepitev vloge sindikata, ob spodbujanju vseh oblik in načinov odločanja, ki krepijo položaj delavca samoupravljalca, zaščitijo družbeno lastnino in samoupravne pravice delavcev, krepijo njegov socialni status in družbeni standard ter dajajo delavcu odločilno vlogo pri upravljanju družbene reprodukcije.
Če sem karkoli pomembnega izpustil, naj me dopolnijo poročila komisij in strokovnih služb in razprava delegatov. Če v čem nimam prav, me dopolnite in popravite.
Zahvaljujem se vam, ker ste poslušali moje poročilo in imeli potrpljenje z menoj.
Franulič Anton
SKLEPI PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE OOZS ŽELEZARNE ŠTORE Z DNE 10. 2. 1987
Za izdelavo sklepov je Izvršni odbor pri Konf. OOZS 2Š koristil kompletna gradiva in materiale za konferenco in zapisnik konference.
Izvršni odbor je sprejel sklep, da so vsi predloženi materiali (razen materialov strokovnih služb) podlaga za delo v naslednjem obdobju. Posebej pa izpostavljamo naslednje sklepe:	(Nadaljevanje na 4. strani)
SKLEPI PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE OOZS ŽELEZARNE ŠTORE Z DNE 10. 2. 1987
(Nadaljevanje s 3. strani)
1.	Soglasno je potrjeno delo Konference OOZSŽŠ in njenih organov v letu 1986 ter finančno poslovanje za leto 1986.
2.	Soglasno je potrjen program dela Konference OOZS ŽŠ za leto
1987.
3.	Soglasno je potrjen finančni program za leto 1987.
4.	Glede gospodarjenja je treba dosledno upoštevati usmeritve oz. program dela Konf. OOZS ŽŠ za leto 1987.
Ob tem vodstvu DO skupaj z vodstvi TOZD in s strokovnimi službami pripravi akcijski program konkretnih ukrepov za leto 1987 z nosilci posameznih nalog ter rokovnimi opredelitvami ter zagotovi spremljanje realizacije le-tega in ukrepe v primeru neizvajanja oz. odstopanj.
Ukrepi morajo biti pripravljeni v taki obliki, da bodo razumljivi za vse sredine.
5.	Za reševanje problemov in uspešno vodenje poslovne politike je nujno potrebno smelejše in odločnejše delovanje KPO in vodilnih ter vodstvenih delavcev in jim v tej smeri moramo nuditi več samostojnosti in suverenosti. Nujno je treba tudi izpostaviti odgovornost na vseh ravneh, na spoštovanje tehnološke in delovne discipline in izvanjanje sprejetih sklepov, ki so za nas vse obvezujoči.
6.	Posebno pozornost je potrebno posvetiti delovanju samoupravnih organov. Pri tem naj se izpostavi delovanje komisij za gospodarjenje tako v TOZD kot na nivoju DO, ki morajo vsebinsko spremeniti način dela in postati soustvarjalci boljšega gospodarjenja in poslovnih odločitev, ne pa le aparat za glasovanje. Isto velja tudi za druge samoupravne organe. To
pa tudi pomeni, da morajo strokovne službe spremeniti in izboljšati svoj način dela.
7.	Posebno pozornost je potrebno posvetiti bodočim predvidenim spremembam Ustave, ZZD in drugih zakonskih predpisov (sistemskim zakonom) in se pravočasno pripraviti na vse spremembe in posledice le-teh. Izvršni odbor pri Konf. OOZS ŽŠ bo prevzel vlogo predvsem v delu informiranja, obveščanja in obrazložitev vzrokov za nastale spremembe. Posebno dobro se bodo morale na te spremembe pripraviti strokovne službe po svojih strokovnih področjih dela in nalog.
8.	Žaradi problemov, ki se pojavljajo pri prevozih naših delavcev na delo, mora strokovna služba v kadrovskem sektorju bolj tekoče spremljati to problematiko in praktično dnevno reagirati na posamezne probleme. Pri tem se morajo organizirati tako, da bo to možno v tem smislu tudi izvajati.
9.	S tem v zvezi mora Železarna Štore narediti takoj vse potrebno za ureditev parkirnih prostorov in postajališča pri Godcu, kritično je tudi postajališče v Štorah I. Potrebno se je povezati tudi s KS Štore.
10.	Pri letovanju naših delavcev ne moremo biti zadovoljni predvsem z naslednjim:
¡¿m kapacitete letovanja so premajhne glede na število zaposlenih,
-	standard letovanja ni povsod na zadostnem nivoju,
-	zamenjava prikolic iz sredstev amortizacije se ne izvaja,
-	plansko je potrebno pristopiti k nabavi počitniških kapacitet,
-	v srednjeročnem razdobju je potrebno zagotoviti nove kapacitete z možnostjo organizirane prehrane med letovanjem.
11.	Konferenca OOZS ŽŠ je soglasno sprejela nova Pravila o organiziranosti in delovanju Konference OOZS ŽŠ.
12.	Kot sklep Konf. OOZS sprejema celotno poročilo predsednika o delu Konference OOZS ŽŠ v letu 1986.
13.	Vsi nerealizirani sklepi Konference OOZS ŽŠ iz leta 1986 in Izvršnega odbora pri Konf. OOZŠ ŽŠ in komisij pri Konf. OOZS ŽŠ ter aktiva predsednikov OOZS TOZD/DSSS ostajajo še naprej v veljavi in jih odgovorni morajo realizirati.
Pričetek investicije v modernizacijo in povečanje proizvodnje valjev v Livarni I
V	letu 1982 so bile v Železarni Štore v okviru razvoja formirane skupine, ki so nato do leta 1985 pripravile elaborat o povečani proizvodnji valjev do leta 1990. Te skupine so izdelale analize obstoječega stanja na tržišču in v proizvodnji ter na osnovi tega predvidele povečanje proizvodnje valjev s tehnično-tehnološkega in tržnega vidika ter predvidena investicijska vlaganja za dosego z elaboratom predvidenih ciljev. Z analizo domačega in tujega trga so prišli do spoznanja, da se bo proizvodnja kokil znižala, predvsem zaradi prehoda naših kupcev kokil na nov, sodobnejši način proizvodnje jekla. Povpraševanje po valjih za metalurško in nemetalurško industrijo naj bi poraslo zaradi povečanih kapacitet v teh industrijah in zaradi zmanjšanja uvoza valjev iz konvertibilnega področja. Če pa hočemo uspešno izvažati in nadomestiti uvoz valjev v Jugoslavijo, je potrebno povečati asortiment valjev tako po kvaliteti kot po dimenzijah ter s čim nižjimi proizvodnimi stroški doseči konkurenčne cene naših' proizvodov. Za dosego teh ciljev seje skupina, kije delala na tehnično-tehnološkem področju, odločila da predvidi novo tehnologijo za odlivanje valjev, katero že uporabljajo v razvitem svetu, to je centrifugalno vlivanje valjev. Naši projektanti in tehnologi so določili in projektirali vso potrebno opremo in bodo, ko bo le-ta izdelana, uvedli tudi tehnologijo centrifugalnega vlivanja v redno proizvodnjo. Delo na projektiranju opreme za centrifugalno vlivanje je bilo v glavnem končano v letu 1986, sedaj se dokončujejo tudi dispozicije za postavitev te opreme v livarni, načrti za elektroopremo, hidravlične instalacije in pa načrti gradbenih objektov, to je temeljev, livnih jam, kinet in podobnega.
Ker elaborat o modernizaciji in povečanju proizvodnje valjev predvideva izdelavo dveh centrifugalnih strojev, prestavitev vlivanja in for-manja kokil, prestavitev obdelovalnih strojev iz stare obdelovalnice, izgradnjo novih peči za termično obdelavo, nabavo novih žerjavov, nabavo novih obdelovalnih strojev v TOZD Mehanske obdelave in podobnega, sta se TOZD Livarna I in TOZD Mehanska obdelava glede na svoje finančne zmožnosti financiranja odločila, da se ta projekt realizira v več fazah. Za leto 1987 se je z gospodarskim načrtom predvidela realizacija 1. faze, ki obsega izdelavo centrifugalnega stroja za odlivanje težkih valjev z vso potrebno opremo ter peč za ogrevanje valjčnih kokil.
V	mesecu decembru 1986 smo pričeli na osnovi izdelanih projektov pridobivati ponudbe za izdelavo centrifugalnega stroja, peči za ogrevanje valjčnih kokil, livnega vozička, naprave za brizganje kokil in tehnološke opreme (kokile, kalupni okvirji, lijaki itd.). Od vseh prispelih ponudb je bila ponudba našega TOZD Vzdrževanje najugodnejša, tako na rok do-
bave kot glede finančnega pokrivanja investicije. Poleg iskanja ponudb je bil izdelan investicijski program za 1. fazo investicije, kije bil poslan na ocenitev Ljubljanski banki, Splošni banki Celje in Komisiji za oceno investicij pri Medobčinski gospodarski zbornici v Celju. Obe instituciji sta program pozitivno ocenili in tako smo lahko na občinskem komiteju za urejanje in varstvo okolja opravili priglasitev del in s tem dobili dovoljenje, da se lahko prične z deli. Dne 19. 2. 1987 je bila med TOZD Livarna I, kot investitorjem, in TOZD Vzdrževanje, kot izvajalcem investicijskih del, podpisana pogodba za izvedbo del predvidenih v 1. fazi. Vsa dela, za katera je podpisana pogodba, bodo predvidoma končana v letu 1987 in bi se naj pričela proizvodnja na novi proizvodni opremi v letu
1988.
Vse službe, ki so zadolžene za izvedbo investicije poleg TOZD Vzdrževanje, so pred odgovorno nalogo, da bodo dela tekla po programu in da bodo končana v predvidenem roku. Poleg tega bodo že morale misliti in delati na pripravljalnih delih za 2. fazo investicije, ki bi se naj nadaljevala v prihodnjih letih.
Delo na investiciji bo neovirano, čeprav bodo morali tako delavci livarne kot delavci izvajalcev teh del veliko prispevati k temu, da bo to uresničeno. Predvsem bo treba veliko ¡pozornosti nameniti varnemu delu, da ne bi prišlo do nesreč pri delu, ki bi zmanjšale uspešnost opravljenega dela.
Anton VREČKO, str. ing.
Pogled na novo AFL
O NOVEM OBRAČUNSKEM SISTEMU
Na svoji zadnji seji v letu 1986 je zvezni zbor skupščine SFRJ med drugim sprejel naslednje sistemske zakone:
-	zakon o celotnem prihodku in dohodku,
-	zakon o amortizaciji družbenih sredstev,
-	zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela,
-	zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Službi družbenega knjigovodstva,
H| zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema.
Namen teh pomembnih sistemskih zakonov je, da kot osrednji ukrep pripomorejo k stabilizaciji in finančni konsolidaciji jugoslovanskega gospodarstva.
Zakon o celotnem prihodku in dohodku, zakon o amortizaciji družbenih sredstev ter zakon o sanaciji in prenehanju OZD urejajo t. i. »obračunski sistem«.
Za dosedanji obračunski sistem, ki je veljal še za izdelavo zaključnega računa za leto 1986, je bilo značilno, da ni bil prilagojen za razmere visoke inflacije, saj je omogočal izkazovanje t. ¡. fiktivnega dohodka ter tudi razporeditev tega nerealnega dohodka za splošno, skupno in osebno porabo. Prav tako je onemogočal realno izkazovanje premoženja OZD.
Novi obračunski sistem naj bi uveljavil ugotavljanje realnega finančnega rezultata ter delitev samo tistega, kar je bilo tudi dejansko ustvarjeno z delom in gospodarjenjem. Omogočil naj bi tudi ohranjanje realne vrednosti družbenih sredstev.
Pomembnejše značilnosti novega obračunskega sistema so naslednje:
1.	REVALORIZACIJA SREDSTEV, ki jo predpisuje zakon o celotnem prihodku in dohodku, pomeni uskladitev vrednosti stvari in materialnih pravic s tržnimi cenami. Revalorizacija vseh sredstev se praviloma opravlja z uporabo »enotnega koeficienta«, določenega na podlagi indeksa cen proizvajalcev industrijskih proizvodov v obračunski dobi. Sredstva bomo imeli možnost revalorizirati mesečno, obvezno pa trimesečno. Revalorizacija sredstev pomeni revalorizacijo vseh osnovnih sredstev, surovin, materialov, nadomestnih delov, drobnega inventarja, avtomobilskih gum, embalaže, nedokončane proizvodnje in storitev, polizdelkov, gotovih izdelkov in blaga ter materialnih pravic.
Osnovna sredstva bomo revalorizirali med letom začasno, dokončno pa ob zaključnem računu. Učinek revalorizacije osnovnih sredstev se všteva v revalorizacijske prihodke. V zvezi z osnovnimi sredstvi je potrebno omeniti tudi revalorizacijo amortizacije, ki jo bomo opravljali tudi mesečno ali obvezno trimesečno z uporabo enotnega koeficienta«. Rezultat revalorizacije amortizacije povečuje revalorizacijske prihodke, bremeni pa celotni prihodek kot strošek večje amortizacije.
Tudi za revalorizacijo zalog (surovin, materialov ... R3 ter zalog iz proizvodnje - R6) bomo uporabljali »enotni koeficient«, korigiran glede na število mesecev povprečnega angažiranja sredstev v zalogah. Revalorizirati bo potrebno stanje zalog ter vrednost porabljenih zalog v obračunski dobi. Rezultat revalorizacije vrednosti porabljenih zalog R3 bremeni materialne stroške, rezultat revalorizacije stanja zalog se izkaže kot popravek vrednosti zalog, oba rezultata pa se vštevata v revalorizacijske prihodke. Za razultat revalorizacije prodanih zalog - R6 bomo obremenili druge poslovne stroške ter povečali revalorizacijske prihodke, rezultat revalorizacije stanja zalog pomeni popravek vrednosti teh zalog in revalorizacijski prihodek. 2
2.	REVALORIZACIJA, TERJATEV IN OBVEZNOSTI:
a.	/ Revalorizacija združenih sredstev: če TOZD uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih temeljnih organizacij, je dolžna opraviti revalorizacijo teh združenih sredstev na koncu vsakega leta. Za rezultat revalorizacije združenih sredstev je potrebno povečati obveznosti do zdru-ževalca sredstev in obremeniti revalorizacijske odhodke. Nadomestilo za upravljanje združenih sredstev in gospodarjenje z njimi ter vračilo revalorizirane vrednosti združenih sredstev se krijeta iz ugotovljenega skupnega dohodka. Pri TOZD, ki sredstva združi, predstavlja revalorizacija združenih sredstev revalorizacijski prihodek, vračilo revaloriziranih združenih sredstev zmanjša znesek združenih sredstev, prejeto nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi pa poveča druge prihodke oziroma celotni prihodek TOZD.
b.	/ Revalorizacijske (inflacijske) obresti: se računajo po stopnji povečanja cen proizvajalcev industrijskih proizvodov, nad to stopnjo pa pomenijo realne obresti. Prejete revalorizacijske obresti povečajo revalorizacijske prihodke, del prejetih realnih obresti pa poveča celotni prihodek. Pri obrestih, ki jih TOZD plača, revalorizacijski del bremeni revalorizacijske odhodke, del realnih obresti pa se krije kot obveznost iz dohodka.
c.	/ Revalorizacija kreditov: se izvaja, če je tako dogovorjeno, in sicer pri dolgoročnih kreditih je potrebno za revalorizacijske obresti pri upniku povečati terjatve iz naslova danega kredita in revalorizacijske prihodke, za realne obresti pa povečati celotni prihodek.
Dolžnik mora za revalorizacijske obresti povečati prejeti dolgoročni kredit in bremeniti revalorizacijske dohodke, za realne obresti pa povečati obveznosti v breme dohodka.
d.	/ Negativne in pozitivne tečajne razlike: negativne tečajne razlike, ki so doslej bremenile druge poslovne stroške, se po novem nadomeščajo v breme revalorizacijskih odhodkov. Pozitivne tečajne razlike iz naslova kreditov in drugih plasmajev povečujejo revalorizacijske prihodke.
3.	REVALORIZACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV TER REVALORIZACIJA TRAJNIH VIROV: Revalorizacijski prihodki in odhodki se ne vštevajo v finančni rezultat poslovanja, temveč se bilancirajo v bilanci stanja.
Ob zaključnem računu se izdela letni obračun revalorizacijskih prihodkov in odhodkov ter ugotovi razlika. Nadalje je ob zaključku leta treba opraviti revalorizacijo trajnih virov poslovnih sredstev, tj. poslovnega sklada, in to tudi z uporabo »enotnega koeficienta«. V kolikor se revalorizacija poslovnega sklada ne more nadomestiti iz presežka revalorizacijskih prihodkov nad revalorizacijskimi odhodki, je potrebno razliko nadomestiti v breme drugih poslovnih stroškov, tj. v breme celotnega prihodka.
4.	DOHODEK IN NJEGOVA RAZPOREDITEV: poleg revalorizacije je druga pomembna sprememba v novem obračunskem sistemu pri razporejanju dohodka, ki se deli na:
SE- del dohodka, ki je dosežen iz naslova izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka,
—	del dohodka, ustvarjen iz naslova razvojne premije in drugih sredstev,
—	del dohodka za obveznosti, ki niso odvisne od velikosti dohodka,
—	del dohodka za obveznosti, ki so odvisne od velikosti dohodka in čisti dohodek.
Osebni dohodki se krijejo iz čistega dohodka, vendar se delijo na dva dela:
—	na osebne dohodke iz živega (tekočega) dela delavcev in
—	na osebne dohodke, ki so rezultat upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Osebni dohodki iz živega dela se obravnavajo kot obveznost iz dohodka, ki ni odvisna od velikosti dohodka, drugi del osebnih dohodkov pa je odvisen od velikosti ustvarjenega dohodka. Za ugotavljanje obeh delov osebnih dohodkov bodo določene z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi skupne osnove in merila.
5.	IZGUBA: temeljna organizacija ugotovi v nekem obračunskem obdobju izgubo, če ne ustvari celotnega prihodka za nadomestitev materialnih stroškov, drugih poslovnih stroškov in stroškov amortizacije, oziroma ne ustvari dohodka v višini:
—	dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti,
—	dela dohodka, ki je ustvarjen na podlagi razvojne premije,
—	obračunanih obveznosti iz dohodka, ki niso odvisne od velikosti dohodka,
—	dela osebnih dohodkov delavcev iz živega dela.
V	zvezi z ugotavljanjem izgube temeljnih organizacij je sprememba tudi v tem, da obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od velikosti dohodka, ne morejo povečati izgube, prav tako izgube ne smejo povečati osebni dohodki iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Eventuelno preveč plačane akontacije obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od velikosti dohodka, bo možno refundirati, v primeru izgube pa se bodo refundirali celotni plačani zneski iz naslova takih obveznosti. Če je v obračunskem obdobju ustvarjenega premalo čistega dohodka za kritje osebnih dohodkov za upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, je potrebno razliko nadomestiti v naslednjem obračunskem obdobju, in to iz sredstev za osebne dohodke iz živega dela.
Za uveljavljanje novega obračunskega sistema v temeljnih organizacijah velja prehodno obdobje, in to za določila, ki se nanašajo na ugotovitev in razporeditev dohodka ter čistega dohodka, ki se bodo uporabljala od L julija 1987 dalje. Ostala določila veljajo od 1. januarja 1987 dalje.
TOZD, ki bo za obdobje januar - junij 1987 izkazala izgubo pri poslovanju, sme izgubo pokriti v breme revalorizacijskih odhodkov, vendar največ do zneska, kije v tem obračunskem obdobju neposredno obremenjeval stroške poslovanja, skladno z določili zakona o celotnem prihodku in dohodku.
V	zvezi z novim obračunskim sistemom je seveda spremenjen tudi kontni plan za OZD, pravilnik o kotnem planu ter obrazci za ugotavljanje finančnega rezultata, izkazovanje premoženja OZD in predpisani še novi obrazci za revalorizacijno sredstev.
Zaradi spremenjenega obračunskega sistema v letošnjem letu ne bo možno neposredno primerjati pomembne elemente finančnega rezultata (celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek, čisti dohodek...) niti z gospodarskim načrtom niti s preteklim letom.
Košec Franja, dipl. oec.
OBVESTILO
uporabnikom stanovanj, ki so last Železarne Štore
Že daljši čas v Železarni Štore ugotavljamo, da določeno število delavcev in upokojencev razpolaga s stanovanji, ki po velikosti ne ustrezajo njihovim družinskim razmeram.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da preko 150 naših delavcev in njih družinskih članov živi v premajhnih stanovanjih, nimamo pa podatkov o tem, koliko delavcev (predvsem pa upokojencev) stanuje v stanovanjih, ki presegajo normative opredeljene v našem pravilniku.
Omenjeni normativi so naslednji:
1.	Samski gggarsonjera ali enosobno stanovanje, oziroma 22-41 m2 stanovanjske površine
2.	Dva družinska člana - enosobno ali eno- in pol sobno stanovanje, od 33-46 m2
, 3. Trije družinski člani - eno- in pol sobno ali dvosobno stanovanje, od 45-62 m2
4.	Štirje družinski člani - dvo- in pol sobno ali tri-sobno stanovanje, od 50-70 m2
5.	Pet družinskih članov - tro-sobno ali drugo ustrezno stanovanje s 76 in več m2 stanovanjske površine.
Namen naše akcije je v tem, da zberemo podatke o tistih koristnikih naših stanovanj, ki stanujejo v stanovanjih, katerih površina je bistveno višja od zgoraj omenjenih normativov in na ta način skupno poiščemo
ustrezno zamenjavo s tistimi, ki zaradi večjega števila družinskih članov išče večje stanovanje.
Kljub temu, da smo že do sedaj izdajali soglasja za sporazumne zamenjave med družinami, ki so se za ta korak odločile v medsebojnem dogovoru, še vedno ugotavljamo, da se stanje na tem področju ni bistveno izboljšalo. Če že imamo evidentirane tiste družine, ki bi želele v ustrezna večja stanovanja, je vse premalo pobud s strani tistih, katerih število družinskih članov se je v zadnjih letih zmanjšalo in ne potrebujejo tako velikih stanovanj.
Zaradi tega naprošamo vse, ki bi želeli svoje stanovanje zamenjati, da nam najkasneje do 31. maja 1987 sporočijo svoje želje v prošnji, ki mora vsebovati:
Ime in priimek nosilca stanovanjske pravice, število družinskih članov, ki stanujejo v omenjenem stanovanju, velikost stanovanja (število sob in kvadraturo), žagr Kraj in ulico, kjer sedaj stanujete. liii Kraj, v katerega ste se pripravljeni preseliti.
Omenjene vloge naslovite na naslov:
Železarna Štore
Sektor za kadre in splošne zadeve 63220 Štore,
mi pa si bomo prizadevali, da poiščemo ustrezne rešitve tako v sklopu obstoječega fonda stanovanj kot tudi v okviru novih stanovanj, ki bodo v bodoče na razpolago v Celju, že prihodnje leto pa po vsej verjetnosti tudi v Štorah.
V pričakovanju, da ste omenjeno pobudo sprejeli z razumevanjem, pričakujemo vaš odgovor in s tem pomoč pri razreševanju stanovanjske problematike, ki zadnje čase že presega možnosti obvladovanja samo v okviru naše strokovne službe.
ČATEŠKE TOPLICE
Koncem lanskega poletja je Železarna Štore bogatejša še za eno počitniško kapaciteto, in to v Čateških toplicah pri Brežicah.
Bungalov stoji v kampu, nekako 10 minut od hotela ZDRAVILIŠKI DOM, v katerem je bazen, kije vračunan v našo dnevno ceno. Pri INFORMACIJAH v kampu vplačaš samo še turistično takso. Številka 21. Les, sam čudovit les, brez kakršnekoli druge imitacije, vse »natur«, od stenskih oblog do pohištva in prav prijetno se počutiš med tem lesom, še posebej če je zunaj minus 10-15 ali pa še manj stopinj C, termoakumulacijska peč pa oddaja blagodejno toploto. Kuhinjska niša je opremljena z elementi GORENJE, tekočo hladno in vročo vodo, električnim štedilnikom na štiri plošče, pod njim hladilnik, posbdo za kuhanje in kompletnim jedilnim priborom. Jedilni kot sestavljajo dve klopi in trije stoli z mizo —; (vse pristna smrekovina), a v kotu na vitrini je mini TV sprejemnik. Pod stopnicami za v spalnico je ena postelja. Zgornji prostor tvori spalnica z dvojno posteljo skupaj in v kotu še ena posebej; torej skupno štiri ležišča, opremljena z jogi vložki, vzglavniki in s po dvema odejama za vsako posteljo. Prineseš samo preobleke (lahko vzameš tudi lepo vreme) in počutiš se kot doma. Ko ležiš in gledaš strop, skoraj ne moreš verjeti, da si na domačih tleh in ne kje v tujini, tako pristen je ta les, saj doma si navajen na samo »žagovino«. Na tem kamp prostoru je okoli 160 lesenih hišic v petih različnih izvedbah, vse pa deluje nekako pravljično.
Zimsko letovanje ima to slabo stran, daje bazen, kamor se hodiš kopat, oddaljen 10 minut peš hoje in če nimaš avtomobila, se pri nizkih temperaturah težko odločiš za kopanje v bazenu. Že res, daje termalna voda napeljana v kopalnično kad, toda trenutno še kopalnica ni bila ogrevana in 30 °C, kolikor ima termalna voda, ti ne daje nobenega poželenja, da se kopaš doma. V zdraviliškem domu ima voda v bazenu 37 °C in če si v njej uro ali več, ne moreš tako »prekuhan« oditi ven in domov, ampak se mo-
Notranjost našega bungalova v Čateških toplicah
raš v isti stavbi še kakšno uro hladiti; če je v bližini »šank«, si mimogrede še ob kakšnih 3000 dinarjev. Še potem te kar strese, ko stopiš ven na minus 18 °C. Navsezadnje sva pa z ženo tiste štiri dni bila bolj na »ogledih«, saj glede zdravja ne moreš v nekaj dneh nič pridobiti.
Apeliram na vse počitnikarje, kjerkoli že letujejo: čuvajmo to, kar nam je bilo zaupano v uporabo, pospravljajmo »svinjarijo« za sabo, ne delajmo škode na objektih, le s takšnim ravnanjem bomo ohranili naše počitniške domove še za bodoče rodove!
Stanc
Častna plaketa nova spodbuda
SLOVENSKE ŽELEZARNE PRVE DOBILE POSEBNO PRIZNANJE ZA RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA PLANINSTVA
JESENICE - Slovenske železarne so prva organizacija združenega dela, ki je dobila častno plaketo za prispevek pri razvoju našega planinstva. To ni naključje. Železarji so že tradicionalno prisotni v gorah. Ruda, les in gorski potoki so fužinarje že v davni preteklosti usmerjali v ta svet. Ob prodiranju sodobnejšega gorništva pa so bili železarji na čelu osvajanja vrhov in sten. Ime Jože Čopa in vrsta priznanih gornikov železarjev bo trajno zapisanih v zgodovini našega planinstva.
Pred pol stoletja so železarji odpirali dostope na vršace škrlatiške skupine. Izdelali in postavili so štiri bivake na predelih, kjer ni postojank in olajšali dostope na vrhove Kukove špice, Martuljkove skupine, Škrlatice, Križa.
Največji vzpon pri uveljavljanju planinstva v lastni hiši in v Sloveniji so slovenske železarne uresničile po osvoboditvi, predvsem pa po integ-
raciji v združeno podjetje leta 1969. Po vzoru železarne Jesenice so organizirali skupne letne pohode na Triglav, prvega seje leta 1970 udeležilo 600 delavcev z Jesenic, Štor in Raven. Postopoma seje število letnih pohodov železarjev vse bolj večalo, širil seje tudi krog obiskanih vrhov. Po letu 1974, ko so se pridružili še Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje in tudi metalurški inštitut, so organizirali štiri letne pohode v Julijce, Karavanke in Kamniške in Savinjske Alpe.
Lani se je pohodov udeležilo 1900 delavcev in njihovih družinskih članov, od začetka pa že več kot 23 tisoč. Za prireditelje pohodov je to zahtevno opravilo. Brez te široke organizacije, ki pa terja tudi precejšnja denarna sredstva, bi le redko kateri od udeležencev lahko obiskal oddaljene vrhove.
Slovenske železarne pa so vzor drugim tudi pri obnavljanju poti in vzdrževanju, povečevanju in prenovi postojank. Samo za posodobitev naše najvišje gorske postojanke, triglavskega doma na Kredarici, so prispevali 5,2 milijona dinarjev ali 5 odstotkov vseh investicijskih sredstev. Prevzem generalnega pokroviteljstva in precejšen denarni prispevek za kočo pri Triglavskih jezerih je omogočil začetek gradenj v tej gorski dolini, saj so prispevali četrtino investicijskih stroškov v letu 1986. Posto-
(Nadaljevanje na 7. strani)
KAKO GRADIMO NA RABU
Naš dom na Rabu, ki ga s pridom koristimo že dolga leta je ostal nespremenjen skoraj od svojega začetka. Razen manjših vzdrževalnih del in dogradnje montažnega objekta kuhinje z jedilnico, nismo v ta objekt vseskozi vlagali večjih sredstev. Zob časa je načel naše umiljeno pribežališče pred vsakodnevnimi skrbmi. Predvsem je bila v zelo kritičnem stanju kuhinja, ki ji je grozila prepoved nadaljnega obratovanja s strani inšpekcijskih služb občine Rab.
Na podlagi tega seje v železarni postavilo vprašanje ali dom obnoviti ali pa zapustiti ta prelepi kotiček pod jadranskim soncem. Odločili smo se obnoviti in rekonstruirati naš dom tako, da bo zadoščal vsem pogojem bivanja in nudil čimveč ugodja našim delavcem in njihovim svojcem v času letovanja.
Tako smo lansko jesen na Razvojnem centru v Celju naročili idejni projekt, da smo dobili strokovno mnenje, kako lahko dom preuredimo. Preureditev doma ni bila lahka, saj so nas omejevali na vseh koncih z dodatnimi pogoji upravni organi občine. Določili so nam največjo možno višino novega objekta kot tudi velikost in postavili zelo stroge zahteve. Tako je projektantu ostal le majhen manevrski prostor. V takšnih okoliščinah je nastal projekt rekonstrukcije, ki ga danes izvajamo in zajema prenovo vile Dragice, na mestu kuhinje pa se gradi nov objek. Rekonstrukcija doma je zasnovana po bungalov principu. V prenovljeni dom na Rabu bo vgrajenih 18 garsonjer s poprečno po 4 ležišči. V prenovljeni vili Dragici bo urejeno v pritličju in nadstropju 9 garsonjer, v novem pritličnem objektu pa prav tako 9. Vsaka garsonjera bo popolnoma opremljena in bo delovala kot zaključena celota. Imela bo svoj sanitarni vozel s tuš kadjo, umivalnikom in WC; predprostor z vgrajeno garderobno omaro; dnevni prostor s kuhinjo, jedilnim kotičkom ter spalnim delom. V vsaki kuhinji bo nameščen kombinirani plinsko-električni štedilnik brez pečice, pomivalno korito, hladilnik in kuhinjski elementi. Poleg opreme bo vsak apartma še imel vso ostalo opremo podobno kot na Kopah, Cresu ali Čatežu. V garsonjerah je predvidena električna razsvetljava, hladna in topla voda ter skupna TV in radio instalacija.
Ker naša koristna sezona traja samo od junija do oktobra, v rekonstrukciji ni zajeto ogrevanje prostorov.
Objekt je sestavljen kot celota, skupni prostor povezuje novi in obstoječi objekt. Tu je predviden družabni prostor s hlajenim šankom, kjer si bo možno v vročih poletnih dneh pogasiti žejo. Seveda pa bodo nameščene tudi mize in stoli tako, da bo prostor več namenski. V tem delu zgradbe bo nameščen tudi barvni TV sprejemnik.
Po tem grobem uvodnem opisu bodočega objekta je prav, da nekaj spregovorimo tudi o tem, kako potekajo dela in kdaj bo dom pripravljen za prve goste.
Po dolgotrajnem prerekanju z upravnimi organi občine Rab nam je končno 22. januarja letošnjega leta uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Pri tem smo naleteli na velike ovire občine Rab. Iskali so vse mogoče načine, da bi nas odvrnili od želene obnove. Le vztrajnosti in upornosti vseh, ki so pri tem sodelovali, gre zasluga, da smo dobili dovoljenje.
Izgradnjo objekta je prevzel RC Celje, TOZD Inženiring po sistemu »ključ v roke«. Izvajalec del na Rabu pa je Zidar iz Kočevja s svojimi kooperanti. Po določilih medsebojne pogodbe mora biti dom dokončan in opremljen do konca maja. Izvajalec je z deli tako daleč, da je realno pričakovati zaključek del pred obljubljenim rokom.
Trenutno je okoli doma polno materiala, ki ga pridni delavci Zidarja hitro vgrajujejo. Pod borovci ni miz in klopi, ampak je vsak delček prostora izpolnjen z gradbenim materialom. Do objekta ni ceste, zato morajo delavci ves potrebni material zvoziti po priročni, posebej za to postavljeni žičnici.
Tisti, ki bodo ostali zvesti »našemu Rabu« in se bodo odločili ponovno preživeti svoj dopust na Rabu bodo letos že lahko koristili prenovljen objekt. Upamo, da bodo zadovoljni in se v domu ugodno počutili. To je želja nas vseh, ki nam je bila zaupana prenova počitniškega doma na Rabu.
Raziskave, razvoj in sektor investicije
Častna plaketa nova vzpodbuda
(Nadaljevanje s 6. strani)
janka je že pridobila za letno in zimsko sezono dodatnih 75 ležišč, letos pa bodo uresničili še prenovo starega dela koče. Za pokrivanje vseh lanskoletnih stroškov in tistih v letošnjem letu, bo potrebno dobiti dodatnih 100 milijonov dodatnih virov. Kako pomembne so zato take organizacije združenega dela kot so slovenske železarne, kjer se sindikat, družbenopolitične in vodstvene strukture zavedajo koristi planinstva.
Tudi letos in v prihodnje bodo slovenske železarne pri Erjavčevi koči, Šlajmarjevem domu na Raduhi in še kje potrebne kot mecen. Prepričani smo, da bo tudi nov rod železarjev hodil po stopinjah svojih prednikov. Ob žlahtenju jekla bo zlahtil tudi svoj značaj, skrbel za čistočo svoje bližine in varstvo bogastva našega gorskega sveta
GREGOR KLANČNIK

Žičnica glavna prometna žila
a____________________________________ ______________i-
IZGLED EME OD PREDVIDENIH GARSONJER
K - kuhinja	L3-	pograd ležišče
Ml- miza	L4-	izvlačljivo ležišče
KI- klop	01-	omara
KO SE ODLOČIŠ
O legendami XIV. diviziji je bilo že veliko napisanega (Novi tednik), zato bom raje opisal, kako nekateri doživljamo razne pohode, med katere spada tudi ta: DRAMLJE - ŽICE - DRAMLJE.
Ker sva se z Marjanom dokončno odločila, da pojdeva, nama to ni preprečilo niti slabo vreme z meglo in dežjem. Da gre tudi Luka z Izidorjem, smo slutili, a prišla sta tudi Marija in Slavko. No, šest ljudi v takem vremenu je za nas, Štorovčane, že kar uspeh. Ob 6.20 nas je »drameljčan« potegnil do Svetelke pri Dramljah. V bifeju so nas, pohodnike, že pričakovali, saj je bilo že odprto. Kam pa hočeš drugam, saj se pohod prične šele ob 8. uri! Nama s Slavkom se je »kofe« kar prilegel, saj sva bila iz »nočne«. Pa še šilček - dva in ura je bila okrog. V osnovni šoli MILOŠ ZIDANŠEK so nas seznanili o namenu pohoda, nato pa smo krenili na pot. Ker je tiha hoja preveč monotona, pač ogovarjaš ljudi, s katerimi hodiš in s takšnim kontaktiranjem spoznamo mnogo novih prijateljev. Tako smo se spoznali z Metko in Anico (slednja je imela desno roko v mavcu), obe domačinki. Ob prijetnem klepetu smo kar prehitro prišli do Žičkega samostana. Ob ogledu le-tega smo »izgubili« M. in S. Nekje sem prebral, da samostan obnavljajo, a na videz tega ni bilo opaziti. Bodo pa ruševine
Naši udeleženci pohoda
kar lepo ozadje na »zgodovinskih« oziroma spominskih posnetkih, seveda, z novimi prijatelji. Od tam smo se vrnili po drugi poti nazaj proti Dramljam. Ker že navedeni dekleti dobro poznata domači teren, sta nas popeljali po bližnjici. Na tej poti je bil Metkin dom, zato nas je povabila na pristnega »drameljčana« in ker nas je že res dajala žeja, smo se vabilu odzvali. Prijaznost staršev nas je prijetno presenetila. Prišli smo v hišo kot popolni tujci, a po nekaj minutah smo že postali dobri znanci. Tu smo se Anici podpisali na mavec, dodali smisel pohoda, vse v spomin na štor-ske planince. Nekako po tridesetih minutah smo se poslovili od prijaznih domačinov ter krenili v dolino. Ker je bil žig pohoda v šoli, sta z nami od-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta SILVESTRA SIVKA iz Pečovja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izkazali sožalje. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, ki so mu olajšali njegove hude bolečine, posebna hvala patronažni sestri ZD Štore. Iskrena hvala župniku za opravljen obred, govor in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi govorniku in godbi na pihala iz Železarne Štore.
Vsem in vsakemu, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Silvo z družino, hčerka Jožica z družino, ter ostalo sorodstvo.
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.
šli tudi dekleti. Na avtobusni postaji sta že bila M. in S., a nista hotela z nami na »likof«, temveč sta se ob približno 13. uri odpeljala domov. (S. je imel zvečer zopet službo). In ostali? Le čemu tako zgodaj domov, če je pa prav »fletno« tu v Dramljah! Tudi z BARIJEM smo se pozdravili; on pa nič, le čudno nas je pogledal in odšel svojo pot. (Kdo je BARI vprašajte Drameljčane, posebno otroci ga dobro poznajo). V že omenjenem bifeju smo se dekletoma vsaj delno odolžili za njuno gostoljubnost in v prijetnem vzdušju nam je čas hitro minil. Stisk roke, pozdrav ter klic nasvidenje in že smo v avtobusu, ki je odpeljal ob 15.20 proti Celju.
To je le utrinek svojevrstne zanimivosti in privlačnosti teh pohodov, na katerih srečujemo stare znance, si pridobivamo nove, spoznavamo tuje kraje - včasih tudi običaje. Zato se takšnih pohodov še kar množično udeležujemo.
Na tem pohodu je bilo 139 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije pa tudi nekaj iz Hrvaške, obeh spolov in vseh starosti.
Stanc
VSTOPITE V NAŠE VRSTE!
Prav gotovo veste, da v Železarni Štore deluje Industrijsko gasilsko društvo Železarne Štore, ki ima predvsem nalogo preventivno in represivno varovati tovarno in naselje Štore z okolico pred požarom in pomagati ob drugih težkih nesrečah vsem, katerim je ta pomoč potrebna. Člani društva, članice, mladinci in pionirji se s svojim delom in življenjem pomembno vključujejo v vsa dogajanja v tovarni in Krajevni skupnosti Štore z namenom, da bi vsi, ki skrbijo za varstvo pred požari, imeli v gasilcih pomoč, dobrega svetovalca in prijatelja.
Gasilsko društvo Železarne Štore ima pri svojem delu velike uspehe in je zelo cenjeno v občini Celje, regiji in tudi v republiki, njegovo delo pa ni neznano celo preko Sotle, v SR Hrvaški. Delo društva in njegovi uspehi so visoko cenjeni še v Koordinacijskem odboru za varstvo pred požari Slovenskih železarn.
Mimo obveznosti nudi društvo svojim članom še dosti razvedrila, seveda toliko, kolikor si člani želijo in pri tem sami sodelujejo.
Društvo želi povečati število aktivnega članstva, saj se njegove želje in naloge z razvojem tovarne in njene tehnologije stalno spreminjajo, zahtevajo povečanje članstva in tudi več znanja vseh, ki v društvu sodelujejo.
Povedali smo vam mnogo, vemo pa, da še ne vsega, kar bi morda vi radi vedeli. Želimo, da zveste vse o gasilstvu v Železarni Štore, zato vas vabimo, da se vključite v naše vrste, v vrste tistih, ki želijo pomagati reševati požarno problematiko v tovarni, za katero živimo in od katere živimo mi in naše družine.
Prosimo vas, delavci, delovna inteligenca, žene in dekleta, da se odločite in vstopite v naše vrste in postanete člani gasilskega društva Železarne Štore. Kako to naredite? Zelo preprosto! Pridite v Gasilski dom v Štorah vsak četrtek popoldne med 17. in 18. uro.
V gasilskem domu se bomo od 1. aprila dalje vsak četrtek pogovorili z vami, vas seznanili z vsem, kar vas bo zanimalo o delu društva na področju požarnega varstva in vaše dejavnosti v društvu. V naše vrste želimo ljudi vseh strokovnosti in znanj, posebno še tehnično visoko izobražene kadre, ki bi nam s svojim znanjem pomagali razširiti znanje ostalih gasilcev, da bi vsi skupaj bili v požarnih in drugih reševalnih akcijah še bolj uspešni, predvsem pa boli učinkoviti pri preventivnem delu, pri preprečevanju nastankov požarov in drugih nesreč. Zavedajmo se, daje v tovarni neverjetno veliko možnosti nastankov požarov in drugih nesreč, pa tudi takih, ki nam zadanejo vsem skupaj velike preglavice in težke posledice.
Premislite, da, premislite, dragi tovariši in tovarišice, in presodite, če lahko pomagate ob potrebah in če znate pomagati, pomagati strokovno in učinkovito! V našem društvu boste mnogo zvedeli in se naučili, kar boste v življenju potrebovali.
Minuli dogodki in posledice požarov v Sloveniji in tudi v Železarni Štore potrjujejo potrebo po širitvi gasilskih vrst na prostovoljni odločitvi, pomagati vsem in povsod, kjer je potrebno.
Odločite se in pridite v članstvo Industrijskega gasilskega društva Železarne Štore, kjer vas bomo radi sprejeli! Veseli bomo vsake vaše pomoči. Ne bojte se novih prijateljev! Društvo je odprto vsem! V društvo želimo tudi prijatelje iz drugih republik, ki v Železarni Štore združujejo delo, združite tudi svoje aktivnosti v našem društvu!
Veseli bomo vaše gasilske pomoči in sodelovanja.
Upravni odbor IGD Železarne Štore