Nova osnovna šola v Šmarjah pri Jelšah je letos sprejela prve učence. Gorenjska ho s solidarnim združevanjem sredstev zgradila pri šoli še 14 učilnic in telovadnico. Več o odpravljanju posledic potresa na Kozjanskem in o pomoči Gorenjske preberite v reportaži na 5. strani. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 86 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 8. 11. Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Samoupravno oblikovane skupnosti Na področju uresničevanja ustavnih načel smo ta hip pred izredno pomembnim trenutkom. Gre namreč za ustanovitev tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih ustava opredeljuje po eni strani kot vsebinski del družbeno ekonomske ureditve, po drugi pa kot enega od temeljev družbenopolitičnega sistema. Skratka gre za preoblikovanje oziroma novo obliko samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena in ki so po ustavi del skupščinskega sirtema. To pomeni, da enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin o vprašanjih osnovnega izobraževanja, kulture, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva. 27. člen zakona za izvedbo ustave določa, da se morajo te samoupravne skupnosti konstituirati v skladu z ustavo najkasneje do 31. decembra letos. To pa z drugimi besedami pomeni, da smo pred novimi neposrednimi volitvami, na katerih bomo morali izbrati delegatske skupščine tehsamoupravnih interesnih skupnosti. Podobno kot pri spomladanskih volitvah delegatskih skupščin družbenopolitičnih skupnosti so tudi tokrat za postopek zadolženi socialistična zveza in sindikati. Časa ni-veliko. Evidentiranje možnih delegatov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela se je že začelo. Pri tem upoštevajo tudi tiste kandidate, ki so bili evidentirani že za volitve delegacij posameznih zborov občinskih skupščin. Pomembno je, da pri evidentiranju veljajo ista kadrovska merila in načela kot za skupščinske volitve. Vseeno pa bo morala socialistična zveza posvetiti posebno skrb vodstvenim funkcijam skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Rokovnik za izvedbo sedanjih volitev določa, da se morajo najkasneje do 20. novembra sestati temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Na njih morajo obravnavati akte samoupravnih interesnih skupnosti, poročila skupnosti o dosedanjem delu, sprejeti morajo kandidatne liste. Neposredne volitve delegacij samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje, kulturo, zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo bodo na Gorenjskem 5. in 8. decembra; 5 decembra bodo neposredno volitve v organizacijah združenega dela, 8. decembra pa v krajevnih skupnostih. Večina teh samoupravnih skupnosti bo imela dva domova oziroma zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Na neposrednih volitvah v začetku decembra bodo izvoljene delegacije za zbor uporabnikov. Na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli za vseh pet samoupravnih skupnosti skupno delegacijo, ki bo štela od K) do 15 delegatov. V Kranju so se naprimer že dogovorili, da bodo zbori uporabnikov šteli 40 delegatov: 26 iz TOZD, 3 iz zasebne dejavnosti in 11 iz krajevnih skupnosti. Zbori izvajalcev pa bodo imeli 20 do 30 delegatskih mest. Prav tako so se v Kranju odločili, da bodo imeli enotne delegacije, ki bodo imele 10delegatov. Sicer pa se povsod na Gorenjskem zavedajo, da so tako priprave kot same volitve v samoupravne skupnosti zelo pomembne, saj bodo skupščine teh skupnosti odločale 0 porabi precejšnjega denarja. V Kranju na primer kar o 450 milijonih novih dinarjev na leto, kar je devetkrat toliko, kot je denarja v občinskem proračunu. A. Zalar 6. STRAN: Prvi koraki v svet tehnike 18. STRAN: Avtomobili brez carine /2.M 2o (Ocltcs^ KRANJ LET torek, 5. novembra, so v Vrbljah na Hrušici pri Jesenicah ob prisotnosti predsednika skupščine občine Jesenice Slavka Osredkarja, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine in predstavnikov organizacij združenega dela slovesno odprli novo separacijo. Ob velikih prizadevanjih in sovlaganju ter pomoči nekaterih organizacij združenega dela jo je zgradilo podjetje SGP Sava z Jesenic. V torek je separacija začela poizkusno obratovati. — D. S. — Foto: F. Perdan Včeraj se je začel 8. kongres slovenskih sindikatov Uvodni referat je pripravil predsednik Janez Bar-borič — poročilo o delu — delo po komisijah Včeraj ob 9. uri se je v dvorani kina Union ha Titovem trgu v Celju z izvolitvijo organov in sprejemom poslovnika začel 8. kongres Zveze slovenskih sindikatov. Udeleženci so najprej poslušali referat predsednika republiškega sveta Janeza Bar-boriča o nalogah sindikatov pri uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda. V njem je govornik zlasti poudaril nekatera, v zadnjem času značilna družbenoekonomska, politična in socialna dogajanja v naši družbi in v sindikalni organizaciji. Utemeljil je vsebino družbenoekonomskih odnosov, ki so še posebej pomembni za sindikate, ko sprejemajo kongresne dokumente. Povzel je tudi politične Z 8. kongresa Zve/e sindikat nv Slovenije poroča /a jugoslovanske časnike, televizije, radio in glasila delovnih skupnosti 111 novinarjev. Največ poročevalcev je poslal na kongres Kadio Ljubljana in sicer 1 1. sledita Novi tednik in Radio (Vije. ki imala na kongresu akreditiranih H novinarjev. TV Ljubljana 7. prav toliko Delo itd; -II) rezultate javne razprave o teh dokumentih. Nadalje je govoril o mestu, vlogi, odgovornosti in organiziranosti sindikatov v sedanjih razmerah. Sledili so pozdravi gostov ter razprava in sklepanje o referatu ter poročilu o delu slovenskih sindikatov med kongresoma. S tem seje plenarna seja končala. Popoldne se je delo kongresa nadaljevalo po komisijah. Štiri komisije so razpravljale o predlogih sklepov. Beseda je tekla v komisiji za razvoj samoupravljanja, v komisiji za dohodek in njegovo delitev, v komisiji za družbeni standard ter v komisiji za organiziranost in razvoj sindikatov. Danes, zadnji dan kongresa, se plenarno zasedanje nadaljuje. Začelo se je z razpravo in sklepanjem o kongresnih sklepih. Popoldne bodo delegati in gostje na kongresu poslušali poročilo o sprejemu statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji. Izvolili bodo republiško delegacijo za 7. kongres zveze sindikatov Jugoslavije ter razglasili izid volitev za člane novega republiškega sveta Zveze sindikatov Sloveni- je, ter njegovega nadzornega odbora. Približno ob 18. uri se bo delo 8. kongresa slovenskih sindikatov sklenilo. Takoj za tem pa se bosta sesti?!', novoizvoljeni repul»!iški svet zvez« sindikatov in njegov nadzorni odb r. L. Bogataj Zveze prisost- •./sinemu kongresu slovenskih sindikatov viije :188 delegatov. .'500 so jih izvolili na predkongresnih občinskih sindikalnih konferencah, 5 delegatov je za kongres izvolilo društvo upokojencev Slovenije. pa je članov sedanjega republiškega sveta Zveze sindikatov ter njegovega nadzornega odbora, ki imajo tudi status delegata. Poleg delegatov sodelujejo na kongresu Številni gostje, delegacije zveze sindikatov iz drugih jugoslovanskih republik, ter delegacije sindikatov iz tujine. posteljnina, zavese, preproge BALA, Cankarjeva 10 XV. JUBILEJNI NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 15. do ?6. "ECEMBRA1974 □ Naročnik: Centrala Združeno podjetje Iskra bo V Kraljevu postavilo javno in lokalno avtomatsko telefonsko centralo tipa metaconta. Elektronska centrala ho imela 745 priključkov in 1000 lokalnih številk. V Vrnjački banji pa bo Iskra postdtvila klasično avtomatsko telefonsko centralo s 100 mednarodnimi vodi in -W0 lokalnimi priključku Pbe centra/i bosta vključeni v promet čez dve leti. Naložbe Mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji bo v/oži/a približno mi/i/on dolarjev v nove obrate za izdelavo radialnih avtomobilskih /)laščev, ki jih gradita tovarni Milo je Za kič iz Kruševca in Borovo iz Borovega. Krušev-ska tovarna bo na leto izdelala 2 milijona radialnih avtomobilskih plaščev za osebne avtomobile, tovarna v Borovu pa 12.000 radialnih gum za težka vozita. Medna rod na korporacija obdeluje še 20 investicijskih projektov o skupnih naložbah, nadaljnjih 25 projektov pa je še v razpravi. Vri'dnost teh projektov je blizu milijarde dolarjev. Korporacijo sestavlja 13 jugoslovanskih bank, mednarodna finančna korporacija iz skupne svetovne banke v Washingtonu in 42 vodilnih svetovnih bank. Sporazum o statusu športnika Danes bodo v Beogradu podpisali sporazum o statusu vrhunskih športnikov, potem ko je medrepubliška komisija po večmesečni razpravi uskladila stališča o treh spornih vprašanjih. Komisija je dosegla soglasje o dolžini študija, vrsti in načinu stimuliranja za športno izpopolnjevanje in pridobivanju kvalifikacij za naziv vrhunskega športnika. Zdravnikom spet »dr« Diplomiranim študentom medicine naj bi odobri/i naslov doktorja po enoletnem zdravniškem stažu. To je bil novi predlog srbskega zdravniškega društva in beograjske medicinske fakultete. Pri tem navajajo, da bi z uvedbo doktorskega naslova, vendar ne kot akademske stopnje, temveč kot strokovnega naslova, odpravili neenakopraven položaj naših zdravnikov glede na njihove kolege v tujini. Samo na beograjski fakulteti zaradi spora okrog naslova doktorja ni dvignilo diplom več kot 2500 zdravnikov. Klub naših delavcev Ob navzočnosti nekaj sto gostov so v Bruslju te dni odprli klub jugoslovanskih delavcev. Trenutno dela v Brus Iju in njegovi okolici nehaj nad 2000 naših ljudi. 200 izrednih vlakov za novo leto Za jugoslovanske, turške in grške državljane, ki so začas no zaposleni v zahodnoevropskih državah je zagotovljenih 200 izrednih vlakov za obisk v domovini med novoletnimi prazniki. To so sporočili na medna rodnem sestanku ;a načrtovanje voznih redov. Naši delavci si lahko že sedaj rezervirajo prostor v izrednih vlakih prek železniško-turi-stičnih agencij v krajih, kjer so zaposleni. Pod planom V zadn/ih desetih mesecih so zasavski rudarji nakopali I..'i.id.OOO ton premoga, kar /e sknra/ 10 odstofkoe man/ kot *o predviilevah. Zastoj te na sta/ zaradi vdora vode v jamo Hrastnik, težkih odkopnih i pogojev in :aradi poman/ka-npi delavcev. \1 Jesenice Občinski sindikalni svet je organi-, ziral v Kranjski gori seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata. Seminarja, na katerem so govorili o spremljanju 8. kongresa sindikatov, o izvedbi občnih zborov ter še o nekaterih drugih vprašanjih, seje od 78 povabljenih predstavnikov udeležilo 75. Po seminarju je bila še seja pr ed-sedstva občinskega sindikalnega sveta. Na Jesenicah sta se na skupni seji sestala komite občinske konference ZKS in predsedstvo občinske konference ZSMS. Obravnavali so probleme in vprašanja o organiziranosti mladih v jeseniški občini. Na zadnji seji koordinacijskega odbora za SLO pri občinski konferenci SZDL so govorili o predavanjih, ki naj bi jih organizirali med prebivalstvom. Sklenili so tudi, da bodo člani odbora obiskali odbore za splošni ljudski odpor po krajevnih skupnostih v občini in se z njimi pogovorili o njihovem delu in o problemih. D. S. V torek je bila gost kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij tričlanska delegacija centralnega komiteja komsomola gruzinske sovjetske republike. Delegacija, ki je najprej obiska/a tovarno Iskra, se mudi na enotedenskem obisku v Sloveniji in s tem vrača obisk republiški konferenci mladine, katere delegacija je bila v Gruziji pred nekaj meseci. Gosteje najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Tone Volčič in jim zaželel prijetno bivanje v Kranju. Zatem jih je na kratko seznanil z zgodovino delavstva in delavskega gibanja v gorenjski metropoli. Za njim je besedo povzel predsednik občinske konference ZSMS Ciril Sitar, kije komsomolce iz Gru zije seznanil z delom kranjske mladinske organizacije in vlogo mladine v družbenem in gospodarskem življenju. Sprejem se je nadaljeval v sproščenem pogovoru o zanimivostih Gruzije in kranjske občine, delu mladih, gospodarstvu, mednarodni dejavnosti in drugih vprašanjih. Na koncu so gostje in gostitelji izrazili željo, da bi se stiki med sovjetsko in slovensko mladino nadaljevali in postali še bolj prijateljski in vsestranski. (Ib) — Foto: F. Perdan V javni razpravi sodelovalo več kot 400 tisoč delavcev Kranj V torek je bila v Kranju seja izvršnega sveta občinske skupščine. Izredno kritično so obravnavali devetmesečno poročilo o gospodarskih gibanjih v občini ter poročilo o realizaciji splošne in skupne porabe. Razen tega so obravnavali tudi poročilo o odpravi škod zaradi poplav na Cerkljanskem, v Babnem vrtu in v Besnici. Kranj, 7. novembra — Opoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Na seji so govorili o nekaterih konkretnih nalogah pri pripravi volitev delegatov za samoupravne interesne skupnosti. V ponedeljek popoldne se bo v Kranju sestala občinska konferenca socialistične zveze. Razpravljali bodo o vsebinskih in organizacijskih pripravah na volitve v samoupravne interesne skupnosti in o organiziranju socialistične zveze po novem statutu SZDL. Na dnevnem redu so tudi kadrovske spremembe v občinski konferenci SZDL. A. Ž. Včeraj popoldne se je sestala komisija za srednje in poklicne šole pri občinski konferenci mladine v Kranju. Na seji so se največ pogovarjali o pripravah na ustanovitev konference mladih v izobraževanju. Konferenca naj bi zaživela še letos. Osnovne organizacije mladine na srednjih in poklicnih šolah ter v dijaških domovih so že izvolile delegacije za konferenco. -lb iW J^lk -^21^ Javna razprava o kongresnih dokumentih je potekala na množičnih sestankih v osnovnih organizacijah sindikata. Udeležilo se jo je več kot 400 tisoč delavcev. To je približno tri četrtine vsega sindikalnega članstva. O vseh treh dokumentih za 8. kongres: statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji, o osnutkih kongresnih sklepov in o poročilu RS ZSS za 8. kongres je tekla beseda tudi na predkongresnih občinskih sindikalnih konferencah, kjer se je zbralo nad 7000 delegatov osnovnih delegacij in na republiških konferencah, kjer je bilo več kot KKK) delegatov. Poleg najširše javne razprave o dokumentih za kongres je sindikalno članstvo sodelovajo pri več okroglih mizah, na javnih tribunah in drugih oblikah organiziranega razpravljanja iti dopolnjevanja. V razpravo pa so se vključila tudi sredstva množičnega obveščanja kot so TV, radio in tisk, ki so javnost seznanjala s tem, kar so delavci in sindikalno organizi- Obnova spomenikov Na zadnji seji komisije za spomeniško varstvo, ki deluje pri temeljni kulturni skupnosti na"Jesenicah, so člani predvsem pregledali opravljeno delo in razpravljali o delovnem programu v prihodnjem letu. Ugotovili so, da so večino akcij uspešno opravili, da pa bodo morali nekatere akcije v prihodnjem letu še nadaljevati. Pri tem gre za obnovo Liznekove domačije v Kranjski gori, ki bo dobila novo strešno kritino, obenem pa bodo rešili tudi stanovanjsko vprašanje ter lastniške probleme. Nadaljevali bodo dela pri obnovi oziroma odkrivanju fresk v pokopališki cerkvi sv. Tomaža v Ratečah ter obnovili in popravili nekatere druge spomenike ljudske arhitekture. Ob tem so predlagali tudi nekaj sprememb oziroma izboljšav za naš najbolje obiskan muzej — /a ro jst no hišo pe>nika Prešerna. D. S. Novo vodstvo V torek, 5. novembra se je sestala v Tržiču občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, na kateri so med drugim razrešili staro vodstvo t ržiške mladinske organizacije ter izvolili novo predsedstvo, sekretariat in predsednike komisij. Za novega predsednika mladinske organizacije so izbrali Ludvika Petka, zaposlenega v tovarni Peko, za sekretarja pa Jakoba Kepica, zaposlenega v tovarni Tik O. Sekretar bo opravljal dolžnost poklicno, medtem ko ho funkcija predsednika nepoklicna. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Klofut a rj u so v zahvalo za prizadevno delo v zadnjih dveh letih, ko se je h žiška mladinska organizacija postavila na trdnejše noge in se praktično na novo organizirala, izročili spominsko darilo, Na zasedanju konference, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki mladinskih organizacij gorenjskih občin in medobčinskega sveta ZSMS, so pot idili poročilo o delu mladinske organizacije med letom 1072 in letom \\)~ \ in sprejeli akcijski program za novo mandatno obdobje. -jk rano članstvo predlagali, da se v kongresnih dokumentih dopolni. K poročilu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za 8. kongres skoraj ni bilo pripomb v javni razpravi. Članstvo z njegovimi ugotovitvami soglaša. K statutarnemu dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji je bilo 70 predlogov za dopolnitev iz 52 osnovnih organizacij sindikata. K osnutkom sklepov 8. kongresa pa je bilo iz osnovnih organizacij sindikata predlaganih nekaj nad 500 dopolnitev, ki pa skoraj vse predlagajo povsem določene spremembe in so v velikih primerih enake. Sleherno pripombo so v odboru za pripravo dokumentov skrbno obravnavati in jih večino tudi upoštevali. L. B. Tržič V sredo se je sestala v Tržiču konferenca ZKS. Komunisti, člani konference, so sprejeli statutarni sklep o organiziranosti ZK v tržiški občini. Sklep podrobneje opredeljuje organiziranost in delovanje ZK v občini, sprejemanje v ZK, kadrovsko politiko, obveščanje itd. Precej je govora tudi o človeških in političnih kvalitetah komunista. Pred sprejemom na konferenci so o predlogu statutarnega sklepa razpravljale osnovne organizacije in stalni aktivi ZK, končen predlog sklepa pa je na osnovi mnenja razprave pripravila posebna komisija. Na sredini konferenci so sklenili, da bodo statutarni sklep posredovali vsem komunistom in njih organizacijam v občini z željo, da ga preuče in najdejo najboljše oblike za učinkovito uresničevanje. Ker udeležba na zadnji seji konference ni bila najboljša in je bilo zato zasedanje preloženo na sredo, je konferenca sklenila obvestiti vse osnovne organizacije o udeležbi članov na zasedanjih občinske konference. V sredo se je na komiteju ZKS v Tržiču sestala tudi delovna skupina, ki pripravlja gradivo za prihodnje zasedanje konference. Kot smo že pisali, bodo na tem zasedanju razpravljali o obveščanju v organizaciji ZK in v tržiški občini nasploh. Delovno skupino, ki se bo prihodnji teden ponovno sestala, je imenovala komisija za idejna vprašanja pri komiteju. -jk zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Le sedem ur je trajal ponedeljkov obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v Beogradu, pa vendar so ga opazovalci označili za izredno plodnega. Od teh sedmih ur jih je namreč kar pet in pol minilo v znamenju intenzivnih dvostranskih razgovorov, med katerimi' sta se poleg državnega sekretarja Miloša Mi-niča z »letečim Henrvjem« sešla tudi predsednik Tito in predsednik ZIS Džema] Bijedić. Kot pravi uradno sporočilo, so razprave, posvečene gospodarskim stikom ZDA — SFRJ, nevtralni vlogi Jugoslavije, aktualnim mednarodnim zapletom (Ciper, Bližnji vzhod) in širšim ekonomskim problemom (nafta, prehrana), izkristalizirale niz skupnih točk in sorodnih pogledov na oblike in metode razreševanja najbolj perečih vprašanj. »Sodim, da je srečanje navrglo koristne rezultate,« je ob koncu srečanja predsednik Josip Broz Lito izjavil tujim novinarjem, ki budno spremljajo sleherni Kis-singerjev korak, sleherno potezo. C« skušamo razkriti bistvo gornji' ugotovitve, bi najbrž kazalo opozoriti na iskrenost v izražanju podpore sedanji usmeritvi SFRJ ter na pozitivno stališče VVashingtona do politike samostojnosti in popolne neodvisnosti — kar seveda (zanemarjajoč globlje vzroke takšnega odnosa ZDA) odpira vrata tesnejšemu povezovanju z vodilno silo zahodne hemisfere. Za sedem ur Kissingerja Naslednji pomemben element — in hkrati relativna novost v ameriškem pojmova niti splošne podobe sveta — je odkrito priznanje gibanju neuvrščenih. Jugoslavija v njem zavzema eno najvidnejših mest, posredova nje V lanski izruelskn-uruhski vojni in znaten prispevek h gašenju ciprske krize pa sta dokazala, da lahko odločilno poseže vmes zlasti v situacijah, ko zaradi prepletanja interesov SZ in ZDA dogodki obetajo prekoračiti meje lokalnega konflikta. Toda navzlic naštetim dejstvom Kissin-ger ni pozabil pogreti v nedavni preteklosti nenehno navzočega strahu pred nastankom nekakšnega »četrtega bloka«, ki bi bil v glavnem protiameriško razpoložen. Naši so nato poudarili, da neuvrščenosti ni nihče nikoli spreminjal v blokovsko opredeljevanje zoper kogarkoli, tudi zoper Američane ne. Tretji temeljni sklep beograjskih posvetovanj je izkristaliziral prepričanje o nujnosti bolj pogoste in bolj neposredne izmenjave, soočanja in usklajevanja mišljenj, ki zagotavljajo sprotno odpravljanje trenj in nesoglasij. Nesoglasja so bila in bodo, je dejal llcnrv Kissinger, vendar ne bi smela ovirati rastočega gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, od katerega deželi mnogo pričakujeta. Kissinger kajpak ni poklican, da sklepa konkretni' pogodbe, a povsod, kjer se pojavi, ustvari ugodno ozračje zanje. Če stvari opazujemo s tega vidika, so zaključni' Titove besede precej več kot Zgolj običajna vljudnostna fraza. V preobilici razburljivih novic in političnih zaokretov je skoraj neopazno zdrsnila mimo nas še ena obletnica, ki seje dvome in tesnobo v srca miroljubnih ljudi: pet let nazaj, oktobra 1969, so se — izmenično na Dunaju in v Helsinkih — začela pogajanja o omejitvi strateškega oboroževanja med ZDA in SZ. Plod zapletenih in dolgotrajnih razprav, znanih pod kratico SALT, je bil delni sporazum, ki sta mu maja 1072 v Moskvi dodala svoja podpisa bivši ameriški predsednik Richard Nixon in prvi sekretar K P SSSU Leonid Brežnjev. Javnost si je /a kratek hip oddahnila, misleč, da listina pomeni uvod v nadaljnjo »odjugo«, saj so /. njo določili najvišje dovoljeno število interkontinentalnih bali-stičnih projektilov zeml ja-zem-Ija (ZDA jih imajo lahko 1051, Sovjetska zveza pa 1700), limitirali obseg flot ofenzivnih jedrskih podmornic (12 ameriškim plovilom sme stati nasproti (D sovjetskih), maksimali/.irali operativno zalogo potlmorniških izstrelkov (ZDA — OHO, S Z — 900), zaustavili razvoj astronomsko dragih obrambnih (prestrezal-nih) sistemov ter se dogovorili, kakšen sme biti premer talnih jaškov v betonskih silosih kopenskih oporišč, kamor nameščajo smrtonosne jeklene cigare. Toda dozdevno obsežen paket prepovedi je že danes, komaj pol-tretje leto kasneje, postal docela nesmiseln. Apostoli uničenja so ga namreč brez posebnih težav obšli in usmerili prizadevanja izključno v kvalitativno izpopolnjevanje udarne moči atomskih kapacitet. Nova, znatno nevarnejša faza tekme je zdaj prenesena na področje iskanja učinkovitejših pogonskih goriv, gradnje večglavih bojnih konic (MIRV in MARV), odkrivanja elektronskih mehanizmov, ki omogočajo neverjetno natančne zadetke, jačanja nabojev, povečevanja dometa itd. Druga faza razorožitvenih pogajanj (SALT-2) v Ženevi noče in noče obroditi praktičnih sadov, kajti v trenutku, ko ena plat doseže določeno minimalno prednost, postanejo sobesedniki zadržani in nepopustljivi — in obratno. Najprej je SZ vztrajno zavračala vsako iniciativo ZDA, trdeč, da so slednje za korak naprej v uresničevanji' programa proizvodnje multipli* ciranih raketnih »grozdov«, ki 3000 kilometrov pred ciljem razpadejo v manjše bombe in si same poiščejo primerno »žrtev«, zdaj pa odložitev konference zahteva Pentagon: glave oficirjev-bega poskus, izveden J. oktobra letos, ko sta dva projektila, izstreljena iz sovjetske podmornice, preletela razdaljo od Ba-rentROVCga zaliva do otoka Mid-vvav V Tihem oceanu (7905 km), kar je dvakrat daljša pot kot jo zmorejo sorodni ruski agregati starejšega porekla. Tudi opeva'1' ameriški Poseidoni so slabši, zato vojaški krogi v VVashingto-nii terjajo, naj kongres nemudoma privoli v pospešeno izgradnjo 10 suporpodmornic tretje generacije in zanje načrtovanih 24j| raket Triderit dosega okoli 1® tisoč kilometrov. Med nedavnim Kissingerjevii" bivanjem v Moskvi sta on in t) režnje v omenjenim zapletom posvetila rekordno mero pozornosti*. Zal molk odgovornih forumov ne pušča kaj prida upanja, da se je zadeva premaknila t> mrtve točke. Grožnja atomske apokalipso potemtakem ostaja enaki* živa in preteča kot let;' I «»<>'». LOuzeli Najboljši gorenjski srednješolci Zmagovalna ekipa iz Kranja V osnovnih šolah je prometna vzgoja že vrsto let organizirana sistematično: po učnem načrtu je obvezna, uveljavlja pa se tudi kot izvenšolska aktivnost ob pomoči svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugih organizacij. V srednjih šolah pa smo s prometno vzgojo pred leti šele začeli. Oblike te vzgoje so v srednjih šolah različne, večinoma pa so to Prometni krožki. Čeprav se mladina spoznava s prometom v šolah, pa je teh oblik še vedno premalo, posebno še, če upoštevamo slovensko cestno problematiko in pa še posebej statistične Podatke o prometnih nesrečah. Tako je bilo v prvem polletju letos v Sloveniji 743 prometnih nesreč z udeležbo otrok in mladine. V nesrečah jih je umrlo 25, lažje in težje pa je bilo ranjenih 751. Več kot polovica teh prometnih nezgod se je pripetila po krivdi otrok. Med mrtvimi je bilo 10 Planinci pri predsedniku kranjske skupščine V sredo, 30. oktobra, je v okviru Praznovanja 75. obletnice organiziranega planinstva v Kranju sprejel delegacijo Planinskega društva Kranj predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Na srečanju, ki ni imelo le slavnostnega značaja, so razpravljali o delu in problemih društva, rekreaciji delovnih ljudi, za katero je planinstvo velikega pomena, o pomenu planinstva za splošni ljudski odpor in ohranjanje tradicij NOR, o položaju alpinistov in članov gorske reševalne službe in dru-Rem. Predstavniki kranjske občinske skupščine so pozitivno ocenili prizadevanja planincev in zaželeli, da njihova vnema ne bi pojenjala. P. L. srednješolske mladine in 295 telesno poškodovanih, kar pomeni, da prometne nezgode, v katerih je udeležena mladina med 15. in 18. letom, naraščajo. Vsekakor bi bilo potrebno čimprej resneje organizirati obvezno prometno vzgojo tudi v srednjih šolah. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je že lani organiziral podobno prometno vzgojno tekmovanje za srednješolsko mladino, kot ga prireja že sedem let za mladino osnovnih šol. Pobudo za tako tekmovanje so dale gorenjske občine, kjer je tudi sicer prometna vzgoja v srednjih šolah že lepo vtečena. Lani je na prvem takem tekmovanju sodelovalo 10 ekip mladine iz srednjih šol, najbolj pa so se izkazali Kranjčani. Letošnje drugo tekmovanje srednješolske mladine je bilo pod pokroviteljstvom RK ZSM Slovenije v Ljubljani, sodelovalo pa je 14 ekip iz vse Slovenije. Srednješolcem so se pridružili tudi miličniki kadeti, vendar so tekmovali izven konkurence. Med ekipami je zmagal Kranj, druga je bila ekipa občine Ljubljana—Bežigrad, tretja pa ekipa iz Škofje Loke. Med posamezniki je bil najboljši Andrej Urlep iz Kranja, ki'je zbral-936 točk od 1000 možnih. Drugi je bil Jože Triplat z Jesenic in tretji Zvone Švegelj iz .Škofje Loke. Tekmovanje je obsegalo poznavanje cestno prometnih predpisov in opis kolesa z motorjem, ocenjevalno vožnjo po mestnih ulicah z dodatno prometno signalizacijo in spretnostno vožnjo na posebej pripravljenem poligonu. Tekmovali so na kolesih z motorji. Drago Suhi Bo dovolj gramoza? Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine so se delegati strinjali, da je potrebno čimprej podpisati predlagani družbeni dogovor o izkoriščanju gramoza na območju občine Skofja Loka. Dogovor, ki ga bodo podpisali škofjeloška občinska skupščina, kmetijska zemljiška skupnost, iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, SGP Tehnik in komunalno podjetje Remont iz Škofje Loke, bo urejal vprašanja s področja izkoriščanja gramoza, načina oblikovanja cen za ta material, urejanje zemljišč po končanem izkoriščanju, obenem pa tudi problematiko opuščene gramoznice pri Sv. Duhu. Za izkoriščanje gramoza sta v občini Skofja Loka pooblaščena SGP Tehnik in komunalno podjetje Remont, če pa to zahteva družbeni interes, se lahko v omenjeno dejavnost vključijo tudi druge organizacije. Omenjeni delovni organizaciji izkoriščata gramoznice v določenem roku in na določenih mestih skupno ter z dovoljenjem, ki je izdano na podlagi programa za izkoriščanje in kasnejšo ureditev nahajališč gramoza. Družbeni dogovor tudi določa, da se najprej izkorišča gramoznica pri Sv. Duhu in šele nato ona v Retečah. Medsebojne odnose "sta SGP Tehnik ter komunalno podjetje Remont dolžna urediti s pogodbo. Izdelava programa je v pristojnosti obeh delovnih organizacij, potrdi pa ga skupna komisija podpisnikov Škodljivo odlašanje Pred kratkim je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Tr-žjč, na kateri so sklenili, da se mora sindikalna organizacija vključiti v Priprave na volitve delegatov in delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Volitve bodo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Občinska konferenca SZDL je pripravila program priprav na volitve, ki ga je sindikalno pred« Jedstvo potrdilo. Sprejeto je bilo tudi poročilo o predkongresnih sestankih osnovnih organizacij sin-(i'kata. Udeležba je bila dobra, saj s*' je zborov udeležilo 81 odstotkov sindikalnega članstva, ki predvsem j;eli, naj bodo kongresni sklepi konkretni in tako lažje uresničljivi v Praksi. Grajano je bilo zavlačevanje pri Podpisovanju družbenega dogovora 0 .štipendiranju. Sindikat, ki je za Pripravo in sprejem družbenega dogovora med najodgovornejšimi, Podpira takojšen podpis dogovora, Vendar se po sodbi sindikalnega Predsedstva zatika pri strokovnih službah, ki sodelujejo pri pripravi družbenega dogovora. Zaradi šk opravili glavna dela Projektovci, temelje in streho pa je pripravi/ lastitiJoško Hrovat sam. »Žal je načrt tak, da z 20 milijoni posojila ne bom yisc/ skoz. Vložiti bom moral Se precej'lastnega denarja in dela,« pravi pri-*wU' kmet Joško Hrovat. A°tresni sunki so krepko razmajali hišo Joška llrovata iz Šerovega nad ! n>oke. gorenjskih gradbincev Vendar gorenjski gradbinci uspešno premagujejo težave in hite, da prihajajoča zima ne bi zalotila najbolj prizadetih prebivalcev krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah na planem, brez strehe nad glavo. Kozjancem družno pomaga okrog 60 gradbenih delavcev, predvsem zidarjev in tesarjev Splošnega gradbenega podjetja Projekt iz Kranja, Gradisa in Save z Jesenic, Gradbenega podjetja Bohinj, Gorenjca iz Radovljice, Tehnika iz Škofje Loke in Splošnega gradbenega prijetja iz Tržiča. Kozjanci so navdušeni nad njihovo pridnostjo, vestnostjo in prizadevanjem, da bi bilo delo čim bolj strokovno opravljeno. Prav zaradi tega so se v krajevni skupnosti Šmarje odločili vsa gradbena dela zaupati gorenjskim graditeljem. Če bo vreme ugodno, bodo gorenjski gradbeniki še letos popravili 30 objektov. Osem jih je po oceni strokovnih komisij z ozirom na poško-dovanost v III. kategoriji, 22 pa v četrti. Objekti v omenjenih kategorijah so najbolj poškodovani. Bivanje v njih ni mogoče, zato je treba zgraditi nove ali sedanje temeljito popraviti. Konec oktobra so gorenjski gradbinci delali na treh objektih III. kategorije in na 18 objektih iz četrte kategorije. Precej objektov, predvsem stanovanjskih hiš, pa bo treba podpreti in zavarovati, da bo življenje v njih vsaj do spomladi prihodnjega leta varno. Čeprav se zima presenetljivo hitro bliža^ kaže. da v krajevni skupnosti Šmarje nihče zime ne bo preživel v avtomobilski prikolici. Tudi nevarnost, da bo treba komu spomlad počakati v gradbenih barakah, je majhna. Ob uposteVanju muhastega jesenskega vremena je to nedvomno uspeh in rezultat široko organizirane solidarnostne akcije! V krajevni skupnosti Šmarje 657 poškodovanih objektov Pogovarjamo se s predsednikom krajevne skupnosti .Šmarje pri Jelšah Karlom Andrenškom, sicer direktorjem šmarskega veterinarskega zavoda. »Junijski potres je v naši krajevni skupnosti poškodoval 657 objektov, predvsem stanovanjskih. V prvi kategoriji je 210 najmanj poškodovanih objektov, v drugi 192, v tretji in četrti, kjer bo treba objekte popolnoma popraviti ali zgraditi nove, pa je 207 oziroma 48 objektov. Skupna ocenjena škoda znaša 59,050 milijona dinarjev. Največji odstotek škode predstavljata zadnji dve kategoriji. V tretji je škode za 20,600 milijona dinarjev, v četrti pa za 29,416 milijona dinarjev. Toliko naj bi s solidarnostno akcijo zbrala Gorenjska. Razen tega namerava vaša regija v Šmarjah dograditi osnovno šolo s telovadnico. Prvi del šole z 12 učilnicami, v katerih se gnete prek 700 otrok, že stoji in je bil zgrajen z denarjem temeljnih izobraževalnih skupnosti slovenskih občin. Za dograditev osnovne šole s telovadnico bo potrebno 15 milijonov dinarjev.« »Zanimiva je sestava objektov, ki so po stopnji poškodovanosti v 3. in 4. kategoriji. V četrti kategoriji je 48 objektov. 35 je stanovanjskih hiš, 7 gospodarskih poslopij, 6 pa drugih objektov, predvsem zidanic. Med prizadetimi je 21 kmetov, 9 delavcev, štirje upokojenci in zasebni obrtnik. V tretji kategoriji je poškodovanih 160 stanovanjskih hiš, 29 hlevov in 18 drugih poslopij. Objekte ima 69 kmetov, 55 delavcev, 35 upokojencev in zasebni obrtnik. Povem naj še, da znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana družin, katerih objekti so v tretji in četrti kategoriji 1100 dinarjev. Marsikje pa komaj dosega 115 dinarjev!«, pripoveduje Karel Andrenšek. »Trudimo se, da bi ljudem čim hitreje in čim bolj učinkovito pomagali in obenem skrbeli za kontrolirano in racionalno trošenje sredstev. Dolgoročni krediti se nam zde najprimernejši. Oškodovanci v četrti kategoriji dobe 200.000 dinarjev posojila za dobo 40 let in z 2-odstotno obrestno mero, če mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1100 dinarjev. Če znaša dohodek na družinskega člana med 1100 in 2500 dinarji, se kreditni rok skrajša na 25 let, če pa je dohodek še višji, se doba skrajša na 20 let. V tretji kategoriji so kriteriji enaki, le da so kreditni roki 30, 20 in 15 let. V naši krajevni skupnosti smo doslej odobrili 23 posojil za četrto kategorijo oškodovancev, medtem ko za tretjo kategorijo posojila zaradi usklajevanja pravilnikov še niso bila odobrena. Upravičenci iz omenjenih kategorij vlože prošnje za posojila pri krajevni skupnosti, ki ima posebno petčlansko Kari Andrenšek, predsednik krajevne skupnosti Šmarje: »Do zime v naši skupnosti nihče ne bo ostal brez strehe. Pri tem imajo veliko zaslug gorenjski gradbinci in delovni ljudje, ki so ob potresu pokazali veliko solidarnost. Želim, da bi bili odnosi med nami in vami še bolj prijateljski, trdni in osnovani na čistih in jasnih računih ...« Janez Gašperin, Stanko Zima, Polde Golja, Meho Kovačevič in Rifet Čunja-lo, zidarji gradbenega podjetja Sava z Jesenic, na vrhnji plošči nove stanovanjske hiše Franca in Anice Sovič v Šmarjah. Poslopje bi bilo že pod streho, če bi bilo manj deževnih dni. Kljub temu pa Sovičevi računajo, da bodo do zime v novi hiši uredili vsaj kuhinjo in sobo. V stari, od potresnih sunkov razmajani hiši, ne upajo več stanovati. Šmarskim šolarjem se obetajo lepši časi. Na tem zemljišču bomo Gorenjci zgradili moderno telovadnico in manjkajoče učilnice za redno in posebno osnovno šolo. Za to bo potrebna poldruga milijarda starih dinarjev. komisijo. Vsako prošnjo temeljito ocenimo in jo v primeru sprejetja podpišejo vsi člani komisije, nato pa roma prošnja na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šmarje, kjer izreče končno sodbo o prošnji izvršni odbor skupnosti. Moram povedati, da so bili doslej vsi zaprošeni krediti za 4. stopnjo odobreni.« Stane Trontelj, tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Šmarje pri Jelšah pojasnjuje pomen dobro oblikovanih pravilnikov o dodeljevanju posojil prizadetim v potresu ter napore, da bi bil denar res kar se da racionalno naložen. Precejšnje težave povzročajo gradbeni načrti, ki niso vedno prilagojeni razmeram in potrebam na Kozjanskem in finančnim možnostim graditeljev. Vendar tudi te pomanjkljivosti odpravljajo. .Samoupravna stanovanjska skupnost si prizadeva, da bi hila gradbena dela čim bolj kvalitetno opravljena. Zato bo najverjetneje sledila primeru krajevne skupnosti Šmarje, ki je gradbena dela v celoti zaupala gorenjski gradbeni operativi. V omenjeni skupnosti je bilo prav zaradi tega že največ narejenega in je nevarnost, da bi ostali objekti nedograjeni, najmanjša. Stane Trontelj nam je postregel s podatki o škodi na družbenem stanovanjskem fondu. V šmarski občini je prizadetih 80 družbenih stanovanj ter nekateri drugi družbeno pomembnimi objekti, kot so poslopja, v katerih imajo sedež društva, družbenopolitične organizacije itd. Popravilo teh objektov pride na vrsto pozneje. Osnova so namreč urejena in popravljena stanovanja ter ureditev primernih bivališč . . . Rane se celijo Najhujše rane bodo začel jene letos, druge pa bodo počakale prihodnjega leta. V tako kratkem času in ob tako slabem vremenu se več narediti ni dalo. Kozjanci so vsem, ki jim ali jim bodo še pomagali, iz srca hvaležni. Sprašujejo se, kako naj se oddolže. Ce je naša kri dobra, pravijo, smo jo pripravljeni darovati in reševati življenja! Še posebno pa nas lahko veseli, da pomoč, ki smo jo že ali jo še bomo /brali na Gorenjskem, že spreminja in obnavlja delček Kozjanskega, krajevno skupnost Šmarje pri -Jelšah. Predvsem pa oboji, Kozjanci in mi, želimo, da bi se še večkrat srečali in ocenili, kaj je bilo že storjenega in kaj kaže še postoriti! Besedilo: J. Košu jek Slike: V. Perdan r Prvi koraki v svet tehnike Edina šola, ki v jeseniški občini skrbi za tehnično kulturo mladih in jo spodbuja, je osnovna šola Prežihov Voranc — V skromnih prostorih, a z vso vnemo in navdušenjem — Odlični tekmovalni rezultati mladih tehnikov — Kdo naj financira tehnično kulturo v občini? V jeseniški občini delujejo v okviru občinskega sveta tehnične kulture kinofotokluh Andrej Prešern, filmska skupina Odeon, društvo tehnike v Železarsko izobraževalnem centru s fotoklubom, z elek- troradio klubom in z avto-moto prometnim krožkom ter v okviru šolskih krožkov štirje krožki na osnovni šoli Prežihov Voranc. Vsi ti aktivno delajo, se pojavljajo v javnosti bodisi s tekmovanji bodisi Izdelovanje maket pritegne večinoma dekleta, vendar je zanimivo tudi za fante. Mladi tehniki so najštevilnejši v brodarskem krožku — Foto: F. Perdan na razstavah in drugih prireditvah. Če bi hoteli iskati vzroke, zakaj se tehnična izobrazba mladih omejuje le na peščico krožkov, bi jih lahko našteli več, najvažnejši pa bi bil prav gotovo pomanjkanje denarja oziroma neurejeno financiranje tehnične kulture v občini. Pa ne le v jeseniški, tudi v drugih gorenjskih občinah je financiranje omejeno na trenutne dotacije bodisi da pritekajo iz občinskih proračunov b(xlisi od temeljnih telesno kulturnih ali kulturnih skupnosti in to v pičlih zneskih. Večinoma so namenjeni ti zneski le tistim krožkom ali skupinam, ki delujejo v okviru ljudske tehnike, ki imajo že dolgoletno tradicijo, priznane uspehe, dovolj vodstvenega kadra, prav nič pa ne ostane za pospešeno izobraževanje mladih modelarjev, brodarjev in drugih v osnovnih šolah, torej tam, kjer naj bi rasli mladi tehniki, družbi še kako koristni in potrebni zdaj in v prih(xl-nje. Nerazumljivo je, da prav v jeseniški občini kot industrijski občini beseda tehnična vzgoja mladih nima nobene veljave. Najprej se zatakne pri financiranju, nato pri kadrih, ki jih ni ali pa so, pa vendarle ne pripravljeni delati zastonj, potem pri tem, kdo naj bi sploh sofinanciral: če vzamemo brodarje in modelarje, ki se udeležujejo tekmovanj, naj bi tekmovalni šport financirala temeljna telesno kulturna skupnost, če govorimo o foto in filmski dejavnosti naj bi sredstva prispevala temeljna kulturna skupnost. Že nekaj let se je vsota za ljudsko tehniko vedno gibala v znesku treh starih milijonov, le letos je kulturna skupnost dodelila pet milijonov, namensko za filmsko in foto dejavnost, za prizadevno filmsko skupino Odeon, ki se pripravlja TUDI V KRANJU DIABETIČNA HRANA ŽIVILA globus Zadovoljiva oprema in dovolj materiala za izdelovanje fotografij omogočajo učencem, da se uspešno seznanjajo s tehniko fotografiranja in razvijanja filmov. na organizacijo 8. mednarodnega festivala amaterskega filma in za kinofotoklub Andrej Prešern, ki je lani slavil 50-letni-co svojega dela. Na Jesenicah nikakor ne skrivajo, da bodo od teh petih milijonov odšteli nekaj tudi za krožke, za_ tiste, ki resnično delajo: na Železarsko izobraževalnem centru in na osnovni šoli Prežihov Voranc. Za kakršnokoli spodbudo na drugi osnovni šoli bi potrebovali znatno več razumevanja in — denarja. SPODBUDA ROČNIH SPRETNOSTI Dejavnost tehnične kulture na osnovni šoli Prežihov Voranc je za zgled in za posnemanje. Čeprav pobudnik in mentor mladih Tomo Surjan nenehno ponavlja, da so dosegli to, kar so, le zaradi izrednega razumevanja vodstva šole, organizacije tehnične kulture v občini, stalne in nenehne pomoči direktorja Alpskega letalskega centra v Lescah pa tudi zaradi zanimanja učencev, je vendarle več kot očitno, da brez njega tehnične kulture na šoli najbrž sploh ne bi bilo. Kar je res, je res, še vsaka dejavnost krožka, društva ali katere druge interesne skupnosti je bila obsojena na brezpogojen propad, če ni imela primernega kadra, primerne mentorske roke, ki je hočeš nočeš nosila levji delež vseh bremen, vseh dolžnosti. Brez Surjano-ve velike predanosti tehnični kulturi, brez njegovih prizadevanj, da bi ročne spretnosti približal mladim, bi najbrž ne govorili o tehnični kulturi na Prežihovem Vorancu, o tisti kulturi, ki je zaživela tedaj, ko je nastopil mesto predavatelja. Ob tem pa je seveda globoka resnica, da brez razumevanja šole in vseh drugih tudi ne bi šlo. 13 JELOVICA SKOFJA LOKA En lep rever oh polni lun vi, odšel sem h Micki moji punci Mi srček je /)csmico ure:(d, ko po lojtr'e gor sem plezal >t\4 Sem klical in prosil jo no ves glas, okno odpri mi. prišel sem ti v v (t s m JELOVICA vi Še prediu na m ovil, urno sem t i lahko me je ; vodo : /of/re pogumno in koči/ Citi uro al' dve spel na lojtri sem sta/, kajti nekaj norega Jaz sem spozna/ W Pri Micki »Jc/ovic. oktobra leta 1924 sta se poročila. V zakonu*se jima je rodilo sedem otrok: trije sinovi in štiri hčere, od katerih je en fant umrl kmalu po rojstvu. Vedno sta se težko prebijala »kozi življenje. Oče Alojz je celih ^ideset let bil kurjač v tovarni celuloze. Toda njegov zaslužek je bil Premajhen za preživljanje številne (h-užine. zato je doma tudi čevljarji. Mati Marija pa je šivala in pletla, da so bili otroci toplo oblečeni. Najhuje je bilo, ko so jih leta 1944 izselili v taborišče Bad Tolz. Tam je bila rojena hči Marjetka. po vrnitvi iz taborišča pa je Marija zbolela in je bila dolgo bolehna. Na slavju ob zlati poroki rti bilo vseh otrok in je materi Mariji še sedaj hudo zaradi tega. Zaradi majhne očetove pokojnine mora Marija še vedno plesti, kvačkati, šivati. Toda delo jo veseli, saj je dom skrbno urejen, poln rož. Zlatoporo-čenca sta še polna moči, pravita, da jima je brez dela dolgčas. -fr Prva samostojna razstava akademskega kiparja Ceneta Ribnikarja Drevi ob 18. uri bo v paviljonu N()B v Tržiču odprta prva samo-st,)jna razstava tržiškega rojaka, akademskega kiparja Ceneta Kihni-karja. ' Ob očetu, ki je bil ljudski rezbar, oblikuje Kibnikar les že od otroških fini. Ko je diplomiral na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti ter v 1. 1958 končal še speeialko za kiparstvo pri prof. Karlu Putrihu. se '(' zaposlil kot profesor likovnega Pouka v Tržiču, hkrati pa svojemu Poslanstvu oblikovanja in ustvarjanja ostal predan in zvest. V zadnjem času je sicer dal slovo realistič-•U'inu načinu izražanja, ni se pa P<>slo\i| od svoje prirojene ljubezni ('° lesa. I/, majhnih kosov desk •^likuje velike plastične stvaritve s tem, da vrezu je valovite čile ter raziskuje razne možnosti soglasja linij v lesu s kroglastimi kovinskimi telesi. Vsaka njegova plastika ima nenehno spreminjajoče se oblike gmot in votlin, oblin in vdolbin, konveksno in konkavno oblikovanih plasti, povezanih s prostori, ki nastajajo sredi skulptur. Rihnikarjeva dela izžarevajo notranjo energijo in iščoči nemir in nam pripovedujejo, da je njihov avtor ob njih prišel do novih spoznanj, dozorel novemu načinu likovne govorice, našel nove pobude in odkril nove rešit ve. Razstava ho odprta s koncertom I )ebussvjevih preludi jev, ki jih ho izvajala pianistka Hilda Horakova. S. R. Vsak dan 26 kilometrov s kolesom Domala v celem Senčni ju. na Vi* ^kom M, na Miljah dobro poznajo "'•letnega Janka Perica, prijaznega, '•Kov ornega in vedno nasmejanega Pls'i)oiioš(). |)an za dnem. v vsakem Jf^menu, prekolesari polovico Sen-'■'"'ia. Visoko in Milje, t rka in kljuka !U) vratih, polni in prazni nabiralni* v b*r prinaša ljudem razne sorte P°vic: .-(| najbolj veselih do najbolj "Hostnih ... »Rad sem med ljudmi. Veseli so !V°iib obiskov In pošiljk, ki jim prinašam, lic modra kuverta 'Marsikoga razžalosti. ker V njej ft*Jvockrat tiči položnica,« pripo- "'•'h je Janko Pet ič »SIcer pa pre- n,>s«'m največ pošiljk ob torkih •h Petkih, ko izide Glas. I lank ■"' njegov naročnik) Okrog :180 izidov \ašega lista raznosim Vs;,k tore k in petek. Delovni dan Jj običajno takrat zame konča °* pol treh popoldne, sicer pa se rj,čain s terena okrog druge |,lv- Okrog 2H kilometrov proko-('S;,,'iin dnevno. Sprva sem bil "'"ien, sedaj pa mi ni mar. Clo-**'k se vsega navadi, posebno če y,,se|jrm opravlja poklic. Zares 1 rti /,ik (|a sem po končani vo- jaščini zapustil delo pri Cestnem podjetju in se zaposlil na pošti.« •Janko Peric zasluži mesečno okrog HUM) dinarjev. Ne pritožuje se nad prejemki. V službi želi ostati Se naprej vesten in prizadeven in utrditi prijateljstvo z. ljudmi, ki jih vsak dan obiskuje. -jk Cesta od Javorniških do Jeseniških Rovt Gozdno gospodarstvo je zgradilo od JavorniŠkega Rovta do Savskih jam v- Jeseniških Rovtih kilometer gozdne ceste. Na odseku te ceste pri Savskih jamah je sicer pot malo slabša, ker je nasuta z debelim kamenjem, sicer pa je lahko prevozna. Tako so zdaj -Javorniške in Jeseniške Hov te povezane s cesto. V Jeseniških Rovtih zavijete na desno pri nekdanji karavli in po kilometru vožnje ali hoda prispete »za Mavre« in se po že znani cesti pripeljete do Pristave v Javorniških Rovtih. I). S. Malo ajde, še manj medu Muhasto vreme v jesenskih dneh je bilo letos vzrok, da je ajda zelo slabo obrodila, kmetovalci bodo komaj dobili seme nazaj. Razen vremena je na ajdi naredila škodo tudi septembrska toč;: in nazadnje še div jad. Od ajde I udi. čebelarji letos niso imeli nobene koristi, saj čebele niso prinesle toliko medu, da bi se ga izplačalo točiti. Na sploh je bilo letos medu /elo malo. zato je tudi njegova cena poskočila nad iti din za kg. Zanimivo je, da je povpraševanje po pristnem domačem medu iz leta v lelo večje. Žal letos niso mogli Ustreči vsem. ki Iti med radi kupili. ■an Nevšečna tema Vaščani \loš se vprašujejo, kdaj bodo dohili v vasi javno razsvetljavo. Že v lanskem decembru je bila s podjetjem Klektro Kranj sklenjena pogodba za postavitev enajstih svetlobnih teles v vasi. za kar je občinska skupščina Ljubljana—Šiška že plačala 2o.(>(>(> dinarjev. Čeprav je rok že potekel, z deli še niso pričeli. Občani kljub temu upajo, da ho nevšečna tema pregnana še pred novim letom. -fr Odlagališče caka • •• Odlagališče smeti v Smledniku še vedno ni urejeno. Zataknilo seje pri izdaji uporabnega dovoljenja s strani Ljubljanskega urbanist iči-fiega zavoda, za katerega je zaprosila krajevna skupnost Smlednik. Po izdaji dovoljenja bo krajevna skupnost v dogovoru s tovarnami Color in Don H odlagališče ogradila ter poskrbela za pravilno in varno odlaganje vseh vrst odpadkov. -fr Tudi Praprotna polica povezana z asfaltom Jutri, v soboto,.9. novembra, popoldne bodo v Praprotni polici pri Velesovem slovesno odprli modernizirano cesto Trata—Praprotna polica. Lepo vreme ob koncu prejšnjega tedna je omogočilo delavcem Cestnega podjetja Kranj, da so po krajši prekinitvi le lahko položili asfalt, domačinom pa je omogočilo, da so nasuli in uredili bankine in opravili druga dela, ki jih na zahtevnem terenu ni bilo malo. -an Težave na Dovjem Mladinska folklorna skupina, ki deluje pri kulturnem društvu na Dovjem, se nenehno srečuje z raznimi težavami. Posebno pereč je problem pomanjkanja narodnih noš. Člani skupine imajo le nekaj svojih noš, ostale pa si morajo za nastope izposoditi od domačinov, ki pa jih seveda zaradi vrednosti neradi posodijo. Francka Mrak, ki vodi skupino, si prizadeva, da hi kulturno društvo nabavilo nekaj novih noš, kajti obstaja nevarnost, da bodo mladi izgubili voljo do dela in zapustili skupino. Poleg tega pa je nekaj članov skupine včasih neresnih, tako da motijo ostale, ki si prizadevajo dvigniti kvalitetno raven skupine. Te pomanjkljivosti ho treba odpraviti, kajti bila bi resnična škoda, če hi skupina, ki izvaja nekatere stare, že skoraj pozabljene gorenjske plese, razpadla. Vendar pa kljub težavam med marljivimi člani skupine ne manjka novih pobud. Tako želijo nastope popestriti z. večjo instrumentalno zasedbo, iščejo pa tudi človeka, ki bi skrbel za organizacijo nastopov. J. Rabič Luči svetijo podnevi Vaščani Smlednika so zadovoljni z ureditvijo javne razsvetljave, saj je bilo letos postavljenih 11 novih svetlobnih teles. Moti jih le to, da luči večkrat svetijo podnevi, ponoči pa jih preganja nevšečna tema. V podjetju Klektro Kranj so obljubili, da bodo zamenjali avtomat, ki uravnava prižiganje in ugašanje svetilk. -L' Ugodne zveze Skozi Smlednik vozi dnevno kar 20 avtobusov, tako, da so vaščani zadovoljili s številnimi avtobusnimi programi, ki jih povezujejo z ostalimi kraji. Tudi vaščani Moš so dohili avtobusno povezavo skozi vas. tako. da jim ni treba več pešačiti do cesti' Smlednik—Kran i. -fr Sejmi smučarske opreme l'o vsili večjih šolah v škofjeloški občini se I rod o v mesecu novembru zvrstili -sejmi snutčaf:ga I>.m|o na sejmih prodajale1 sum carsko opremo pn izredno ugodnih cenah ludi prizttatiO tovarne: Al pina iz žii'i\. Lian i/. Brgunj i«■ i T v rolia iz Av -t rije. -tg V skladu z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS št. 't/12), z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 31. 1. 197:1 in z začasnim pravilnikom o gospodarjenju in usmerjanju sredstev za organizirano in programirano stanovanjsko graditev, ki ga je sprejel %hor vlagateljev na 3, seji. dne 8. maja 1974. razpisuje zbor vlagateljev za območje občine Skofja Loka (v nadaljnjem besedilu: zbor vlagateljev) po sklepu seje z dne 24. 10. NATEČAJ I. Namen posojila Posojila se dajo za dograditev stanovanjskih biš v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, ki jih gradijo delavci na območju občine Skofja Loka in bodo vseljive do 30. junija 1975. ' II. VIŠINA POSOJILA Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, poslovni enoti Skofja Loka do skupne višine din 2.(K)().(XX).—. III. PRAVICA DO POSOJILA 1. Posojilo iz sredstev organizacij združenih v banki za dograditev stanovanjskih hiš se daje delavcem, ki so zaposleni v organizacijah, ki združujejo svoja sredstva v banki po določilih sporazuma. 2. Posojilo lahko dobi po členu 2. začasnega pravilnika tudi delavec, ki gradi izven območja občine Skofja Loka. vendar mora v primeru, da se zaposli izven občine, posojilo takoj-v celoti vrniti. 3. Prednost na natečaju imajo delavci z najnižjimi povprečnimi OD in delavci, ki gradijo na območju, kjer ni organizirana blokovna gradnja. Pri določanju vrstnega reda bo upoštevana gradbena faza individualne stanovanjske hiše. za katero je zaprošeno posojilo in čim krajši rok vselitve. Za dodelitev posojila bo zbor vlagateljev upošteval tudi število članov družine, ki se bo vselila v novozgrajeno hišo in njeno stanovanjsko površino. Delavec lahko dobi po natečaju posojilo iz združenih sredstev za gradnjo iste stanovanjske hiše samo enkrat. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Delavec, zaposlen v organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določilih sporazuma, ki nima stanovanja, ali ima premajhno ali neprimerno stanovanje, lahko dobi posojilo na tem natečaju za dograditev stanovanjske hiše s standardno velikostjo, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima organizacija, v kateri je zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da je delavec prijavljen v organizaciji, v kateri dela, kot prosilec posojila, — da gradi stanovanje v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da sodeluje z lastno udeležbo v višini najmanj 20 rr sredstev od zaprošenega posojila, — da je vafČeval, oziroma da varčuje pri banki, — da je kreditno sposoben. Za lastna sredstva se smatrajo sredstva, ki jih je delavec privarčeval in sredstva, ki jih je na podlagi svojih privarčevanih sredstev dobil od banke po posebnih bančnih predpisih. Za lastna sredstva se smatrajo sredstva, ki jih bo delavec pridobil oz., ki jih ima na razpolago po zaključeni III. gradbeni fazi, če najema posojilo za gradnjo stanovanjske hiše. Smatra se. da delavec namensko varčuje tudi. če varčuje zanj delovna organizacija. Delavec lahko dobi posojilo po tem razpisu le, če izpolnjuje poleg zgornjih pogojev še naslednje: — da je stanovanjski objekt, za katerega želi dobiti posojilo zgrajen do zaključno 3. gradbene faze, — da se vseli v stanovanjsko hišo do 30. junija 1975. Delavec, ki se ne vseli v stanovanjsko hišo do tega roka, plača do vselitve 12 r< obresti od najetega kredita. V. LASTNA UDELEŽBA 1. Na natečaju za posojilo za gradnjo stanovanj je določena diferencirana lastna udeležba prosilca posojila glede na njegove osebne dohodke. * 2. Lastna udeležba delavca znaša najmanj 20 '< zahtevane vsote posojila za dograditev stanovanjske hiše. Lastna udeležba je tudi višja, če osebni dohodek prosilca posojila presega povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini Skofja Loka za prejšnje leto. OD presega povprečni občinski OD za za 10 rf za 20 1 za 30 'i za 40 1 za 50 r< in več Last ria udeležba za gradnjo stanovanjske hiše je 25 1 30 r( 36 ri 40 % 50 ri i 3. Ce je v družini zaposlenih več družinskih članov, se osnova za določanje lastne udeležbe računa po povprečnem osebnem dohodku vseh zaposlenih članov. 1. Lastna udeležba se za vsakega zaposlenega družinskega člana poleg prosilca poveča za 10 1. 5. Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3 %, za dva nepreskrbljena otroka skupaj za M /a tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 15 ',. vendar v nobenem primeru ne sme znašati lastna udeležba manj kot 20 *?. VI. POSOJILNI POGOJI A. Odplačilni rok 1. Odplačilni rok za posojilo, ki ga dobijo delavci za dograditev stanovanjske hiše je 20 let, če ima delavec enak ali nižji osebni dohodek, kot je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini skorja Loka. Odplačilni rok se skrajšuje, če presega delavčev povprečni osebni dohodek povprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: do 10 ''< preseg. povpr. OD v občini je odpl. rok 19 let do 20 '< preseg. povpr. OD v občini je odpl. rok 1K let do 30 '• preseg. ppvpr, OD v občini je odpl. rok 17 let do 40 '( preseg. povpr. OD v občini je odpl. rok 15 let do 50 '< preseg. povpr. OD v občini je (nlpl. rok 13 let nad 50 '< preseg. povpr. OD v občini je (nlpl. rok 1 I let. 2. Odplačilni rok se za vsakega nepreskrbljenega člana družine podaljša za dve leti. •i. Ne glede na prejšnje kriterije mora biti odplačilni rok takšen, tla delavec odplačuje mesečni obrok za Stanovanjsko posojilo v višini, ki ne sme biti manjši od najemnine, ki bi bila za stanovanjsko hišo. Za stanovanjsko hišo se izračuna anuiteta, ki je enaka najemnini za trisobno standardno stanovanje v družbeni lasti. 4. Po sedmih letih odplačevanja posojila se ponovno določi kreditna sposobnost posoji-lojemlacev na enak način kot je predvideno ob pridobitvi posojila in se določi odplačilna doba za neodplačani del posojila. B. Obrestna mera 1. Za najeto posojilo iz sredstev, s katerimi razpolaga zbor vlagateljev, plačujejo najemniki posojila 4 '< obresti. 2. Za vsa posojila, katerih odplačilna doba traja več kot 10 let, se po preteku 10 let poveča obrestna mera za 2 V. C. Višina posojila Najnižji znesek posojila na tem razpisu je din 10.000. —, najvišji pa din 50.000.—. VIL DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi /.a posojilo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Skofja Loka priložiti: a) gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, bi izjavo organizacije na obrazcu »Natečaj obr. 4 in b«, c) predračun stroškov in viri sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše. d) predračun stroškov za dograditev hiše po zaključeni III. gradbeni fazi, el zemljiškoknjižni izpisek, če je posojilojemalec lastnik stavbnega zemljišča. f) Zemljiškoknjižni izpisek z vknjiženo pravico do uporabe stavbnega zemljišča v gradbene namene, če posojilojemalec gladi na zemljišču, ki je v družbeni lasti. gi fotokopije varčevalnih pogodb, če prosilec ali člani družine namensko varčujejo pri banki, pa se niso dobili posojila. ■|il<> |< bodonb VIII. OSTALE DOLOČBE treba vložiti v 30 dneh od objave. Prepozno prispele /loge se ne .juhi janski in za vsak VlOgo za pn brav navale. 2. Vlogo je treba vložiti na predpisanem obrazcu z dokumentacijo pri I. barki, podružnici Kranj."poslovi,i enoti v Škof ji Loki. t. Komisija zbora vlagateljev ugotovi na gradbenem objektu dejansko stanje posamezen primei sest av i zapisnik, katerega posreduje zboru vlagateljev. 1 0 dodelit v i posojila odloča zbor vlagateljev. 5. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci kredita najkasneje v 30 dneh po seji zbora vlagateljev, na kateri bodo odločali ododelltvi posojil. Zbor vlagateljev 7 73 izbrali smo 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 14 ■ 15 16 ■ 17 18 19 ■ 20 ■22 23 24 25 «26 ,27 28 ■29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ■40 ■ 41 42 , ■ 1 _ 1 46 ■ 48 1 49 50 51 52 53 54 55 Vodoravno: 1. Lambergov grad ob vhodu v dolino Drago pri Begunjah, 6. eden izmed najradikal-nejših vodij francoske revolucije, Jean-Paul, 11. v pravokotnem trikotniku stranica ob pravem kotu, 12. roman Vladimirja Bartola. 14. ime jugoslovanskeega boksarja Parlova, 15. ime slovenske slikarke Kobilce, 17. prebivalec Irske, 19. organ vida, 20. velika skala, skalovje, 22. krilo rimske konjenice, 23. avtomobilska oznaka za Doboj, 24. ženske, ki vladajo, 26. pripovedna pesnitev, epos, 27. običajno neprijetna ali sumljiva zadeva, spor, 29. medmet ah, '10. del poti pri tekmah, časovno razdobje, 32. oljkin plod, 34. utajitev, 35. glavni števnik, 36. prebivalec Jesenic, 40. kazalni zaimek, 42. čas med dvema vojnama, 44. samski stan', zlasti pri redovih, 45. beograjski tednik, 46. ugriz, pik, 48. dan v tednu, 49. vežba, 50. oglas, naznanilo, 52. zgodnje sadje, vino, 54. del tovarne, okret, 55. strah pred nastopom. Navpično: 1. rimski državnik, neizprosen sovražnik Kartagine, 2. starogrška boginja nesreče, 3. kratica ameriške zvezne države Maine, 4. nravoslovje, 5. običaj, 6. lepo vedenje, olika, 7. iransko nomadsko pleme, ki je živelo na severu Kavkaza, 8. znak za kemično prvino radij, 9. Cimosovo vozilo, 10. izlet, zlasti v gore, obrat, vrtljaj, 11. neubranost, slahoglasje, v slovnici slab izgovor, 13. prenos misli ali volje na daljavo, s katero se ukvarjajo telepati, 14. gospodujoča, okusu časa primerna noša, šega, 16. muslimanski bog, 18. cunja, šleva, taca, 20. rjasto rjavo siv ptič pevec, na tankih nogah, 21. sol ali ester ocetne kisline, 24. svedrasto, vijačno strmoglavljenje letala, 25. zemeljski plin, vrsta ogljikovega vodika, 28. kratica za element, 31. Andrej Jarc, 33. brezkužje. preprečevanje infekcije in gnojenja ran, 34. odgovorni urednik Glasa, Albin, 35. vrsta avstralskega noja, 37. privrženec starogrške filozofske šole, ki je bila v Elei v južni Italiji, 38. sukanec, 39. vsestranski francoski skladatelj, Jacques, 41. ime jugoslovanske pevke popevk Štefok, 43. reka v italijanski pokrajini Emilia, ki se izliva v Jadransko morje, 45. roman E. Zolaja, 47. kraj pri Domžalah, 49. čistilni prašek, 51. kratica za »Naši razgledi«, 53. nikalnica. Rešitve pošljite do torka, 12. novembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev križanke iz petkove številke 1. Darian, 7. Polona, 13. epigram, 15. rodopis, 16. sr, 17. osladitev, 19. ZT, 20. Kim. 22. nasetev. 23. mir, 24. Alamo, 26. Aleš, 27. lina, 28. kivi, 30. Amerika, 32. Romanov, M. kuga, 35. Bali, 36. tona, .38. padar, 41. age, 42. melinit, 44. Ota, 45. NL, 46. kurikulum, 48. en, 49. kabaret, 51. sirarna, 53. ananas, 54. Ranger 1 izžrebani reševalci Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Dani Taler, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado f40 din) Lenčka Sok, 64240 Radovljica, hotel Grad Podvin, p. p. 10; 3. nagrado (30 din) Peter Pichler, 61000 Ljubljana, Titova 111. Nagrade bomo poslali po pošti. Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog Mercator Konkurenčne cene, pro-I daja na potrošniška poso-I jila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZI) Preskrba Tržič. artikel 70772 cena 359 din artikel 70732 cena 379 din alpina Sola in alkoholizem Alkoholizem kot težka socialno medicinska bolezen preži na slehernega človeka v naši družbi. Nihče ni iniun pred to boleznijo, kajti vse naše tradicije, navade, verovanja itd. so tesno povezane z alkobolom. Vsi pa vemo, da samo /. zdravljenjem alkoholikov ne bomo odpravili te zasvojenosti kar čez noč, ampak je bistvenega pomena prav preventiva. Posamezne oblike protialko-holne propagande niso dovolj. Potrebno bi bilo mladino in otroke seznaniti z osnovnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti alkohola še preden jih popolnoma prežamejo običaji in tradicija okolja. Seveda ima pri tem glavno vlogo šola, ki pa na žalost v svojem programu za sedaj še nima tovrstnih predavanj. S primernimi oblikami podajanja tovrstne tematike si otroci in mladoletniki ne bi pridobivali samo znanja, temveč bi počasi začeli spreminjati tudi stališča, običaje in navade. Obenem pa bi jim morali nuditi tudi možnost, da se afirmirajo kot polna samostojna osebnost na drugih primernih področjih kot so kulturno, športno in kasneje tudi na poklicnem; mladi bi morali vedeti, da s pitjem in kajenjem itd. ne dokazujejo svoje zrelosti. Seveda pa tu vsako grobo nastopanje in prepoved odpove, saj kaže to samo na naše licemer-stvo: na eni strani prepovedujemo mladini to, kar sami redno uživamo in smo s tem mladini primeren objekt posnemanja. Tega pa je pri nas kar veliko, saj smo, po količini popitega alkohola na drugem mestu takoj za Francijo, po količini popitih žganih pijač pa celo pred njo. Na prebivalca pride letno 151 čistega alkohola. To pa vsekakor za našo nacionalno perspektivo ni ravno vzpodbuden podatek. Janez. Rojšek, dipl. psiholog Med modnimi dodatki letošnje jeseni in zime so na vidnem mestu tudi rutice in Šali. Male rutice Zavezujemo oholi vratu h hlu:am in kostimom. Daljši' svilene šale prav tako lahko zavezano pod ovratnik bluze ali obleke, medtem ko dolge volnene šale ovijamo čez plašče in tudi kostime. družinski pomen ki Valerija — Prosim, svetujte mi komplet krila in športne jopice. Komplet bi nosila predvsem za šolo. Stara sem 17 let, visoka 165 cm, tehtam pa 52 kg. Marta — Krilo je zvončastega kroja in sega čez kolena. Zapenja se ob strani. Jopica je krajša, zapenja se z zadrgo. Ovratnik je daljši, v prsni višini sta dva našita žepa, rokavi pa so zaključeni z manšeto. Skrivnost dobrega videza Neka nemška ženska revija je napravila med svojimi bralkami majhno anketo. Povprašali so jih po njihovih malih lepotnih skrivnostih, po trikih, s katerimi se obdrže kot pravimo vedno »v formi«. Preberite, morda bo tudi za vas med temi odgovori kaj koristnega. — »Preparati za sončenje so zame edina prava maža. Neki kemik namreč trdi, da je varovalni faktor, ki je v mažah proti sončnim opeklinam, tudi pomlajevalni faktor. Zato se s temi preparati mažem vse leto in moja koža je dokaz, da imam prav.« — »Ca j a poprove mete ni treba ravno piti, da se polepšaš. Ce je moja koža utrujena in siva, si denem na obraz obkladke namočene v tem čaju ali pa si napravim parno kopel. Koža je potem kot prerojena.« — »Pred pol leta sem se začela ukvarjati /. jogo bi počutim se odlično tako telesno kot duševno, pa še bolj spravljiva in -prijazna sem.« — »Ne prenesem, da je moja koža suha. Zato si enkrat na leden v kopalno kad polno tople vode vlijem četrt litra čistega olivnega olja, po kopanju pa se temeljito oprham s toplo vodo. Moja koža je zato voljna, olje pa ne pušča nobenega vonja. — »Dobro je sicer zamenjati od časa do časa znamko kozmetičnih preparatov. Vendar pa jih ni dobro naenkrat preveč uporabljati, posebno več vrst hkrati. Da je moja koža vedno gladka, si vsakih 11 dni napravim piling.« — »Nadvse cenim sadni kis. Zjutraj ga dodam nekaj kapelj v ko zarec vode, kar izboljšuje prebavo in s tem posredno lepša polt. Tudi po vsakem pranju si lase oplaknein ke z vodo, kiji dodam kisa.c — »Nekoč sem bila nora na slad karije, kar se je na moji koži na žalost poznalo. Zdaj vsak dan raje grizljam korenje, tudi po pol kilograma na dan, pa je uspeh tu: moja koža je vse leto nežno rjave barve, čista m gladka.« — »Meni pa zelo prijajo limone. Kadar sem močno utrujena in nervozna se skopam v vodi, topli le 2H stopinj, dodam pa ji sok petih limon ali pomaranč.« < — »Moja skrivnost je goveji mozeg. Polno pesi surovega govejega mozga uporabim enkrat na mesec za masažo las in lasišča. Tudi čez. noč pustim lase namazane z ino/.gOlll. To lase odlično okrepi in obnov 1.« — »Mislim, da je najslabše za le poto slalta Volja, čeinernosl. Kadar imam sl.ih dan, si poiščem kakšno veselo opravilo, da se razvedrim: ukvarjam se s cvetlicami ali st po iščem nekoga za klepet ah pa grem za dve uri plesal.« Pri jeseniškem FUŽINARJU se dobi takle komplet plastičnih posod, pripravnih za mešanje peciv, smetane in podobno. Bele, oranžne in rdeče barve so. Cena: 47,85 za komplet Z zgodnjo zimo bo tudi zimsko veselje prišlo prej, zato bo treba do časa poskrbeti tudi za smučarsko obleko. Na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU že lahko izbirate med prvimi smučarskimi kompleti. ✓ Tale na sliki je iz Toprove kolekcije Mc Gregor; iz nedrsečega materiala je, udoben, trpežen, ne vpija vlage in lahko ga je čistiti. Barve: zeleno-modra, oranžno-modra n1 rumeno-modra. Cena: hlače 630.— bluza 820.— Iz dneva v dan bomo raje posegali po čajU; V Murkinem KLGU v Lescah se dobe lični temno rdeči čajniki, ki imajo tudi poseben nastavek /.a precejanje čaja. Cena: 156,55 din V kamniškem UTOKU so tudi letos poskrbeli, da ne bomo imeli v slabem vrenicrH1 mokrih nog; tu so novi modeli ženskih' moških in otroških škornjev i/, plastisola-podlo/eni / mehkim umetnim krznom, bite jih v njihovi butiki v Kamniku. Cena: od 07,20 do 175,25 za vas Sirove omlete 1'o/rehii/emo: 120 g na tiha nega trdega sira. I /a/ca. I }li co moke. ciircl; sodavue in maščoho :a /icčcn/c. Su , jajvu, moko m sodai ico umešamo : metlico :a sneg. 12 mase spcč<-mo omlete, ki naj hojo lato rumene in poiiihli mo še vroče. 1'olcg se poda pa radi}nikov kečup. 75 —-KARIBSKA SKRIVNOST Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) 35 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »No, tukaj ste, Jackson. Kje za vraga ste pa bili? Nikoli vas ni v bližini, kadar vas potrebujem.« »Oprostite, gospod Rafiel.« Spretno je z ramo podprl Rafiela. »Na teraso, gospod?« »V točilnico me peljite,« je oznanil Hafiel. »V redu, Esther. Pojdite se preobleč. Čez pol ure pridite na teraso.« Rafiel in Jackson sta odšla. VValtersova pa se je zgrudila na stol poleg Jane Marplove. Lahno si je podrgnila roko. »Na videz ne tehta veliko,« je pripomnila, »ampak trenutno sploh ne čutim roke. Danes popoldne vas pa sploh nisem videla, gospodična Marplova. »Ne — pri Mollv Kendalovi sem sedela,« je pojasnila Jane Marplova. »Dosti bolje ji je že.« »Po mojem mnenju sploh ni bilo nič kaj posebno narobe z njo,« je rekla Esther. Jane Marplova je privzdignila obrvi. Ton Estheri-nega glasu je bil odločno suh. »Hočete reči... mislite, da njen poskus samomora . . .?« »Sploh ne verjamem, da je skušala napraviti samrj-nior,« je rekla VValtersova. »Še za trenutek mi ne bi prišlo na misel, da je res vzela preveč tablet, in zdi se mi, da je dr. Graham istega mnenja.« »To je pa res zanimiva izjava,« je vzkliknila Jane Marplova. »Kaj pa vas je pripeljalo do tega zaključka?« »To, da sem skoraj prepričana, da je res tako. Kaj takega se večkrat zgodi, veste ljudje pridejo na ta način v središče pozornosti,« je nadaljevala Esther VValtersova. »,Še žal ti bo, ko bom umrla,'« je -citirala Jane Marplova. »Da, nekaj takega,« se je strinjala Esther. »Čeprav to v tem primeru ni bil motiv. ,Žal ti bo, ko bom umrla,' pravi ženska, ki ima nezvestega moža in ga ima strašno rada.« »Mislite, da Mollv Kendalova nima rada svojega moža?« »Hm, ali vi mislite, da ga ima?« Jane Marplova je pomislila. »Več ali manj sem to domnevala.« Za trenutek je utihnila, nato pa je še dodala: »Mogoče sem se motila.« Esther se je nekam spačeno nasmehnila. »Marsikaj sem slišala o njej, veste. 0 vsej zadevi.« »Od gosp(xlične Prescottove?« »Od več ljudi,« je odgovorila Esther. »Neki moški je po sredi. Nekdo, ki ga je imela strašno rada in ki ga njena družina ni mogla trpeti.« »Da, slišala sem o tem.« »Nato pa se je poročila s Timom. Mogoče ga je imela po svoje rada. Vendar pa prvi moški ni odnehal. Večkrat sem ugibala, če ji ni sledil semkaj.« »Res? Ampak — kdo je to?« »Ne vem in najbrž sta tudi zelo previdna.« »Mislite, da je res zaljubljena v tega človeka?« Esther je- skomignila z rameni. »Rekla bi, da je pridanič, ampak te vrste moški so večkrat tisti, ki si znajo povsem pridobiti žensko in jo tudi obdržati.« »Ali ste slišali, kakšne vrste človek je, kaj je po poklicu, karkoli?« Esther je zmajala z glavo. »Ne. Ljudje dosti ugibajo, a na to se ne moreš zanesti. Mogoče je bil poročen. Mogoče pa je bil res pridanič. Mogoče je bil pijanec. Mogoče je prišel navzkriž z zakonom — res ne vem. Ampak ona ga ima še vedno rada. O tem sem prepričana.« »Ste kaj videli, slišali?« je tvegala Jane Marplova. »Vem, o čem govorim,« je pribila Esther. Glas ji je zvenel rezko in neprijazno. »Oba umora . ..« je začela Jane Marplova. »Ali jih res ne morete pozabiti?« je vprašala Esther. »Gospoda Rafiela ste čisto zapletli v vse to. Ali jih ne morete pustiti pri miru? Nikoli ne boste ničesar odkrili, o tem sem prepričana.« Jane Marplova jo je pogledala. »Mislite, da veste, kajne?« je vprašala. »Mislim, da res vem. Precej gotova sem.« »Ali se vam ne zdi, da bi morali povedati, kaj veste, ali pa nekaj storiti?« / »Le zakaj? Komu bi pa to kaj koristilo? Nobenih dokazov nimam. In kaj bi se sploh zgodilo? Dandanes se storilci hitro izmaknejo pravici. Proglasijo jih za neprištevne in podobno. Za nekaj let jih zapro, nato pa so spet zunaj, prosti kol ptice.« »Recimo, da bo zato, ker nočete povedati, kar veste,'prišlo do novega umora, nove žrtve?« Efther je samozavestno odkimala. »Do tega ne bo prišlo,« je dejala. »Tega ne morete kar tako trditi.« »Pač. Sploh pa ne vem, kdo...« Namrščila se je. »Sploh pa,« je nekam nedosledno dodala, »mogoče je res — neprištevnost. Mogoče si človek ne more pomagati, če je iz umskega ravnotežja. Oh, saj res ne vem. Najbolje bi bilo, če bi Mollv odšla proč skupaj s tistim človekom, tako bi mi vsaj lahko pozabili na vse skupaj.« Pogledala je na uro, prestrašeno vzkliknila in vstala. »Preobleč se moram iti.« Jane Marplova je obsedela in gledala za njo. Osebni zaimki v angleškem jeziku te večkrat spravijo v zadrego, in ženske Estherine sorte so jih kaj rade površno metale okrog. Ali je Esther VValtersova iz enega ali drugega vzroka mislila, da je bila oseba, ki je bila odgovorna za smrt majorja Palgrava in Viktorije, ženskega spola? Vsaj slišati je bilo tako. Jane Marplova je premišljevala. »O, gospodična Marplova sedi čisto sama, pa še plete ne?« Ob njej je stal dr. Graham, ki ga je tako dolgo in brezuspešno iskala. Zdaj pa je prišel kar sam od sebe in je bil pripravljen pokramljati za kratek čas. Jane Marplova je vedela, da ne bo ostal dolgo, ker se je tudi on rad preoblačil za večerjo in je po navadi večerjal precej zgodaj. Povedala mu je, da je celo popoldne presedela ob postelji Molly Kendalove. »Saj sploh ne morem verjeti, da si je tako hitro opomogla,« je rekla. »0, to ni tako presenetljivo, saj ni vzela tako strašno veliko tablet.« »Jaz pa sem mislila, da jih je vzela kar pol stekleničke.« Dr. Graham se je prizanesljivo nasmehnil. »Ne, ni jih bilo toliko. Najbrž jih je hotela res vzeti vse skupaj, v zadnjem trenutku pa jih je polovico vrgla stran. Ljudje, ki včasih mislijo, da hočejo napraviti samomor, v resnici sploh nočejo umreti. Posreči se jim, da ne vzamejo dovolj tablet. To ni premišljena prevara, ampak podzavestna volja do življenja.« »Lahko' pa bi bilo premišljeno. Ce bi človek hotel, da bi se zdelo .. .« Jane Marplova je umolknila." »To je seveda mogoče,« je dejal dr. Graham. »Ali sta se s Timom kaj sprla predtem?« »Onadva se nikoli ne prepirata. Zelo se imata rada. Vendar pa — enkrat se najbrž res lahko zgodi. Ne, z njo ni zdaj nič narobe. Prav lahko bi vstala in se odpravila po svojih poslih. Vendar pa je mogoče bolj varno, da jo pustimo v postelji še dan ali dva . ..« Vstal je, vedro pokimal in se odpravil proti hotelu. Jane Marplova pa je še malo posedela. Premišljevala je o marsičem, o knjigi pod Mol-lyjino žimnico, o tem, kako se je Mollv delala, da spi... O stvareh, ki sta jih povedali Joan Prescottova, pozneje pa še Esther VValtersova. Nato pa so se ji misli vrnile na začetek vsega skupaj k majorju Palgravu . .. Nekaj se je prebujalo v njenih mislih. Nekaj o majorju Palgravu. Nekaj, da bi se le mogla spomniti, kaj. 23. POSLEDNJI DAN ,In večer in jutro sta bila poslednji dan', je za-mrmrala Jane Marplova sama pri sebi. Nato pa se je vsa zmedena vzravnala na stolu. Zadremala je bila, kar je bilo prav neverjetno. Domaćinski orkester je namreč še vedno igral, in kdor je lahko zadremal med njihovo glasbo . . . To je bil pač znak, da se je privadila novemu kraju, je pomislila Jane Marplova. Kaj je rekla prej? Neki citat, a je bil narobe. Poslednji dan? Prvi dan. Tako bi se moral glasiti. Danes seveda ni bil prvi dan, poslednji pa očitno tudi ne. Spet se je zravnala. Strašno utrujeno se je počutila. Vse te skrbi pa občutek, da je prav sramotno nedorasla situaciji . . . Obšel "jo je neprijeten spomin na čudni, potuhnjeni pogled, ki ji ga je poslala Mollv izza napol priprtih vek. Le kaj se je dogajalo v glavi tega dekleta? Kako drugačni so se zdeli vsi skupaj na začetku letovanja, je pomislila Jane Marplova. Tim in Mollv "Kendalova sta bila srečna, naravna mlada zakonca, Hillingdonova pa prijetna, lepo vzgojena človeka, ki sta pa vsem videzu spadala v kategorijo, ki jo imenujemo .boljši ljudje'. Pa veseli, prisrčni Greg Dvson in dobrovoljna, cvileča Luckv, ki je govorila tako hitro, da je komaj samo sebe dohajala in ki je bila zadovoljna sama s seboj in s svetom, ki jo je obdajal ... ___ Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore do Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana. Opekarska-Borsetova 27. Rivalstvo tudi v oporokah Grška veljaka in lastnika ladij Onussis in Niarchoti tekmujeta kjer ** moreta. Drug drugemu spodnašata noge m doka zajeta, kdo je moč nejši. Niarchas meni, da je svojega nasprotnika najbolj prizadel s tem, da se je poročil z njegovo nekdanjo Ženo. V zadnjem času pa je rivalstvo poseglo celo v čase po smrti. Onassis /'' namreč v svoji oporoki napisa/, da morajo njegovo truplo spustiti v '»or/c poleg jahte Christina in nato ladjo razstreliti. Seveda tekmec ni Brnel zaostajati el na 447H me/rov visoki Matterhorn v Švici. Za svoj vzpon si je i h ral težavno severno steno. Na posebno težavnih mestih so mu pomaga/i vodniki z vrvmi, sicer pa je odklonil vsako pomoč. V sedmih urah in pol si je priboril pol do vrha. Vztrajni mož je /ni devetnajstih letth doživel hudo pronnJno nesre čo. \a dopustu n' prvič zatiMt neko- liko preveč alkohola in je v camp hotel po bližnjici. »Tega se še spominjam, Ko sem se zbudil sem ležal v bolnišnici. Poro:!/ me je vlak.« Študentka, ki ga je našla ob progi je kasneje postala njegova žena. Mladi mož seje po prihodu iz bolnišnice vztrajno učil hoje s protezami. Ko se je naučil hoditi, je prehodil od Škotske do južne Anglije — skupno 1450 kilometrov. Za pot je potreboval tri mesece. 133-letna Indijka umrla V starosti /:i.l let je v indijskem mestu Kombokanan umrla na/starejša Indijka. Njeni najstarejši hčeri sta stari I H) in 107 let. Amnestija za bralce Mestna knjižnica v Sun Franci sku se je odločila, da ne bo zahtevala zamudnine od tistih bralcev, ki so si knjige izposodi/i. pozabili pa so /i/i vrnili. V kratkem je dobila na.a/ 20.000 knjig. Desetkrat toliko pa jih še manjka. (43. zapis) Izbrali si bomo pot v deželico podjunskih jezerc kar ob Dravi — da prehodimo vasice z lepimi slovenskimi imeni. Tako se vrste od izliva Bele na desnem bregu Drave: Gorice (Goritschach), Polje (Feld), Mohliče (Mochling), Pecelj (Potzling), Breza (Pirk), Zagorje (Sagor), Mala vas (Kleindorf), Kamen (Stein), Piskrče (Pishertschach). Ždinja vas (-Sei-dendorf) in že smo v bližini Klopinj-skega jezera. Hote sem pripisaval »nemška« imena krajev — kako hudo je bilo dati slovenskim krajem taka nemška imena,, ki bi naj prepričevala lahkoverneže, ' kako nemška dežela je Koroška . . . Vendar se velja za nekaj hipov zaustaviti v Kamnu. To je zg'i ' Škinjanu - p,,d njo dru: ina (Irob/a/ier/eva. čvrsto slovenska ilru:ina ... 1 Moja prijateljica je invalid Ob cvetočem travniku se je vila prašna testa. Bila sem na počitnicah in z okna tetine stare hiše sem gledala na travnik. Skoraj skrita med visoko travo je tam sedela majhna bleda deklica v rdeče pikčastem krilcu. Okrog nje so letale čebele in nabirale med iz cvetic, ki so jih nežni prstki spletali v venec. »Kako mora biti srečna!« sem pomislila. Čez nekaj dni sem spet zagledala rdeče krilo. Deklica je nesla dve polni košari sadja proti domu. A kaj sem še videla: šepala je in mislim, da je morala zbrati precej moči, da je nesla zanjo preveliko breme. Za njo pa so se podili otročaji. Slišala sem, kako so vpili: »Lej, šepavko, kako se zaganja. Tale Lenka pa res ni za nobeno rabo!« Na dekličinem obrazu se je nekaj zalesketalo v soncu; solza se je utrnila ž dolgih trepalnic. Nisem premišljala, skočila sem k njej. »Daj, da ti pomagam. Kako ti je ime?« Nasmehnila se mi je: »Saj • ni težko. Alenka sem. Ti si pa Božena, kajne? Slišala sem, kako te je klicala teta.« Za hip sva umolknili. Prijela sem košari, nato sva odšli po cesti proti dekličinemu domu. Med potjo je pripovedovala: »Poglej, nisem taka kot drugi otroci. Od rojstva imam že pohabljeno nogo. Zato me vsi zmerjajo in zapostavljajo . . . Sem sama kriva?« Hotela sem jo potolažiti, pa so mi besede zastale v grlu. A kmalu se je deklica razvnela in začeli sva kramljati o vsakdanjih stvareh. Alenka mi je bila zelo všeč in postali sva dobri prijateljici. Vse dni sva pretepel i skupaj. Pripovedovala mi je svoje male skrivnosti, mi pokazala, kje se skrivajo murni, katere cvetke najraje obiskujejo sosedove čebele, kje domuje kukavica in kje živijo mravlje. Dnevi so tekli in slovo je bilo vedno bližje. Prišel je tudi zadnji dan. V Alenkino srce se je prikradla tiha žalost. »Zdaj boš šla,« mi je rekla, »ampak ti mi boš še naprej ostala prijateljica, kajne. Pisala mi boš in me kdaj obiskala!« »Seveda,« sem ji obljubila in se poslovila. Odpeljala sem se, za mano pa je ostala deklica v rdeče pikčasti obleki, moja nova prijateljica. Božena Luskovec, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Le bori molče v mesečino Jesen je. Listi odletavajo z drevja. Končalo se je njihovo življenje in sedaj se umikajo, da napravijo prostor novemu rodu. Dnevi so deževni in dežne kapljice se igrajo po cvetovih krizantem in nageljnov, ki samevajo po grobovih. Narava se druži s puščobno podobo naših src. Dan mrtvih. Ljudje urejajo grobove. Ko greš na pokopališče, se spomniš na ljudi, ki ležijo pod rušo. Toda niso vsi grobovi tako lepo urejeni, mnogo je tudi samotnih, skritih grobov. V njih ležijo mladi fantje in dekleta, ki so dali življenje za svobodo. Nihče jih ne pozna, toda vsak ve, da so umrli za domovino, zato je v našem srcu prostora tudi zanje. Spomnimo se jih na ta dan! Nihče ne pozna njihove življenjske zgodbe. Nihče ne ve, kdo leži v grobu, ali je črnolas ali blondinec, mlad ali star. To ve le zemlja. Toda vsi vemo, kaj je bilo v njihovih srcih: vera in upanje v bolj- ši jutri. Zatorej jih počastimo vsaj s spominom. Počasi, počasi bomo morda pozabili nanje. Vendar nas bo venomer osamljen bor nad grobom spominjal na mrtvega junaka. Veter bo pel v njegovih vejah in mimoidočemu pripovedoval o partizanu, ki je padel za nas. Čeprav bo listje zametlo grob, bo bor vztrajal. Upiral se bo viharju, kakor se je partizan sovražniku, dokler ne pade pod sekiro, kakor je junak pod strelom. Osamljen bor bo vztrajal, da partizana ne bomo pozabili, kajti misel nanj bo ostala v naših srcih. In takrat bo veter šumel drugače. Spominjal se bo junaka in bora, zato bo pel: Le bori molče v mesečino, tovariši šli so naprej v napad, tu našel si zadnjo globino, moj brat . . . Milena Fornazarič, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič šolskih klopi I. srečanje pionirjev hranilnic ar j ev Slovenije Pisali smo že, daje bi/o konec minulega meseca na Bledu posvetovanje mentorjev šolskih hranilnic. Ob tej priliki so podelili nagrade najboljšim šolskim hranilnicam na Gorenjskem. Prvo nagrado je dobi/a šolska hranilnica iz šole v Kranjski gori, drugo hranilnica na šoji v Gorjah, tretjo pa na šoli heroja Bračiča v Tržiču. Pode/i/i so tudi nagrade za najboljša likovna dela učencev gorenjskih osnovnih šol na temo o varčevanju. Prvo so prisodili -Janezu Logarju iz Bohinjske Bistrice. Njegovo risbo (na sliki) in še nekatere druge so razstavili tudi v avli osnovne šole na Bledi/. — A. Z. — Foto: F. Perdan Popravek Naša mlada dopisnica Milena Fornazarič je sporočila, da je v preveliki vnemi napravila napako v Pogovoru z novinarji: tov. Šmit je urednik Cicibana — ne Kurirčka. V soboto, 19., in nedeljo, 20. oktobra, je bilo v Celju I. srečanje pionirjev hranilničarjev Slovenije. Pokrovitelja tega srečanja sta bila Ljubljanska banka, podružnica Celje, in zveza prijateljev mladine iz Celja. Kot predsednica pionirske hranilnice na osnovni šoli Železniki sem se udeležila tega srečanja. Pionirji z Gorenjske smo se zbrali v soboto. 19. oktobra, ob 7. uri zjutraj pred kinom Center v Kranju. Z Gorenjske se je tega srečanja udeležilo 15 pionirjev. Vožnja je bila zanimiva. Sprva smo bili še malo bolj plahi, zakaj nismo se še spoznali. Toda kaj kmalu so vznikla nova prijateljstva in pogovor je stekel. V Celje smo se pripeljali hitro. Z avtobusne postaje smo odšli v mladinski klub. Nekaj, minut pred dvanajsto smo se odpravili v pionirski dom, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu smo se seznanili z našimi gostitelji. Ker smo ob 14. uri imeli delovni program, z našimi gostitelji nismo mogli oditi na domove. Domenili pa smo se, da nas ti ob 18. uri, ko bo konec programa, pričakajo pred narodnim domom. Najprej nas je pozdravil direktor celjske banke. Po pozdravnem govoru smo slišali tudi nekaj o razvoju in vrednosti pionirskega hranilni- Majdko boli zob Naši Majdki zob se maje in boli jo, joj, tako, da se joče in vzdihuje, ko da smrt stoji pred njo. »Boš kaj žalovala, mama, kadar črni me možje v beli krsti odnesejo in v črn grahek polože?« Mamica pa nič ne reče, samo tiho se smehlja. V roko vzame nit — in zobek Majdkin že na njej binglju. i Bolečine so pri kraju, svet ni temen več in grd. Spet je Majdica vesela — kdo bi mislil že na smrt. Maja Kolar. 5, a r. osn. šole heroja Bračiča. Tržič štva na celjskem območju, nato pa so mentorji odšli na zasedanje, pionirji pa smo ostali skupaj. Pogovarjali smo se o delu v posameznih hranilnicah, o uspehih in problemih, ki nas težijo. Z novimi prijatelji smo odšli na domove, kjer smo prenočili. Naslednji dan, v nedeljo, smo se oh pol osmih zbrali pred pionirskim domom. Od tam smo odšli na ogled v muzej revolucije, nato pa še v Stari pisker. Od tam smo odšli v Šempeter, kjer smo si ogledali rimske izkopanine, nato pa smo obiskali še Golte nad Mozirjem. Ker je deževalo, smo morali ostati v domu. No, ni nam bilo dolgčas. Pogovarjali smo se in se zabavali. Kar prehitro nam je minil čas. Tudi vožnja nazaj je minila, kot bi trenil. V Kranju smo si še zadnjič podali roke, nato pa smo se odpeljali vsak proti svojemu domu. In kaj naj še povem? Imeli smo se zares imenitno. Zahvaljujem se Ljubljanski banki, podružnici Celje, in zvezi prijateljev mladine Celje za tako lepo in uspešno organizirano srečanje. Z njihovo pomočjo smo spoznali mnogo novih prijateljev, spoznali smo delo in probleme v drugih hranilnicah. Patricija Žumer, 8. a r. osn. šole Železniki Nagradi Dnevi v šoli hitro minevajo, mnogo novega ste se že naučili, bliža se že prva redovalna konferenca in že boste prejeli pohvale in graje za delo. Mi pa bomo šolski koledar prehiteli in vas nagradili že prej. Nalivno pero — darilo Hermesa bo dobil Andrej Pibernik iz osnovne šole Simona Jenka. Je eden izmed redkih, ki zna o vsakdanjih dogodkih pripovedovati na šaljiv način. Knjižno nagrado pa bomo poslali Zoranu Jelovčanu iz osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Upamo, da mu bo knjiga v veselje in vzpodbudo, da se bo še oglasil. Malta — zibelka starih kultur in civilizacij Čeprav nimajo razen drobnice, pernatih živali in svinj, kdove koliko možnosti za preskrbo z mesom, so njihove trgovine in mesnice dobro založene. Kvalitetno meso, mleko, maslo, sir in jajca skoraj v celoti uvažajo iz Avstralije, Nove Zelandije in še iz drugih držav nekdanjega združenega kraljestva in seveda tudi iz bližnje Libije. Na bornih obdelovalnih površinah pridelajo le skromne količine žita, krompirja in po-vrtnin, sicer pa največ dokaj bujne rdeče detelje za krmo drobnici. Toda, tako kot v vseh sredozemskih deželah kajpak ne manjka tudi prijaznih in delovnih osličkov in mul. GLAVNO MESTO VALLKTTA Čeprav nam je vreme pošteno zagodlo, smo se kar dobre volje naslednje jutro po zajtrku odpeljali z avtobusom v Valletto na ogletl zanimivosti tega prestolnega mesta. V dobrih desetih minutah smo prispeli na glavni trg, veliko okroglo ploščad, ki se imenuje — Kingsgate. Razdalje na otoku so tako majhne, da se nam je zdelo kot bi se vozili iz enega dela mesta v drugi, kar bi zlahka lahko opravili tudi peš. Na Atlasovem programu, ki smo ga prejeli še na letališču, je pisalo, da bomo to dopoldne videli pristanišče, panoramo mesta, domove malteških viteških redov. Pallazz.o Pari-sio, Napoleonovo rezidenco, palačo Velikega maestra malteškega reda. Kraljevsko knjižnico, nadškofovske dvore in cel kup cerkva in katedral. Močno smo dvomili, da bi v enem samem dopoldnevu utegnili obhoditi vse napovedane znamenitosti. Naš (tvotn je bil. kot se je pokazalo, upravičen, čeprav' po bom trdil, da nismo videli veliko ali še celo Več kot smo pričakovali. Vodnik Krešo je poleg nedvomnega znanja zgodovine in geografije pokazal tudi dobršno mero organizacijske spretnosti in občudovanja vredne potrpežljivosti, ki je bila močno potrebna pri vodenju tako heterogene skupine kot je bila naša. Imeli smo tudi svečo, da je prenehalo deževati, v zavetju zidov pa smo bili kolikor toliko zaščiteni pred močnim ve-t rom, kini in ni nehal pihati. Kraljevski trg, kjer smo se ustavili, je hkrati osrednja avtobusna postaja oz. terminal. Sem se stekajo vse mestne in medkrajevne ceste, ki obkrožajo ploščad. Sredi ploščadi je velika fontana. To je lep iz marmorja izdelan okrogli bazen, iz katerega v napeti drži dvigajo štirje bronasti velikani z desnico navzgor odprto poloblasto postxlo, iz katere v navpičnih curkih vre voda in pada v bazen. Ti silaki naj bi predstavljali bogove, ki drže svet. Hudomušni domačini vodo povedati, da ponoči utrujeni možje zamenjajo roke in da namesto z desnico podpirajo to skledo z. levico. Podoba fontane je skoraj na vsaki sliki mesta, saj predstavlja najbolj hvaležen objekt za fotografe, ki želijo ovekovečiti južno panoramo Vallette. Razen tega krasijo trg živopisni cvetlični nasadi in eden od redkih drevoredov iz bornih borovcev ob širokem pločniku. Proti morju je trg ograjen s kamnitim zidom, ki varuje sprehajalce, da ne padejo čez prepadno steno. Odtod je edinstven razgled na močno utrjen velik zaliv z vojaško luko in tovornim pristaniščem, ki upravičeno nosi ponosno ime Grand Harbour. Vzhodni del trga je določen za posta jališče avtobusov in stojnice H pijačami, sladkarijami, trafikami m z drugo krainarijo, kjer se vodno gnete veliko domačinov in turistov. Razen nas Jugoslovanov je tokrat delalo gnečo le še nekaj sivolasih samk in upokojenih parov iz metropole, daljne Anglije, vendar vsi skupaj nismo zbujali nobene pozornosti živahnih domačinov, dokler niso zvedeli, da smo iz. Jugoslavije. Našo deželo zelo čislajo. To smo poslej še Večkrat občutili v stikih z navadnimi ljudmi, prodajalci, natakarji in šoferji. Zlasti visoko cenijo in spoštujejo našega predsednika Tita. Skoraj vedno je bila njihova prva beseda, ki so jo izrekli, če so načeli pogovor z nami — »Tito, bravo« ali »Tito, oke j«. Zanimivo je, da je na Malti znan tudi nogometaš Džajio. Nogomet je najbolj priljubljena tema pogovorov v restavracijah, brivnicah in drugih zbirališčih moških. MESTO — TRDNJAVA Kraljevski trg je zunaj mestnega obzidja. Z mestnim središčem ga pO-veruje edina široka magistralna ulica, ki vodi skozi mesto v blagih v zpo-nih in klančkih med strnjenimi hišami in palačami do vzhodne, z obzidjem Utrjene obale. Mesto je prav za prav ena sama trdnjava, ki je sezidana na dva in pol kilometra dolgem polotoku sredi globokega zaliva. V tem velikem zaliv ti je z obeh strani polotoka globoko zajedenih v skalnato nabrežje še šest manjših, vsi skupaj pa predstavljajo idealno za- 14 Petek, S. novembra 197i Qui si Sana i: ptičje perspektive, posneto iz hotela Prclunu v Shemi točišče ladjam. Valletta je obdana s težko dostopnimi t rdn javskimi kompleksi s kopnega in z globokim zalivom in povrhu še s svojimi obzidji. Bolj zavarovano mesto si je težko predstavljati, saj se dobesedno skriva v notranjosti kamnite obale. Samotno rjavo, več metrov debelo zidovje iz ogromnih kvadrov se razteza visoko mad strmimi obalnimi pečinami v mogočno trdnjavsko celoto. Ob pogledu na te ogromne kamnite sklade človeka prevzame občutek majhnosti in ujetosti, hkrati ko z občudovanjem razmišlja, kako so ljudje zmogli ustvariti vse to, na tem. v neskončnem morju Zgubljenem koščku kopnega. Prav težko je dopmeti podjetnost starih Malteža nov spričo majhnosti in puščobe otoka, ki je tudi sicer sam po sebi siromašen. Znano je, da pred naselitvijo prvih ljudstev na Malti sploh ni bilo vegetacije in da so minila tisočletja, preden so bili ustvarjeni zmerni pogoji za življenje ljudi in živali. OTOK CERKVA IN BOLNIŠNIC1 Na svetu je najbrž le tnalo velikih trdnjav, ki bi se ponašale s tako skladno grajenimi naselbinami in se v zadnjem stoletju na zunaj domala niso spreminjale kot je Valletta. Edini v-iden,privesek današnje civilizacije so televizijske antene in asfaltirane ceste z avtomobilsko gnečo. V svoji dolgoletni zgodovini Malta in zlasti utrjena Valletta prav zaradi teh zidov ni bila lahek plen števil nih zavojevalcev, ki so jo vedno ogrožali. Človeku pa se kljub temu poraja misel, da vsaj v obdobju na| večjega vzpona, ko so tamkaj suvereno vladali vsemogočni in častitljivi malteški vitezi, za postavljanje utrdb ni bil edini vzrok ogroženost, pač pa t tali želja po razkazovali ju moči. Nekoč cvetoča državica sredi molja ni bila zgolj trdnjava in zatočišče ladjevjem krščanski' Kv rope. tem več tudi neke vrste romarska in samaritanska baza z,a križarske vojske na pohodih v sveto deželo. Tu so blagoslavljali, opremljali in zdravili svele vojščake i II romarje na poti proti vzhodu m naza|. Za 'to -o poskrbeli ledov i s\ Janeza iz A rago nije. današnje Španije in Templar ji iz. Rodosa, ki so gradili cerkve in bolnišnice. Od 1 ">:{(), ko so malteški vitezi dobili v posest otok, do 1798 je vseh osem redov, kohkor jih je bilo, pod 29 velikimi mojstri, nekakšnimi vrhovnimi knezi, nenehno gradilo cerkve in bolnice« Vsak red in vsak veliki mojster, kar se jih je v teh stoletjih izmenjalo, je moral zgraditi svojo cerkev. Zato ni nič nenavadnega, če velja Malta za otok cerkva in bolnišnic. Predstavljajte si ozemlje, ki ni večje od radovljiške občine, s .'Sf>0 cerkvami in nekaj deset bolnišnicami in sanatoriji. S te plati je Malta svet zase, ki mu nič svetovljanskega ne božjega ne manjka. Tako je bilo zadovoljeno telesnim in duševnim potrebam, hkrati pa tudi snobizmu vseh boga častečih in pravovernih, za kakršne so se šteli vsi redovi malteških vitezov. Malta premore dve katedrali, ki sta po velikosti malo za vatikansko baziliko sv. Petra. Vsaka od teh !»' prava arhitektonska mojstrovina, ki p zlepa m primerjave. Zlasti bogata pa je notranjost in oprema. Kljub vsem spremembam, ki jih je otok doživel v zadnjih letih, pa so cerkve kot objekti in kot organizacije še vedno zazrti v preteklost, v slavne čase malteških vitezov in vsemogočne duhovščine. To je pravi pravcati srednji vek. K takšnemu vtisu ne sili zgolj veliko število cerkva in vz.duš-|e. ki ga ustvarjajo, ampak tudi množica duhovščine — redovnikov' in redovnic ter nadvse ponižno spoštljiv odnos ljudstva do njih. Na ulicah, v trgovinah in drugih lokalih se kar tare teh božjih služabnikov vseh mogočih redov, oblečenih v najrazličnejše duhovniške in redov n iške obleke. Moškim prav rad uide pogled n;i brhke mlad« nune, ženskam pa izpostavile mladeniče v redov-niskih KUtah in šiiokokrajnih okroglih klo bokih, Pn tem pa se obnašajo kot pravi civilisti, vozijo avtomobile, motocikle 111 opravljajo vse ostale posle v mestu m okoli hiš. Nekateri se kažejo kot pravi poslovni možje i aktov kami. ko hit i jo sem m I ja po inesl u IOS I' ROL( (Se bo nadaljevalo) 4C radio • »ročila poslušajte na PRVEM PROGRAMU vsak dan oh <$.30, 5.30, 8.00, 6.30, 7.00. J.25, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, '»•00, 15.00, 17.00, 18.00. 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00. 23.00 in 21.00, ob nedeljah P« »h 6.05, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, '^•00, 13.00, u.oo, 18.00, 19.00 (Radijski onevnik), 22.00, 23.00 in 21.00; na DRUGEM PROGRAMU ob delavnikih vsako uro od 9.30 do 18.30, ob nedeljah ob 8.00, »••»0. 9.30, 10.30, 1 1.30, 13.15, 15.30, 16.30, »7-30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRAMU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50 SOBOTA. 9. NOVEMBRA *j30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 fionirski tednik, 9.35 Naš plesni orkester ima nesedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami w»ma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 yn bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi ,7- albuma lahke glasbe. 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti U". 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča in Milana Ferleža, 19.50 Lahko noč, °troci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, »' .Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za nase izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 900 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 f'Voki Latinske Amerike, 14.(X) Odrasli tako — kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, ikiu' ^ ena Pet' 18.40 Portret orkestra, lfidn NaS n°d'istek- 16-15. V(xlomet melodij, 16.40 Glasbeni stereo studio: S popevkami po •Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom. 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 •Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Gioacchino "ossini: Zenitna menica, 22.55 Sobotni nočni Koncert, 23.55 Iz. slovenske poezije NEDELJA, 10. NOVEMBRA •00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: •Je gospod Šmirek deževnik.', 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi aplavz, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslu-salcil 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o Športnih dogodkih, nedeljska r£l>ortaža. humoreska tega tedna, 18.05 Radijska igra — A. Daudet: Lek prečastitega očeta f^vit-nika, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 l-ahko noč, otroci. 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 9jr,e"r'ani večer, 23.05 Literarni nokturno. m.lfi. V lučeh semaforjev Drugi program ?-10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi ■n vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 k.oi'ktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 r"mi opereta, musical, 14.(K) Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program #' 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni oogodki dneva, 23.00 Godalna kvarteta Mozarta m Beethovna. 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 11. NOVKMBRA Jj30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.06 n»an svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite Pesmico, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.15 Z nami doma in na poti, J2.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo. 14.30 Naši poslušalci ('('s'ita|o in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter-,'uc/z,,, |545 Vrtiljak. 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost. Ob lahki glasbi, 19.40 Minut«' s triom ^VgURta Stanka. 1950 Lahko noč. otroci, 20.00 i* bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert. 9~-20 Popevke /. jugoslovanskih studiev. 23.05 literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 5^ Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in "'"i i/ studia 14. 13.35 Z majhnimi zabavnimi :',"s;imh|i, m ,oo Nenavadni pogovori. 14.20 "Odala v rumu. I 1.35 Pop integral. 15.10 Obisk |)ri orkestru Bela Sandres, 16.00 Kulturni m'/.aik, 16.05 Panorama slovenskih popevk. >.40 Glasbeni stereo studio: Ti m jaz in glasba. ' lo Besede in dejanja, 17 50 Sprehodi m-ffrurnentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 '•abavni zvoki za vse retji program '•'.0;, Klasična in romantična zborovska glasba, j() I/ klavirskih podob Clauda I lehussv |a, ., '" Večer umetniške besede: Saša Miklavc, 7. ••*•> W A Mozart Simfonija At. 34 v C-6duru, * 338, 21 (Ki Ekonomska politika, 21.20 Večen EP sl Radijska igra — I. Tavčar-B. Trekman: Grajski pisar, 21.42 Zvočne kaskade. 22.20 Iz simfoničnega opusa VVillema Pijperja. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(M) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel •Jožeta Kampiča. 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, I (i.(M) Pet minut humorja. 16.05 Moj spored. 10.40 Glasbeni stereo studio: Stereo jazz. 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Johnom Stevvartom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Salzburški festival 1974, 22.25 Tri baročne sonate. 23.05 Prizori iz Španije, 23.55 Iz slovenske poezije SRK DA, 13. NOVKMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Glasba vam pripoveduje. 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, l(rT15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14/10 Naši poslušalci Čestitajo in pozdrav lj ijt: 15 $0 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Lerova Andersena, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Koncert iz našega studia, 21.40 Lepe melodije. 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Panorama sodobne svetovne lirike. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali. 13.35 S pevci jazza, 14.(X) Radijska šola za srednjo ^topnjo. 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij. 16.(X) O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio: Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu rumbe. 18.(X) Progresivna glasba. 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Dve partituri Janeza Matičiča, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski skladatelji, 21.(X) Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam opero Mati Aloisa Habe. 22.45 Pavel Šivic: Spominska oddaja ob stoletnici rojstva Arnolda Sehonberga, 23.55 Iz slovenske poezije ČKTRTKK, 14. NOVKMBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja, 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Od Škerjanca do Schunianna. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.(X) Četrtek na valu 202, 13.(X) Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra VVerner Miiller, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Otroci med seboj in med nami. 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet. 16.10 V svetu operete, 16.40 Glasbeni stereo studio: Mo/.iiik glasov in instrumentov. 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku. 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni concertino, 19.150 Sodobni literarni portret. 20.10 Iz tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Dunajski praznični tedni 1974, 21.40 Vitezslav Novak: Vihar — fantazija za soliste, zbor in orkester, op. 42. 22.55 1'aul Hinde-mith: Lndus tonalis — ciklus za klavir, 23.55 Iz slovenske poezije PETE K, 15. NOVKMBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, I0J5 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15 30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. Hi.50 Človek in zdravje. 17.20 Z letošnjega tekmovalna Petra lljiča Čajkovskega, 18.06 Ogledalo našega časa. 18.15 Signali. 19.10 Minute z Alpskim kvintetom, 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede iu zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.0(1 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu. 13.35 Iz filmov iu glasbenih revij. 14.(XI Radijska šola za nižjo stopnjo. 14.25 Glasbena medigra. 14.38 Kaleidoskop popevk. 15.10 Jazz. za mlade. 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni stereo studio: Za mladi svet. 17.10 Odmevi z gora. 17.50 S pevcem Kdvinom Fliserieni. I8.(XI Izložba popevk. 18. 10 1'artllure lahke glasbe Tretji program 19 05 Radijska igra — T. VVeisscnhorn: Dva pojeta sredi noči. 20.05 Intermezzo i/, studia, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov. 21.15 Saša ŠantcL Sonat* za violončelo in klavir. 22.15 V nočnih urah. 23.55 Iz slovenske poezi|e Kranj CENTER 8 novembra amer. barv. komedija KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO.' ob 16. uri. amer. barv. vveslem JEREMIJA JOHNSON /a Filmsko gledališče ob IN. uri, ob 20.1$ PROSLAVA PLANINSKEGA DIUSI VA KRANJ 9. novembra amer, barv komedi|a KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO.* ob 10. 18. m 20. uri. premiera franc, barv. CH krim. MAKSKJSKI K I.AN oh 22. uri K), novembra franc. barv. risani la fonta i nove basni ob 10. uri. amer. barv. komedija kaj te očka pušča samo? ob 15.. 17. in 19. uri. premiera franc. barv. vojnega vsk v redu ob21. uri 11. novembra franc. barv. krim. makskj-ski k i.an ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 8. novembra angl. barv. krim. morilec z RILLlNGtonskega trga ob 16., 18. in 20. uri 9. novembra angl. barv. prišel bo moj dan ob 16. uri 10. novembra amer. pust. tarzan in zknska leopard ob 14. in 18. uri, angl. barv. prišel bo moj dan ob Ki. uri, premiera angl. barv. kes ob 20. uri 11. novembra angl. barv. kes ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. novembra amer. barv. vvestern slepi re-volveraš ob 18. in 20. uri 9. novembra franc. barv. risani la fonta i-nove basni ob 16. uri.-amer. barv. polnočni kavboj ob 18. in 20. uri ' 10. novembra amer. barv. polnočni kavboj ob 17. in 19. uri ii. novembra danski barv. erot. jaz. ženska — 3. del ob 18. uri (ni primeren za otroke) Kamnik DOM 9. novembra ital. barv. krim. trdokozec ob 16. in 20. uri 10. novembra franc. barv. risani la fonta i nove basni ob 15. uri. ital. barv. krim. trdokozec ob 17. in 19. uri 11. novembra angl. barv. komedija dirka s Časom ob i8. in 20. uri K rvavec 9. novembra amer. pust. tarzan in zknska leopard ob 19. uri Skofja Loka SORA 8. novembra frau,c. barv. avant. obračun na karibih ob 18. in 20. uri 9. novembra amer. barv. vojni do pekla in nazaj ob 18. in 20. uri 10. novembra amer. barv. vojni do pekla in nazaj ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 8. novembra amer. barv. vojni do pekla in nazaj ob 20. uri 9. novembra nem. barv. drama ljubezen je le beseda ob 20. uri 10. novembra franc. barv. avant. obračun na karibih ob 17. in 20. uri Radovljica 8. novembra amer. barv. tarzan in deček iz džungle ob 20. uri 9. novembra amer. barv. tarzan in deček iz džungle ob 18. uri. sloarbarv. let mrtve ptice ob 20. uri 10. novembra amer. barv. črnska glasba ob 16. uri, angl. barv. krim. šakal ob 18. uri. slov. barv. let mrtve ptice ob 20. uri Jesenice RADIO 8. novembra angl. barv. groz.lj. strah v no-ci 9. novembra ital. barv. erot. komedija prepove da ni de kam e ron 10. novembra ital. barv. erot. komedija prepovedani dekameron 11. novembra franc. barv. komedija zaklad na vrhu nebotičnika Jesenice PLAVŽ 8. novembra amer. barv. vvestern kralj strojnica 9. novembra franc. barv. komedija zaklad na vrhu nebotičnika 10. novembra franc. barv. komedija zaklad na vrhu nebotičnika 11. novembra ital. barv. erot. komedija prepovedani dekameron Kranjska gora 9. novembra amer. barv. fantast. upor zapornikov 10. novembra angl. barv. groz.lj. strah v noči presernovo gledališče PONEDELJEK. 11 novembra, ob 19.30 - I. Cankar: POHUJŠANJE v DOLINI ŠENT-FLOR.IANSK1; gostovanje v Mengšu. tržni pregled JESENICE Solata 8 din, korenček 3,20 din, jabolka 3,70 do 5,50 din. pomaranče 10 din, limone 11 din, česen 27.50 din. čebula 3 din, pesa 2.50 din, ajdova moka 10,91 din, koruzna moka 3,95 do 4,53 din. jajčka 1,20 do 1.35 din. surovo maslo 46,30 din. smetana 21,24 din, klobase 43 din, skuta 12.70 din. sladko zelje 2 din, kislo zel je 4,60 din. cvetača 10 din. krompir 1,00 do 1,70din KRANJ Solata 8 do 10 din, špinača 18 din. korenček 4 do 5 din, slive 20 din, jabolka 3 do 4 din. limone 13 din. česen 24 din. čebula (i din, fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 12 din. paradižnik 7 din, žganje 30 din. kostanj 15 din, hruške 8 din, grozdje 10 din, ajdova moka 13 din. koruzna moka 4 din, jajčka 1,80 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 15 din. skuta Ki din, sladko zelje 1 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 dip. cvetača 15 din, paprika (i din, krompir 1,50 din TRŽIČ Solata 5 do 6 din. špinača 6 din, korenček 6 din. jabolka 5 do 8 din, limone 11 do 15 din, česen 20 din. čebula 1 do 5 din. fižol 12 do 14 din, pesa 5 din. kaša 13 din, paradižnik (i din, grozdje 10 din. banane 8 din, sir 14 din. fige 12 do 14 din, hruške 8 do 10 din. ajdova moka 14 din. koruzna moka 5 din. jajčka 1,5(1 do 1.60 din, surovo maslo 10 din. smetana 20 din. orehi 10 din za liter, klobase 20 din. skuta 12 din. sladko zelje 4 din. kislo zelje 6 din, paprika 8 din. krompir 1,50 do 2 din dežurni veterinarji od 8. do 15. novembra; < 'EPI 1)1'.K Bogdan, dipl. vet.. Kram. Kajuhova 23. telefon 22-991; od 15. do 22. novembra: RUS Jože, dipl. vel. Cerklje, telefon 42-015; od 22. do 28. novembra; TERAN Jane/, dipl v cl . Kranj. Valjavčeva 6. telefon 23 716 ali 21 -798; od 28. novembra do 6. decembra; BEDI NA Anion. dipl. vet. Kokrica. KetonovH 58, telefon 23-518. televizija SOBOTA, 9. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.(X) TV v šoli (Sa). 13.25 Nogomet Radnički (Kra-gujevacl : Velež — prenos (Bg). 15.15 Rokomet Borac (Banjaluka) : Partizan (Bjelovar) — prenos (Sa), 17.35 Ansambel Vilija Petriča — barvna oddaja. 18.05 Obzornik, 18.25 Disnevev svet — barvni film. 19.10 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 20.(X) Človek, ne jezi se (Zg). 20.30 Skopje 74 — festival zabavnih melodij (Sk). 21.40 Moda za vas — barvna oddaja, 21.50 TV dnevnik, 22.05 Tri zgodbe iz. Orkneva — angleški barvni film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec • 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Prijateljstvo v štirih jezikih (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa'/Zg II). 2().(X) Poglej me, nezvesta. 20.45 Bitka za Beograd — dok. oddaja, 21.30 Človek gradi, človek uničuje (Bg II) NEDELJA, 10. NOVKMBRA 9.20 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.10 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.05 Poročila, 11.10 Narava, neznana znanka — barvna oddaja (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Sa), 14.50 Prvi aplavz, 15.45 Moški zbor Ivan Cankar iz Tabora v Savinjski dolini — barvna oddaja. 16.15 Za konec tedna. 16.30 Poročila (Lj). 16.40 Košarka Bosna : Jugoplastika — prenos (Sa), 18.15 Vidocq — serijski barvni film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božič: Človek in pol — barvna TV nadaljevanka (Zg), 21.05 Urbanizacija Slovenije (Lj), 21.35 Športni pregled (Zg), 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Sa), 2().(X) Risani filmi B. Dovnikoviča, 20.20 Po sledeh Vikingov. 20.50 Trgatev — dok. film, 21.05 Zli denar — celovečerni film (Bg II) PONKDKLJEK, 11. NOVKMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.30 Madžarski TVD (Bg). 17.30 e. Majaron: V znamenju dvojčkov — 1. del, 17.50 Obzornik, 18.05 Na sedmi stezi, 18.40 Sodobni idejnopolitični tokovi in marksizem. 19.00 Odločamo, 19.10 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 S. Grochovviak: Fantje — barvna TV drama. 21.25 Sodobna oprema — barvna oddaja, 21.35 Kulturne diagonale, 22.0.r) Mozaik kratkega poročili so se V KRANJU Rozman Slavko in Miklavčič Darka, Perše Franc in Krhin Bdita, Medved Janez in Simčič Ljuba, Meglic Peter in Kebler Marjeta, Rozman Pavel in Gašperin Viktorija. Kuralt Franc in Jeraj Antonija, Stare Ivan in Vidic Ana. Oblak Leopold in Pongrac Vanda. Purgar Anton in Zvar Tilka, Likozar Milan in Kotar Marija. Papič Marjan in Onišak Vlasta. Dolenc Jane/, in Zrimšek Alenka V TRŽIČU Meglic Anton in Pance Adolfa, Mali Franc in Markelj Milena, Čuk Marijan in Ribnikar Ivana Marija umrli so V KRANJU Kalan Frančiška, roj. 1894, Vreček Frančiška, roj,. 1906. Miku/. Anton. roj. 1907, Kastclic Frančiška, roj. 1898, Ronger Ivan. roj. 1894. Tomazin Damjan, roj. 1909. Čim Žar Franc, roj. 1903. Levstik Marija.'roj. 1892. Čuk Franc, roj. 189C. Krušič Franc. roj. 1900. Zevnik Franc. roj. 1*97. Megušar Anton. roj. 1889, Majer Ana, roj. 1900. Brovel Jelena, roj. 1929, G livar Franc. roj. 1901. Mlakar Franja. roj. 1898, Zepič Jakob, roj. 1907. Grčar Antonija, roj. 1902, Ažman Teodora, roj. 1908, Mali Frančiška, roj. 1898 VTRZICU Hafner Jožef. roj. 1902. Šuštar Ivan. roj. 1924. Šinkovec Ivana, roj 1921. JanuS Ivana, roj. 1896 loterija T3 O t, •- i § 9 £ OB .* 610 60 66 8490 500 02596 65860 600 11146 94280 800 243!) 16 20420 lOOfl 091886 41 40 77 357 6727 26507 58871 00761 600 8(X) 358581 5(XM) 41317 1 "1777 2 10 \<> i i t 163937 9886L' 600 170767 05902 8(X) 06( 1907 12162 1000 548827 3 10 38 11113 600 78 87633 800 28 Z H J« 1| °2. (b "V 20 (idil StM) 50110 5000 30 60 200 600 81III IOOII .5000 5000 I0.IMK) 150.000 20 20 20 80 I 00 ono 6V rabljene STREŠNE OPEKE )V(>< m V(,('i° količino suhih ?KASTOVIH DRV. Srednja vas 50, RriJ? 6905 '"dam 300 kosov CEMENTNIH ,.' l}Al\OV 40 \ 30 x 20 po stari D:P.al>ler, Bistrica 42, Tržič 6906 novih hrastovih k) j i. Lenar j -■•••■i. ij|ui>ijauHKti - 6907 \. 'odam KONZOLNO DVIGALO. plov v oglasnem oddelku 6908 Rp!0<':i,u drobni in semenski \,,7MPI!{ [GOR. Strahinj 7. iK"> 6909 hi 'odam tri PRAŠIČE za dopita--pSv- Duh 47, Skofja Loka 6910 Mfy5eni prodam ELEKTRIČNI HK U)|< 5 KVV. Peternelj Viljem, b^a 38 pri Tržiču 6911 IV/on PEC na olje. Vidmar telc-t^lli C-/'- s'nlcdniška 31, Ki \ 'Jjlain OVČKO, 3 mesece staro, 'otnje 168 pri Gasilskem domu K&'ain 3 kub. hlkvHl Pl (Uiov Gostilna pri Jaku Križe vas vabi na specialitete na žaru. Nudimo vam pleskavico v kajmaku, čulbastijo, vešalico leskovački u.štipak, mučka-lico in ostale specialitete. Obenem vas obveščamo, da je gostilna odprta vsak dan od 8.30 do 22.30 razen torka, v sobotah in nedeljah je ples. kupim 6913 m Mihih SMHlv OIIOV. Pahni vrt 6, Gol-|, 6914 L '",l:,|o SVINJO /.a zakol uli ple-Mjj, v,'hka štajerska sorta. Čaler KhlJJV r Kokrškega odreda 26, 6915 Prodam KRAVO za zakol. Vog-Ijfi 50 6967 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČ-' KE. Šmartno 15, Cerklje 6968 Prodam 1000 kilogramov drobnega KROMPIRJA in KORUZO v storžih. Sp. Brnik 54, Cerklje 6969 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 6970 Prodam KONJA, OSEM LET STAREGA. Apno 8, Cerklje 6971 Prodam KRAVO po izbiri, BIKCA, 300 kg težkega ter SVINJO, brejo trinajst tednov. Ambrož 5, Cerklje 6972 Prodam KRAVO po izbiri. Jenko Ivan. Vasca 8. Cerklje 6973 Prodam delovnega VOLA, 500 kg težkega, vajenega vseh kmečkih del. I )ol>ovš(>k. Sidra z 6. Cerklje 6974 Prodam brejo KRAVO, dobro mlekarico. Poženk 36. Cerklje 6975 Ugodno prodam malo rabljen 80-litrski HLADILNIK EKA. Krč Peter, Galetova 7, Kokrica, Kranj 6976 Če gradite, ali nameravate graditi, imate sedaj najboljšo priložnost za nakup BETONSKEGA MEŠALCA LIPAM ioo L, enofazni po tovarniški ceni. Rok dobave 6 dni. Naročila in informacije: ELEKTROTEHNA Kranj. Prešernova 9, telefon 21-02!) 6977 Prodam nekaj kv. metrov obdelanih ost resnih DESK. Pni/ve se: Stara Loka 4. Skofja Loka 6978 Prodam ŠKOTSKE OVČARJE / rodovnikom, stare 2 meseca. Rus, Pušlal 101. Skofja Loka 6979 Po ugodni ceni prodam PEC na olje in več otroške opreme. Miloje-vič. Groharjevo naselje 12. Skofja Loka 0980 Prodam trajno žarečo PEČ KUPERBUSCH: Informacije na telefon 61310 Skofja Loka 6981 Kupim SKOBELJNI STROJ. Ponudbe z opisom in ceno poslati: Avman Albina, Luznarjeva 7, Kranj 6843 Kupim 2 KVV, rabljeno TERMO-AKUMULACIJSKO PEC. Oglasite se na tel. 60-801 6950 Kupim KOTEL za ž-ganjekuho. Vrhunc Jože, Rudno 20, Železniki 6951 Kupim diatonično HARMONIKO. Breg ob Savi 49 6952 Takoj kupim večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Vrtnarija TUŠEK, Podbrezje 6990 vozila Prodam FIAT SPORT COUPE 2300 in KUPERBUSCH štedilnik. Zalaznik Janez, Studeno 21, Železniki 6794 Prodam RENAULT 4, letnik 1967. Zg. Duplje 54 6931 ZASTAVO 750, letnik 1968, ugodno prodam. Grašič Milan, Križe 78 Prodam 2 kom novih ZIMSKIH GUM CEAT Radial 175-XL-13. Pap-ler. Bist rica 42, Tržič 6933 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 11000 km. Bergant Ivan, Podljubelj 91, Tržič 6934 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 1300. Oglasite se na telefon 23-627 od 15. do 20. ure 6935 Prodam A MI 8 v odličnem stanju. Štern Albin, Šmidova 13, Kranj, novi del Čirč 6936 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1970. Telefon 50-051 in t. 007 od 7. do 8. ure zjutraj 6937 Prodam KOMBI VVV KASON 1200. Sandulovič Stane, Zlato polje 15 a, Kranj 6938 Izredno ug preskrbeli delo. Vendar pa z delom ni bilo nič. škulj, Cimmerman in Bobi, to naj bi bili sorodniki Jankovićeve žene, so zato Jankoviču predlagali nekaj drugega. V Jugoslavijo naj bi uvozili avtomobile in jih tu prodali. Jankovič je bil brez sredstev za preživljanje, zato je to »delo« sprejel. Njegova naloga je bila preskrbeti carinske uvozne deklaracije, s katerimi je možno avtomobil uvoziti in pri nas tudi registrirati. Jankovič pa ni vedel, kako se carinska deklaracija izpolni. Zato je poprosil za sestanek v Beljaku Leopolda Dermoto, ekonomista pri carinarnici. Ta mu je kasneje, ko je doma pogledal v Uradni list, podatke po telefonu tudi sporočil. . Dermota se je na obravnavi branil, da je Jankoviču sporočil podatke o carinskih osnovah ter carinsko in davčno stopnjo, ker so to pač podatki dostopni vsakomur in bi jih na primer Jankovič lahko dobil tudi na našem konzulatu. Sodišče pa je dejanje Dermote ocenilo kot pomoč pri kaznivem dejanju. Jankovič je za uvoz avtomobilov, potreboval tudi žigosane carinske deklaracije. Dogovoril se je s carinskim nadzornikom Nikolo Mariči-čem in carinskim uslužbencem Bogdanom Stojakovičem, da mu jih bosta preskrbela. OBA ZANIKATA Maričić in Stojaković na sodišču nista priznala, da sta imela kakršen koli stik z Jankovićem. Sodišče pa je verjelo pričam in obtoženemu Jankoviču, ki je po pravici, ne da bi koga posebej »tlačil« v zadevo povedal, kako so sodelovali. Povedal je, da so bili zmenjeni, da Stojaković preskrbi prazne carinske deklaracije, Maričić pa bi nanje pritisnil potreben carinski žig. Tako naj bi Stojaković prinesel žigosat najmanj štiri carinske deklaracije, Maričić pa jih je izročil Jankovićevi ženi. Za to uslugo sta oba prejela tudi nagrado. Maričić je dobil 2000 mark, Stojaković pa 400 mark. Tudi to oba zanikata, vendar pa ju je scxlišče spoznalo za kriva kaznivega dejanja prejemanja pcxlkupnine kot uradni osebi. KUPCI NOGOMETAŠI Ko je Jankovič imel več žigosanih carinskih deklaracij, je prodaja avtomobilov stekla. Konec avgusta lani so prvikrat prestopili mejo in sicer z dvema mercedesoma in BMW 2500. Enega od mercedesov in BMW so v Ljubljani registrirali in takoj prodali. Vse je teklo kot namazano. Po tej poti so spravili v Jugoslavijo in prodali- vsega skupaj 0 dragih avtomobilov, ki so jih večinoma prodali našim nogometašem. Organizator prodaje In iskalec kupcev je bil večinoma Jankovič. Škulj in Cimmerman, ki sta bila sicer vodja skupine, sta le prepeljavala vozila preko meje kot turista, kupce pa — ko! že rečeno — je iskal Jankovič. Seveda pa se zadeva ni mogla razpletati v neskončnost. Škulj a in Jankoviča so kmalu nato aretirali, medtem ko se je Cim inennanu uspelo izmuzniti. Tudi Škulj še ni stal pred sodniki, ker je iz zagrebških zaporov pobegnil če/, mejo. Kupci teh avtomobilov pa bodo seveda morali plačati še carino, /a katero je skupina hotela ogoljufat i državo. L, M Svet šol Tekstilnega centra Kran j TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko objavlja naslednja prosta delovna mesta: računovodje učitelja praktičnih strokovnih predmetov učitelja praktičnega pouka — tkalski odsek Pogoji: 1. najmanj srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v finančno računovodskih poslih; 2. visoka strokovna izobrazba (FNT — oddelek za tekstilno tehnologijo) z nekaj let prakse v industriji; 3. srednja strokovna izobrazba — tkalski tehnik z nekaj let prakse v industriji. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z zahtevanimi dokazili na naslov: T C Kranj — TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, Cesta Staneta Žagarja 33, v 15 dneh od dneva objave. VoUajou KRANJ v naših enotah 5„ Pri nakupu pohištva vam nudimo /0 na vse razstavljeno pohištvo in poseben tovarniški popust popust za določene artikle salon pohištva veleblagovnica Globus, Kranj specializirani salon kuhinjske opreme Dekor, Kranj prodajalna Slon Žiri prodajalna Manufaktura, Gorenja vas november — mesec posebnih ugodnosti — november Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 71 £>G V Izsiljevanje prednosti V nedeljo, 3. novembra ob 21.30, se je v križišču Ceste Toneta Tomšiča i Aljaževe ceste na Jesenicah pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanj prednosti. V omenjenem križišču je z neprednostne ceste izsiljeval prednos voznik osebnega avtomobila Zdravko Zupan (roj. 1951) iz Mojstrane in p_ tem trčil v avtomobil, ki ga je po prednostni cesti vozil Milan Ljubojevi (roj. 1945) z Jesenic. V trčenju je bila ranjena sopotnica Vlasta Zupan, škod na avtomobilih pa je za 8000 din. Umrla v bolnišnici Za posledicami prometne nesreče je v ljubljanski bolnišnici v nedelj 3. novembra, zjutraj umrla Marija Veličkovič (roj. 1906) iz Kranja. Nesreča je pripetila 21. oktobra na Kidričevi cesti v Kranju. Kako reševati s helikopterjem? Včeraj seje začel v Radovljici prvi zvezni tečaj za gorske reševalce-letalce, ki ga organizirata Uprava javne varnosti iz Kranja in republiški sekretariat za notranje zadeve. Gorski reševalci iz vse Slovenije ter miličniki, sodelavci v gorskih reševalnih akcijah, se bodo na seminarju, ki bo trajal do 16. novembra, seznanili s prvinami in znanjem, ki je potrebno za uspešno sodelovanje gorskih reševalcev in helikopterja. Potreba po takšnem sodelovanju postaja nuja. Ze letos je na primer helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve sodeloval pri vsaki drugi gorski reševalni akciji v Sloveniji. -jk Predavanje o prometu V nedeljo, 10. novembra, ob 9. uri dopoldne bo v kino dvorani v Cerkljah zanimivo in poučno predavanje, ki ga organizirata komisija za varnost prometa pri svetu krajevne skupnosti Cerklje in tamkajšnje aVto-moto društvo. To bo že drugo tovrstno predavanje v letošnjem letu. Nedeljsko predavanje, ki ga bo spremljalo tudi predvajanje najnovejših promet nov vpojnih filmov, ho še posebno zanimivo spričo novih zakonskih predpisov o prometu na javnih cestah in drugih novostih v prometu. Tudi tokrat bosta predavala znana prometna strokovnjaka Volodja Tkačev in Marjan Met I jak i/. Ljubljane. Tovrstna predavanja so zelo koristna za voznike motornih vozil, pa tudi za lastnike kmetijskih strojev in dl'Uge - udeležence v prometu. Morda hi bilo prav, da hi taka predavanja organizirali tudi drugi večji centri, s čimer bi prav gotovo pripomogli, da bi bilo nesreč in človeških žrtev na naših cestah mani. :iU ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Pavle Triler Vrbenčkove mame iz Sv. Duha pri Šk. Loki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vso zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za pomoč in trud, sorodnikom in znancem, kolektivoma Gradisu in LTH, za vse izraze pismenega in ustnega sožalja in za poklonjeno cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Bračkovi za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala tudi dr. Pavlinu in strežnemu osebju zdravilišča Golnik. Hvala častiti duhovščini za spremstvo in tolažilne besede ter pevcem za lepe žalostinke. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: hčerka Tončka, sinovi Polde, Peter in Matevž z družinami, brata, sestre ter ostalo sorodstvo. ' Sv. Duh, 8. novembra 1974 OBLETNICA Danes leto dni je v najlepših letih mladosti zaradi bolezni prenehalo biti utrujeno srce, polno dobrote in ljubezni do življenja, najmlajšemu ter najdražjemu bratcu Marjanu Plestenjaku rojen 1950 Dragi Marjan, vedno si v mislih med nami. Odšla je naša sreča in v naših srcih 86 skriva tiha bolečina. Vsem tistim, ki se ga spominjate z lepo mislijo in kdaj obiščete njegov prerani grob, smo i/, srca hvaležni. Sestra Marinka IMestenjak v imenu najbližjih sorodnikov. Šut na, H. novembra 1974 Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 22. oktobra 1974, v HI. letu starosti, zapustila naša ljubljena mama, tašča, babica Dora Heller roj. Heinrichar Pokopana je na buenosaireškem pokopališču Flores, kjer počiva tudi njen ljubljeni mož Artur. Žalujoči: sin Dorjan, snaha Slavka roj. Bavčar ter vnuka Artur in Dorica Tres de Febrero 2260, Buenos Aires 2H, Argentina Kot kaže, bodo najboljši jugoslovanski smučarski tekači letošnjo sezono pru čakali dobro pripravljeni Že skoraj dva tedna namreč marljivo trenirajo na Velem polju, kjer je zapadlo približno meter snega. Dnevno pretečejo tudi po 30kilometrov. — Foto: E. Šelhaus Za boljše priprave reprezentance Prejšnji teden je bil na Jesenicah sestanek predstavnikov državne reprezentance in hokejskih delavcev Hp Jesenice. Poleg predsednika HZS tovariša Miklavčiča, sta bila na sestanku tudi zvezni kapetan Tone Franzot ter zvezni trener Miroslav Kluc. Tema razgovora je bilo boljše sodelovanje med vodstvom izbrane vrste ter jeseniškimi hokejisti. Sestanek je bil uspešen. Med drugim so se dogovorili, da bodo v reprezentanci nastopale na pripravljalnih tekmah napadalne trojke ter obrambne dvojice jeseniških hokejistov, tako kot so uigrane v moštvu Zanimiv dvoboj Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Kranj bosta šahovska kluba Kranj in Jesenice prireditelja zanimivega šahovskega dvoboja na 30 deskah v počastitev dneva republike. Dvoboj bo v nedeljo, 10. novembra, ob 9. uri v dvorani sindikalnega doma v Kranju. Oba prireditelja pričakujeta, da se bo dvoboja udeležilo veliko ljubiteljev šahovske igre. -dh večkratnih prvakov. Trener Kluc je tudi obljubil, da bo skrbno spremljal pripravljenost jeseniških kandidatov' za reprezentanco ter jim pomagal tudi z nasveti. Razpravljali pa so tudi o perečem vprašanju prostega časa za hokejiste. Kot je znano, so samoupravni organi Železarne Jesenice že drugič obvestili HZJ, da je odbor delavske kontrole sklenil, da se v letošnjem letu ne sme povečati kvota vnaprej določenih prostih dni za športne in kulturne potrebe. Kvota, ki so jo določili za potrebe naših hokejistov, znaša 3100 prostih dni. Ker pa so porabili v letošnjem letu več dni kot so predvidevali, jim bo zmanjkalo okoli 200 dni do konca letošnjega leta. Tako se bodo morali 15. decembra vrniti na delovna mesta in delati do 31. decembra. Odbor delavske kontrole se je odločil za omenjeni ukrep, s katerim ni prizadeta le reprezentanca, temveč tudi H D Jesenice, zato ker v Železarni primanjkuje delavcev ter zaradi izvajanja protiinfalcijskega programa. Hkrati je jeseniška Železarna opozorila HŽJ, da čimprej pošlje načrt končnih priprav reprezentance v mesecu marcu in število bivanja na svetovnem prvenstvu v Sapporu, ker obstoja možnost, da Železarna v naslednjem koledarskem letu ugodi zahtevam HZJ glede izrednih plačanih dopustov jeseniškim repre-zentantom, zaposlenim v tem kolektivu. D. Dragojevič LTH in Primskovo prvaka V gorenjskih nogometnih ligah za guadince in pionirje so že končali lesenski del prvenstva. V 7. kolu mladinske lige, B skupine, so se tekme končale takole: Šenčur Medvode 1:1, Korotan : Primskovo (H Preddvor : Britof 0:5, LTH : Sava 1:1. , Lestvica: LTH Sava Britof Medvode jHmskovo Šenčur Korotan Preddvor V pionirski ligi, A skupina, so se tekme zadnjega kola končale takole •'eseni,,, : Bohinj 2:1, Britof : Bled :b Šenčur : Lesce 2:9, Medvode A : ''TU 2:5 V B skupini pionirjev so bili doseženi naslednji rezultati v zadnjem kolu jesenskega dela: Preddvor : Korotan 5:2, Naklo : Triglav 1:0, Medvode : Primskovo 0:5, Pod brez je : Tržič 0:3. 7 5 2 0 23: 8 12 7 5 11 35: 3 11 7 4 12 20:11 9 7 3 2 2 12: 9 7 3 1 3 19:21 7 2 14 24:24 7 10 0 10:35 7 0 0 7 10:42 Lest vica: Primskovo Tržič Naklo Sava Preddvor Triglav Podhrezje Korotan izven konkurence Medvode B 7 7 0 0 41: 3 14 7 0 0 1 21: 5 12 7 3 2 2 14:11 8 7 3 1 3 15: 8 7 7 3 0 4 14:20 0 7 2 1 4 14:11 5 7 1 2 4 11:18 4 7 0 0 7 9 0 18 5:53 5:41 1 . Lestvica: LTH 'Jesenice Alples Ble«| Brit,,I Bohinj Lesc,. Šenčur Medvode 9 6 9 6 9 5 1 9 4 1 9 3 2 9 1 0 9 3 0 9 3 0 9 0 0 0 3 22:12 0 3 1S:11 1 3 33:10 18:18 30:11 17:22 22:17 16:44 5:33 12 11 9 8 8 (i 6 0 V članski ligi I. razreda so se tekme v 9. kolu končale takole: Trhoje : Alpina 2:3. Lesce B : Bet ere 4:1, Plamen : (Irintovec 0:0, Kondor : Zbilje 3:2, Kokrica : Sava B 2:4, Podhrezje : Filmarji 3:3; 10. kolo: Alpina : Kokrica 2:0 (prekinjeno), Filmarji : Sava B 4:6, Zbilje : Trboje 5:2, Grintovec : Kondor 0:3, Keteče : Plamen 0:1, Podhrezje : Lesce B 4:1. V vodstvu je Alpina s 11 točkami pred Filmarji z 1 1 in Trbojami z H) točkami. B.Novak Evropsko prvenstvo kegljačev na ledu v Kr. gori 0r i gnnizaci jski komite, ki prijavlja organizacijo jubilejnega, 25. p'i opskega prvenstva kcgljačev na v Kranjski gori, se je že dvakrat s,'stal. Pogovorili so se predvsem o !),)soiie/nih nalogah članov komite-|;(' ';»ko da bo prvenstvo, ki bo 18. in januarja prihodnjega letel v 5'anjski gori za Gmajnico ali za •'asn,, _ v s|a|,jn vremenskih raz-^eiah pa na igrišču na Jesenicah — Kiu najbolje potekalo. . kegljanje na ledu je zelo razv ilo I, 1 popularno v Nemčiji, Švici. Italiji II, 1 Avstriji, zadnja leta tudi pri nas. s,\ tako kaže. da so se za to ^mimivo športno panogo začeli '•**>> i m.»11 i udi že v zahodnih .^"•lali, v Skandinaviji in v Ameriki !n .pričakujejo, da bo v naslednjih 'h na prvenstvih tudi več keglja-t>v iz i z vem-v ropskih dežel Naši kegljači na ledu so v evropskem merilu že dosegli dobre rezultate tako ekipno kol posamezno, v tej panogi smo pred leti imeli tudi že evropskega prvaka. I). S. Sindikalna tekmovanja Pfi občinskem svetu zveze sindikatov na Jesenich so se domenili, da bodo I 1. novembra organizirali občinsko sindikalno prvenstvo v šahu v Šahovskem domu na Jesenicah. 15. novembra bodo v strelskem domu pod Me/akljo organizirali občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju, naslednjega dne, 10. novembra, pa prvenstvo v kegljali ju na asfalt II, D.S Občni zbor žirovskih šahistov Žirovski šahisti so imeli pred nedavnim občni zbor. Na njem so sklenili, da se združijo vsi šahisti v kraju v enoten klub: šahovski klub Alpina. Izvoljen je bil nov 7-čianski upravni in 3-članski nadzorni odbor. Novi predsednik kluba je Milan Oblak. Na občnem zboru je bil sestavljen tudi načrt dela kluba. Žirovski šahisti nameravajo vsak mesec pripraviti po en brzopotezni turnir, v prihodnjih dneh pa se začenja turnir za člane in mladince za prvaka Žirov. ki bo trajal vso zimo. Kkipa Alpine bo tudi letos igrala na ekipnem prvenstvu Gorenjske ter sodelovala na raznih medobčinskih tekmovanjih ter na usnjariadi. -jg Roblek in Zorko mojstrska kandidata Na šahovskem turnirju prvokate-gornikov Gorenjske v Radovljici je zmagal Kdo Roblek. član šahovskega društva Lesce in tako osvojil naslov mojstrskega kandidata. Poleg Robleka pa je naslov mojstrskega kandidata osvojil tudi Branko Zorko. član šahovskega društva Jesenice. Na pravkar končanem slovenskem prvenstvu v Šmarjeških toplicah se je namreč med 10 udeleženci uvrstil na 7. do 8.:mesto. Rezultati šahovskega turnirja prvokategornikov v Radovljici pa so: 1. Roblek 8 točk, 2.—3. Kaše in Zorko 7,5, 4. Harinski 7. 5.—0. Sterle in Berovič 5,5, 7.—9. Mali, Krnic ar in Matjašič 5, 10.—11. Paunov in Prestrl 3,5 in 12. Ciuha 3 točke. A. Ž. Kranjska gora v Italiji Hokejisti Kranjske gore so dobili zelo ugodno ponudbo za tridnevno gostovanje v Italiji ob koncu tedna. Ker pa bi morali odigrati v soboto prvenstveno tekmo B skupine državnega prvenstva z moštvom Triglava, so zaprosili kranjske hokejiste ter odgovorne na HZJ, da bi tekmo, Kranjska gora : Triglav preložili na poznejši termin. Ob začetku tega tedna je na Jesenice prispel pristanek za preložitev tekme in tako so hokejisti Kranjske gore v četrtek odpotovali v Italijo, kjer se bodo pomerili s tremi tamkajšnjimi ekipami. Najprej bodo igrali z moštvom Brunico, zatem z ekipo Auronzo, nazadnje pa še s prvoligašem Alleghe, čigar trener in igralec je Jeseničan Viktor Tišler. D. Dragojevič Skakalnica v Mojstrani Mojstrana postaja iz leta v leto bolj priljubljeno zimsko-športno središče. Poleg sedanje vlečnice in naravnega drsališča nameravajo še do letošnje zime zgraditi 35-metrsko skakalnico, na kateri bodo predvsem prišli na račun skakalci-začet niki. Odbor za izgradnjo skakalnice dela z veliko vnemo, nepričakovano pa je prišlo do zapleta zaradi zemljišča, na katerem bo stala skakalnica. Odbor si prizadeva problem čimprej rešiti, ker bodo sicer gradnjo morali preložiti na prihodnje leto. Denar za skakalnico bodo prispevali Turistično društvo, krajevna skupnost in druge organizacije, z delom pa bodo pomagali tudi prebivalci kraja. J. R. Planika : Iskra 7:7 V nadaljevanju sindikalnega prvenstva v vaterpolu je vodilna Prosveta brez težav odpravila Obrtnike, medtem ko sta bili srečanji Planika : Iskra ter [kos : Tekstil-indllK-IBl enakovredni, saj so se oboji razšli z remijem. Izidi: Prosveta : Obrtniki 5:0, Planika : Iskra 7:7. Ikos : Testil- indiis-IBl 4:1. Pri Zavodu za turizem na Bledu so pred nedavnim ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev Golf kluba Bled. Odbor vabi vse, ki bi radi postali člani kluba* in so vešči te igre ali pa se je želijo naučiti, da se čimprej prijavijo iniciativnemu odboru na naslov: Zavod za turizem Bled, Iniciativni odbor za ustanovitev Golf kluba Bled. Ustanovna skupščina kluba bo še ta mesec, — A. Ž. Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1974 Startali smo za 19. zaporedno izbiro najboljšega športnika Gorenjske ter šestič za najuspešnejšo gorenjsko ekipo. Prepričani smo, da boste tudi letos na naše uredništvo Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom Športno uredništvo, najkasneje do 20. novembra poslali svoje predloge. Po preštetju glasov bomo namreč za dan republike dobili najboljšega športnika oziroma najboljšo ekipo Gorenjske. Glasovalni listek Najboljši gorenjski športnik 1974 Imein priimek panoga 1................:.............................................................................................................. 2............................................................................................................................... 3.......................................................;....................................................................... 4............................................................................................................................... 5............................................................................................................................... 6............................................................................................................................... 7............................................................................................................................... 8......................:........................................................................................................ 9.............................................................................................................................. 10..............-................................................................................................................. Najboljša gorenjska ekipa 1974 Klub panoga i................................................................................................................................. 2................................................................................................................................. 3................................................................................................................................. 4................................................................................................................................. 5...................»............................................................................................................. Listek izpolnil Ime in priimek....................................... Naslov ..........................................t........... Lestvica: Prosveta I sk ra Obrtniki Ikos Tekstili ndus Planika 35: 8 43:35 28:33 22:35 4: 4 23:40 12 8 6 4 1 1 Na listi strelcev še naprei vodi Bevc (Iskra) z IH goli pred Pod ve r-ščkoin (Ikos) 10. Marinčkom (Iskra), ('hvataloin (Prosveta) oba po 10 ter Mohoiičem (Obrtniki) 9. Pari prihodnjega kola: (ponedeljek ob 20. uri): Ikos : Planika. Prosveta : Iskra, Obrtniki : Tekst il-indus-IBI. -dh Prvi poraz Triglava V prestavljenem prvem kolu v I. zvezni hokejski ligi skupine B so prvi poraz doživeli hokejisti kranjskega Triglava. Kranjska gora pa je visoko premagala Zagrebško Mladost. CELJK : TRIGLAV 6:2 Celje, ZHL B Celje : Triglav 0:2 (1:0, 2:1. 3:1), drsališče v Mestnem parku, gledalcev 500, sodnika Vister (Jesenice), Grgec (Zagreb). Strelci za Triglav: Sajovic, Gros po 1. V enakovredni igri sta obe moštvi v prvih dveh tretjinah prika- Jeseniški sankači pred sezono Štirje jeseniški člani Sankaškega >a so pred letošnjo sezono treni-med drugim tudi na Koroškem, imor jih je povabila Koroška san-kaška zveza. Trenirali so zelo intenzivno skupaj z avstrijskimi sankači in si nabrali precej izkušenj in kondicije za sezono, ki je pred vrati. Trenirali so oh Baškem jezeru. I). S. zali dober hokej. V tretji so bili boljši domačini, ki so s pametno igro Kranjčanom zadali prvi letošnji poraz. KRANJSKA GORA : MLADOST 15:0 Jesenice, ZHL B Kranjska gora : Mladost 15:0 (5:0, 5:0, 5:0), dvorana pod Mežakljo, gledalcev 500, sodnika K rise h, Rcpina (oba Ljubljana). Strelci za Kranjsko goro: Klemene 5, Hiti 3, Medved, Razinger po 2, Pavlic, Češnjak, Brlisk po 1. Gostje se niso mogli upirati razigranim domačinom, ki so s preudarno igro kot za šalo zabijali gole. Lestvica: Kr. gora Celje Tivoli Triglav Mladost INA 44: 5 33:11 47:15 17:14 6:53 3:52 kitili rali k Pari prihodnjega kola: Medve-i ščak : Jesenice, Olimpija : Slavija, Kranjska gora : Triglav, Mladost INA, Tivoli : Celje. -dh 19 Petek y 8. novembra 1974 V vseh občinah gorenjske regije se intenzivno pripravljajo na ustanovitev' samoupravnih interesnih skupnosti ter na volitve v njihove organe. Razpravljajo o osnovnih političnih izhodiščih za konstituiranje, se dogovarjajo in obravnavajo nekatera še nejasna vprašanja delegatskih razmerij in vprašanja prave vsebine sa m o u p ra vnih interesnih skupnosti, o programih in financiranju. Pri vsem tem si prizadevajo, da bi sestavili take programe, v katerih bi resnično upoštevali vse možnosti in potrebe. Tudi v jeseniški občini se na konstituiranje in na volitve temeljito pripravljajo. Ker so se že dogovorili, da bodo izvedli volitve od 5. do 8. „decembra, so sklicali v Gozd Martuljku seminar, ki so se ga udeležili poleg predsednikov iniciativnih odborov tudi predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij. Seminar so organizirali na pobudo posebne delovne skupine, ki v občini skrbi za uresničevanje ustave. Trije udeleženci seminarja so na kratko spregovorili o tem, kaj lahko pričakujemo v prihodnje od raziskovalne skupnosti, kakšni bodo novi odnosi, delitev dela in pomen temeljne telesno kulturne skupnosti in kaj je zasnovala samoupravna stanovanjska nove ustave je bila tudi telesni kulturi dana temeljna vsebinska usmeritev. Telesna kultura je zares postala pravica in dolžnost slehernega delavca. Njena temeljna naloga je poskrbeti za množično udej-stvo vanje vseh. V telesni kulturi se odslej pogovarjamo na samoupravnem principu in le tako bomo telesni kulturi zagotovili hitrejši razvoj, saj je njen program dela usklajen z željami in resničnimi potrebami. Celotna telesna kultura je zasnovana tako, da se problemi rešujejo sistematično*. Z novo interesno skupnostjo smo odpravili marsikatere nepravilnosti in se s pričakovanji boljših uspehov na področju temeljne telesne skupnosti vključujemo v sistem skupne porabe.« Inž. Miran Gabrovšek, vodja raziskovalnega oddelka jeseniške Železarne: »Prav gotovo zavzema med družbenimi dejavnostmi raziskovalna dejavnost svoje posebno mesto, saj daje pobude za napredek družbe in gospodarstva. Kljub uspehom, ki jih je dosegla naša raziskovalna dejavnost, pa smo še daleč za razvitim svetom predvsem zaradi tega. ker se naši napori drobijo, ponekod je čutiti veliko zaprtost raziskovalne dejavnosti pred strokovno javnostjo in pred družbenimi potrebami. Prav v samoupravni interesni skupnosti hi na raziskovalnem področju s pametnimi programi in delitvijo dela, z uskladitvijo širših družbenih interesov in želja s trenutnimi možnostmi lahko zagotovili, da bi raziskovalno delo veliko pripomoglo, k napredku družbe. Pravilen odnos med porabniki in raziskovalci bo omogočil, da bodo sredstva, zbrana po samoupravnem sporazumu koristno naložena in oplojena, saj se bodo potem ponovno vračala v raziskovalno sfero. Prav zaradi tega naj bi v gorenjski regiji formirali regionalno konferenco delegacij in s tem zagotovili sodelovanje različnih panog od kov insko-pre-delovalne industrije do elek-1 ro gospodarst v a« Frane Taler, predsednik temeljne telesno kulturne skupnosti: »7 uveljavljal)jem Štefan Kodi, področje stanovanjske usmeritve: »Pomen samoupravne stanovanjske skupnosti je v tem, da-se združujejo interesi delovnih ljudi, ki z lastnim delom in družbenimi sredstvi ustvarjajo sredstva za graditev stanovanj in interesi porabnikov oziroma nosilcev stanovanjski' pravice ter vseh tistih, ki so dolžni zagotoviti ljudem primerne stanovanjske razmere. Stanovanjsko skupnost sestavljajo trije interesi: graditev stanovanj, gospodarjenje z obstoječim skladom v družbeni lastnini ter interesi nosilcev stanovanjske pravice z nižjimi OD in organizacije, ki po zakonu združujejo sredstva za družbeno stanovanjsko pomoč. Socialno šibkim je treba zagotoviti primerne stanovanjske razmere. Zaradi precej razvejanega sistema interesov, ki nastajajo v stanovanjskem gospodarstvu samoupravna stanovanjska skupnost zahteva dosledno aktivnost in sodelovanji', saj gre za taka vprašanja, ki so bila do sedaj dokaj zapostav I jena". Vsa sredstvu, ki jih de lovni ljudje izločajo, moramo kar na jsmol i ne |e uporabljali tako, da odpravimo precejšen primanjkljaj stanovanj v družbeni lasi nini.« I) S. Kaj bo s Park hotelom? To vprašanje že nekaj časa visi nad organizacijo združenega dela Viator — TOZD hoteli Bled, nad blejsko krajevno skupnostjo in številnimi drugimi družbenopolitičnimi in turističnimi delavci v radovljiški občini. Zakaj? 20. septembra letos so Park hotel na Bledu zaprli, da bi pripravili vse potrebno za rušitev, ki je bila predvidena za 1. oktober. Na prostoru, kjer je sedanji Park hotel, naj bi namreč v prihodnjih dveh do treh letih zrasel nov hotel. Ljubljanska banka je že odobrila 110 milijonov novih dinarjev posojila, 14 temeljnih organizacij združenega dela podjetja Viator pa je sklenilo, da bo za gradnjo prispevalo 30 milijonov novih dinarjev. Priprave v Park hotelu oziroma v Viatorjevih hotelih na Bledu pa so se začele že pred petimi leti. Od takrat do danes je ta blejski kolektiv vložil v raziskave, načrte, v kadre in za druga pripravljalna dela 6 milijonov novih dinarjev. Kazalo je, da bo vse potekalo po programu, ko je v začetku oktobra letos Inštitut Jožef Štefan izdal pismeno mnenje, ki se nanaša na varstvo okolja. Iz mnenja oziroma presoje investicijskega programa za Park hotel Nov vrtec V četrtek so v Medvodah odprli nov oddelek vzgojno varstvenega zavoda, ki je sprejel 45 predšolskih otrok. Oddelek je v stolpnici v novem stanovanjskem naselju. Ureditev je veljala 470.000 dinarjev. Denar zanjo so prispevale delovne organizacije iz Medvod, TIS in sklad za otroško varstvo. -fr Bled je razvidno, da se mora lokacija novega hotela Park prenesti izven ekološkega okvira jezera. Strokovnjaki namreč menijo, da bi novi hotel na sedanji lok aciji v prihodnje močno vplival na onesnaževanje jezera in da bi, poenostavljeno rečeno, kvaril sedanjo objezersko panoramo. Nadalje strokovnjaki menijo, da tudi sedanji hotelski in drugi objekti ne sodijo v ta prostor. Inštitut za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki poudarja, da ugovor v tem primeru ni naslovljen na investitorja (Viator), pač pa gre za ugovor in pomisleke proti konceptu urbanističnega načrta, ki ga je radovljiška občinska skupščina sprejela pred približno dvema letoma. Zaradi tega ugovora pa Ljubljanska banka do nadaljnjega odklanja podpis kreditne pogodbe oziroma ne dovoli uporabljati že odobrenega posojila za gradnjo novega Park hotela. Z drugimi besedami to pomeni, da po mnenju strokovnjakov urbanistični načrt Bleda ne ustreza. Tako občinska skupščina -kot kolektiv Viatorja ter družbenopolitični in turistični delavci na Bledu so bili presenečeni, ko so izvedeli za takšno stališče. Ugotavljajo namreč, da je bil urbanistični načrt Bleda sprejet v skladu z veljavnimi predpisi in da takrat nanj ni bilo pripomb. Po drugi strani pa je iz načrtov za novi hotel razvidno, da so upoštevani vsi ukrepi, da jezero ne bi bilo onesnaženo, saj so zaradi gradnje hotela predvidena obsežna dela tudi na tako imenovani komunalni infrastrukturi. Delegati občinske skupščine so bili s sedanjim stanjem seznanjeni že na zadnji seji skupščine. Prav tako so bili o tem obvešče- ni na zadnji seji občinske konference zveze komunistov Radovljica in člani občinske konference socialistične zveze. Povsod so se zavzeli, da je treba sporno vprašanje čimprej rešiti, ker gre sedanje mrtvo stanje (Park hotel je zaprt in pripravljen za rušitev) samo na škodo investitorja. Izračuni namreč kažejo, da hoteli Viator na Bledu z vsakim mesecem zakasnitve izgubljajo 1,5 do 2 milijona novih dinarjev. A. Žalar Višje kmečke pokojnine V sredo se je sestala v Ljubljani skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, ki je sklenila od 1. julija letos dalje povečati kmečke pokojnine za 20 odstotkov. Kmečke pokojnine so se tako povečale od sedanjih 250 na 300 dinarjev. S takim povišanjem so soglašali tudi zbori republiške skupščine. V Sloveniji sedaj prejema pokojnino blizu 28.000 kmetov, med katerimi je 3016 kmetov-borcev. Pri skupnosti starostnega zavarova- nja kmetov računajo, da se bo do konca letošnjega leta število uživalcev kmečkih pokojnin povečalo za okrog 1000. Na sredini skupščini so, tudi ugotovili, da kmečki zavarovanci v redu plačujejo v sklad pokojninskega zavarovanja, medtem ko za republiko in občine tega ne moremo trditi. Pričakujejo, da bo republika do konca leta obveznosti poravnala, medtem ko bo pri vplačilu občin več problemov. -j k V Dražgošah še bolj svečano Še dobra dva meseca nas ločita od tradicionalne spominske zimsko športne manifestacije »Po stezah partizanske -Jelovice« v Dražgošah in drugih gorenjskih krajih. Pripravljalni odbor, ki ga je na eni zadnjih sej imenovala škofjeloška občinska skupščina, je že začel delati. Pred dnevi je bil sestavljen okvirni program prireditve, Prireditev, tokrat bo že osemnajstič, je posvečena 30-letnici osvoboditve in 33-let-nici legendarne dražgoške bitke. Sankači, alpski smučarji, tekači, skakalci in biatlonci bodo merili med seboj moči v Kropi, Poljanah, Dražgošah, na Rudnem in Lancovem. Poleg tega bodo iz več gorenjskih krajev krenili na pohode v Dražgoše pionirji, mladinci, pripadniki teritorialnih enot in drugi. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da bo v soboto, 11. januarja, dopoldne na progi Kamnitnik—Crngrob v bližini Škofje Loke prvič tudi tekmovanje v biatlonu z mednarodno udeležbo. Osrednja proslava pod nazivom »Svobodna Jelovica 1975« bo v Dražgošah v nedeljo, VI. januarja. Vsi doslej zbrani podatki kažejo, da ,bo letošnja prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« še bolj množična in kvalitetna od dosedanjih. V času osrednje proslave v Dražgošah naj bi bila tudi svečanost ob' postav it vi temeljnega kamna za spomenik Cankarjevemu bataljonu in legendarni dražgoški bitki. -jg KONCERT AVSKNIKOV X,\ IU BII.FI — Toliko obiskovalcev, kot /ih /e hi/o v torek popoldne in zvečer e fes/irn/iii dvorani na Bledu, že :lepa ni bilo. Tokrat /e namreč na :ukl/učni slovesnosti ob letošnji 20. obletnici trgovskega podjetja Murka Lesce nastopil ansambel Avseniki. Sicer /xi /e bila celotna prireditev v :iianien/u /iibi/e/ev. 1'o/eg Murke namreč /e/os praznuje 20. obletnico uspešnega de/ovan/a tudi ansambel Avseniki. l's/)cšcn koncert, v ka tereni so nastopili tudi novi pevci v ansamblu, so s kra/ši/u kulturnim programom popestrili tudi člani kolektiva Murke. Pa:cn tega /e ob te/ priliki ritdovf/išku kulturna sku/uios/ ansamblu Avseniki pode lila Linhartovo priznanje. Slavku Avseniku ga /e i:roči/ />re in taieM utišam b/u še veliko (fspeilor v /irihodn/e. Slika desno: Nova pevska :ascdba i ansamblu — Kinu l'iodnih\ Alfi Ni pit1 m lolica Srete /e na obeh torkovih /,<»/;< <•//// neka/kial /ložcfu buren a/ilav:. — A. Ž. — Po/o: F. Perdan