Francka Premk
UDK 809-242 - 521.1 : 8O8.63 - 521.1 223.2 : 82.03
MANA, TA KRUH TIGA LEHNA
Globinska sinhrona in diahrona raziskava besede mana
V pomenskem jedru nekaterih pradavnih besed, slovenskih sposojenk iz bibličnih jezikov, je zasnova, iz katere so nekaj tisočletij nastajale številne pomensko ozko povezane besede in besedne zveze. Ti pomeni se prepletajo in se prekrivajo, njihova soodvisnost pa je današnjemu bralcu besedil iz šestnajstega stoletja močno prikrita.
Želimo spoznati te vzročnosti, kako in zakaj se ontološko sorodne besede obnašajo v besednih zvezah in v so besedilu enako oziroma na podoben način, kam segajo nekatere jezikovne povezave. Še posebno je to zanimivo, ko se zavemo, kako daleč segajo korenine povsem običajega besednega fonda; da je iz davno vsajenega semena vzklil celo naš vsakdanji kruh.
The loanword mana appears in two lexical du blets as Man and Mana by Slovene protestant writors. The paper tries to explain historical development of this word suggesting a new approach to its etymology.
Pri načrtovanju slovarja slovenskih reformacijskih piscev se je treba ustaviti pri pomensko povsem sorodnih, čeprav po glasovni podobi različnih besedah, kot so: mana, seme, žito, kruh, život (v obeh pomenih 'telo' in 'leben' ['življenje']), telo, meso, jed (ieid), špiža (fhpisha), of er (offer), Krisus, kri in iz kulturnozgodovinskih pričevanj ugotoviti, kaj je neposredno vplivalo na njihovo medsebojno razmerje in razvoj.
Pri t. i. biblicizmih in besedah, ki so z njimi v pomenski povezavi, je treba temeljito vsestransko analizirati izhodiščno hebrejsko ali semitsko besedo oz. nakazati še starejše predsemitsko besedno deblo.
Če hočemo razvojno raziskovati vse pomene besede kruh, moramo vsestransko globinsko presvetliti besedo mana v l6. stoletju v obeh zapisih man in mana. Prav ta internacionalizem, ki so ga sprejeli v svoj jezikovni sistem številni jeziki, skriva v svoji jezikovni strukturi zasnovo sintagmatskih odnosov, kot so: vsakdanji kruh, kruh ubogih in druge nadaljnje besednozvezne in pomenske zanimivosti. V ospredju naše pozornosti so številna, z omenjenimi neposredno vzročno povezana etimološka preverjanja. Kot nenavaden naravosloven pojav so skušali razložiti samo besedo na veliko načinov, vendar nobena teorija ni popolnoma zanesljiva niti dokončna.
Ta razprava ima namen: a) podati obe jezikovni podobi (šestnajsto stoletje izkazuje dve dubletni obliki: man  in mana) in niz definicij te besede v prevodih slovenskih    reformacijskih   piscev:   P. Trubarja, J. Dalmatina, S. Krelja in J. Juričiča;  in s pomočjo najrazličnejših kulturnozgodovinskih virov
196
Jezikoslovni zapiski 1995
posredovati njene lastnosti; sem sodi še prikaz njenih pojavitev, shranjevanja, spreminjanja njene substance s spreminjanjem človekovega odnosa. Starozavezna in kristološka tradicija;
b) ugotoviti notranje razmerje med besedo mana in kruh; (kruh ubogih);
c) s pritegnitvijo različnih leksikoloških virov (slovarjev, listkovnega gradiva) predstaviti najbolj ustaljeno mnenje etimologov in zgodovinarjev, da mana izvira iz vprašalnice
kaj je to?;
se poglobiti v upravičenost te uveljavljene razlage ob preverjanju novih etimoloških rešitev tega perečega vprašanja;
d) omeniti simboliko mane 'zjutraj' in druge nenaključne zanimivosti v zvezi s sporočilnostjo bibličnega besedila in črkovne podobe oz. številčne vrednosti izvirne besede; in z novimi t. i. znanstvenimi odkritji o mani kot pojavu;
e) zastaviti vprašanje o sorodnosti biblijske mane s pomensko sorodno enakozvočno besedo oziroma besedno osnovo v prastarih nesemitskih kulturah.
a) Leksikološke definicije mane so si podobne, vendar nikoli povsem enovite. To dokazuje, da gre za povsem nenavadno, težko opredeljivo in večplastno besedo, ki je kot prapojav in prasimbol v lepi umetnosti od nekdaj tešil ustvarjalnega duha. Kristološko tolmačenje izhaja iz staro-testamentskega.
Navedimo, kje se v bibličnih virih mana pojavlja. Starozavezna tradicija:
njen pojav 2 Mz 16, 15; V Mz 8, 3,16; Ps 78, 24,25; Mdr 16, 31;
priprava 2 Mz 16, 32; IV Mz 11, 8;
shranjevanje IV Mz 11, 7;
prenehanje spreminjanja njene substance s
spreminjanjem človekovega odnosa Joz 5, 12;
mesijanska pričakovanja Joz 5, 12.
Novozavezna, kristološka tradicija:
Jn 6, 31,32,35,49,58,59;
I Kor 10, 3,6;
Raz 2, 17.
Slovarji navajajo različne, navadno medsebojno povezane, dopolnjujoče se, zanimive definicije besede mana. Navedimo nekatere.
SSKJ (II, 683) omenja medsebojno povezana pomena 1. in 2.:
1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana.
2. po Bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano.1
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
197
Zanimivo homonimno, tudi pomensko slično povezavo (med rastlinjem, semenom) nudita besedi listkovnega Vodnikovega Slovenskega Besednjaka:
1. mana der Honigthau, medena rosa (46/la) in
2. mana die Blätterlese, liStna pafha (19/2b).
J. Jastrov Dictionary of the Targumim, Talmud Babil, Yerushalmi and Midrashic Literature pravi: jn I portion, food for creatures (porcija,    hrana   za   [zemeljska bitja]); sintagma ïjjx     jnn    'okel
haman 'jesti mano' pomeni v prenesenem smislu: 'ne skrbi za jutrišnji dan' (not troubling themselves about tomorrow. 796)a
V istem viru beremo o dubletni obliki h j/j     (man'aX hm    a  days support ('dnevna preskrba s hrano'). Tukaj je že zapisan pomen 'dnevni'. Targ. some ed. (targum, v nekaterih izdajah)   hm  .3
J. Štajnberg Milon Ha tenak. Mano verjetno izloča tako imenovane manaste tamariske. (472)
J. Štajnberg nadalje govori o dveh rastlinah: Nalococus serpen tin us in Irabutina mannipara, katerih sladki nektar je hrana puščavskih beduinov. Zaradi pikov ščitastih uši (košenika) se izloča tekočina in kaplja na tla. Izraelcem je bila ta naravna, vendar njim neznana in nenavadna hrana znamenje posebnega božjega vodenja pri izhodu iz Egipta. Jahve sam pomaga svojemu ljudstvu. QV]2)^
Battisti-Alessio pa pravi, da je prvotni pomen hebr. mana domnevno Lecanora esculenta. (III, 2351)5
A. E. Guinness Mysteries of Bible: The Israelites called the bread manna. (Izraelci so imenovali kruh mana.) Opis pa je takšen: bil je kot koriandrovo seme, belo z okusom obla ta, mlinca, vaflja, hostije. Grški menihi, živeči v prvih stoletjih našega štetja, so verjeli, da je bila mana izloček insektov, živečih v lubju tamariskinega drevesa, to je puščavskega grma. Insekti izločajo sladko tekočino, ki se zgosti v lepljiv strdek.**
Pa še nekaj o tamariski. Tamariska je zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti. (SSKJ V, 28)T
b) Ugotavljanje notranjega razmerja med besedo mana in kruh je večstopenjsko; ne more biti samo enoplastno, na ravni človekove čutne zaznave. Da bi najrazličnejše zorne kote bolje predstavili, se bomo k temu problemu vedno znova vračali. Z našimi čutili dojemljive lastnosti opozarjajo na najnižjo raven spoznavanja: kruh, pečeno živilo iz moke (SSKJ II, 451)e; za dojemanje njene prave narave pa je pomembnejša njena notranja prabit. V jezikoslovju govorimo o njeni simboliki. Ta pa je neločljivo vezana na simboliko kruha, saj je mana njegov pral i k, predhodnik (čeprav v navideznem paradoksu človeške časovnosti) kruha: M. Križ-man Bječnik biblijske teologije: mana je bila priprava na istinski kruh s neba, kojemu je navještaj i pral i k.9
198
Jezikoslovni zapiski 1995
Če  bi jo hoteli še dodatno definirati po izkustveni plati, je bila kot trdna voda, ki ne spremeni svojega agregatnega stanja; ni se stopila, prešla pa je v svoj amorfni neobstoj. tudi se ni stopila tista lahko topljiva ledu podobna nebeška jed. Mdr. 19, 21 (v prevodu Slaviča: II, 676)
H. Haag Bibel-Lexikon: Mana je bila prozorna, bela. (1091)10
A. Grabner-Haider - J. Krašovec Biblični leksikon (BL): mana hebr. man čudežna jed Izraelcev na potovanju po puščavi (mana in pozneje prepelice), je bila zrnata in drobna kot srež, podobna koriandrovemu semenu, bela ali rumenkasta in je imela okus po medenem kolaču. Mleli so jo in drobili, kuhali in pekli.11
Iz biblijskega besedila 2 Mz l6 razberemo: V začetku je imela mana prijeten okus, podoben medenjaku, nato pa se jim je zdela suha. (4 Mz 11,6-9)
F. Weinreb (iz Ex. l6; 14-15)
...okrogla in majhna kot rosa na deželi... Mose aber sprach zu ihnen: Es ist das Brot,
das euch der Herr zu essen gegeben hat.^ Sarajevska Hagada govori o kruhu z neba. Rokopis Sarajevske Hagade je nastal okrog leta 1350 v severni Španiji. Izročilo o kruhu z neba je bilo še zelo živo. E. Werber pravi, da je slikar kljub svojemu nedvomnemu geobotaničnemu znanju naslikal sredi puščave dve drevesi zato, ker je poznal nekatere razlage o mani kot o kapljah otrdele smole, ki jo neke žuželke mečejo z dreves. E. Werber opisuje sliko v Sarajevski Haga-di z upodobitvijo mane takole:
U levom uglu Moše i Aharon
nose u posudi nešto m ne
da ga prinesu na uvid i spornen
pred Bogom i naraštajima. 0. Keel govori o mani kot o žitu z neba Himmelsgetreide in o nebeški in angelski jedi Himmels- in Engelspeise.13
Besednozvezna razmerja s kruh
Pogoste definicije mane so v (sinonimnih) besednih zvezah: nebeško žito, čudežni kruh - kruh močnih (prim. Ps 103,20), angelska jed (Mdr 16, 20), Ps 78, 23-29, 2 Mz 16, 4, 1 Kor 10, 3- (Krašovec - H. Gross - H. Rein-elt Psalmi (283). Podobno ima tudi poljski Slownik polszczyzny XVI wieku XIII, Wroclaw - Warszawa - Krakow 1966, 145- Manna 1. Wedlug Starego Testamentu pokarm zeslany przez Boga Zydom na puszczy; panis angelo-rum...(l45). Wyrazenia niebieska manna (146),
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
199
Oglejmo si jezikovno podobo mane v besedišču 16. stoletja. Listkovno gradivo za slovar slovenskih reformacijskih piscev izpričuje, da je bila pri slovenskih protestantih še živa prvobitnejša hebrejska oblika besede man in bo v slovarju upoštevana obenem z njeno dvojnico mana kot samostojno geslo. Obe gesli bodo povezovale vod i Ike (mana prim, man in man prim. mana).
Na vprašanje, zakaj ima mana pri slovenskih reformacijskih piscih obe jezikovni podobi, ni težko odgovoriti: zato, ker je tako tudi v hebrejskih pisnih virih. Pogostejša in prvotnejša pa je oblika man in je kot v hebrejščini moškega spola.
kruh, kateri je od Neba prilhal,
ta kruh tiga lebna
('Kruh večnega življenja9),
ta Nebeshki Kruh,
ta Angelski Kruh. Skrivnostnost in dvojnost je zaznavna v samem simbolu. DB III, 138 a:
Kateri premore,
timu hozhem je£t dati jéfti
od te fkrivene Manne,
inu hozhem njemu dati enu dobru prizhovanje. DB III, 51 a:
Letu je ta kruh,
kateri je od Neba prifhal:
Nikar kakor £0 vafhi Ozheti Manno jedli,
inu £0 vmèrli...
Kateri leta kruh jej,
ta bo snivel vekoma. DB III, 50 b:
Vafhi Ozheti £0 Manno jedli vfpu£zhavi,
inu £0 vmèrli.
Letu je ta kruh,
kateri od Neba pride. Ob   tem besedilu smo priča pravemu pretoku semantične vrednosti sporočila.  Ni potrebna nikakršna mistična špekulacija: vsebina je povsem konkreten izraz prehoda v neobstoj na eni strani in v večnost na drugi.
To navidez paradoksno besedilo bi lahko tolmačili tako: zaradi svoje nevere izraelski otroci niso prestali preizkušnje; prevarali so se zaradi svoje lastne nevere.
Svetopisemski viri posredujejo spreminjanje njenih lastnosti.
200
Jezikoslovni zapiski 1995
Mana - meso
Po 4 Mz 11 je ljudstvo dobilo prepelice šele, ko se je naveličalo mane.
Zanimiva je istozvočnica mana M, Fasmer, ESRJ: iskušenie, primanka, sr. obmân, mani t' (566).1^ DB III, 50 b:
Nafhi Ozheti fo Manno jédli v'PuTzhavi...
kakor ft o ji pifsanu:
On je nym od Neba kruh dajal k'jedi... Jesus pak je djal k'nym: left fini ta kruh tiga lebna...
Inu ie pultil deshyti ta Man na nee, de ta iS ti leide,
Inu ie nim dal ta Nebeshki Kruh. (TPs 1566, l4l b ; Ps 78, 25)
Mana v pomenu Tirana*
/Z7 mn , man, mana (s sufiksom. Ges. I878, I78) Manna, die wunder-
bare Nahrung der Israeliten in der Wüste Neh 9,20 nebeško žito; Ps 78, 24 nebeški kruh (Neh 9, 20).
...nyh ustom nisi odrekel mane svoje.
(BIB 453)
Zveze s Sbpysha
ta Nebeška fpisha (JPo, 63 a)
Inu sledni zhlouik ie ieidil ta Angelski Kruh, Inu ie nim poslal to Shpysho po obilnolti. TPs I566, 141 b (Ps 78, 26 iz DB III, 50 b) Torej   bi bila lahko tudi vseobsegajoča definicija: mana,  ta kruh tiga lebna.
Eshatološka pričakovanja / duhovna hrana
Mana kot telesna hrana prehaja v duhovno hrano. Tako mesiansko pričakovanje - mesianski (odrešeniški) kruh in kristološko preko mane -Kristusa pot v nesmrtnost. Evharistija. (Lu. opferfleisch 1 Kor 10,1-22).
Mana in bodočnost
Rječnik simbola pravi: žito s neba i kruh andela... Ta čudežna hrana ni mogla enostavno izginiti s sveta. V rabinskih spisih je zapisano, da
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
201
je zdaj mana skrita na nebu in ohranjena za pravičnike. Ponovno bo padla na zemljo, ko se pojavi Mesias, novi Mojzes za novi izhod (iz Egipta). Prim. Raz. 2, 17: Zmagovalcu bom dal skrivno mano. (RS 385).15
Bibel-Lexikon: Mana je bila podoba zakramenta svetega Rešnjega Telesa, torej res duhovna jed (v prevodu Slaviča: 1 Kor 10,1-22, op. 3.)16
Postavljena v doživljajski okvir (1 Kor 10,11)
Vse to se je pa z njimi zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam, ki smo doživeli dopolnitev časov. (Slavic IV, 5l4)
Pomeni, ki jih pripisujejo mani judovski in krščanski pisci
Kot je izpričano v Chevalier J. - Gheerbrant A. Rječnik simbola: so judovski in krščanski pisci temu simbolu pripisovali bogate pomene: Filon v njej (v mani) vidi tip logosa in nebeško hrano duš. V Jan. 6, 3I-35 je prava mana kruh Evharistije, kruh Božji, ki se spušča z neba in daje življenje, kruh življenja. Po apostolu Pavlu, Korinčanom (1 Kor, 10, II-35) so cerkveni očetje ugotovili smiselno vrednost edinstvenega soglasja osnovne teme. Kot so Hebrejci jedli to čudežno hrano in so lahko kljub temu postali takoj po tem neverniki, tako krščanski neofi-ti ne morejo pričakovati, da jih bo evharistični kruh zagotovo ščitil pred vsakršnim padcem.1"7
V tem simbolu je skrita podobna nevarnost, kot so bila za Adama rajska semena (jabolka). Določena paradoksija, izhajajoča iz človekove nenasitnosti in objestnosti. Torej je mana oblika introspektivne realnosti, ki se spreminja s spreminjanjem človekovega odnosa do sveta. Nekaj podobnega, čeprav ne istovetnega je s simbolom semena: moško in žensko seme. Nana je dobro seme, iz katerega vzklije dobro ali zlo. Trubarjevo razlikovanje med ženskim semenom in moškim semenom neverjetno pritegne in utegne biti izvirno, se pravi, vezano na izvirnik. K temu se bomo mimogrede še vrnili. Žensko seme redno pomeni sinonim za Kristusa, (prim. Trubar, Catechismus, 169; prim. M. Smolik, 121). Moško seme pa mu pomeni grešnega človeka...lB Mimogrede omenimo, da je hebrejsko        (man, 'mana') moškega spola.
Ob podobi semena so v hebrejski Bibliji pridevniške izpeljanke kot ODonn      mehuspäs iz besednega jedra  'seme'.  Besedo mana najdemo v motivacijskem okolju besed, ki so bodisi hapaxlegomena ali se v Biblia Hebraica Stuttgartensia (BBS), pojavljajo povsem poredko: 1   ODonn    mehuspäs (etwas Feines kornartiges, nekaj nežnega [rahlega] kot    seme);  etwas Abgeschupptes Schuppenartiges (nekaj luskinastega ali podobnega kosmičem) Oblika    ooon/D mehuspäs je pasivna deležni-ška oblika (part, pass.) od   upon  huspäs (Ges. 287).19
202
Jezikoslovni zapiski 1995
2 7J gäd 'okroglo koriandrovo seme v velikosti poprovega semena9 (Ges. 1^7). Coriander, mit dessen runden Saamenkörnern, von der Grösse eines Pfefferkorns (2 Mz 16, 3; 4 Mz 11, 7). (Koriander, s svojimi okroglimi semeni, v velikosti poprovega semena. (2 Mz 16, 3; 4 Mz 11, 7) Prim, arabska ustreznica pomeni 'seme*. Pisno in zvočno homonimna beseda u gäd pomeni v prvem pomenu das Glück, das Zugeteilte (sreča, to, kar je človeku dodeljeno), pomenska povezava z mano, tako besedna kot znotraj besedila, je očitna.20
V drugem pomenu pomeni jj gäd 'človek'; ali je zgolj naključje, da v nemščini der Mann pomeni 'človek' in je v NZ pomen mane tudi 'človek'. Poglejmo, kako pa je v sanskrtu: H. Uedek - V. Baskin Rečnik paganskih religija: Manu3" Sanskritska reč koja znači čovek i odnosi se na niz predaka čovečanstva...(202)2:L 3' tP37tt WW3X , sapplhit bidebaš wtvsx < rray sappah Kuchen, 'okus kot medeni kolač' (2 Mz 16, 31).^ Navedimo dve znanstveni odkritji v zvezi z mano.
Leta 1927 se je posebna strokovna odprava posvetila na Sinajskem polotoku raziskovanju mane kot preverljivega naravnega pojava in so menili, da nastane ta nedoumljiva snov iz tamariske, po tem, ko jo predelajo žuželke...(so) poimenovali hrano kot v 2 Mz 16 sadež mana. Beduini jo uživajo še danes.23
Želja po senzacionalnosti lahko prinese pod plaščem znanosti neverjetne rezultate. Na ravni ostroumne fantastike so številne špekulacije, ki razlagajo človeškemu razumu povsem nedosegljive dogodke iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz, Exodus).
Prava uganka so dokaj nova odkritja, ki jih navaja v svoji izredni in monumentalni knjigi F. Okie, Razpoke časa: Leta 1978 sta ameriška raziskovalca George Sasson in Rodneq Dale na podlagi apokrifne knjige Zohar napravila model skrinje zaveze in prišla do presenetljivega rezultata: skrinja zaveze je bila zares visokotehničha naprava, kakršna še ni izdelana v naši civilizaciji. Ugotovila sta, da mana, s katero so se hranili Izraelci v puščavi, ni padala z neba, ampak jo je proizvajala tehnična naprava - skrinje zaveze...Tehnologijo njene (skrinje zaveze) izdelave je vsekakor Mojzes prinesel iz Egipta in je povezana s tehnologijo pradavnih egipčanskih civilizatorjev...
F. Okie utemeljuje tudi stroge predpise v zvezi s skrinjo zaveze 2 Mz, 26: Ne približujte se bliže! s tem, da bi tistega, ki svarila ne bi spoštoval, doletela smrt zaradi električnega udara ali zaradi seva-n ja...Tega, da so Egipčani poznali radioaktivnost, egiptologi ne zanikajo, skrinja zaveze pa vsebuje tehnološki postopek, ki nikakor ni nastal med puščavskimi nomadih
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
203
Besedo Mana sicer res najdemo pri Egipčanih. E. A. Wallis BUDGE An Egyptian Hieroglyphic Dictionary, maha daily intercourse, familiarity, daily work; man-1 daily food or provisions. (287)25
Takih egipčanskih besed v hebrejski Bibliji (BH) ni tako malo. Pomislimo na besede, ki jih Dalmatin omenja v marginalijah ob hebrejskih tujkah orientalskega (egipčanskega) izvora: abrek.
Leta je te Deshele Ozha... hebrejsko Abrecht...
DB I. 27b.
Prim. Lu. egyptisches Wort, das mit: die Knie beugen, genua flectere, u. dgl. übersetzt wird. (I, 107)a6
Tej egipčanski razlagi besede mana je v oporo zgodovinsko dejstvo, da je šla z Mojzesom iz Egipta tudi množica preprostejših ljudi egipčanskega porekla. Ti so torej omenjeno poimenovanje za vsakodnevno hrano poznali.
Po sporočilu J. Stabeja, Kruh ubogih, je celo gomoljasti predhodnik današnjega krompirja lotos egipčanskega porekla.2"7
Zanimiva in dokaj prepričljiva je misel, da bi lahko primerjali zamotanost natančno tehnično opredeljene in dognane skrinje zaveze z uganko, ki jo arhitektom predstavljajo egipčanske piramide. Z nomadskimi plemeni so potovali ljudje, inicirani v današnjemu človeku nepojmljive znanstvene skrivnosti. Mojzes se je šolal pri faraonu. Da pa bi mano proizvajala tehnična naprava - skrinja za veze. ..sodi kljub nedvomno visoki tehnološki ravni Starega Egipta, med zgoraj omenjene zanimive, a ne dovolj prepričljive znanstvene špekulacije. Verjetneje prihaja iz eg. osnova besede.
Besedna osnova man- je v egipčanšcini dokaj pomembna, saj je poznana tudi v toponomastiki. Manu U egipatskoj religiji planina gde zalazi sunce i iza ko je se Ra bog sunca rada svake zore.2&
d) Zjutraj
Izraelci   so  našli  mano zjutraj  v puščavi.  Simbol  mane  ontološko, znotraj besedila dobiva tudi pomen 'zgodaj', 'zjutraj', 'pravočasno'. Vsako jutro so morali nabrati, kolikor so potrebovali za tisti dan. Kar so kljub Mojzesovi prepovedi shrani7Y za naslednji dan, se je pokvarilo. (BL, 429)29 Torej bi lahko rekli: dobra mana je jutranja, pravočasna, sprotna, spontana, živa mana, slaba mana pa je večerna, iz zaloge, mrtva mana.
Ta pomen navaja tudi J. Bellosztenecz Gazophylacium. (76I)30 Manna Ros melleus matutinus, mana, kruh nebefzki, nebefzka rofza. 2. lepa duha, ka iz mertveh tel, ali grobovfz. lydih izhaja. Greg. Turon.30
204
Jezikoslovni zapiski 1995
Omembe vredno je latinsko mane 'jutro, zjutraj'.
Pri starih Izraelcih je bila izjema sobota, dan počitka. Ker pa na sobotni dan mana ni padala, so jo morali dan poprej nabrati dvojno mero. V trajen spomin na ta dogodek naj bi večjo količino mane postavili v svetišče pred YHWH (BOŽJE IME).
Motivika mane je navdihovala tuje pa tudi naše umetnike pisane in vezane besede.
Ob pravočasni (vsakodnevni, jutranji...) mani in njenem protipolu - zapozneli večerni mani, torej strogi pogojenosti vsega živega, se sponinimo navidez povsem igrivo lahkotne pesmi Dekletom, našega velikega pesnika F. Prešerna, ki pravi, da je treba mano nabrati pravočasno.31
Padala nebeška mana
Izraelcem je v puščavi;
zginila je ak' pobrana
ni bila ob uri pravi In nadalje:
Boža, rosa ino mana
vaša je mladost, dekleta! Ta   vsebina,  če jo poglobimo oz.  razširimo,  spominja na sporočilo prvega psalma: človek, ki dela vse ob pravem času, je kot drevo, ki nikoli ne uvene.32
Lahko pa je Prešeren, kot vsi geniji, s svojo pesniško intuicijo zaslutil nebeške dimenzije pojma mana in njenih vibracij. Te pa se pretakajo tudi zunaj časoprostora, kot to zaznava S. R. Hirsch v svojem prevodu psalmov The Psalms govoreč o ...substanci, poslani z neba, natanko v taki količini, kot je bilo potrebno za vsako posamezno družino. S. R. Hirsch poimenuje mano dar Božje previdnosti v najčistejšem pomenu besede, (a gift of Divine providence in the truest sense of the word). Nadalje pravi, da mana ni bila hrana, ki so si jo želeli, ni bilo običajno zemeljsko zrno, posejano in požeto s človeškimi rokami, temveč je bila nebeška hrana (food, produced by Heaven itself), hrana, napravljena prav v Nebesih, da bi potešila človeka. Ta hrana je imela dvojno naravo, saj je bila tako eterična, skoraj duhovna, da so jo imenovali angelski kruh, kruh, namenjen višjim bitjem. Hrana je padala nepretrgoma in jih je popolnoma nasitila.33
Novotestamentski interpretaciji mane Trubarja in Dalmatina Razodetje II, 18 sta zelo pomembni za njuno dojemanje pomenskega jedra, še natančneje substance te besede. Dalmatin (Raz. II, 8, DB III, 138a)
Kateri *premore (marg. ali oblada)
timu hozhem jeft dati,
od lefsa tiga lebna,
kateri je vTrédi Boshjiga Paradisha. Dati v tem primeru pomeni 'dati jesti':
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
205
Primerjali bomo z M. Luther Biblija Die gantze Heilige Schrift. (Lu.). Wer vberwindet / dem wil ich zu essen geben von dem holtz des Lebens / das im Paradis Gottes ist. (III, 2476)
P. Trubar Rerodiuene S. Iansha (II, 12, TT 1577, 274) govori v zvezi z mano o zmagi nad drugo smrtjo: Kateri bo premogel,
timu Fe ne bo nishter shaliga ft uril u od te druge Smerti.
Lu. Wer vberwindet /
dem soll kein leid geschehen
von dem andern Tode. (Lu. III, 2476) To  lahko tudi tolmačimo: zaužil bo mano, eliksir večnega življenja, sad drevesa življenja. Razodetje II, 18:
Za razliko od Luthra, ki govori o mani z njenim pravim imenom Manna, P. Trubar v Relodiuene S. Iansha II, 18 (TT 1577, 275, T 3) izjemoma poimenuje mano s parafrazo skriuni nebeshki kruh:
Kateri bo premogel,
timu hozho dati ieifti
od tiga skriuniga nebeshkiga kruha,
inu nemu hozho dati en beli kamen,
inu na kamenu enu nouu Ime £apiS£anu,
kater u nifzhe ne Ina,
lamuzh kir nee pryme. Prim. M. Luther, Biblija Die gantze Heilige Schrift. Wittenberg 1445. (Lu. III, 2477):
Wer vberwindet /
dem wil ich zu essen geben von dem verborgen Manna / vnd wil jm geben ein gut Zeugnis /
vnd mit dem zeugnis einen newen Namen geschrieben / welchen niemand kennet / denn der jn empfehet. Mesijanska   pričakovanja   so tudi pričakovanja novega spusta mane; messiah bo prinesel univerzalno bratstvo in mir na zemljo.
Mana pomeni tudi 'znamenje'
F. Weinreb Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Überlieferung opozarja na dvosmerno delovanje mane, ko pravi, da je mana znamenje, kdor od mane živi, ga mana označuje.3"4
A. Grabner-Haider - J. Krašovec, Biblični leksikon pravi, da je hkrati uživanje mane nazorna utemeljitev sobotne zapovedi. ...Judje pričakujejo mano kot jed na koncu časov. (BL 430)35
206
Jezikoslovni zapiski 1995
Krščansko, novozavezavezno tolmačenje
Krščansko, novozavezavezno tolmačenje pravi: Mana je Jezus. Jezus sebe označuje kot pravi kruh (Jn 6, 32, 48). Mana je vnaprejšnja podoba evharistije (1 Kor, 10) in zveličanja (Raz. 2, 17).
Mana in vera
Globinska analiza besede mana ne sme prezreti glasovno in pomensko podobnih besed, pa tudi ne dejstva, da so hebrejske črke hkrati tudi številke. Kaj lahko povedo anagrami oz. zasuk črk v besedi?
Kot vemo, je bila vera ljudi oz. njena odsotnost (odmik, obrat stran od vere) pobuda za padanje mane. To je Izpričano v samem pomenskem jedru hebrejske besede:
xjtt mana' Vera* v obratni smeri    x>j<n > î(])nx      'aman*,     r/JXti
heemin 'verjeti', 'verovati'.
Nadalje opozorimo na število štirideset, to je na biblično število: štirideset dni puščave (Elija, Jezus), štirideset let (Mojzes in njegovi hodijo po puščavi) in toliko časa pada mana.
Štirideset pa je tudi številčna vrednost hebrejske črke n (mem), to je prve črke v besedi mana: Izraelcem je bila mana hrana 40 let in je prenehala, ko so dospeli v obljubljeno deželo Kanaan.
KPo 1567. Tako je Bog tudi zhudno shivil s'Manno te Israelzhizhe v puizhavi ftiridefet Lét. Tiga Proroka Eliafa fkusi vrana inu to vduvo. Kratko: Kateri Zhlovik £e Boga boij...tiga Bog nigdar ne sapuTti. (CXXVIIIb)
JPo 1587, lOOa: Tako ie Bog tudi te Israelske Otroke zhudno Smanno shiuil VpuTzhaui shtiridefet let.
Pri ugotavljanju visoke frekvence (pogostost pojavitev) korena ;/j mn v BHS, moramo navesti še pomene: niß manah 'šteti' m min 'od' (predlog),'del'; 'kot' (veznik) pri primerniškem stopnjevanju: 'bolj kot' (nad 500-x). Ker je mana tudi 'porcija', 'del' morda preko 'štetja' ( WD mänäh 'šteti') lahko prodremo globlje v pomenske povezave. M. Dahood omenja men - how manny (Ps 45, 10), mänä, mônê construct, pi ur. parte, of manä 'to count', mànltâ 'you exchenged' (II, 150).3g Črkovna ubranost zgovorno priča o popolni dognanosti zapisa, iz katerega je mogoče razbirati plast za plastjo skrivne simbolike. 0 strogo odbrani numerični povezavi črk/številk v manjše in večje jezikovne enote v BHS je bil govor na mednarodnem kongresu o eksaktni numerologiji Hebrejske Biblije leta 1986 v Jeruzalemu.
Kako pa je z mano in z dual i stično naravnanostjo BHS?
Če omenimo kabal i stično (to je, vezano na izročilo) štetje (črkovnih števk [cifer]), seštevki zgovorno pričajo, da je pot iz Egipta v obljubljeno deželo Kanaan pot iz dvojnosti   (onx/j       Micraim = 2 [D  mem/črka
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
207
m 40 + * cade/črka c 90 + "V reš/črka r 200 + Y jod/črka j 10 + končni d mem/črka m 40] skozi vrata = 4 v enost ( jxjp Kanaan = 4 [ P /kuf črka q 100 + i /nun črka n 50 + H /alef črka a 1 + ? /nun črka n 50).
Na nenaključno eksaktno numerično zgradbo črk-številk v bibličnem besedilu opozarja F. Weinreb in to zelo podrobno dokazuje z izračuni v Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Überlieferung.31'
Če v izvirni pisavi zapišemo to pot, odvijajočo se v smeri Micraim > Kanaan (;xjp < Dnxtt), je izhodiščna, prva črka d (m), končna, ciljna pa t   (končni n), kar da skupaj zapis /tf   (man, 'mana').38
Opozorjeno je na razmerje: mana : seme : kruh : meso : otroci : Božja beseda  :  telo : žito : Kristus : evharistija : večnost : eter. Angelska mera stoji nasproti človeški meri. Vmes so eoni. Simboli: seme - božja beseda; vizija neusahljivostâ, večnosti To dobro Teme
Kai ie to dobro feme alli pThenical
Otroci Boshij, pravi brumni kàrTcheniki...
(KPo I567, LXXXIIIIb)
To Seme te Pshenice
...bi vfim to Seme gmain bilo... Kal ie to dobro Seme te Pshenice? To fo Boshy Otroci, praui brumni Kerfzheniki, od katerih S. Petar gouori: Li ubite edan drusiga is zhiStiga Tarča, kakor ti druguzhroieni, nikar skusi minuzhe, tamuzh neminuzhe Teme, to ie, skusi shiuo Boshyo beiedo. JPo 1587, 63a
Homer
Hebrejski termin homer je mera 'tovor za enega osla' (pribl. 229 litrov) Mz 4,11 Deset homerov - izraz njihove nenasitnosti.
BeTeda Boshija
Befeda Boshija Te ie dosdai predigovala inu
pov Tim fvétu da bi Te obenimu ne mankalu te nebeike
fpishe, inu bi vil to Teme sa £e imeli, kakor ti
208
Jezikoslovni zapiski 1995
Israelzhizhi v'ti pulzhavi £o Manno vkup red iméli inu ie vlaki sa le to iédil. KPo I567, LXXXTTTTb
Bosnia BeSTeda
Bosnia Beffeda le ie predigouala inu Ilishala po
v£im Suetu, da bi £e obenimu ne mankalo te Nebeške fpishe,
temuzh bi vfim to Seme gmain bilo, Kakor ie Israelskim Otrokom
Vpufzhaui ta Manna gmain bila, inu £0 ie v£i vshiuali.
JPo I587, 63a
c) Pri tolmačenju izvora mane bodo v oporo ključne besedilne pojavitve iz 2 Mz 16, 17 15, 31 in Ps 78, 24.
Prvi zapis besede v 2 Mz l6, 15, ki se nanj sklicujejo številne etimološke razi age, je možno razumeti na več načinov. To sta z dvočlensko sintagmo izraženi besedi začudenih Izraelcev: X7/7 /tf man hu9 'odkod to?', 'kaj je to?', 'kdo je to?', 'to je man.', 'to je man!' Kot vidimo, in bomo še natančneje obrazložili, je lahko razumljena kot trditev, vzklik ali kot vprašanje.
Ime mana praviloma pojasnjujejo z vprašanjem Izraelcev: Kaj je to? hebr. man nul 2 Mz 16, 15 pa tudi kdo je to? Even-Šošan A. Septuaginta (LXX) tolmači kot vprašanje: Kaj je to? Hamilon Hehadaš (II, 709). The Jerusalem Bible pravi tudi, da gre za vprašanje... (What is it?) for they knew not what it was (ker niso vedeli, kaj je bilo). (82)
Še običajne je pa razumejo:       Hin ra   man hü9 'To je darilo'. Oblika in   man (pomensko isto kot    nra   mah, hebr. 'kaj'?) v pomenu 'kaj'? je namreč izkazana predvsem v aramejščini, in še to pretežno osebno [kdo?], v hebrejščini redkeje, (jn   II wohl nicht mit /D    I identisch-..wie noch Zenner,   Peters,   Winckler...sondern   ein Fragewort  "was îin "  m    poleg •>n    (mi) je v aram. samo osebno: 'kdo'. (Ges. 1962, 432, 433p9
Od  spremembe glasu, njegovega dviga ali padca je odvisno,  če je treba to ključno biblično mesto razumeti kot vprašanje (1.) ali kot trditev (2.) ali kot vzklik (3.): 1- (?) (!) (J W    man hû (kaj je to ?
2. to je man.
3. to je man! (dar božji).
Kljub številnim avtoritetam, ki se, ko bomo navedli, odločajo za vprašanje (1.), se nam zdi zadnja razlaga (3.) najverjetnejša. Zato imamo razloge, ki so razvidni tudi iz obeh naslednjih interpretacij:
V zgodnji egipčanščini (Sinajskega polotoka) Božji dar, 'medeni sok iz vej Tamarix gallica!^
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
209
Kot pravi H. Haag v Bibel-Lexikon, je sintagma mâ hü9? lahko : kaj je to, ali pa je to man iz arabščine. (KSl)1**
Sicer pa najdemo v arabščini povsem drugo ustreznico: H. Megiser v Thelaurus Polyglottus (852, BB 4) pravi: Manna Hebr. wan, Arab, tirimi-abin, Gr. wanna, Lat. Aeromeli, ros Syriacus, Ital. wanna, Gal. wanne, HiSp. wanna, Germ. Himmelprot, Angl, heavenly Foode called man, Polon, manna, Vng. menna, Bohem. manna, medo warofa (852, BB
Nadalje si si lahko predstavljamo, da bi v navalu vzhičenosti Izraelcev ob nenavadnem žitu z neba mogla nastati nova beseda man s kon-trakcijo sintagme: dežuje žito. To razodeva tudi pričevanje psalmista v oseminsedemdesetem psalmu.
Če podoživljamo ta edini psalm, kjer se beseda mana pojavlja (Ps 78, 24), in se soočamo s pisnozvočno podobo zaporednih besed, "lütt mäftar*) ['deževati, pustiti deževati'] + (däg)än* bi bila možna celo kontrak-
cijska tvorba > tn mäh. To je seveda le ena od manj verjetnih hipotez, ki bi bila težko dokazljiva.
Prepričljivo pa je vzhičenje, vzklik: Božji dar! Kruh z neba! Nebeško žito!
Verjetneje bi bilo križanje z že omenjeno egipčansko besedo man-1, mana in man-t egipčanskega jezikovnega hieroglif nega fonda. E. A. -Wallis Budge An Egyptian Hieroglyphic Dictionary (278): mana daily intercourse, familiarity, daily work; man-t daily food or provisions.
Neprepričljivo je tolmačenje h in jn man hü, s 'kaj je to?', 'kdo je to?' tudi zaradi druge pojavitve besede v istem, že omenjenem bibličnem poglavju (2 Mz 16, 31), kjer je med man in hü' vrinjen veznik i wé 'in' ( mm jn   man wehü'):
2    Mz    16, 31 jj viTD Him        m ww nx       ïniun        ixipyi
wéyiqré'u bét yisrâ'ël 'et smô man wehüf kèzerea gad läbän. In imenovala je hiša Izraelova ime man in je bil kot belo koriandrovo seme...
Težko je verjetno, da bi bilo ime dragocenega darila vprašalnica kdo? ali kaj?.
Lahko pa si je pod medenim kolačem, božjim darom predstavljati arhetip neke že poznane podobe kruha ali pogače, ki prehaja v evropsko lepo književnost spet intuitivno s Proustovim medenim kolačkom in z njim obuja izgubljene stare čase (kolaček t. i. ma(delai)ne M. Prousta A la recherche du temps perdu - Iskanje izgubljenega časa.
Nana prodira v zavest ljudi kot rosa; prim. M. Pleteršnik Slovensko--nemški slovar*, mana f. das Manna, der Honnigthau ali medena rosa na perju. (I, 548).*3
Navedimo že poznana pa tudi povsem nova stališča, ki so jih zavzeli o jezikovni pobudi za nastanek mane še nekateri drugi etimološki slovarji.
210
Jezikoslovni zapiski 1995
Dokaj izčrpna je Skokova etimologija (Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika II, 367, 368): mana f., biblijska riječ hebrejskog podrijetla, ko ja je došla preko gr. ili lat. manna. Internacionalna je. Od hebr. mana, koje se tumači na dva načina, od hebrejske upitne sintagme man hu? Sta je to? ili od imena jestive biljke azijskih stepa lecanora esculenta...QŒ).
Podobno najdemo pri F. Bezlaju: 'medena rosa'. Biblijska beseda, ki se je razširila v moderne jezike iz hebr. mana, kar je dalo gr. lat. manna. (II, 165).^
M. Fasmer obravnava grškega posrednika kot etimon: 1. manna nebes-naja (grečeskogo proishoždenija ESRJ II, 570)^5
Večina slovarjev navaja hebr. izvor besede mana; tako še F. Palazzi Novissimo Dizionario della Lingua Italiana. manna, manna celeste, da una voce ebraica, cibo caduto miracolosamente dal delo agli Ebrei nel deserto, 1' Eucaristia (mana, nebeška mana, iz hebrejske besede, hrana, ki je na čudežen način padla z neba Hebrejcem v puščavo, evharistija, 800).^
Zgodovinski slovar J. in W, Grimma Deutsches Wörterbuch, govori o semitskem izvoru besede manna ('dar', 'darilo', kar označuje hrano, ki je bila Izraelcem v puščavo poslana z neba) in o njeni zgodnji pojavitvi v gotščini: das semitische wort man (eigentlich geschenk, gäbe) zur be-zeichnung der in der wüste den Israeliten vom himmel gespendeten speise...ebenso in der vulgata manna, und geht von da aus schon ins gothische (manna);...manna himmelbrot, himmelisch brot. Deutsches Wörterbuch J. in W. Grimma torej nikjer ne omenja, da bi bila manna poimenovana po vprašanju Izraelcev, temveč jo navaja kot dar, darilo, hrano z neba. (1570)^
d) Chevalier J. - Gheerbrant A. Rječnik simbola pravi, da je mana bogato izhodišče za simbolično obdelavo: Ta od providnosti poslana hrana.... bila je od samog početka sanjana podlaga za simboličku razradu...Kao nebeška hrana može biti žito s neba i kruh andela.&F))
Psihološko utemeljeno je, da so otroci Izraela bili najbolj neposlušni takrat, ko so dobili največ zagotovil za svoje preživetje na poti v svobodo (grenka reka Mara postane sladka ob stiku z Mojzesovim drevesom, to je, kot tolmačijo, z zakoni tore. 2 Mz 15, 25). Obenem pa je ta predhodni dogodek pomemben za padanje mane: reka je arhetipska praob-lika prasile in pramoči. Ne moremo prezreti podobnosti besed Mara, mana. Celotno vzdušje je dozorelo za padanje mane.
D. Goldstein Židovska mitologija*. Oči t o je da su propisi bili na snazi kad je započelo čudo s manom...1^
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
211
Der Babylonische Talmud (BT) pravi: Es steht geschrieben: Brot; ferner steht geschrieben: Fladen; ferner steht geschrieben: sie mahlten. Auf welche Weise ist dies zu erklären? Die Bewährten hatten Brot, die Mittelmassigen Fladen, die Frewler mahlten mit Handmühlen. (Napisano je: kruh; nadalje: mlinec; nadalje: mleli so. Kako naj si to razložimo? Pravični so imeli kruh, mlačni mlinec, hudobni so mleli z ročnimi mlinčki.) Mleli so jo kot vsa semena Mz III, 11,8.
F. Weinreb pravi, da je po najstarejšem izročilu mana bila takega okusa, kot so ji to pripisovali, kot so to občutili (Izročilo: Die Ueber-lieferung [T. B. Joma 75 a-b; Šifre - Numeri]; Lit. 15, F. Weinreb)."49
Gre za različne ravni dojemanja oz. sprejemanja vsebine mane. Pravični so jo dojeli kot kruh, mlačni kot mlinec brez okusa, brezbožni pa so jo hoteli izboljšati, popraviti s človeškimi pripomočki, ker se jim ni zdela dovolj dobra, pri tem pa posegli v njeno substanco. Pri tem je šlo za isto snov, le človek je s svojo psiho lahko prispeval kozmične dimenzije.
Ob mlincu brez posebnega okusa se spornnimo xw xnnb lahmä9 raniyä\ podomačeno lehmanija 'kruh ubogih'; lehmanija: leh(-em) 'kruh' + man (-ija) [prim. mana]. Tak mlinec, ki so ga Izraelci jedli v egiptovskem suženjstvu, se je imenoval nxn mäsa, podomačeno m a ca [prim, mana].
J. Stabej opozarja na 'kruh ubogih', krompir, ki ima tudi svojega prednika pri Egipčanih in Babiloncih.
R. Nerson La Haggada: La matza est un symbole de misère par son manque de saveur... (Maca pa je zaradi svojega pustega okusa simbol pomanjkanja).30
e) Mana v prastarih nesemitskih kulturah
M. F. Long Kahuna-Magie omenja namesto mane tudi univerzalno življenjsko silo - universale Lebenskraft. Njegova posebna definicija mane pa je: (dieser) eigenartigen, chemisch erzeugten Kraft...(96) mano pri Kahunah simbolizira voda: Wir erinnern uns, daß die Kahunas das Mana durch Wasser symbolisierten. (101)51
Upoštevanja vredno mnenje Lévi-Straussa, v P. A. Riffard Rječnik ezoterizma: Polinezijska ri ječ, upotrebljava se v Melaneziji, a izvedena je iz indonezijskog izraza sa značenjem 'djelovanje osobih bogova9. (238) Prva definicija u 'primitivnih9 naroda, mana je nadnaravna, bezimena, impersonalna, tajanstvena...mogučnost djelatne učinkovitosti...mana je sve što se čini močnim, sve što pojedinim bičima i pojavima prida je obilježja svetega.
Sklicujoč se na mnenje Lévi-Straussa Rječnik ezoterizma navaja možnost  križanja dveh jezikovnih sfer oz. skupno predsemitsko poreklo. Po
212
Jezikoslovni zapiski 1995
vsebini se do neke mere križa kot pravi druga definicija: pojam mane donekle se po sadržaju preklapa s pojmom ono, nešto, simbol u čistom stanju (Cl. Lévi-Strauss)...(239)52
Nana U polinezijskim i a ustra 7 ijskim religijama ekstrafizička snaga ko ja se pripisuje osobama ili predmetima ko ja se pojavljuje na upečat-ljiv način. Ova nematerijalna snaga se smatra za sediš te elementarnih sila koje zajednički čine univerzalni zakon. Slična ideja je izražena drugim rečima na drugim jezicima...Manitu (na jeziku severnoameričkih Indijanaca. (199) H. Uedek - V. Baskin Rečnik paganskih religija.
Manas Sanskrtska reč koja znači um ili mentalnu sposobnost koja od č o vek a čini inteligentno i moralno biče. Ezoterički, ona opisuje princip reinkarnacije u čoveku. (199)-53
Povzetek
Listkovno gradivo za slovar slovenskih reformacijskih piscev izkazuje prvobitnejšo hebrejska oblika besede man ob njeni sodobnejši dubleti mana. To je sled posrednega in neposrednega zgledovanja pri izvirniku.
Za razliko od Luthra, ki govori o mani s poimenovanjem Manna, P. Trubar v Refodiuene S. Iansha II, 18 (TT 1577, 275, T 3) izjemoma poimenuje mano s parafrazo skr i uni nebeshki kruh.
Ker je mana tako po izvoru kot po svojih lastnostih na eni strani neoprijemljiva, na drugi strani pa zelo mamljiva za znanstvene in mistične obdelave, je to ena izmed besed, ki so doživele največ najrazličnejših jezikoslovnih in drugih kulturnozgodovinskih tolmačenj. Povejmo tudi to, da se okrog te besede v Biblia Hebraica Stuttgartensia (BHS) kar zgrinjajo hapaxlegomena, kot oüonn mehuspäs (nekaj nežnega kot seme, xt/nm nvvDX sapplhit bidebaš 'medeni kolač' (2 Mz 16, 31) in redke besede kot ix gäd 'okroglo koriandrovo seme v velikosti poprovega semena' (Ges. 147), kar povečuje skrivnostnost te besede.
Številna mnenja in različne razlage besede mana so si edini v tem, da je mana hebrejskega izvora.
Grimmov slovar je previdnejši: govori o širšem, semitskem izvoru besede.
Kritično stališče je bilo poudarjeno ob vprašanju, če morajo etimolo-gi tako resno obravnavati to sicer zelo razširjeno ljudsko etimologijo besede mana, ki je pristala pri vprašanju: kaj je to?. Mana je odgovor in ne vprašanje, četudi je to odgovor na vprašujočo nezaupnico dvomeče-ga ljudstva, ki se sprašuje o biti ali ne biti; Razprava je prišla po preverjanju bibličnih pričevanj in številnih slovarskih virov do podobnega zaključka kot Grimmov slovar tudi v tem, da mana, prvič omenjena v Bibliji (2 Mz 16, 15), ni vprašanje kaj?, kdo?, kot razlagajo številni drugi slovarniki, marveč v tistih časih splošno poznani izraz za dar Božji, kruh Božji, kruh ubogih.
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
213
Najverjetneje je bila hebrejska beseda tn prevzeta iz starega egipčanskega jezikovnega zaklada, ki so ga Hebrejci ali pa celo z njimi vred ubegli Egipčani prinesli s seboj iz Egipta.
Izčrpne dokaze dobimo, če se soočamo s pisnimi podobami maha in man-t egipčanskega jezikovnega hieroglif nega fonda.
E. A. Wallis Budge An Egyptian Hieroglyphic Dictionary, 2j8: mana daily intercourse, familiarity, daily work; man-t daily food or provisions.
Zelo zgovorno je pridevniško določilo dvodelne sintagme daily vsakodneven, ki izpričuje temeljni del enega danes v svetovnem merilu najbolj razprostranjenih molitvenih obrazcev očenaša: vsakdanji kruh?
Nadaljnje spoznanje, ki seže še dlje, je pa s tem v neposredni povezavi, se pridružuje dognanjem Lévi-Straussa, da je koren man po svojem izvoru še predsemitski, nekaj tisočletij stara univerzalija. Po njegovem mnenje (Lévi-Straussa) gre torej pri izvoru besede mana za križanje dveh jezikovnih sfer oz. skupno predsemitsko poreklo. Beseda je prišla v evropske jezike iz svetopisemske hebrejščine in je postala splošni internacional i zem, med biblicizmi malodane tako razširjen, kot beseda amen.
Prikazali smo večsmerno razvojno sliko in različne poglede na nastanek te besede.
Če sklenemo povzete misli, ki se z ustaljenim mnenjem v marsičem razhajajo, navedena opažanja kažejo, da je mana, ki jo je posredovala biblična hebrejščina, po svojem izvoru morda celo več tisočletij stara, prastara univerzalna beseda.
OPOMBE
1 SSKJ I, 683.
2 J. Jastrov, Dictionary of the Targumim, Talmud Babil, Yerushalmi and Midrashic Literature, New York I983, 796.
3 J. Jastrov, 796.
^ J. Štajnberg, Milon Hatenak, 472.
5 J. Štajnberg, Milon Hatenak, 472. Battisti-Alessio III, 2351.
6 A. E. Guinness, Mysteries of the the Bible, Pleasentwille NY 1988, 78. T SSKJ V, 28.
8 SSKJ II, 45I.
9 M. Križman, Rječnik biblijske teologije, 512.
10 H. Haag, Bibel-Lexikon, Zürich-Köln 1968, 1091.
11 A. Grabner-Haider - J. Krašovec, Biblični leksikon, Celje 1984, 429.
12 F. Weinreb, Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Überlieferung, Zürich i960, 347, 348 iz Ex. 16;
214
Jezikoslovni zapiski 1995
14-15; ...rund und klein wie Reif auf dem Lande... Mose aber sprach zu ihnen: "Es ist das Brot, das euch der Herr zu essen gegeben hat. 348. 13 E. Werber, Sarajevska Hagada, 32.
0. Keel, Die Welt der altorientalischen Bildsymbolik und das Alte Testament. Am Beispiel der Psalmen, Zürich - Einsiedeln - Köln 1977» 207.
^ M. Fasmer ESRJ II, 566.
15 Chevalier J. - Gheerbrant A., Rječnik simbola, Zagreb 1983, 385«
16 H. Haag, Bibel-Lexikon, 1091.
17 Chevalier J. - Gheerbrant A., Rječnik simbola (RS), 385.
13 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga v luči teoloških, li terarnozgodo vin -skih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav, 120.
19 Ges. 287.
20 Ges. 147
21 H. Uedek - V. Baskin, Rečnik paganskih religija, Beograd 1988. 202
22 Ges. 730, prim. H. Haag, Bibel-Lexikon, 1091.
23 Prim. H. Haag, Bibel-Lexikon, 1091.
2" F. Okie, Razpoke časa, Ljubljana 1994, 128.
25 E. A. Wallis Budge, An Egyptian Hieroglyphic Dictionary, 2]8.
26 Lu. I, IO7.
27 F. Weinreb, Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Überlieferung, 346.
J. Stabej, Kruh ubogih, Ljubljana 1977, 63. 20 H. Uedek - V. Baskin, Rečnik paganskih religija, Beograd I988. 202.
29 A. Grabner-Haider - J. Krašovec, Biblični leksikon, 429.
30 J. Bellosztenecz, Gazophylacium, Zagreb 1740, 761.
31 F. Prešeren, Poezije in pisma. Dekletom, Ljubljana 1964, 8
32 F. Premk, Korenine slovenskih Psalmov, 67-72-
33 S. R. Hirsch, The Psalms, Jerusalem - New York 1978, 58.
3/+ F. Weinreb, Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Uberlieferung, 348
35 A. Grabner-Haider - J. Krašovec, Biblični leksikon, BL, 430.
36 M. Dahood, The Anchor Bible, Psalms II, 150, New York 1965-1970.
37 F. Weinreb, Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Überlieferung, 240-344.
30 Prim. M. Križman, Rječnik biblijske teologije, 512.
39 A. Even-Šošan, Hamilon Hehadaš (II, 709), Jerusalem 1977- 709
W. Gesenius (Ges. 1962), Hebräisches und aramäisches Handwörterbuch über das Alte Testament, Berlin / Göttingen / Heidelberg 1962, 432, 433.
The Jerusalem Bible, The holy scriptures, Jerusalem 1986, 82. 110 Ges. (I878), I78.
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
215
H. Haag, Bibel-Lexikon, 1091.
H. Megiser,  Theiaurus Polyglottus, Francofvrti ad Moenvm, 1603, 852, BB 4.
^3 M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I, Ljubljana 1974, 548.
Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika II, 367, 368.
F. Bezlaj,    Etimološki    slovar  slovenskega jezika (ES), [(I) Ljubljana 1976], (H) Ljubljana 1982, 165. ^ M. Fasmer, ESRJ II, 570.
z*e F. Palazzi, Novissimo Dizionario della Lingua Italiana, Milano 1957» 800.
Zgodovinski    slovar  J. in W. Grimma, Deutsches Wörterbuch.  Leipzig I885, i569, I57O. u& Chevalier J. - Gheerbrant A., Rječnik simbola, 3&5. D. Goldstein, Židovska mitologija. Ljubljana 1988, 96.
Der Babylonische  Talmud (BT),  Ausgewählt,  übersetzt und erklärt von R. Mayer, Überarbeitete Auflage, München 1963, 122. ^9 F. Weinreb, Der Göttliche Bauplan der Welt. Der Sinn der Bibel nach der ältesten jüdischen Überlieferung, 344, 38o.
50 La  Haggada, Commentée par Robert Nerson, Paris 1983, 7«  Voici le pain de misère que nos pères ont mangé en terre d'Egypte. 7-
Prim. J. Stabe j, Kruh ubogih, Ljubljana 1977, 63.
51 M. F. Long, Kahuna-Magie. Freiburg im Breisgau, 1986. mana und seine Hochaufladung, 93-104...
mana - Universale Lebenskraft, 97—
(dieser) eigenartigen, chemisch erzeugten Kraft...,96.
mana - durch Wasser symbolisierten, 101.
K. Tapperwein, Huna Meditation. Bergisch-Gladbach (letnica nenavede-na), 31: Mana (Vitalenergie des niederen Selbst).
Nach dem Wörterbuch der Hawaianischen Sprache hat MANA verschiedene Bedeutungen. Es bedeutet "übernatürliche Kraft, Charakterenergie oder Majestät. Als Adjektiv gebraucht bedeutet es "machtvoll, stark", 31.
52 P. A. Riffard, Rječnik ezoterizma, Zagreb 1989, 238, 239.
53 H. Uedek - V. Baskin,   Rečnik paganskih  religija, Beograd 1988, 199, 238, 239.
Kratice:
aram. aramejsko eg. egipčansko hebr. hebrejsko
216
Jezikoslovni zapiski 1995
**Okrajšave poglavij iz Biblije so usklajena s Sveto pismo Nove zaveze. Razprava je upoštevala alfabetarije ter listkovno gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika.
LITERATURA
Bibel Lexikon, Einsiedeln - Zürich - Köln i9682. Biblia Hebraica Stuttgartensia (BHS), Stuttgart 1968. Biblia Hebraica Stuttgartensia. Liber psalmorum, Stuttgart i9692. Bibliorum Sacrorum iuxta   Vulgatam Clementinam, Nova editio, Vatikan 1946.
Calwer Bibellexikon 1959, Stuttgart 1959-
G. A. Da Sommaripa, Vocabolario Italiano, e Schiauo, Udine I6O7. (IS)
G. A. Da Sommaripa, Italijansko-slovenski    slovar,   Ljubljana   -  Devin  -
Nabrežina - Trst 1979. J. Dalmatin, Biblia,   tv ie,   vse svetv pismv, stariga inu Noviga Te£tarnen ta,   Slovenfki,   tolmazhena  (DB),  Wittemberg  1584,  Ljubljana I968.
Ennery, M, Dictionnaire de la Bible hébraïque, Paris 1976.
M. Fasmer, Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka I, II, III, IV (ER); I
Moskva 1964, II Moskva 1967, III Moskva 1971, IV Moskva 1973. J. Gebauer, Slovnik starocesky, Praha 1970.
W. Gesenius, Hebräisches und Chaldäisches Handwörterbuch über das Alte Testament (Ges.), Leipzig I878.
W. Gesenius, Handwörterbuch über das Alte Testament (Ges. 1962), Unveränderter Neudruck der 1915 erschienenen 17. Auflage. Berlin -Göttingen - Heidelberg 1962.
A. Gluhak, Hrvatski etimološki rječnik (HE), Zagreb 1993-
A. J. Greimas, Dictionnaire de l'ancien franœais (AF), Pariz 1968.
S. R. Hirsch, The Psalms, Jerusalem - New York 1978.
The Holy Bible, Revised Standard  Version  Containing the Old and New
Testaments, London i960. J. Juričič, Postila (JPo), Ljubljana 1578. J. Keber, Leksikon imen, Celje 1988.
J. Krašovec - H. Gross - H. Reinelt, Psalmi, Celje 1989. S. Krelj Postula slovenska (KPo), Regensburg i567.
M. Luther, Die guantze Heilige Schrifft (Lu.), I, II, III München 1974.
S. Mandelkern, Vet er is Testamenti Concordantiae hebraicae atque chaldai-
cae, Berlin 19252. M. Manhati, Sur le sens de "min" en Ps. 4,8, VT 20, 1970, 36i-366.
H. Megiser, Thefaurus Polyglottus, Francofvrti ad Marnvm, i603.
F. Miklosich, Etymologisches Wörterbuch der sla vischen Sprachen (MEW), Wien I886.
F. Premk: Mana, ta kruh tiga lebna
217
E. Mülhaupt, D. Martin Luthers Psalmen - Auslegung- III, Göttingen 1965. K. Nitsch, Slownik staropolski II, Warszawa 1953-
F. Palazzi, Novissimo Dizionario della Lingua Italiana. Milano 1957» 800.
0. Pianigiani, Vocabolario etimologico della lingua italiana (VELI), Geno-
va I99I.
M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, l8°>4-95.
F. Premk, Korenine slovenskih Psalmov (PK), Ljubljana 1992.
J. Rajhman, Prva slovenska knjiga   v luči  teoloških, literarnozgodovin-
skih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav, Ljubljana 1977« A. Rosenberg, Odkrivajmo simbole, Celje 1987. Russko-evreyskiy (jidiš) slovar (RES), Moskva 1989.
P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I, II (EH),
I Zagreb 1971, HI Zagreb 1973, IV Zagreb 1974. Sarajevska Hagada, Izdal E. Verber (Werber). Beograd-Sarajevo 1983-Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) I. Ljubljana 1970, II. Ljubljana 1975, V. Ljubljana 1991.
Slovar9 russkogo jazyka XI-XVII w. I, Moskva 1975«
Slownik polszczyzny XVI wieku I, Wroclaw - Warszawa - Krakow.
1. I. Sreznevskij, Materialy dlja slovarja  drevnerusskogo jazyka (MS) II,
II Sanktpeterburg 1895-
J. Stabej, Iz zgodovine slovenskega besedja, JiS 13/8. 1967/68. 240-243.
J. Stabej, Wörterverzeichnis der Sprachbemerkungen und des Registers in
der Biblia Dalmatins 1584, München 1976. Sveto pismo Starega in Novega zakona (BIB), Ljubljana 1914. Sveto pismo Stare zaveze I, II, III, IV. (Slavic [SI.]), Maribor I958-I96O. Sveto pismo stare in nove zaveze, Ljubljana 1974. J. Strong, The Exhaustive Concordance of the Bible, USA, l894\ C Suarès Le sepher Yetsira. Le livre de la structuration, Genève 1968. Sveto pismo Nove zaveze, Ljubljana 1984. J. Štajnberg, Milon Hatanak, Tel Aviv 1977, 15-
Tehillim - Psalms V, A new translation with a commentary anthologized from talmudic, midrashic and rabinic texts. Copyright MP, Jerusalem 1983.
R. Tournay, Les Psaumes, Paris 1964.
P. Trubar Ta Pèrvi Beil Tiga Noviga Testamenta, Tübingen I557-I558. P. Trubar Ta Drugi Dell Tiga Noviga Testamenta, Tübingen I56O. P. Trubar Ta Celi Psalter Dauidou (TPs), Tübingen I566. P. Trubar Noviga Testamenta pusledni dejl (TT 1577), Tübingen 1977. P. Trubar Ta Celi Novi Testament (TT), Tübingen 1582.
S. Večko, Pomen pojmov '"emef* in "9emûhâh" v knjigi Psalmov, BV 4l/4, 1981, 27-55.
218
Jezikoslovni zapiski 1995
S. Večko, Božja   in   človeška zvestoba  v hebrejski Bibliji. Inavguralna
disertacija. Ljubljana 1986. M. Weiss, The   Bible  from  within,  The Method of Total Interpretation,
Jerusalem 1984.
F. Wiesthaler, Latinsko-slovenski veliki slovar, Ljubljana 1923. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) I-V, Ljubljana 1970-1991.
Zusammenf assung DAS NANA, DAS BROT DES LEBENS
Wie diese Erörterung anhand des Internationalismus mana, der im Wortschatz der slowenischen Schriftsteller des 16. Jhs: P. Trubars, J. Dalma-tins, S. Kreljs und J. Juričičs zwei Dubletten Man und Mana erweist und wie er in ihren Schriften durch viele Paraphrasen und Definitionen semantisch bestimmt wird, bemüht sie sich anhand der sprachlichen und der kulturhistorischen Beweise dem Wesen seiner Symbolik, der sprachhistorischen Entwicklung und Etymologie nahezukommen und seine semantischen Eigenschaften im Hebräischen, das diesen Biblizismus in viele Sprachen vermittelte, zu untersuchen. Die üblichsten bisherigen Etymologien des Wortes werden kritisch überprüft und durch die Angaben, die beweisen, dass Mana eine uralte, einige Jahrtausende alte, vorsemitische Universalie ist, die durch das Biblischhebräische vermittelt wurde, widerlegt.