Ameriška Domovina NO. 99 00/ kar je razvidno iz ostrih pro- itov italijanskih škofov. Kato-lcani ne mislijo ostati le pri be-idnih protestih, so napravili acrt, kako bi zakon razveljavi-^ Potom plebiscita. Upajo nam-^ec> da se bo pri plebiscitu veči-a volivcev izrekla proti zakonu. t. ot do plebiscita je dolga, kaj- 1 treba je primemo spremeniti s avo. Katoličani so že začeli Popravljati pot za plebiscit. rad ° -e preiplašil° vse tiste> ki bi k 1 izrabili predpise novega za- Sp!?9 v sv°j prid. Zato hitijo že p al s pripravami za izrabo u- * nosti novega zakona in oble- tav, Pri Pi ore aJo najbolj znane odvetnike, tern načrti za razporoke e]o dolgo ostati tajnost, po-■Pejo brž —J—- renč. predmet običajnih Pra ^anJe le sedaj nastopila g0rVa konJuktura povzročena po P Jem zakonskem predlogu. —----o----- še niste naročnik ameriške domovine, Postanite še danes I »S^ouov Vremenski prerok pravi: Viši- ?° oblačn°. toplejše, naj- temperatura do 70. Novi grobovi John Zupanc Sr. Včeraj zjutraj je umrl v Huron Road bolnišnici poznani John Zupanc, 5052 Greenhurst Rd., Maple Heights, Ohio, star 66 let, rodom iz Krke na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Zapustil je ženo Angelo, roj. Orel, sinova Johna ml. in Rudija ter štiri vnuke. Bil je organist pri cerkvi Mt. Carmel in pri Sv. Lovrencu v Newburgu, član pevskega zbora Planina, Ameriške bratske zveze št. 180. Bil je upokojen preddelavec T.R.W. Co. Na mrtvaškem odru počiva v Perkovem pogrebnem zavodu na 16222 Broadway Ave. Ure kropljenja danes od 7-9. zvečer, in jutri, v sredo od 2 - 4. popoldne ir; od 7. -9. zvečer. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Perko pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. John A. Verhovnik V nedeljo popoldne je umrl John A. Verhovnik z 20631 N. Vine St., preje s Prosser Ave., star 49 let, rojen v Clevelandu, zaposlen več let v Deutsch mesariji, mož Helene, roj. Hrkalo-vich, oče Johna J., sin Angele in pok. Johna, brat Angele Armon in Mary Shume, pok. Josepha in pok. Rosalie. Bil je član Spartans št. 576 SNPJ, Slomšek št. 16 ADZ in Dvor Baraga C.O.F. in veteran druge svetovne vojne (v U.S. Army več kot 4 leta). Pogreb bo v če- Gas za rdeči mednarodni kongres se hitro bliža DUNAJ, Avstr. — S tem rastejo skrbi marsikatere komunistične stranke, ki ne zaupa po- ‘^aartea Rdeča Severna Koreja postaja prava nadlega Severnokorejska b o j evitost __________ proti /DA in .lužni Koreji.polnoma sovjetskim izjavam in xt„ »u u u o vi i , v v Času nrenira s Kino ™ _ Na oheh s.traneh Sueškega prekopa so zbrane močne voja- MAD SUESKI PREKOP SE ZGRINJAJO ČRNI OBLAKI Moskvi ne gre v račun. V času prepira S Kino, tudi obljubam. Že pred meseci so na primer Sovjeti obljubili, da ne bodo trpeli, da bi na junijskem kongresu kdo naravnost napadal I Kitajsko, Albanijo in Jugoslavi- BEJRUT, Lib. — WASHINGTON, D.C. — Nasa diplomacija opazuje zunanjo politiko Severne Koreje z zme- . _ , , . ........... raj večjo zaskrbljenostjo. Se.;'0'/“’"'f* ‘”d‘ da “ vernokorejska vlada postaia|bod° vztraIah na ^J1 znani Prek» Sueškega prekopa je povedno bolj bojevita, posebno od- formuh omejene suverenosti. [stalo nekaj vsakdanjega, ki bi Tuji komunisti so od nekod samo po sebi ne vznemirjalo ni-zvedeli, da bo Moskva prav te kogar. Nevarnejše so izjave v ške sile, nenaden spopad postaja vedno verjetnejši. U Tant pozval Egipt, naj pVeneha s topovskim streljanjem preko prekopa. ZDA in ZSSR podprli njegov poziv. kar je zasegla izvidniško ladjo Pueblo in sestrelila ameriško izvidniško letalo. To še ni vse, čete Severne Koreje kršijo zmeraj bolj pogosto premirje, v Južno Korejo pa se vtihotaplja preko demarkacijskega pasu zmeraj več rdečih aktivistov, ki sejejo nemir v Južni Koreji. Ob demarkacijski coni je bilo lani kar 761 incidentov. Naše državno tajništvo je o tem podrobno poročalo predsedniku Varnostnega sveta ZN in ga prosilo, naj naše poročilo razmnoži in dostavi vsem članicam Varnostnega sveta. Pretekli teden je Moskva objavila, da bo poslala predsednika ZSSR N. Podgornega v Pong-yang na obisk k severnokorejski vladi. Podgorni bo od tam odletel v Ulan Bator v Mongoliji. Obisk je Podgornemu dal priliko, da na vse to opozori severnokorejske tovariše in jim z besedo pove, da ruska politika ni s tem zadovoljna. Da res ni zado-v°ljna, je Moskva pokazala že s Streljanje morda še toliko rezerv, ki bi bile takoj na mestu, če bi se Egipt odločil za kak sunek. stvari skušala spraviti na dnev-'KsRu in v Jeruzalemu. V glavni red. Zato so se nekatere ko- nem mestu Egipta postajajo zo-munistične stranke na hitro ro- pet zelo bojeviti in zahtevajo od ko sestale na Dunaju, da sklene-^Naserja, da pokaže z nenadnim jo, da ne bodo nič popuščale. Bi-'vpadom preko prekopa, da so A-, ... . , , , , le so to norveška, belgijska in rabci sposobni uspešno nastopiti C^010^1 SV0'!° s r S e a -sta ne- švicarska stranka, to stališče je in tudi poraziti “večje’* izraelske s re JanJa Pre'° ues e§a 'oddelke. V Kairu bi radi uničili *rek°pa: }e SVel0val’ naJ Egipt s tem streljanjem preneha U Tant miri Naserja ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik Združenih narodov U Tant je pretekli petek pozval k sebi poslanika Egipta Mohameda El Konyja in mu trtek ob 9.SO iz Zakrajskovega sv°jlrn obnašanjem ob priliki a- pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Adam Polo V Woman’s Hospital je umrl po dolgi bolezni 66 let stari Adam Polo, roj. v Clevelandu, preje živeč na E. 69 St, upokojeni delavec Twist Drill Co, vdovec, oče Mary Jane Terace, 4-krat stari oče, brat Michaela, Sama, Franka, Anthonyja, Mae Berwald, Adele Blagney in Olge Geremia. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na pokopališče. fere z izvidniškim letalom, kjer je našim oblastem šla na roke, kjer se je ponudila prilika. podprla italijanska stranka, do-čim je francoska oklevala. Romunija je seveda krepko podprlo stališče tega sestanka. Kakor hitro je Ceausescu zvedel za sklepe te konference, je s svojim ministrskim predsednikom Maurerjem jadrno odletel na enodnevni obisk v Moskvo in v Kremlju razložil, zakaj je prišel in kaj prinaša. Oba romunska tovariša sta bila v Moskvi le en dan. Kot znano, je začetek konference predviden za 5. junij, do-čim se bodo 23. maja sestali zadnjikrat vsi odbori, ki naj pripravijo resolucije za kongres. Kairu bi radi uničili “vsaj eno izraelsko divizijo” in tako pokazali svetu, kaj zmorejo. Nixon si kupil r svojim predlogom nekaj časa WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon si je s svo-. j j™ predlogom za končanje voj- Seveda je Podgorni tudi gle- skovanja v Vietnamu kupil ne-dal, da zmanjša vpliv kitajskih kaj časa v javnosti, še bolj pa v komunistov na Severno Kore-1 Kongresu, kjer so se nekateri jo. Zato so tudi v Pepmgu kar (nestrpneži že oglasili s kritiko grobo napadali pot tovariša Pod- in zahtevali “večji napor” za gornega. končanje vojskovanja. Najbolj glasni so bili prav republikanci. Ti niso posebno navdušeni nad Nixonovimi 8 točkami. Zdi se jim, da predsednik ni še dovolj daleč v svojem popuščanju in da mu zato morda ne bo uspelo zlomiti zastoja pri razgovorih v Parizu. Ni znakov za nesrečo WASHINGTON, D.C. - Strokovnjaki za Sovjetsko zvezo priznavajo, da je umrlo v letošnjem letu doslej že 33 sovjetskih generalov, samo v zadnjih tednih 13, vendar nimajo nobenih dokazov, da bi bila teh smrti kriva kaka večja nesreča pri preskušanju novega orožja, še manj kaka čistka. Precej vode Povprečna banja drži nekako 45 galonov vode. Dayan svari V Jeruzalemu je obrambni minister Moshe Dayan povedal odkrito in naravnost, da se bo Izrael morda nekega dne naveličal samo odgovarjati na egipčansko streljanje preko prekopa ip prešel v nenaden napad. Nekateri trdijo, da je del vodnikov Izraela za nenaden, odločen napad preko prekopa na tam zbrane egipčanske sile, ki naj bi te uničil in pokazal Arabcem, da so njihovi upi na poraz Izraela prazni. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je izjavila, da je Izrael pripravljen za novo vojno bolj, kot je bil za zadnjo in da se ne obeta Arabcem nič dobrega, če novo vojno res sprožijo. Močne vojaške sile Po nekaterih vesteh naj bi imel Egipt zbranih ob Sueškem prekopu in v njegovem zaledju 600 do 700 tankov, 800 težkih minometov in topov ter najmanj od 50,000 do 70,000 mož. Drugi trdijo, da ima Egipt zbranih tam do 7 celih divizij, torej skoraj še enkrat toliko. Izrael je zgradil vzdolž prekopa celo verigo podzemnih bunkerjev in drugih u-trdb ter te povezal med seboj. V njih drži le kakih 4,000 do 6,000 mož s potrebnim težkim o-rožjem. Dalje v zaledju ima v korist ohranitve miru. Včeraj je prišlo na dan, da U Tant ni govoril egipčanskemu poslaniku le v svojem imenu, ampak tudi v imenu Združenih drždv in Sovjetske zveze. Tako Washington kot Moskva sta namreč podprla njegov poziv. Posredovanje je bilo potrebno in je tudi popolnoma razumljivo, kajti velike štiri sile še vedno iščejo možnosti rešitve za Srednji vzhod, ki naj bi končala tam sedanjo napetost in pripravila pot k njegovi postopni pomiritvi. Zadnje vesti O. — FBI je v s šerifom okraja Obrambni tajnik M. /?. Laird hoče ostati političen junak dneva WASHINGTON, D.C. — Federalni tajnik za narodno o-brambo M. R. Laird je poklicen politik. Kot kongresnik je bil v odborih za narodno o-brambo, kar pa še ne pomeni, da bi bil strokovnjak za to tajništvo. Pa mu politična žilice ne da miru. Skoraj ni tedna, da ne bi ta ali ona njegova izjava razburjala naše politične javnosti. Ni še pozabljena njegova izjava, da bo tajništvo za narodno obrambo nadaljevalo investicije v obrambni raketni sistem ABM Safeguard z denarjem, ki je ostal od ukinjenega sistema Sentinel. V Kongresu je ta njegova izjava naletela na hude očitke, ki jih bo Laird moral na sejah raznih kongresnih odborov še dolgo pobijati. Uspešno ali brez uspeha, to bomo šele videli. To ga pa ni motilo, da se je zopet spustil v nevarno izjavo na dan naših oboroženih sil. Ta dan je kot nalašč ugodna prilika za razne domoljubne govore, ki jim načelno ne more nihče ugovarjati. Vendar se ne spodobi, da bi kdo, ki je na odgovornem mestu, v take govore vpletal očitno sporne probleme. To je Laird ravno napravil s svojim prazničnim govorom na dan oboroženih sil. Seveda je kot tajnik za narodno obrambo bolj kot kdo drugi poklican, da govori na ta dan, toda pretiravati pa ne sme, saj vendar sedi na e-nem med najbolj odgovornimi mesti v federalni upravi. Pa je vendarle V svojem govoru izjavil kar naravnost, da se varajo tisti, ki mislijo, da se bodo stroški za narodno o-brambo zmanjšali s koncem vietnamske vojne. Kaj to pomeni, povedo sledeče številke: ko je prevzel pokojni predsednik Kennedy oblast, je proračun za narodno o-brambo znašal okroglo $40 bilijonov, sedaj znaša 78 bilijonov, se je skoraj podvojil. Do $30 bilijonov tega gre za stroške vojskovanja v Vietnamu. Ko bodo odpadli, bi zadoščalo za narodno obrambo le $50 bilijonov. Tisti optimisti, ki si domišljujejo, da lahko dosledno mislijo, so že računali, za kaj bi se dalo porabiti druge bilijone. Med njimi so tudi vodilni člani Kongresa. Pa ti pride tajnik Laird in izjavi, da iz te moke ne bo kruha. Vseh teh $30 bilijonov bo treba porabiti za zboljšanje učinkovitosti narodne o-brambe. To da je nujno potrebno, ako hoče dežela zadostiti vsem obvezam, ki izvirajo iz raznih obrambnih pogodb, ki jih imamo, mimogrede povedano, na ducate. Tisti, ki kaj vedo, kakšna miselnost vlada v Pentagonu, pa niso ravno napenjali možganov, da bi prišli do zaključka, da so v Pentagonu že napravili načrt, kako bodo porabili zase ta “prihranek iz vietnamske vojne”. Gornja Lairdova izjava bo zopet razburkala duhove v Kongresu, nemirna bo pa postala tudi naša politična javnost, iki se dobro zaveda, kako postajajo davkoplačevalci vsak dan bolj občutljivi za vse, kar povečuje davčne obveze. Vsi ti bodo mislili, da je Laird postal zastavonoša tiste skupine generalov in vojne industrije, ki želi neomejeno oboroževanje. Pri tem je Laird še tako politično pogumen, da trdi, da znana “voja ško-industrijska koalicija” sploh ne obstoja, da je le plod domišljije. Mož je najbrže pozabil, da je bil pokojni predsednik Eisenhower tisti, ki je prvi opozoril na to koalicijo. Ali si Laird morda domišljuje, da ve o teh stvareh več kot pokojni predsednik Eisenhower? Laird hodi po nevarni poti, njegova politika bo nemara škodovala tudi republikanski stranki. Kako, bodo pokazale kongresne volitve v prihodnjem letu. Laird pozablja, da je v 1. 1965 in 1966 tudi Johnson prenapet svojo politiko in da so radi tega demokrat j e pogoreli pri kongresnih volitvah 1. 1966. Če Laird tega ne razume, bo morda razumel to predsednik Nixon. Znamenje za tako potrebo Nixon že ima: glavni odbor republikanske stranke se noče vtikati v spor o ABM sistemu Safeguard. Verjetno tega Nixon ne bo spregledal. CLEVELAND, sodelovanju Washita na samotni farmi v Oklahomi prijela 28 let starega Richarda L. Tingler-ja Jr., ki je obtožen 6 umorov, 4 v Clevelandu in 2 v Colmrbusu v Ohiu. Tingler je bil na listi 10 najbolj iskanih zločincev. Znan je bil po tem, da se je večkrat preoblekel v žensko. SAIGON, J. Viet. — Enotam ameriške 101. divizije letalske pehote in enotam južnoviet-namskih vladnih sil sc je posrečilo danes s splošnim napadom zavzeti 3000 čevljev visoko Don AP Bia nad dolino A Shaw v bližini meje Laosa. Boj za to goro se je vlekel 10 dni in rdeči so odbili vrsto napadov, predno so podlegli. Boji za ta vrh so bili eni najbolj krvavih in trdovratnih v vsej vietnamski vojni. WASHINGTON, D.C. — Pričakujejo, da bo še danes dopoldne objavljeno, da se bosta predsednik Nixon in predsednik Južnega Vietnama Van Thieu sestala na razgovore na otoku Midway na Paciliku 5. junija. Predlog za sestanek je stavil Van Thieu tekom obiska državnega tajnika W. Rogersa v Saigonu konec preteklega tedna. BONN, Z. Nem. — Zunanji minister W. Brandt je označil poljski predlog od zadnje sobote za ureditev vprašanja poljsko-nemške meje ob Odri-Nisi za “pomemben”, ponudil Poljski sklenitev nenapadalne pogodbe in izjavil, da bo vprašanje meja uredila šele mirovna pogodba med zmagovalci in premaganci druge svetovne vojne. Trdijo, da je namen poljskega predloga bolj povzročiti spor v nemški vladi, ko se Zahodna Nemčija pripravlja na parlamentarne volitve, kot pa želja urediti vprašanje meje. CAPETOWN, J. Af. — Stanje dr. P. Blaiberga, najdalj živečega človeka s “tujim” srcem, se je včeraj popravilo. Zdravniki so se bali, da je morda Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Karolina Krnc, 1059 Addison Rd., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za cbiske, posebno čč. gospodov od Sv. Vida, in pozdravne kartice. Zdravi se na domu. Na obisku— Ga. Ivanka Kariž je prišla iz Avstralije obiskat svojo sestro Marijo Sedej, 19451 Tyronne Ave., tel. 481-9816. K Lurški Mariji— Za Slovenski spominski dan v nedeljo, 1. junija, bo na željo mnogih vozil k Lurški Mariji na Providence Heights nod Char-don Rd. avtobus v času za sv. mašo za vse padle slovenske žrtve. Izpred Baragovega doma bo bus odpeljal ob 9.30 dopoldne. Cena za obe smeri $1.00! Prijave sprejema g. V Rožman, 881-2852. Zadušnica— Nocoj ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Kovača ob 13. obletnici smrti. Krasen uspeh— Prvi samostojni koncert alti-stke gdč. Cecilije Valenčič preteklo nedeljo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue je krasno uspel. Dvorana je bila nabito polna, izvajanje pevke odlično in v splošno zadovoljstvo občinstva. Čestitamo! Sprememba vardnih meja odložena— Zvezni sodnik F. J. Battisti je odločil, da ne morejo biti po marcu 1971 izvedene več nobene volitve v mestni svet, ne da bi bile preje preurejene meje vard tako, da bo upoštevano načelo en mož en glas. Sodnik je zavrnil zahtevo, da bi morale biti meje vard spremenjene v tem -pogledu že pred letošnjimi volitvami v mestni svet. Ljubljančanka Miss Europa 1969 RABAT, Mar. — Zadnjo nedeljo je bila tu imenovana za Miss Europa, torej za najlepše dekle v Evropi, Ljubljančanka Saša Zajc. Van Thieu je dobil govor v naprej SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je dobil iz Bele hiše besedilo Nixono-vega govora o položaju vojskovanja v Vietnamu in predlogih za njegovo končanje precej pred časom, predno je Nixon govoril preko televizije in radia ameriški javnosti. Če se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se ni-‘te držali prometnih predpisov. telo začelo zavračati 2. januarja 1968 presajeno srce. WASHINGTON, D.C. — Armada je odpovedala pogodbo z Lockheed Co. za zgraditev 375 helikopterjev vrste Cheyenne, ker prvih 10 izdelanih ne odgovarja pogojem in je očitno, da jih podjetje ne bo moglo spraviti v red in jih ob dogovorjenem času dobaviti. HOUSTON, Tex. — Apollo 10 leti proti Luni točno po načrtu. Včeraj so astronavti snemali pogled na Zemljo, pa tudi notranjost svoje vesoljske ladje in te televizijske posnetke poslali na Zemljo. Tudi za danes je predvideno 15-minut-no oddajanje v barvni televiziji iz Apolla 10. Ta bo jutri dosegel Luno in začel krožiti okoli nje. Ameriška Domovina /i-/vi r noivir «117 St. C‘.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: g* Združene države: \ $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ) SUBSCRIPTION RATES: KJnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year paganda jih lahko napihne na velike rdeče zmage nad odhajajočimi Amerikanci, ki so pod rdečim pritiskom morali kar “bežati” iz Vietnama. V Ameriki se bodo taki propagandi smejali, toda poleg Amerike je še dosti drugih držav in narodov, kjer bo taka propaganda vplivala in dvigala pomen rdeče Azije. Amerika se bo morda nad tem jezila, toda to bo tudi vse, tako uči skušnja. Da vse to posnamemo; sedanji način vojskovanja v Vietnamu je za vietnamske komuniste preveč, recimo, rentabilen, da bi ga opustili na ljubo ameriškim željam. To je vtis, da smo ga dobili ob premišljevanju Nixonovega govora na televiziji. Radi bi videli, da nas Ho Či Minh demantira z novo taktiko, pa se bojimo, da nas ne bo. BESEDA IZ NARODA mmmmsmmmmgmmmmmm SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 99 Tuesday, May 20, 1969 Prisrčno srečanje slovenskih romarjev s Pavlom VL Sv. oče je blagoslovil temeljni kamen Slovenika. Nixon govori Ho Či Minh molči? Ko je Južnovietnamska OF 8. maja objavila svoje pogoje za mir v Vietnamu, je predsednik ZDA R. M. Nixon smatral za potrebno, da na to objavo odgovori. To je storil pretekli teden na ameriški televiziji. Tako je vsa javnost zvedela, kaj misli Nixon o Vietnamu. Navadni Amerikanec ni v Nixonovi izjavil mogel odkriti bistvenih novosti, več sreče so seveda imeli poklicni politiki, časnikarji in diplo-matje. Nixon je namreč govoril tako previdno, pa tudi megleno, da lahko vsakdo po svoje razlaga marsikatero nje-goo misel. To se je tudi zgodilo. Že prve ure se j,e nabralo ves polno razlag, ki se strinjajo samo v tem, da Nixon res želi mir in da je pripravljen zanj mnogo žrtvovati, toda ne ameriške časti. Pa tudi pojem o časti je raztegljiv, levičarski politiki ga gotovo razumejo drugače kot desničarski. Da se ne spuščamo v presojo Nixonovega stališča, imamo še drug razlog: Nixon sam je označil stališče kot osnovo za pogajanja. S tem je hotel omogočiti komunistom, da bodo lahko njegove ideje porabili za novo obliko njihovega znanega stališča, ki naj da Ameriki priliko za ponovno popuščanje. Za naše stališče velja pri tem še zmeraj stari razlog; za mir in za vojskovanje je zmeraj treba dveh. Predloge, misli in ideje z ene strani lahko presojamo stvarno le takrat, kadar obenem tudi mislimo, kako druga stran razume vso problematiko. Kdo je v našem slučaju druga stran? Na videz Vietnamska OF, kajti njena izjava je dala povod za Nixonovo. Ali je Vietnamska OF res tako važen političen faktor, da zasluži Nixonovo vpoštevanje? Ne smemo namreč pozabiti, da na komunistični strani veliko več zaleže Ho Či Minh kot OF. Ho Či Minh o izjavi OF še ni rekel ničesar. Ker molči, se torej strinja v tem pogledu z njo. Do sedaj je taka domneva držala, morda drži tudi sedaj, toda jamstva ni nobenega. To pomeni: treba je do stališča Ho Či Minha priti po drugi poti, po poti dejstev. Ta taktika je že preverjena in ima značaj stvarnosti. Zato si postavljamo vprašanje: kaj dela Ho Či Minh? Vsa dejstva potrjujejo misel, da je Ho Či Minh ostal pri tem, kar je zmeraj trdil: Amerike ni mogoče zlomiti na bojnih poljih, ampak doma s tem, da se zlomi njeno odpornost. Zato usmerja Ho Či Minh vse svoje poteze samo proti temu cilju. Pri tem je dosegel že lepe uspehe, ki jih lahko taji le tisti, ki se je že sprl s stvarnostjo. Amerika se je že odpovedala vsakemu upanju na zmago, se bojuje le radi tega, ker hoče tako končati vojno, da bi nastal videz, da ne trpi njena čast — in seveda tudi ne njen ponos. To politično stališče je Ameriko potisnilo v defenzivo na bojnem polju. Ofenziva je torej prešla v komunistične roke in s tem tudi pobuda. Dokaze za to spremembo v vietnamski vojni najdemo lahko vsak dan v poročilih s front. Komunisti so to spremembo že temeljito izrabili. To se vidi v njihovi taktiki. Obsežnejših vojaških nastopov proti ameriškim četam že dolgo niso doživeli. Komunisti napadajo ameriške postojanke le takrat, kadar jim postojanke postajajo ovire ali vsaj zagate v načrtih za njihove operacije. Kar imajo spopadov z ameriškimi četami, imajo spopadi poleg drugih zmeraj tudi cilj: prizadeti našim četam čim več izgub v človeških življenjih. Komunisti dobro vedo, da ravno to najbolj boli ameriško javnost. Kje se boji v Vietnamu vršijo in kako potekajo, to briga našo deželo šele v drugi vrsti. Število dnevnih smrtnih žrtev v Vietnamu, to grize ameriško odpornost, navadno naravnost, velikokrat pa tudi po ovinkih. Seveda imajo komunistične vojaške operacije tudi na men, da redčijo vrste v saigonskih divizijah. Komunisti hočejo spremeniti saigonske vojake v apatične številke, ki se borijo, da varujejo svoje lastno življenje, šele potem mislijo na zmago. Uradna poročila sicer trdijo o saigonskih četah čisto nekaj drugega, toda pečata verjetnosti ne nosijo. Je pa tudi res, da so vsaj nekatere vrste saigonskih čet sedaj boljše, kot so bile na primer še lani. Vendar trdijo poznavalci, da bi saigonski generali morali svoje vojake vežbati še dolgo vrsto let, da bi bili kos komunističnim. Ali bo Amerika voljna čakati tako dolgo? Hanoi misli, da ne. Komu nitični vojaki bodo torej lahko še dolgo “mleli” svoje saigonske nasprotnike. Na obzorju je pa še nov cilj komunističnega vojskovanja, ki do sedaj nismo mislili nanj Kot rečeno, gledajo komunisti vojskovanje le skozi politična očala. To jih opozarja na možnost, da izrabijo lahko tudi umik ameriških čet za svojo propagando. To je sila lahko. Treba je samo vsakokrat dognati, kdaj bodo ameriške čete zapuščale vietnamsko obalo, in jim tik pred odhodom delali sitnosti z napadi iz zased, z raketami na kratke daljave, s terorjem itd. So to lahko le navadne praske hod kardinala Šeperja, zagrebškega nadškofa, ki je sedaj prefekt kongregacije za verski nauk. Zelo so se ga razveselili in ga pozdravili z burnim ploskanjem. V tem so že šli mimo naših romarjev madžarski škofje, pri zadnjih vratih pa se je že pokazala bela papeževa postava. Sv. očeta je sprejelo navdušeno ploskanje naših romarjev in pozdravljanje z belimi robci. Sv. oče je bil videti shujšan, toda zdrave barve in — dobro razpoložen. Ploskanje in pozdravljanji dan. V petek, kmalu po 10. nje se je pomirilo šele, ko so bo-uri so se začeli zbirati pri bro- goslovci začeli peti “Spet kliče RIM, It. — V petek, 9. majni-ka, je sprejel sv. oče 500 slovenskih romarjev, ki so prišli iz domovine, zamejstva in zdomstva pod vodstvom vseh petih slovenskih škofov v Rim, da se zahvalijo sv. očetu: za ustanovitev slovenske cerkvene pokrajine in ga prosijo, naj blagoslovi temeljni kamen za Slovenski zavod (Slovenik) v Rimu. Njihovi želji je sv. oče rad ustregel. Dan avdience slovenskih romarjev pri sv. očetu je bil dolgo negotov, šele v četrtek so zvedeli, da bodo sprejeti nasled- nastih - vratih na desni strani trga sv. Petra, medtem ko so sej na drugi strani vrat začeli zbirati zastopniki mednarodne dobrodelne organizacije Caritas. Ni bilo gotovo, ali bodo prvi sprejeti oni ali Slovenci. Temeljni kamen Slovenika Malo pred 11. uro so vatikanski reditelji odpeljali slovenske romarje v klementinsko dvorano. Tu jih je pred avdienco pozdravil v imenu vodstva Slovenika prorektor msgr. Jezernik. Markuža, gojenec Slovenika, duhovnik tržaške škofije, pa jim je zatem prebral listino, ki je bila vložena v temeljni kamen Slovenika. Slišali so jim popolnoma neznane stvari: gl. temeljni kamen so dobili izpod bazilike sv. Petra iz bližine Petrovega groba. V njegovo odprtino so vložili kamenčke iz vseh slovenskih stolnic (Ljubljana, Maribor, Koper), iz gl. slovenskih Marijinih svetišč (Brezje, Ptujska gora, Sv. Gora nad Čedadom, Strunjan). K njim so dodali tudi kamenčka s Slomškovega in Baragovega groba, dalje kamne iz nekaterih slovenskih cerkva v Sev. in Juž. Ameriki in Avstraliji. Tudi kamni iz goriške, tržaške in salzburške stolnice niso manjkali. Pomenljivi simboli naše preteklosti, sedanjosti in — prihodnosti. V listini so napisana imena vsel slovenskih škofov in drugih vidnejših duhovnikov, ki so prišli na blagoslovitev temeljnega kamna. Posebej naj je omenjen tisti, ki je prišel od najbolj daleč, prelat Alojzij Baznik, žup-| nik pri Sv. Vidu v Clevelandu, | namestnika. odgovarjamo: “Zvest naj bo! Bo- med sklade vezanih letnikov. Bil dite zvesti!” j je nesramno umazan, neobrit in S svojim prihodom, s svojim nohte je imel črne od prahu in ploskanjem, z izrazi svojih ču-1 tiskarske barve. Tudi očala so štev nam govorite, da ste zvesti.'bila prašna in umazana, da so Zato vas pozdravljamo. To vam j bile njegove oči meglene in ni- priporočamo, k temu vas spodbujamo za prihodnost. Kristus je dejal svojim apostolom: “O- stanite v Kristusovi ljubezni do sem mogel razločiti, če so bele, modre ali rdeče. “Če si prišel, da protestiraš, potem lahko kar greš, kajti to Cerkve in do vse katoliške skup- je uredniški urad in ne univer-nosti!” za,” je rekel in še naprej listal Vam duhovniki, bogoslovci,'p0 knjigah. . nas venčani maj”. Nadškof metropolit dr. J. Pogačnik pozdravi sv. očeta Še prisrčen pozdrav bratom v škofovstvu, ki so stali spredaj, in sv. oče je sedel na svoj sedež, ob njem na desni pa novi voditelj papeških avdienc francoski škof Martin. Pred mikrofon je stopil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. J. Pogačnik in takole pozdravil sv. očeta: ‘ Ta zbor rotparjev naj pred vami predstavlja vso družino slovenskih vernikov. Za obisk groba sv. Petra in počastitev njegovega spomina nas je nagnil trojni namen: najprej smo se vam prišli zahvalit za ustanovitev naše cerkvene pokrajine z metropolitskim sedežem v Ljubljani. S tem je bila spolnjena dolgotrajna želja naših pastirjev in vernikov. Upamo, da bo to v dobro našega božjega ljudstva, kakor tudi vesoljne Cerkve. — Drugi razlog našega romanja je zgodovinski. Zadeva začetka širjenja evangelija med slovanskimi narodi. To delo sta pred 1100 leti opravila sv. Ciril in Metod. Želimo predvsem, da bi duhovna dediščina, ki smo jo dobili od sv. bratov, vedno bolj cvetela in da bi katoličane in pravoslavne pripeljala do edinosti. — Tretji razlog našega romanja je posebne vrste. Ponižno vas prosimo, da blagoslovite temeljni kamen Slovenskega zavoda v večnem mestu Rimu. V njem naj bi naši duhovniki dobili globljo teološko izobrazbo in se utrdili v Iju-1 bežni do Cerkve in Kristusovega zastopniki naroda, ki je že stoletja zvest Cerkvi, še enkrat ponavljam: “Bodite ponosni in močni v svoji zvestobi Kristusu in Cerkvi!” Poseben razlog je povedal vaš metropolit: Priznali smo slovensko cerkveno pokrajino. Ob tej priložnosti se spominjamo ne samo blagovestniškega delovanja sv. bratov Cirila in Metoda med slovenskimi narodi, temveč tudi zgodovinskega dne, ko je moj prednik blaženega spomina Pij II. Piceolomini na predlog cesarja Friderika III. ustanovil ljubljansko škofijo. Tedaj je bila ta odvisna od Ogleja, toda sv. sedež je imel z Ljubljano tako živahne stike, da lahko govorimo o neposredni o d v i s nesti ljubljanske škofije od sv. sedeža. Srečni smo, da zdaj lahko priznamo Ljubljano ne samo kot sedež škofije, temveč tudi kot nekako glavno mesto drugih škofij in da lahko skupaj z metropolitom pozdravimo tudi druge slovenske škofe. Pri tem pa ne gre toliko za zemljepis in zgodovino, kolikor za čast vam in vsemu katoliškemu ljudstvu Slovenije.” Papeževe besede, ki jih je prosto prevajal ljubljanski nadškof, so naši romarji sprejemali z burnim odobravanjem. Nato je sv. oče prebral še uradni govor. Po govoru je sv. oče povabil k sebi kardinala Šeperja, naše škofe in naše romarje skupaj njimi blagoslovil.. Nato so prejeli darove: škofje posebne svetinje s podobo sv. Petra, drugi pa podobico z osebnim papeževim podpisom. Sv. oče je blagoslovil vse nabožne predmete in dal navzočim duhovnikom pravico v domači cerkvi podeliti papežev blagoslov. Pol ure, določene za avdienco slovenskih romarjev, je že minilo. V drugi dvorani je čakalo sv. očeta 1200 zastopnikov organizacij Caritas, toda on se je z našimi romarji še fotografiral, in, obdan od škofov, blagoslovil temeljni kamen. Nato pa se je vrnil sv. oče še enkrat k romarjem. Sedaj so mu narodne noše izročile slovenske ZDA. Odgovor sv. očeta Sv. oče je odgovoril najprej “Tebe gotovo nisem prišel gledat,” sem resno dejal. “Sem pa zadovoljen, da sva se srečala. Precej si mi jih že zagodel. Po-ciljan šepet si spremenil v poši-Ijan, strani si mi zamešal...” Škrat si je popravil prašna očala in me grdo pogledal: “Ha, ta je pa lepa. Z urednikom se zmeni, z urednikom. On je zato, da skrbi za vse napake. Jaz nimam pri vsej stvari nobenega opravka!” To me je močno presenetilo, kajti doslej sem vedno slišal, da je tiskarski škrat kriv vseh napak. “Pa saj si ti tiskarski škrat?” sem ga vprašal. “Seveda sem,” je odvrnil, “a s tiskom nimam nobenega opravka . ..” “Hm, če je pa tako, potem mi boš pa moral svojo vlogo razložiti malo bolj natančno . . Pa naj bo,” je rekel škrat, si spet popravil očala in spodvil prste da ne bi videl črnih nohtov. “Vidiš,” je rekel “jaz sem popolnoma čist. Jaz uganjam le svojo hoby, zasebno zabavo, bi rekel. Ljudje nekaj napišejo, jaz pa za zabavo vse skupaj zmešam in iz tistih besed dobim nekaj čisto novega ...” “Zakaj pa to delaš?” sem postal radoveden. “Zakaj pa ti pišeš Šepet pod Turnom?” je rekel in se prvič nasmehnil. “Hm, dobro vprašanje,” sem priznal. On pa je nadaljeval: “Pokazal ti bom, kako se tej stvari streže. Boš videl, kako čudne in smešne štorije nastanejo iz istih besed. Vzemiva tale krtačni odtis. Ameriška Domovina, 7. maja. Malo bom pobral tu, malo tam, pa bova dobila recimo tole: Nixon predložil resno svarilo države “ostarelih”. Ali pa: Tri četrtine farmarjev čestita Severni Koreji pred'izzivanji.” “Posrečeno,” sem si mislil in prišel bližje. Škrat je urno preletaval pole od kolone do kolone, si sempatja z nohtom podčrtal kak stavek in ga potem spet hitro spodvihnil. “Vidiš, tale bo pa bolj zapletena, kajti to sem res dobro zamešal. Poslušaj! Ločen nastop levičarskih v re- darove: zbirko plošč slovenske!strank je okrePil Položaj verske glasbe, album s fotografi- Publiki Haiti> k^er sta se usta- vila na svojem potovanju v Ev- priznanimi vodilnimi člani vlade, svetovalci Nixona, že tretjič zapored v uredništvu AD, Col-linwood Improvement Council, Slovenskemu domu na Holmes Ave. in pred St. Vincent bolnišnico ... Ker je posadka za svoje pogreške že “dovolj” trpela, se predsednik Nixon ozira le na u-radne sodelavce. V sami Beli hiši se je življenje umirilo . .. “Hej, tale bo dobra,” je rekel škrat in napravil nov krtačni odtis: Gverilci pritiskajo na kapitana Bucherja, da bi svetovalci Nixona na pogrebu predsednika Karibskega morja v Kanadi in delno v Avstraliji sklenili verigo za pomoč v hrani stradajočim v senatnem finančnem odboru. “To sem pa kar precej zmešal,” je vzdihnil škrat. “Bom moral kar hitro vse spraviti v red,” je še dodal in s presenetljivo naglico popravljal stavek. Takrat se mi je posvetilo, kako je s tiskovnimi napakami: škrat včasih pozabi kakšno stvar spraviti v pravi red. “Veš,” je rekel škrat, “se boš moral še oglasiti. Seveda, kadar ni teh urednikov . . .Prihodnjič bova poskusila oglase. S tem je res hec. Veš, kakšnega sem zadnjič dobil? Poslušaj ! “Zavedna slovenska družina, ki sliši na ime Fifi, je tigraste barve in se rada drži doma, išče mlajšo služkinjo za hrano ... Oba sva se zarežala. ”Pa še enega boljšega sem imel,” je dodal škrat. “Solidna vdova, zgrajena pred par leti in dobro podkletena, se želi seznaniti z vdovcem, ki ni več kot tri leta star, dobro ohranjen zunaj in znotraj, vinsko rdeče barve, prestal vse inšpekcije in je zelo poceni naprodaj.’ ‘Ta mi je res zelo ugajal,” se je zarežal škrat in se smejal, da je kar poskakoval od veselja. Pri tem se je slučajno po nerodnosti naslonil na mizo in prekucnil ves stavek na tla. “O boy, tega oa ne bom znal popraviti. Lipo* vec in Račič se bosta jezila, da bo kaj. Najbolje, da grem, je rekel škrat. Se bom Pa tačas zabaval z rokopisi,” je še pristavil in pograbil z mize šop papirjev. i “O, ne, tega pa ne,” sem pre" strašen zavpil. A on je izginil kot duh, naravnost skozi steno. Škrat jo je namreč pobrisal z rokopisom Šepeta, v katerem sem tako skrbno in z občutkom popisal Washington, D.C. B. C. Za Mrakužem je romarjem nato kratko spregovoril o name-,............. ...................................................... nih Slovenika in življenja v| iiolijsnščini, prosto, brez pisme- enkratno doživetje. Prisrčno in v jami slovesnosti ob razglasitvi ljubljanske metropolije in Čopovo knjigo “Raj pod Triglavom” in seveda — šopek nagelj ev. Med pesmijo in ploskanjem je nato sv. oče obšel še prvo vrsto romarjev in se z njimi rokoval, najdlje pa se je pomudil pri letošnjih in lanskih novomašni-kih. Z njimi se je dal posebej fotografirati, ti so mu pa zapeli Mavovo “Koder je dobrota in ljubezen”. Sv. oče se je nato začel poslavljati od naših škofov. Bilo je kakor v panju. Pesem in ploskanje sta se pomešala v en sam izraz iskrene hvaležnosti za njem dr. France Oražem, duhovnik ljubljanske nadškofije, ki je v Sloveniku nekak “prvi med enakimi”. Romarjem so nato pokazali tudi listino z imeni gl. dobrotnikov, med katerimi velja omeniti nekdanjega papeškega nuncija v Belgradu rajnkega ameriškega nadškofa Hurleyja. Med drugimi Slovenci, dosedanjimi dobrotniki Slovenika, pa so predvsem imena rojakov iz zamejstva in zdomstva. Prihod sv. očeta n?2d slovenske romarje Prihod sv. očeta med naše romarje se je nekoliko zakasnil. Pied njimi je bil namreč sprejel štiri madžarske škofe. Gotovo je imel z njimi zelo važen razgo-!vor. Msgr. Jezernik je medtem ne predloge, kakor mu je narekovalo srce. Večkrat je govoril v prvi osebi ednine. Govoril je našim romarjem res kot oče: “Ko vas z velikim veseljem sprejemam, mi je neugodno, da vam ne morem govoriti v vašem jeziku. Toda srce pove več kot| besede. Vedite, zelo smo srečni ob današnjem sprejemu. Ta tre- domače je bilo srečanje naših romarjev s skrbnim in dobrim očetom papežem Pavlom VI. I. M. ŠEPET POD TiJRliOM Piše rojak iz prestolnice. WASHINGTON, D. C. ropo predsednik vlade ZSSR in mornariški tajnik John H. Sha-afe. Guverner N. A. Rockefeller je zaradi mehanične odpovedi padel na zemljo, ko je nosil Kitajcem pšenico, novim ameriškim kardinalom resno svarilo in še manjše kazni za nekatere druge članice društva Sv. Ane.” Skoro bi rekel, da me je spravil v dobro voljo. Škrat je to takoj zapazil in postal še prijaznejši: Pa poskusiva skupaj,” je rekel. “Vidiš, jaz bi rad, da bi bili listi čimbolj pestri, ljudem tudi v razvedrilo in ne samo v pouk. Pojdiva v stavnico in poizkusiva kar s stavkom. To je bolj zanimivo in tudi zabavno.” In je bilo. Dobila sva, na primer, takele krtačne odtise: Zanimiv nastop. Jutri zvečer bo v Areni na 7173 Euclid Ave. zanimiva rotacija med češkimi in slovaškimi komunisti. Članice so vabljene v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi. .. Predsednik Nixon ni Pompidou ju nevaren in spravlja našo deželo v zadrego pred vsem sve- V Medicaid strašne zlorabe ta za brez vsakega strateškega ali taktičnega pomena, toda pro- našim romarjem napovedal pri- Ob nutek je za nas in za vas poln'priliki nedavnega obiska v Cle-veselja, radosti, upanja in hva- velandu sem se namenil v ured-ležnosti Gospodu. iništvo Ameriške Domovine, da z Ginjeni smo nad besedami va- g- urednikom malo poklepetava, torn .. . j šega nadškofa in metropolita, j prerešetava mednarodne proble-' Včeraj je predsednik Nixon že ker pričajo o vaši veri, ljubezni me in na kratko rešiva vsaj ne- tretjič zapored preložil prista-do Cerkve in do naše osebe. Ne- kaj perečih javnih vprašanj.1 šem navodila, naj glasujejo, da kaj pa na nas dela še posebej “Dober dan, Domovina,” sem re-vtis. To je — VAŠA ZVESTO- kel in prijateljsko iztegnil roko. BA. Pri raznih srečanjih nas Pa sem jo tudi hitro umaknil in večkrat vprašujejo, kaj naj v jo skril v žep, kajti za mizo ni teh težavnih in zmedenih časih sedel g. urednik, pač pa sam ti-stori dober katoličan. Preprosto skarski škrat, globoko zakopar WASHINGTON, D.C. — Me' dicaid sistem podpira tiste osta' rele in onemogle državljane, k1 sami ne premorejo zdravniških stroškov, pa tudi ne stroškov v sirotišnicah, ubožnicah itd. Si' stem je v veljavi v 39 državah, ki nosijo glavno breme podira' nja, seveda jim pri tem pornaS3 federacija. Cenijo, da porabi sistem letno do $5 bilijonov podpore vseh vrst. Sistem je še mlad, pa je že P° stal plen raznih sebičnih zdrav nikov, z o b o zdravnikov, leka1 narjev, ubožnic in sirotišnic Zlorabe dosegajo neverjetno v šoke zneske, ki gredo v posam6^ nih slučajih v stotisoče dolari6?' Senat je že začel preiskavati ri11 čaje, ki navajajo velike izdatke in odkril, na kakšne načine N goljufana javna uprava pri P 3 čevanju računov. Posledica preiskav bo najh^ temeljita reorganizacija Mccl aid sistema. bi predsednik Kosygin in senator Williams nehala stražiti mejo proti Mexico City in tako preprečevati gverilske napade iz Tangerja v Afriki... < ^ Zanimiva borba med samimi Moderno gozdarstvo SPOKANE, Wash. — Več leS' nih družb seka svoje gozd° ^ smotrno in načrtno tako, da 1 les vedno na razpolago. Vse P sekano področje sproti zasaj ^ in gozd skrbno goje, da nagl° ^ ste in nadomešča ono, kar je lo posekano in odpeljano. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Kaj pravijo in pišejo S' ^ Casl' Kačeli objavljati mnenja in izjave o slovenski politični emigraciji. Včasih se zdi, kot da ta emigracija izginja, pa vendar še niso odstranjeni vzroki njenega nastanka. Res je, da na vsako e-migracijo vpliva okolje in mišljenje, ki v tem okolju prevladuje. Tudi čas, saj pravimo, da seka rane in zdravi, ima svoj močan vpliv. Na drugi strani se tudi večajo ali manjšajo vzroki, zaradi katerih je emigracija nastala. Tako bo na mestu, da vsak teden enkrat preberemo, kaj drugi ljudje v drugačnih okoliščinah sodijo in mislijo o slovenski politični emigraciji. Zbirati bomo poskušali mnenja iz najrazličnejših virov: pisma, tisk in razgovori. Začnimo s pogledom na emigracijo iz Ljubljane. Pogled je posnet iz pisma, ki je prišlo od tam. v se C.M. Popoldne iste nedelje je pa SAVA pripravila nekaj za slovenske matere v dvorani pod cerkvijo Marije Pomagaj: Misel na mater v deklamaciji in melodiji. . V župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo pa bodo imeli slovesnost prvega sv. obhajila v nedeljo, 18. maja, in sicer pri drugi sv. maši ob 9.30 dop. Po maši pa bodo imeli prvoobha-janci zajtrk v dvorani, V isti župniji bo zaključek slovenske šole v soboto, 17. maja, s sklepno sv. mašo ob 8.15 zjutraj. Pri Mariji Pomagaj pa je v teh majskih nedeljah vpisovanje v slovensko šolo za naslednje leto. Šola bo odrla tudi šesti razred. Vpisnina je $15 na družino. Slovensko letovišče pri Bolto-nu bo letos začelo svojo letno sezono že v nedeljo, 25. maja. Ta dan bo slovesno odprtje. Do tedaj je pa na letovišču še veli- Blagor vam, kajti čujte: Veselite se in radujte: Nebesa vam bodo plačala! Vseh teh, ki jim pesnik “Črni maši” kliče “blagor”, bomo spomnili na spominski prireditvi, ki jo pripravljajo borci za soboto, 31. maja 1969. Ob 7.30 zvečer bo sv. maša za pobite Slovence v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line, po maši pa spominska svečanost v dvorani. En kratek večer na leto posvetiti bratom, očetom, prijateljem, soborcem in počastiti njihov spomin ter osvežiti ideje, za katere so umrli in pred smrtjo mu-čeniško trpeli, ni veliko. Ali zmoremo vsaj to? Na svidenje. Borci Pred 20 leti - maj 1945 jenoi, potem nad novejšimi po-, • ta k()..ek lepe Mičnimi in tod. nad napove,si- predvsem ga „ treba mi, ki se podajajo v tujino zaradi zaslužka. Da je druga skupina pripraviti za telovsko procesijo, ™vsak0 let0’res nekaj mumstičnemu režimu in damu 1L maja; j e bila dela nepnlike, kjer le more, to ^ ^ .n fantov_ Dru_ je še razumljivo. Manj razumlji- . NJ j y obeh s1qv župnijah Vo pa je, da ne kažejo nobenegasvoj redni občni zbor. razumevanja za komunistični ^ Mar... pomagaj je bii tudi režim izseljenci prve m tr^e prejem novih članov. Po spre-skupine. Izseljenskega časopisja,, .?^ ^ ^ odhornM poročali 0 ki bi trobilo v komumsticni rog |lsvojem delu člani so njihova skoraj ni vec. Titovska d^sWa bl hotno vzeli na so zaspala, Lansko leto je bilo, ^ duhovn. vodja A samo se nekaj proslav 29. »o-C M je odbornike raz. vembra in se te so bde slabo o-vih dolžnosti Nato so biskane. Vse podpore, ki Jih da- dbo ki smo je režim, da bi pritegnil izseljence nase, nič ne pomagajo. Tudi obiski raznih umetnikov,, . oktetov, folklornih skupin ini noyi prvotnih članov_ občni zbor pevskih zborov nimajo no ene , v Jupniji Brezmadežne Protikomu- J pa člani izvolili nov odbor, ki mu znova predseduje g. R. Resnik st. V odbor je bilo izvoljenih mladih fantov, ki so si- ga pravega uspeha, rruu^,.^ čudodelno svetinj0 izvolii n0v nistična emigracija — ZaS |lodbor. Predsednik je g. Jože slovenska — je izredno žilava i j Medved) ta;jnik pa g Janez spretna. Vse to sem zvedel iz Partijskih krogov. Mi v Ljubljani smo tega veseli in samo želimo, da tako nadaljujete in odpi-; rate izseljencem oči. Komunisti J sedaj imenujejo dru- Tudi ta odbor se je svežimi silami mla- dih ljudi. V nedeljo, 25. maja, bo nad- škofijska Zveza katoliških mož Se sicer zavedajo, da je vsak se-j S£ zonski delavec za nje izgubljen, toda si ne morejo pomagati. Doma delavcev ne morejo zaposliti, zato jim morajo dovoliti, da gredo v tujino na sezonsko de-lo.” (iz Vestnika.) Tudi “NAŠA LUC”, mesečnik za Slovence na tujem, je začela Prijemati tiste Slovence, ki morejo govoriti, naj ne molčijo, ko So ogrožene in teptane naravne Pravice Slovencev na Koroškem, ba Tržaškem in Goriškem in v Slovenski Benečiji. Prav tako pa be smemo molčati, ko je cela Vrsta naravnih pravic že 24 let grobo teptana v osrednji Slove-biji. Iz naših župnij Tudi v vsakdanjem življenju Cerkve se pozna, da je pomlad, je vse bolj živo, bolj veselo, življenje si nadene obleko cvet-'3a in zelenja. Pri Mariji Pomadi je bila druga majska nedelja paznik otrok in mater. Druga jutranja sv. maša je bila posvetna otrokom, ki so prvikrat Pristopili k angelski mizi. Biti Prvoobhajanec je prvo zavestno štva N.I.J.) priredila na velese j mskih prostorih svojo vsakoletno manifestacijo. Katoliška mladina bo pokazala svojo številčno moč in tudi svojo predanost žrtvovati se za potrebe bližnjega. Srednješolska mladina — vsaj 8000 jih bo — bo izvedla pohod, ki bo dolg 15 milj.. Zjutraj ob 8h bodo prisostvovali sv. maši v stolnici sv. Mihaela, nato bodo pa odpotovali na pot za potrebe revnih iz škofije Itacoati-ara, Brazil. Slavnostni govornik bo Romeo Maione, ki je predsed nik “Canadian Catholic Organization for Develop ment and Peace”. Navzoč bo tudi škof iz brazilske škofije, ki jo ima na skrbi torontska nadškofija. Por. lova masa pri Sv. Gregorp -ielikem ¥ Kamilionu HAMILTON, Ont. — Na bin-koštno soboto, 24. maja, ob dveh popoldne bodo v hamiltonski stolni cerkvi Kristusa Kralja posvečeni letošnji mladi duhovniki za hamiltonsko škofijo. Nad njimi bodo škof položili roke, poklicali sv. Duha in mazilili s sv. oljem tudi našega rojaka. Novo-mašnik Louis Andrej Grebenc je sin Janeza in Marije Grebenc iz vasi Brže in ribniške fare. Na Binkoštno nedeljo, 25. maja, ob 4h popoldne bo novi duhovnik prvič sam daroval sv. daritev v slovenski cerkvi sv. Gregorija Velikega. Vsa župnija se veseli in pripravlja na ta veliki dan. Ker u-gledna in priljubljena Greben-čeva družina stanuje v sosednjem Burlingtonu, zato so tamkajšnji rojaki sklenili, da postavijo pred vrati v cerkev slavolok ter prevzamejo okrasitev cerkve in ureditev dvorane za novomašno slavje. Sprejem mladega levita bo ob 4h popoldne pred vhodom v cerkev. Njegova mlajša sestrica s skupino otrok mu bo s kratko deklamacijo izročila novomašni križec, ki so mu ga kupili starši. Nato se bomo podali v cerkev in poklicali sv. Duha nanj in na nas vse. Nato bo on prvič sam daroval Telo in Kri Sina Božjega in mi bomo sodarovali z njim. Ob koncu maše nam bo podelil novomašni blagoslov in razdelil spominske podobice. V gornji dvorani bodo pogrnjene mize za skupno večerjo, kjer bomo v družinskem veselju zaključili znameniti dan ter vsi skupaj in vsak posebej čestitali novemu duhovniku in staršem k veliki odliki in sreči. Vabimo vse rojake iz Hamiltona in okolice, pa tudi bližnje sosede iz Toronta, St. Catharines, Kitchener ja in od drugod, da pridejo ta dan k nam na božjo pot. Saj so stari ljudje na Slovenskem rekli: Na novo mašo pojdi — tddi če dva para podplatov raztrgaš. Koliko bolj to veljam nam, ki lahko pribrzimo z avtom. Dr. L. T. TORONTO, Ont. — Pred štiriindvajsetimi leti je kot vsako leto cvetela pomlad. Po slovenski zemlji so po sončnih bregeh že odcvele trobentice in zvončki so potihnili od zgodnjega vstajenja. Mlade nepokošene trave so krasile polja in vrtove med hišami. V svežih mejah so se skrivale vijolice in šmarnice ter poslušale pesem mlade ljubezni, ki je spletala gnezda novemu ptičjemu rodu. Toliko življenja, le pote in zdravja je prikipelo na dan, da je človek komaj vse sproti dojemal. V naravi je bilo vse lepo, po večnih božjih zako nih uravnano. A miru ni bilo pri ljudeh in ne sreče. V prejšnjih letih je šla pomlad za pomladjo.. Kot mali otroci smo še brezskrbno živeli pod svobodnim soncem. Ko pa smo storili prve korake iz očetove hiše v šolo in svet, je že skrb čepela za oglom. V pogovore starejših so se mešale razprave o visokih davkih, gospodarski krizi in svetovni stiski. Lačni še nismo bili. Toda previdno je bilo treba ravnati s tem, kar smo imeli v preprostih domovih, ki so bili posejani na tem ljubem, lepem in revnem koščku zemlje pod Triglavom. Enkrat na leto za Veliko noč ali za “žegna-nje” smo dobili novo obleko. Vsako soboto je nekdo iz hiše na vse pretege osnažil v§e pare čevljev, kar jih je bilo pod klopjo, da smo bili dostojno pripravljeni drugo jutro za farno mašo. Kakor hitro so sneg in zimske smeti zginile z vaških dvorišč, je ob sobotnih večerih žvižgala velika brezova metla okrog hiše in še po cesti do soseda se je dvigal prah. Pa smo go udušili s škropilnico vode in vse je bilo čisto in praznično. Gorje, če je pozni voznik stresal pokošeno travo po cesti. Prav neprijazno so ga gledala dekleta. Ob večernem Angelovem češčenju se je končal delovni teden. Moški so šli v vas na pomenek, k frizerju, čevljarju ali v sadovnjak gojit mlado drevje. Gospodinje pa so pripravljale hišo, otroke in sebe za nedeljo. Tako idilično, po od zdavnaj podedovanih šegah so potekala naša otroška leta. Iz tedna smo živeli za nedeljo, Gospodov dan ... skušali vsedla čali od šmarnic, se je groza prihodnjih noči. Leta 1945 se je v prvih majskih dneh čudno zabliskalo. Po TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 gli. Zapodili so nas pod most nad Tržičem, da so imeli vojaki prosto pot. Slišali smo strele. Slovenski poročnik si je vzel življenje. Zvedeli smo, da se po bližnjih grebenih skrivajo parti- ---- --------- . . zani. Kam sedaj? Nekateri so dolgih letih skrbi in ugibanj je boteli preko neprehodnih, sko-bila svoboda tako blizu. Zeleh močin. Molili smo svoboda tako blizu. ^eieillraj navpičnih pečin. Molili konca razdejanja in vojne, - nikdar nonrei in z m mja in vojne,r ^ poprej in z molit_ hrepeneli smo po miru m redu.l ^ prišla re§j,tev. Poklicali Ljubljana je bila zaprta. Pogre-1 nas nazaj na cesto Nadaije. šali smo velikega mesta, kulture 1^. dQ Sy Ane in p04em in družbe. Življenje je bilo kot sredi no^i prispeli do prelaza, meglen, jesenski dan, brez son' gvet0Vali so, naj krotimo rado-ca in velikega upanja. Navadiii vednost. preveč gorja in smrti bi smo se sprejemati slabe novice- vjdeii okrog sebe. V zraku je le-Padlim vojakom smo pripravlja-Laj vQnj po krvj razpadu... li slovesne pogrebe, po letih g^remjte naprej preko tunela na ternacije in zaporov se je bridka L stran, v svobodo in žalost zajedla v obraze, da oči' CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Moški dobe delo Iščemo izkušene mizarje za pohištvo (Cabinet makers). Prosimo kličite: 791-5950 (103) Help Wanted — Male FACTORY WORK Assembler, packer and planter’; helped. Call 421-8085 (100) niso več jokale. Veselje je zgi- življenje! Sredi tunela, sredi ---- •— ----- - - - - i blata in vode, v temi, po brid- nilo s površja slovenske zemlJe- kem boju in streljanju pred vho-V kratkem času smo iz otrok dom) so se Nemci hoteli znesti postali zrel rod. Sonce srečne ned begunci. S polnimi lučmi so mladosti je utonilo v vojnem vi- nagnali vojaške avtomobile v harju. Klonili nismo... Višji konje jn množice. Čbudež! Se kot mera trpljenja so bili ideali konj ni zarezgetal in ne otrok Boga in domovine, miru in člo- plašno zaj0kai. Reka je polzela večanske ljubezni. Hoteli smo naprej p)0 koien smo gazili bla-živeti... Smrt je hodila krog to in viekii drug drugega za ro-nas in jih je mnogo padlo. Bog ko v prostost. Proti jutru smo je imel za nami drugačne načrte. zag^edab koroško stran. Potem Mnogo jih je izbral za krvavo navzdoi proti Borovljam... Go-žrtev in nam pustil živeti... Ju bregovi, puščoba, smrt in Maja 1945 nas je popeljal iz mrhovina, ranjenci in znamenja domovine. .Prevzel je vse naše bojev; grad Borovlje, konec do-skrbi in nas ohranjal tiste maj- mobranske moči in razočaranje, ske dni, ko se je svet podiral za in vendar je bil za nas nov dan! nami. Nismo spraševali, ne kam, Radi bi se že odpočili in obstali kako in kje. Sli smo naprej, čez pa smo morali naprej. Prišla je Karavanke, za svojimi domo- vest, da so partizani tik za peta-branci. Njim smo zaupali, da nas mi. Sedaj smo morali v resnici bodo varovali in pripeljali na- teči za golo življenje. Utrujeni zaj. Vsako leto s spomladjo se od dogodkov zadnjih dni nismo res vračamo nazaj na težka pota I spoznali rdečih zvezd na kapah od 8. do 12. majnika, ko smo vojakov, ki so nas opazovali, končali romanje na Vetrinjskem Spotoma sem pobrala s ceste polju. Toliko zgodovine leži za- košček prašnega kruha in ga de-kopane v tisti dobi, toliko člove-Jlila z mamo in sestro. To je bila ške tragike,.,. Preko vsega se naša hrana za naslednje tri dni. spenja neskončna lepota božjega Ponoči so se kolone beguncev usmiljenja in ljubezni. — Slo- razšle, pravzaprav zgubile. Tiste venska Kalvarija! ... dni sem zgubila svojo mater, ki Za nami je ostajala Ljubija- je s skupino beguncev padla na. Pod Šmarno goro smo se u-lParti2anom v roke v bližini Ce- Delo dobi Iščemo zanesljivega moškega za delo na sadjarski farmi. Do-Dra plača od ure in brezplačno stanovanje. Poročeni ima prednost. Kličite EV 2-8059. (99) stavili in zrli nazaj v večerni mrak. Preko neba so švigale granate. Za mestom je zamolklo bobnelo. Domobranci so držali zadnje črte, da so mogli begunci oditi pred njimi. Iz noči v dan in spet v noč, mimo vasi in polj, po gozdu in bregovih smo hodili, ne vedoč, kje se bomo ustavili, kje večerjali in spali, da nas sovražnik ne dobi Iščemo VAJENCA ZA PRSNO BARVANJE VAJENCA ZA GLADENJE POMOČNIKA PRI ZAVORNICAH SPLOŠNEGA POMOČNIKA Vse koristi Stalno delo Garfield Heights okolica SUPREME FIXTURE MFG. CO. 4868 Chain Craft Drive 587-0200 (102) Ženske dobijo dele Iščemo kuharico ali kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo jo pripravljeni izučiti. SORN’S RESTAURANT EN 1-5214 (x) MALI OGLASI smo živeti po božjih zapovedih; v roke, čigar kremplji so že par-imeli smo visoke vzore in stre-.krat ta čas segli po nas. Domo-meli za ideali, imeli smo načrte branci so nas tolažili. Vsaj en-in voljo jih uresničiti, da bi po j krat na dan so nam skuhali to-slovenski zemlji zavladalo božje ple juhe in narezali vojaškega kraljestvo. Iz kongresov in tabo- kruha, ko nam je pošlo tisto lovca. Dogodke teh par dni pred ponovnim snidenjem v Vetrinju po 13. maju je nesla s seboj v grob. Neznana sila in skrb za domače nas je vodila naprej in nazaj; enkrat bi nas kmalu zemlja zasula, drugič sem se znašla na robu prepada. V temni noči so prežale nevarnosti. Pa nam ni bila dano umreti. Drugo jutro smo se zbudili na pokopališču za Kamnom ob Vetrinjskem polju. Z roso smo umili prašne noge in osvežili obraze. Podali smo se po begu navzdol na polje podi Hiša naprodaj pet spalnic, štiri na drugem in ena spalna soba na tretjem, alu-miniasta obda, dva garaža, na Arrowhead Ave. $19,000. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 (100) Lastnik prodaja 3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073. (100) V najem Čedno 4-sobno stanovanje z gorkoto se odda družini brez otrok. Oglasite se v uradu Slov. vetrinjsko cerkvijo, ki ‘je postalo nar°dn