Posamezna številka 1 K. PoStnlna plačana v gotovini. Štev. 118. V MM v četrtek, dne 27. mola 1920. Leto XLVD1. • SLOVENEC« velja M polti na na strani Jngo- slavij« Is t LJubljani1: m celo isto naprej. K 180»— sa pol leta „ .. „ KK-m četrt lata „ .. H 43"— sa aa mesec „ . . „ 15"— talsozamstro celoletno S £HK B Sobotna izdaja: es Zaoelo leto . . K 30-_ n toosemstro« « * . „ 35-— i Inserati: Eaostotpna petttrrsta (48 mm itroka ti 3 mm visoka ali n}« prostor) ca Boksat . . • po K 4" 51 ■redni razgtael, poslana tW. . . . , po K 8'—« Trt večjem naročita popust. Kajmtnjfcl oglas S 9/0 mm K1«. Izhaja vsak dan Isvzemii po. oaieljek ta daa po ptasalkn, ob 5. nri zjutraj. I HT Uredništvo Je v Kopitarjevi alloi štev. 6/IH. I Bekeplsi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne I sprejemajo. Čredo, telet itv. 50, sprem štv. 328. Političen list za slovenski naro d ■ Uprava je v Kopitarjev! si.fl. — Račun poStne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnina in it 349 za oglase, vrstr. ia Sefike 24.797, ogc. 26.511, bosn.-hero, 7563. Politična zrelost. . Osvoboditev in ujedinjenje je gotovo lOctJoaJen mejnik v naši zgodovini. Za uso-ido narodov pa niso odločilni samo taki veliki mejniki, ki jih šteje zgodovina vsakega tnaroda. Kulturni zgodovinar slika mejnike samo kot trenutke in polaga večjo važnost na pripravo, na vse činitelje in vzroke, ki jih povzročijo in na dobo neposredno za lojimi. Todi največji momenti narodom nc koristijo, če jih ne znajo porabiti. (Velikokrat se je že povedalo, da si Jugoslovani zlasti slovenski in hrvaški del, nismo pravzaprav zaslužili velikega momenta našega ujcdinjcnja, da nam je lastna državnost padla takorekoč nezaslužena v naročje. Kaj bodo rekli nekoč zgodovinarji o jttaši prvi dobi po ujedinjenju? Minili so prvi trenutki opravičljivega (rsudburjenja in čas bi bilo začeti z mirnim solidnim delom, da ustvarimo trdno pod-(lago za obstoj naše države. Kaj smo storili do sedaj?. Naše narodno predstavništvo se ni izkazalo. Edina tolažba je, da sedanje predstavništvo ni izvoljeno od ljudstva, da je Samo surogat v sili. Kaj je storilo ljudstvo samo? Zgodovina bo beležila v tem oziru železničarski Štrajk kot dokument nezrelosti. V naše bpravičenje bo povedala, da je to nezrelost pokazal samo neznaten del rtašega ljud-Sfcra, zapeljan po tujih vzgledih, voden od tolemeatov, ki jih je pokvarila vojna, da Se večina ljudstva, zlasti naše zdravo kmečko ljudstvo brez premišljanja nezreli poskus obsodilo in da je poskus našel na ministrskem sedežu pravega moža .., In predstavniki javnega mnenja? Dolgo časa frazasti, prazni članki o ujedinjenju potem tisto za Slovence tipično samoponi-zevalno zatajevanje slovenske kulturne posebnosti. Zlasti dnevnik, ki hoče veljati kot jglasilo slovenske inteligence je pisalo o slovenskem jeziku in naši kulturni posebnosti, kot bi se sramovali, da nismo prišli V bratsko družbo tudi kot kulturni berači. Res škoda, da ne moremo vreči takoj svojega književnega jezika in svoje literature iv Letijo. Nova doba — nove oblike, vsebina: ostane ista. »Entschuldigen, Majestat aus Krain« smo prevedli v jugoslovanšči-oo, Oprostite, gospodo, odmah čemo se posibiti.« Samo o tem je še govor, ali danes ali jutri. Kulturni delavci sami pri tem sramežljivo molče, da jih ne bi osumili zvez s klerikalci ali celo s Šušteršičijanci, samo na skrivaj doma se kateri izmed njih prime za glavo. Praktiki si mislijo, samo pri miru nas pustite, samo se bo boljše uredilo, bomo že sami našli pota, da bi se le nesrečni politiki ne vmešavali v stvari, ki gh ne razumejo. Med ljudstvom pa tiho LISTEK. (JoS. LavtiŽar; V Rožia na Koroškem. i, Toliko se piše o lepih koroških po-krajinah, ki bodo pripadle Jugoslaviji, da je vzdignilo tudi mene v Rož na Koroškem. Z veseljem sem v tridnevnem potovanju ogledoval te kraje m z veseljem poročam o njih. Ker se je potovanje vršilo večinoma z »apostolskimi nogami«, so se omenjene pokrajine toliko bolj utisnile spominu. Ko sem prispel iz gorenjskih Rateč na Vrh naših Karavank, ki stojijo med Savsko in Ziljsko dolino, so bile gore brez megla, kar je pomenjalo lepo vreme. Na mogočnem hrbtišču Dobrača se je videla Marijina cerkev kot majhna pičica. Nad njo so veslali beli oblaki, pomikajoči se od severa proti jugu. Zopet znamenje ugodnega vremena. Pot me je pripeljala ob severni strani Karavank navzdol v Ziljsko dolino. Podrtija nad trgom Podklošter (Arnoldstein) nas spominja mogočne zgradbe iz davno preteklih časov. Tu jc bil nekdaj velik benediktinski samostan. Stara pisma poročajo, da je stal opat pri oknu in gledal tja raste odpor, nezavedno sc poraja in veča občutek, da ne gre prav. Žurnalistično pretiravanje je slaba pedagogika. Politične stranke in strančice pa dokumentirajo svoj obstoj po neštetokrat obsojeni predvojni metodi. Strančice, ki nezrele uhajajo iz materinskega liberalnega okrilja molijo svoj od matere podedvani fetiš, ki se mu pravi zabavljanje na župnike in kaplane. Očka »Narod« pod dr- Tavčarjevim vodstvom sem in tja malo pobrunda in pogodrnja nad negodno zlo obetajočo deco. Socialistično časopisje je slabo razpoloženo, popustilo je probleme lastnih vrst in debatira z našimi listi po slavnem vzorcu debate, ali je postriženo ali poko-šeno, kot dodatek nameče nekoliko ocvirkov nedostojnosti, in blaginja je rešena. Medtem zbira VLS vrste poštenega ljudstva pod svojo zastavo in izvršuje korak za korakom, kolikor razmere dopuščajo, praktično politično in gospodarsko delo. Pomilovalno zre na vrtoglavce na desni in levi in na plašljive konzervativcc nazaj. Njena načela in meja možnosti so ji merilo. Dr. Ig. Rutar: Zastopanje nalih interesov u likvidaciji z bivšo filvstrijo. L i S prevratom leta 1918 je bivša Avstrija izdihnila svojo dušo kot državno-pravni subjekt, ostala pa jc po nji ogromna zapuščina v aktivih in pasivih. Kot skrbna mati avstrijskih Nemcev in nezaupljiva mačeha vsem drugim narodnostim v državi, je svoje premično premoženje kopičila predvsem v svojem centru na Dunaju, med vojno je bila naravnost prisiljena določiti Dunaj zaradi njegove lege za zbirališče in zlagališče zlasti vsega vojnega materijala, v katerega se je tekom vojne naložila velika množina narodnega premoženja vseh narodov bivše države. Iz premičnin obstoječa aktivna zapuščina se je torej ob prevratu nahajala v prvi vrsti na Dunaju. Vse iz bivše Avstrije nastale nove narodne države so si bile tega popolnoma v svesti. Najbližji dedič je bila Nemška Avstrija, na katere ozemlju je obležala ta zapuščina in katera je prejšnje centralnc urade Avstrije enostavno preobrazila v svoje urade. Bilo se je bati, da se ona sama polasti ali pa prikrije to aktivno zapuščino. Da si zasigurajo svoj delež in svojo kontrolo pri delitvi te brezdvomno največje aktivne postojanke, so vse doto nastale države imenovale posebne likvidacijske komisije na Dunaju, katerim so dodelile potreben uradniški aparat, da jih je zasto- čez Ziljo na Dobrač. Kar se je začelo podirati gorovje. Skale so se valile v dolino in zasule več vasi. To se je zgodilo ob tistem silovitem potresu leta 1348. V železniškem vozu iz Podkloštra do Beljaka sem imel mešano tovarišijo. Živahen pogovor se je razvil med gosposko družbo, sestoječo iz štirih oseb. Peljala se je samo do Brnice, Iz pogovora sem vjel na ušesa, kako lepo je Baško jezero, dobro uro oddaljeno od Brnice, Najbolj navdušena zanj je bila mlada gospica z jako razvito domišljijo. Pravila je, da jc jezero smaragdno-zelene barve, da se vzdi-guje na sredini vode diven otok, da je ves okraj romantičen itd. »Toda pomisli dragica« —. ji je segel v besedo star gospod, menda njen oče — »pomisli Dragica, da bo to jezero skoro gotovo pripadlo Jugoslaviji.« Iz Beljaka sem se peljal še par postaj naprej in izstopil v Lipi, Tu sc je začela pešhoja. Najraje bi bil šel na bližnji hrib, raz kateri se blišči župnijska cerkev sv. Jurija (Stemberg), toda držati sem se moral načrta in oditi v Rožno dolino. Ko slišiš to lepo ime, ne misli, da je kar vsa dolina posuta s cvetlicami in da tc obdaja, kamor prideš, sama vonjava, Rože, ki jih je tudi tukaj dovolj, nimajo nobenega vpliva na ime. Prvotna beseda, ki se čita v pergamentnih listinah, je Rase. Tako so se zvali vitezi, nekdanji gospo« pal in vršil kontrolo po vseK centralnih" uradih. Čehi so imeli okrog 400, Poljaki, Italijani in Rumuni po kakih 200 personala v teh komisijah, naša država začetkoma 28, katero število se je pa v kratkem skrčilo- Nemška Avstrija je pod pritiskom en-tente morala pristati na to in je imenovala tudi svojega zastopnika, S pooblastilom posameznih držav izkazani zastopniki so tvorili mednarodno likvidacijsko komisijo, za vsako likvidujoče mimsterstvo pa se je organiziral iz uradnikov posameznih držav poseben likvidujoči kolegij. Tako se je organizirala med narodnimi državami nastalimi iz bivše Avstrije medsebojna sporazumna likvidacija. Glavni predmet tc likvidacije je tvorila razdelitev blaga in materijalij med posamezne države in nakazovanje in izplačevanje tekočih terjatev do bivšega erarja, dokler je bilo kaj denarnih sredstev. Različnega blaga in zlasti vojnega materijala je bilo naložnega v dunajskih skladiščih na milijarde vrednosti. Razdelilo se je n. pr. več tisoč avtomobilov, železniški park, za vojaštvo pripravljena obleka in obutev (Poljaki so enkrat dobili okrog pol milijona parov škornjev p 59 K), usnje itd- Na Dunaju je bil vojaški arzenal in vse takozva-ne »centrale« za najrazličnejše blago. Čehi so vzeli s seboj iz vseh svojih pisaren pri ministerstvih celo sobno opravo. Na Dunaju so ostale glavne državne blagajne. Li-kvidujoča ministerstva so izplačevala terjatve upnikom bivšega erarja, dokler je bilo denarja. Teh izp'ačil so bili deležni v prvi vrsti upniki iz Nemške Avstrije in deloma t'idi Čehi, ki so takoj prezentirali svoje račune, pri nas so medtem razna poverjeništva tekmovala v zbiranju papirnatih prijav takih terjatev. Mednarodna likvidacijska komisija je sklepala samo soglasno. Ako je ugovarjal le zastopnik ene države, ni moglo priti do sklepa. Sedež in glas v tej komisiji so imeli le s pooblastilom svoje države izkazani zastopniki Ta komisija je vodila Likvidacijo, dajala navodila in direktive kolegijem in sklepala o njih predlogih. Za našo državo so ostali kot likvidatorji na Dunaju naši prej pri centralnih ministerstvih prideljeni uradniki. Od narodne vlade za Slovenijo in od Viječa v Zagrebu so decembra 1918 prejeli pooblastila in nalog, da zastopajo državo pri likvidaciji. Po proglasitvi ujedinjenja je bilo treba pooblastila centralne vlade v Belgradu, kjer pa se niso mogli odločiti za to do meseca julija. Medtem se je pustilo našo likvidacijsko komisijo na Dunaju igrati klaverno in ponižujočo vlogo. Pristopa in glasu v mednarodni likvidacijski komisiji ni imela, ker ni imela pooblastila. Njene vloge so se vračale s pripomnjo, da se država oficielno ne udeležuje likvidacije. Ostale države so si darji teh krajev. Odtod izraz Rož in iz tega Rožna dolina. Dolga je 70 kilometrov ter se razteguje od Beljaka navzdol tja do Borovelj in še naprej, škrbinovo skalo imajo za konec Rožne doline. Namaka jo Drava, ki je vsled svoje dolge poti s Tirolskega narasla v precej veliko reko. Ko so imeli od leta 1809. do 1813, Francozi tc kraje v svoji oblasti, nameravali so odkazati Dravi drugačen tok. Da bi ne opustoševala Roža s svojo povodnijo in da bi pridobili kmetovalci na ta način več polja, hotela je francoska vlada izpeljati Dravo v bližnje Vrbsko (celovško) jezero, Iz jezera bi tekla reka pod Celovcem naprej in dosegla pod Grabštanjcm svojo prvotno strugo. Toda ko so morali Francozi oditi s Koroškega, pozabljen je bil tudi njih načrt in sedaj nihče več ne misli nanj. Mnogoštevilni letoviščarji, ki se sprehajajo ob bregovih Vrbskega jezera, so seveda veseli, da se ni izvršila ta namera. Jezero bi bilo namreč preveč mrzlo, ako bi tekla Drava skozi njega. Kopališče ':i bilo šlo rakom žvižgat in tujci bi izostali vedno bolj. Pa to bi ne bila posebna -oda, ker pripadajo posestniki ondotnih vil večinoma dvanajsterim rodovom izvoljenega ljudstva. Škoda je le rodovitnega polja, ki je poplavlja Drava ob času po-vodnji. Zato pravijo Rožanje: »Drava je sama svoja frava.« same med seboj razdeljevale materija!, iz* plačevale svoje upnike in naše likvidatorje/ le nekako molče trpele. Ko je došlo kon-čno pooblastilo, so se stavile ponudbe tudi nam. 75 Zeissovih binoklov in enkrat 2000 parov vojaških čevljev po 50 K, na katere pa se ni reflektiralo. Pustili smo torej, da' so si proti malenkostnim kupnim cenam razdelile druge države milijardne vrednosti na Dunaju nakopičenega blaga, mi pa1 smo gledali zraven. Ko je bil podpisan Saint Germainskj. mir, je bilo konec tej sporazumni likvidaciji. Ž njim je bil proglašen teritorijaln! princip za pridobitev lastnine in avstrijska: republika je koncem decembra izdala tozadeven zakon, ter se je rešila neljube p! kontrole pri likvidaciji. S L januarjem 1920 se je zabranil vstop in uradovanje drugo-državnim likvidatorjem v likvidacijskih ministerstvih, Vse uradno občevanje naj se odtlej naprej vrši le diplomatičnim potom, n. V predidočem članku sem pokazal, dat nismo izrabili ugodne prilike, ki se nam je nudila, da bi dobili pri sporazumni likvidaciji bivše Avstrije pripadajoči nam delež, ker v mednarodno likvidacijsko komisijo nismo pravočasno odposlali svojega pooblaščenega zastopnika. Te ugodne prilike ni več in je več ne bo. V naslednjem naj na kratko opišem, kakšne zadeve še vedno vise in čakajo končne likvidacije na račun bivše Avstrije in kdo in kako naj jih v bodoče zastopa. Likvidacije in izplačila čakajo v prvi vrsti raznolične terjatve proti bivšemu erarju, ki jih je ceniti za Slovenijo na okroglo 250 milijonov po denarnem kurzu ob prevratu. Za Dalmacijo in Primorje bo ta vsota veliko višja. Med njimi je omeniti terjatve trgovskega značaja naših trgovcev in dobaviteljev zlasti za vojaško upravo. Dalje je vsakomur v spominu avstrijski zakon o vojnih dajatvah, po katerem se je moglo za vojaško upravo zaseči skoro vsak predmet. Naše hišne in zemljiške posestnike se je praktično temeljito seznanilo s tem zakonom. Le prav malo jih je pa med njimi, ki so prejeli za svoje vojne dajatve tudi zakonito plačilo. Po večini so se morali zadovoljiti za 9ddano živino, krmo, vozove, les, poškodbe hiš in zemljišč itd. s potrdilom (Bescheinigung) ali s prepisom komisijskega zapisnika, katerega izvirnik je mirno zaspal pri intendanci vojaškega poveljstva v Gradcu. Marsikateremu se je blago odvzelo brez vsega in še danes nima v roki ničesar. Med našimi častniki in moštvom, kakor tudi med uradništvom jih je mnogo, ki imajo terjati še zastanike na svojih službenih pristojbinah od bivše Avstrije. Naši uradi in javne korporacije (dežela Kranjska, deželna vlada, okrajna glavar- ni Karavanke, na severni strani pa obro-buje nizko Soriško gorovje, stoječe med Dravo in vrbskim jezerom. Dolina se deli v zgornji in spodnji Rož. Mejo med njima dela potok Suha, ki teče med Podgorjem in Svečami izpod Golice. Glavna cesta, drži vedno ob desnem bregu Drave. Na njenih bregovih so posejane prijazne vasi, obdane s sadnim drevjem in rodovitnim poljem. Popotnik dobi tukaj marsikaj zanimivega, Lep pogled se mu odpira posebno na gole vrhunce, ki stojijo med Kranjskim in Koroškim. Toda ti vrhunci nas v prihodnje ne bodo nič več ločili. Odprto pot imamo skozi karavanški predor, o priliki bomo pa prevrtali gore še na kakem drugem kraju. Slovenski turist sc čuti v Rožu čisto domačega, ker dobiva po vsej dolini brate in sestre po rodu, s katerimi bomo združeni v bodoče v jugoslovanski državi. Koroški Nemci pravijo, da so prebivalci Roža »vom cigenwilligen Naturcll«. S tem izrazom hočejo označiti, da se Nemcem slovensko koroško ljudstvo noče udati na milost ali nemilost. Ponemčevali so jih na razne načine, posebno s šolami, toda Ro-žani so imeli toliko ponosa, da se kljub vsem vabam niso izneverili svojemu rodu. Tisočera hvala tebi, slovenska koroška duhovščina, da si stala vedno na braniku za pravice Slovencev! stva, občine, okraji) imajo člobiti še razne že dovoljene a neizplačane prispevke za javne naprave ali refundacije upravnih stroškov. Na Dunaju jc mnogo ustanov in špccijalnih fondov, ki so se upravljali pri centralnih uradih in so namenjeni našim državljanom oziroma so bili ustanovljeni s prispevki naših državljanov, vsled česar imajo ti pravico do povračila vplačanih deležev. Pri vseh teh zadevah gre za denarna vprašanja. Za kontinuiteto uradnega poslovanja naših uradov bi bili neobhodno potrebni tako rešeni kakor še nerešeni akti bivših centralnih uradov, kolikor se tičejo našega ozemlfa, uradne statistike in drugi uradni pripomočki. Vsi vojaški vpokojcnci n. pr. so imeli centralno penzijsko likvidaturo na Dunaju. Omenim naj še znanstvene in kulturne zbirke, pri katerih r~:n tudi pripada naš delež. Ti primeri naj zadoščajo. V vseh teh zadevah so poslovale za1 posamezne države nji.b likvidacijske komisije na Dunaju, dokler te trajala sporazumna likvidacija- Saint Gcrmainsika pogodba predvideva za izvršitev mirovnih določil reparacijsko komisijo, katere posebna sekcija se je ustanovila na Dunajti, v kateri imajo tudi narodne države, nastale iz bivše Avstrije, svoje zastopnike. Češka, Poljska, Italija so že imenovale svoje zastopnike v reparacijsko komisijo. Tem zastopnikom sc ,je iz prejšnjih likvidacijskih komisij pridelil potreben štab in aparat uradnikov, ki pripravljajo gradivo in predloge za reparacijsko komisijo. Omenjene države imajo nove organizacije že izvršene, ki štejejo po 60 do 70 uradnikov. Posebna važna naloga pripada tem organom pri sestavi premoženjskih katastrov o državni imovini, za katero bodo narodne države po mirovni pogodbi morale plačati precenjeno vrednost .v reparacijski fond. No, in naša vlada? Zastopnika v reparacijsko komisijo je že imenovala, toda za Pariz. Ko dotični gospod po daljšem iskanju v Parizu reparacijske komisije ni mogel najti in je dognal, da bo ta poslovala na Dunaju, se je moral za imenovanje zahvaliti, ker je zaposlen v Parizu. Naši dunajski likvidatorji, kolikor jih jc še ostalo, tavajo brez direktiv in brez navodil. Par vojaških inrtendančnih častnikov, ki so vodili našo likvidacijo v domobranskem ministerstvu, je vojni minister kratkomalo enega penzi-joniral, drugega prestavil v Mostar. Da je za službo pri intendanturi v Mostarju sposoben tudi vsak drug intendatlčni častnik naše armade, na to se ni mislilo. Človek bi dejal, da je edino pametno, da se pusti za upravljanje likvidacijskih poslov na Dunaju vsaj to peščico uradnikov, ki so do-sedaj poldrugo leto požrtvovalno, z velikim «amozatajevanjem in ob najslabši plači vršili to delo in imajo edini potreben pregled čez celo materijo. Toda ker razlogi pameti odločajo vedno bolj poredko, se zpa pripetiti, da bodo nekega dne imenovani za reparacijsko komisijo povsem novi ljudje, kateri nc bodo imeli pojma o poslih, ki jih bodo čakali. In ti naj potem kot zve-deniški strokovnjaki uveljavljajo z uspehom naše konkretne zahteve. Kako bo to zastopanje, si lahko vsak sam misli. Opozarjam le, da gre za milijarde. V Belgradu je bila zadnji čas podrejena tudi dunajska likvidacija nekemu ministerstvu in organiziran je poseben oddelek za izvršitev mirovne pogodbe. Ob poslednjem zvonjenju naj sc zdramijo poklicani či-nitelji. Zavzamejo naj se za stvar pa tudi naši slovenski narodni predstavniki, katerim morajo biti ta vprašanja bolj znana, nego birokratom belgrajskih ministerstev. Ako ne gre drugače, naj se vsaj po »šimlu« drugih držav nemudoma ustvari potrebna organizacija na Dunaju, ki bo pripravljala materijal za reparacijsko komisijo. V nji naj se pusti dosedanje člane likvidacijske komisije, ki so edini orijentirani o materiji in o poslovanju, dajo naj se jim pa tudi take plače, da bodo mogli živeti in da sc jim ne bo posmehovala zadnja tipkarica našega dunajskega predstavnika. Doslej smo pri likvidaciji bivše Avstrije odšli praznih rok, toliko opreznejši in čuječnejši moramo biti, da sc nam ne bo godilo enako pred reparacijsko komisijo, Drlaoa SMS. Afera aAvala«, LDU Belgrad, 25. maja. Pred nekoliko dnevi se je začela ostudna kampanja v enem delu našega tiska proti g. Mousse-du, ravnatelju informacijske pisarne »Avala«. Taka popolnoma neopravičena kampanja škoduje ugledu našega tiska in naše države, bodisi a svojo tendenco, bodisi s svojim tonom, in je pričakovati, da se bo ustavila v najkrajšem času. — Iz ka.birreta predsednika ministrskega sveta v Belgradu, dne 26. maja 1020. Nesreča Deschr.noln in nnša država. LDU Bolgrnd, 2(i. maja. (Uradno.) Ob telezniškem incidentu predsednika republike Peschanela jc Nj. Vin. regent Aleksander odposlal brzojavko, v kateri izraba svojo radost, da je ta incident minul tako povolino za zdravje in življenje go- spoda predsednika. —- Predsednik ministrskega sveta g. Vesnič jo v svojem lastnem, namestnik ministra za zunanjo stvari g. dr. Ninčič pa v imenu kr. vlado izrazil enako svoje veselje poslaniku francoske republike g. do Montaignou. Vsenčiliška vest. LDU Belgrad, 26. maja. Regent Aleksander je podpisal naredim o izmenjavi in popolnitvi v splošni uredbi vseučilišča. Japonski novinar v Belgradu. LDU Belgrad, 25. maja. V Belgrad je prispel novinar g. Batanabi, dopisnik velikega Japonskega lista »Di Asahi«. Rusija. Napad na Ljenina. LDU Belgrad, 26. maja. Belgrajski »Pokret« je prejel nastopno brzojavko: Bruseljska »Volkszeitung« javlja iz Moskve, da jc pred nekoliko dnevi vojak iz revolverja streljal na Ljenina in ga na roki ranil. Napadalec je bil aretiran, množica pa, je šla na kolodvor, kamor so spravili atentatorja, in zahtevala, da. se izpusti. Obenem je šla ng, vlado dcputacija meščanov, ki je zahtevala, da se napadalec izpusti. Kmalu nato so ga izpustili. — Isti list javlja, da boljševiška »Pravda« potrjuje vest o atentatu na Ljenina. Mažarska. Narodna skupščina. LDU Bndimpešta, 26. maja. (DKU) Minister za zunanje posle grof Teleky opozarja, da je madžarska mirovna delegacija ugotovila, da je Madžarski namenjena mirovna pogodba radi svoje vsebine nesprejemljiva in neizvedljiva. Zato so je mirovna delegacija odrekla svoji nalogi, vrnila mandat v roke vladi in zavrnila podpis mirovne pogodbe. Naloga vlade jc bila nato presoditi, ali jo položaj, ki je ua-stal po vojni, sili, mirovno pogodbo podpisati ali ne. V tem težkem položaju države. ki bi utegnil ostati katastrofalen, ako bi vlada ukrenila kaj drugega, je vlada prisiljena, izvoliti si izmed obeh neizmerno težavnih odgovornosti ono, ki ji omogoča, ne zavrniti podpisa mirovne pogodbe. Vlada, ki so je prepričala, da tiči za obljubami mirovno pogodbe tudi dejanska podlaga napram Madžarski izpre-menjenih domnev, upa, da je tu našla primerno izhodišče. Upanje vlade se razvija pri narodu v pogoj. Narod je neumrljiv, narod hoče živeti. — Predsednik je podal nato besedo grofu Apponyiju. Razna poročila. Železničarska stavka na Irskem. LDU London, 26. maia. (DunKU — Brezžično.) Železničarska stavka se je včeraj v Dublinu resno razširila, Železniške zone so večjidel prekinjene. Več tovornih parnikov ne more svojega tovora razložiti. Vprašanje preprečenja orožnih in municijskih transportov po delavstvu sc bo obravnavalo prihodnji teden pri skupščini transportnih delavcev, ki sc bo vršila prihodnji teden v Southamptonu. Novi predsednik Mehike, LDU Washington, 26. maja. (DKU. — Brezžično.) Po poročilih iz Mehike je bil general Huerta izvoljen za začasnega predsednika z 224 glasovi proti 28 glasovom, ki so bili oddani za generala Gon-zalesa. Pogreb generala, Carranze se jo vršil v nedeljo v redu. Bivši poslanik v Londonu Bomllas je bil imenovan državnim tajnikom za. notranje posle, Fontes pa generalnim ravnateljem državnih železnic. Kongres mirovnih družb, LDU Pariz, 26. maja. (DunKU — Brezžično.) V hazeljski mestni hiši zborujoča skupščina odposlancev mirovne družbe je v svoji včerajšnji seji enoglasno sprejela nastopno resolucijo: Svobodno gibanje meničnih kurzov je načeloma odvisno od gospodarskih odnošajev med posameznimi narodi. Dokler pa trajajo sedanje izredne razmere na meničnem trgu in pri razdeljevanju sirovin in živil, mora zveza narodov v tem kritičnem položaju stoječim državam dovoliti, da izdajo začasne ukrepe. Vsa tozadevna vprašanja naj se izroče mednarodni organizaciji, ki naj bi družila vse narode na zemlji in zlasti proučevala vprašanje podlage denarne vrdnosti in svetovnega posojila. Pollfiine novica« f Korošci In ml. V zadnjem času se pojavljajo v našem časopisju glasovi, kj tožijo, da razmere na slovenskem Koro-| škem niso take, kukor hI morale biti. Res ! je, da na slov. Koroškem ni vse tako, ka-I kor bi moralo biti, kakor jo na drugi .strani tudi res, da se naša člrša in jugoslo-v,->p ka javnost premalo zanima za rešitev koroškega vurašania, dasi je velevaž- noga pomena za vso našo državo. Kdo pa je temu kriv? Imamo narodne svete, ofi-cielne in poloficlclne pisarne z raznimi zvenečimi naslovi. Mi navadni zemljani smo bili pač vedno in smo še danes mnenja, da so ti zastopi v prvi vrsti poklicani, da uredo razmere na Koroškem, da skrbo za ugoden izid glasovanja, da delajo sporazumno med seboj in da dobe predvsem pregled razmer in potreb prebivalstva na slovenskem KoroSkem. Ti zastopi so v prvi vrsti poklicani, da delajo, za kar so poklicani, da poučujejo vlado in javnost o potrebah in težnjah koroškega prebivalstva. Le ako bodo ti ljudje delali s pametjo in v zavesti svoje odgovornosti, bomo imeli vpliv, ugled in uspehe, in niti za posamezne trafike se nam pe bo treba prepirati. Svarimo pa pred črnogledim pisanjem našega časopisja o koroških razmerah, kajti kaj naj si mislijo Korošci, ako vidijo, da mi sami obupavamo nad izidom ljudskega glasovanja. Tako pisanje ni najboljše agitacijsko sredstvo, zlasti ne pri ljudeh, ki morebiti še danes dvomijo, kam bodo pripadli. Mi moramo in bomo zmagali pri ljudskem glasovanju na Koroškem, pa naj se je zgodilo prej ali slej kaj pogrešnega na Koroškem. Ako se je grešilo, bodisi od katerekoli strani, se mora popraviti, ker naša zmaga mora biti tudi — sijajna. Ako bodo pa poklicana mesta v polni meri vršila svojo dolžnost, se bodo tudi širša naša javnost bolj zanimala za koroško vprašanje, kakor se je doslej. Treba je iniciative in res resnega ter smo-trenega dela. Potem nam tudi črnogled-stva ni treba. + Pogajanja med Italijo ln Jugoslavijo se pridno. Rimski list »U Messaggero« piše, da bo minister zunanjih zadev Scia-loja v prihodnjih dneh odpotoval v Pal-lanzo, kamor dospeta tudi dr. Trumbič in dr. Pašič. Dan sestanka ni še določen, a domneva se, da. bo v prvih dneh junija jadranski mir lahko dogotovljen. — Nekateri drugi listi zanikujejo to vest, a dopisnik »Lavoratore« trdi, da mu je bilo poročilo »Messaggera« potrjeno od oficiel-nc strani. -f Štiri milijarde. »II Lavoratdre« prinaša uvoden članek, v katerem komentira kredit štirih milijard za razdejane kraje ter zasmehljivo pristavlja: »Štiri milijnrde k onim sto milijardam, ki žc težijo kot državni dolg Italijo kot posledica nenasitne želje po politični ekspanziji laških kapitalistov,« -t- Za povzdigo cerkvenega življenja na Dnnajn. Na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju so razpravljali med drugim o potrebi, da se ustanovi na Dunaju zadostno število fiovih župnij in s tem omogoči uspešno dušno pastirstvo med najširšimi sloji. V sprejetih resolucijah se je nasvetovalo, naj bi za zgradbo novih cerkva, prispevala vsa katoliška društva na ta način, da bi tekom petih let prepuščala 10 % svojih dohodkov v ta namen, prirejala predstave i. dr.; skrbelo naj bi so za propagando potom lecc in tiska. Na veli-kotedensklh liturgičnih duhovnih vajah v St. Gabrielu v Modlingu sc je nato ustanovil sedemčlanski odbor, ki je sklenil celo stvar vzeti v svoje roke. Ker na zidavo cerkva zaenkrat ni misliti, bodo. za sedaj ustanavljali majhne postajo za dušno pastirstvo in službo božjo, bodisi kot ekspozituro sedanjih župnij ali pa kot temelj za bodoče nove fare. Postaje sc kjer le mogoče namestijo v samostanih, ki imajo cerkve ali vsaj kapele, drugod se v to svrho najamejo primerne dvorane in drugi prostori. + Usoda Evrope. »Arbciterzcitung« slika v uvodniku temno sliko o sedanji in bodoči usodi Evrope. Raztrgana v 33 držav, ki so vse več ali manj same v sebi razdvojene in druga z drugo v najhujšem političnem nasprotju ter medsebojni gospodarski borbj na. življenje in smrt, je posvečena propadu in pogubi. Od tren velesil, ki so v orjaški veličini izšle iz meteža svetovne vojne: Velike Britanije, ameriških Združenih držav in Japonske ne more pričakovati nobene pomoči. Velika Britanija bo vrgla vso svojo moč in ves svoj kapital v Afriko in Azijo, ki si jih je v svetovni vojni politično osvojila brez vrzeli v orjaškem obsegti in kjer jo čakajo sedaj silne gospodarske naloge. Amerika se jc brez obotavljanja odrekla Evropi in se vsa posvetila pa namenski ideji. Japonska se je zasadila v Kitajsko, kjer se ji odpirajo neomejene politične in gospodarske možnosti. Tako je Evropa v svoji nesreči ostala sama. Težišče svetovne politike in svetovnega gospodarstva prehaja s Sredozemskega morja in Atlantiškega oceana na Veliki ocean in al everjetno je, kako se je tu postopalo. Talco se jc n. pr. odkazalo nekemu obrtniku v tržiškem sodnem okraju davka nad sto tisoč kron, ko mora dotični na podlagi svojih v redu vodenih knjig dokazati, da jc komaj toliko blaga prodal. Nek drug to* vamar, ki ima za več milijonov blaga v zalogi, kakor je dokazala oblast, je dobil davka niti dva tisoč kron. In takih slučajev jc več. Mi smo za to, da plačajo vojni dobičkarji, a tc je treba poiskati in ne kar slepo tja v cn dan na besedo kakega strankarskega, včasih zavistnega zaupnika na-gromaditi tako davčno breme malim ali srednjim obrtnikom, da morajo pod to težo propasti. Poživljamo komisije za odmero davkov pri okrajnem glavarstvu v Kranju, da se natančno prepričajo o istinitoeti raznih izjav, predno nalože take ogromne vsote obrtnikom, ki jih pri najboljši volji nikdar plačati ne. morejo. Narodne poslance S. L. S. opozarjamo na ta nedostatek. — Ljutomer. Salonski orkester slovenskega pevskega društva v Ljutomeru priredi v soboto, dne 29. maja, zabavni vočer v dvorani g. M Stermana. (pri pogrnjenih mizah). Začetek točno ob pol 21. Vstopnina 10 K. Čisti dohodek jc namenjen podpornemu društvu Narodne šole. — K obilni udeležbi vabi odbor. (k) — Umrl je narodni poslancc Milan L o k i č. — Zanimanje »Politični katekizem« je si/""* veliko. 7 razpošiljanjem začnemo koncem tega tedna. Kdor misli, naj se na knjigo naroči nemudoma, dokler zaloga ne poide. Zlasti društva naj sc naroče na več izvodov. Knjiga je načelno važna, umljivo pisana, Poplavite z njo celo Slovenijo. Vsaka vas naj jo prebere! — Lov skupnih opravičoncev v Ratečah na Gorenjskem (ploščina znaša 2140 hektarov) se odda tam dne 16. jun. 1920 ob 2. uri popoldan za tri leta, t. j. od 1. julija 1920 do 1. julija 1923, na javni dražbi v najem. — Kopališče Erapinske toplice (Hrv.). Javlja se p. n. javnosti, da se jo že pričela sezona v tem splošno znanem, termalnem kopališču in da so vsak dan na razpolago vozovi na postaji Zabok-Krapinslce toplice in Rogatec pri jutranjem in popoldnevnem vlaku. Priporoča se, da so pravočasno naroči stanovanje in sedež v omnibusu pri kopališki upravi. — Izborna oskrba skozi celo sezono zajamčena. Vse cene se ravnajo po zagrebških maksimalnih cenah. ljubljanske novico. lj Minister Stojan Protič v Ljubljani. Včeraj opoldne se je pripeljal z avtomobilom iz Zagreba v Ljubljano minister za konstituanto Stojan Frotič. Ob 4. uri popoldne je g. Protič posetil predsednika deželne vlade dr. Brej ca. lj Seienado pzevzv. knezoškofn ljubljanskemu prirede kršč.-soc. organizacije v petek, dno 28. maja 1920. Pevske točke proizvaja Društvo katol. rok. pomočnikov, godbene točke pa salezijanska godba iz Rakovnika. Vsa ljubljanska društva se zbirajo ob 8. mi zvečer v Rokodelskem domu ter odkorakajo po Komenskega, Sodni ulici, Dunajski ccsti, Selenburgovi ulici, Vegovi ulici, čez Breg, Št. Jakobski most, Stari trg, Mestni trg pred Škofijski dvorec. lj Slovesen cerkven govor ob sedemdesetletnici Škofa dr. Jegliča ima prevzv, škof dr. Andrej Karlin ob poldesetih pred pontifikalno mašo v nedeljo. lj Pred serenado v petek zvečer 28. t. m. v čast prevzv. vladike dr- Jegliča se vrši obhod izobraževalnih organizacij po mestu s salezijansko godbo. Zbirališče pred Rokodelskim domom ob pol osmih zvečer. Prosvetne in druge organizacije se vabijo, da se obhoda polnoštevilno vdeleže. lj Spored koncerta »Ljubljane« v so-tioto, dne 29. maja: Mešani zbor: 1. Stanko Premrl: »Z glasnim šumom s kora«. 2. Dr. A. Schvvab: »Zdrava Marija!« 3. E. Adamič: »Večerna pesem I.« 4. Dr. G. Ipavic: »Milada«. 5. Dr. G. Krek: »Idila«. 6. Fr. Gerbič: a) »Četiri godišnje dobe«, b) »Klic pomladi«. — Kratek odmor. Moški zbor: 7. O. Dev: a) »Vigred približa se«, kor. narodna, b) »Dober večaj-, lubo dakle«, kor. narodna. 8. Bajuk: »Sijaj, sijaj solnčece«, kranjska narodna. 9. Pokorny: a) »Bale-raz«, slovaška narodna, b) »PasoI Jauko tri voly«, slovaška narodna. 10. O. Dev: »Veseli letni časi«, slovenska nar. 11. Fr. Klmovec: »Lepa Mara«, srbska narodna. 12. F. Villiar: »Teško travi«, črnogorska narodna. 13. Bajuk: »Djevojka je ružu brala«, hrvatska narodna. 14. F. S. Vilhar: »Smilje 1 bosilje«, bosen. narodne. — Med petjem jo vstop v dvorimo prepovedan. — Vstopnice in »Besedilo k koncertu« se dobivajo v predprodaji v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica 54, in na dan prireditve pri blagajni. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. Koncc ob pol 11. uri. lj Koncert »Ljubljane« v soboto dne 29. maja od 9, do pol 11. ure zvečer jc namenjen za proslavo 70 letnice ljubljanskega škofa dr. Ant. Bon. Jegliča. Naša organizacija hoče ta večer pokazati, da se tudi v glasbeni in pevski umetnosti vedno bolj koplje do viška. In če sodimo po uspehih, ki jih je »Ljubljana« doslej dosegla, nas ta večer zopet napolnjuje z najlepšimi upi na velik umetniški užitek. Zato upamo, da nc bo nihče, ki z zanimanjem opazuje in s srcem spremlja razvoj tega najmlajšega odseka S, K, S, Z., ta večer doma ostal, ampak s svojo navzočnostjo priznaval delo in trud, ki so ga imeli požrtvovalni pcvci z neumornim pevovodjem ljo, 30. maja 1920: Ob 8. uri skušnja za te-vred. Do zadnjega prostora polna dvorana bo najlepše plačilo za vse doprinesene žrtve. Spored je silno bogat pa tudi lep. V prvem delu prinaša izvirne slovenske umetne skladbe, ki so v glasbenem oziru vse jako dobre, hkrati pa tudi vsakomur popolnoma umljive, tako da bo tudi najpreprostejši poslušavec, ki v glasbi ni prav nič izobražen, imel nad njim veliko veselja. Zastopani so sledeči skladatelji: Premrl, Adamič, Fr. Gerbič, dr. S c h w a b , dr. G, Ipavic. — V drugem delu pa cela vrstanarod-nib pesmi: dve koroški dve s 1 o -renski, dve slovaški, po ena srbska, črnogorska in hrvatska, nazadnje pa cel krasen nanizan venec bosanskih narodnih pesmi. Samo to ic zadosti razloga, da se konccrta vsi udelcžimo.Če se pa zavedamo tega, da je koncert namenjen v proslavo največjega Jugoslovana, najvztrajnejšega delavca na verskem in kulturnem polju, najbolj nesebičnega prijatelja našega zlasti delavnega in trpečega naroda, potem pač ni treba izgubljati besed, da bi na to proslavo šc posebej vabili. Zakaj vsak zaveden Slovenec bo porabil to priliko, da s svojo navzočnostjo izkaže čast temu največjemu sinu našega naroda, da sc ob toj priliki pokloni nesebični ljubezni njegovega vse vklepajočega srca. lj Izobraževalne in druge organizacije z dežele .predvsem iz ljubljanske okolicc, se vabijo, da sc polnoštevilno udeleže z zastavami in kroji otvoritve Krekovega spomenika v nedeljo po pontifikalni maši v stolnici, lj »Društvo za krščansko umetnost« javlja, da je odborova seja, ki je bila sklicana za četrtek 27. t m. preložena na pondeljek 31. t. m. Program isti kakor javljen na vabilih. — Za predsedstvo; Tajnik. lj Osrednji pripravljalni odbor za I. slov. orlovski tabor je dokončal predpriprave za tabor. S podrobnimi pripravami prično ta teden. Tozadevno sejo ima danes zvečer ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni (I. nadstr.), pred glavno sejo ob 7. uri zvečer zborujeta finančni in tehnični odsek. Kor gre za važne zadeve, se pričakuje polnoštovilne udeležbe. lj Seja vodstva SLS za Ljubljano se vrši danes točno ob 20. uri v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr. Seja važna, udeležba za odbornike in vabljene obvezna. lj Društvo zasebnega uredništva Slovenije izreka vsem darovalcem in zavodom za blagohotne prispevke v svrho podpore materi našega bivšega člana g. Antona Cveta tem potom najiskrenejšo zahvalo. Zbirka znaša K 6074.50, kateri znesek je bil izročen svojemu namenu. (k) lj Promenadnl koncert. Povodom cvetličnega dne DJM priredi godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom ka-pclnika dr. Čerina dne 30. maj£ od pol 18. do pol 20. v Zvezdi promenadni koncert. lj Tvor-uca učil. V torek, 25. t. m., se jo vršil v magistratni dvorani ustanovni občni zbor tvornice učil in šolskih potrebščin, registrovane zadruge z omejenim jamstvom s sedežem v Ljubljani. Zadruga je strogo gospodarsko podjetje, ki stremi za tem, da se tudi na tem polju postavimo v naši državi na lastne noge. Zadružni delež znaša 100 dinarjev. Gotovo je, da bo to domače podjetje lahko izborno uspevalo. V upravni svet so bili izvoljeni: dr. Bevk, gimn. ravnatelj; F. Fabinc, prof. in urednik »Slov. Učitelja«; Eng. Gangl, viš. šol. nadzornik; L. Jelene, ravnatelj mešč. šole; .Tuvanc, šol. ravnatelj; Reisner, gimnazijski prof. (predsednik); v nadzorstveni svet pa so bili voljeni: Fr. Gabršek, viš. šol. nadzornik (predsednik); Gnus, šol. v.; Bemot, strok, učitelj: Tejkal, realčni pr.; V. Zupančič, strt>k. učiteljica. V odboru so člani obeh strank. pr Z »Evgenijem Onjeginom« je prišla na oder ponovitev opernega dela iz lanske sezone in se razlikuje od lanske vpri-zoritve, za katero se nismo mogli razvneli, v toliko, da je letošnja še slabša. Predvsem je bil dirigent Perič, ki jc Čajkov-skega delo odeval v povsem nove kostume, bilo je nekako tako, kakor čc si v prodajalni človek izbira klobuk, poskusi jih sto, a zanj ni nobeden. V načinu dirigiranja je njegov nedosegljiv vzor g. Ru-kavina, splošno znan kapelnik z garancijo gotovega neuspeha. Čc bo g. Perič tako napredoval, se zna zgoditi, da postane naš prvi kapelnik. Po zmožnostih sedanjega opernega ravnatelja soditi, vsekakor bi bil on edini, ki bi bil za to sposoben. Zasedba je bila lani neprimerno boljša od letos. Naj g, Kovač poje še tako dobro, niti od daleč ne doseže g. Step-niowskcga, ki je lani pel Lenskega, Medtem, kp jc g. Stepniowski Lenskega zaživel osebno, subejktiviziral in je mnogim mestom vlil prepričevalnosti in lepote, da je njegov Lcnski vplival kot figura, ki je resnično nekaj čutila in doživela, je pri g. Kovaču vsega lega manjkalo. In pa ta kostum Viljema Mcistra ali čegav že! Lenski g, Kovača je najboljši dokaz za strokovno znanje opernega ravnatelja, ki je v teh vprizoritvah odvzel g. Stepniow-skemu najboljšo vlogo in jo oddelil pevcu, ki mu je po značaju in dramatičnih zahtevah manj prikladna. Olga gdč. Thierry žalibog tudi nc dosega Olge gdč. Medvedove, ki jo jc lani dala tako, da je odgovarjala značaju lc opere. Gdč. Thierry ima na sebi nekaj preveč individualnega, da bi mogla kot Olga nuditi le nekaj tistega, kar imamo priliko slišati v Truba-burju. Dobra sta bila gdč. Richter in g. Lcvar, ki sta vsled okolicc šc bolje uspela kot lani. Režija je nudila manj posrečenega kakor lanska. Kar se mi jc pri le-tpšnji vprizoritvi najbolj dopadlo, jc bilo to, da pri prvem zboru niso privlekli na oder lak snop, kakor sc jc to zgodilo lani, ampak le nekaj klasja na kolu s traki. Sicer je prva. vprizoritev bila škanda- lozna, pozneje sc je g. Perič nekoliko popravljal, a dosegel ni niti višin g, Ruka-vine, Marij Kogoj, VLADNA IZJAVA. LDU Belgrad, 26. maja. Podpredsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Ribar otvarja Ql. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva ob 16. uri 15 minut. Po običajnih formalnostih povzame besedo ministrski predsednik dr. Milcnkp Vesnič in prečita naslednjo deklaracijo kraljeve vlade: Gospodje člani začasnega narodnega predstavništva! Vlada ima čast v tem trenutku vsled visokega poverjenja krone predstaviti sc Vam in vsej naši državi in razviti program, ki mora biti izveden v najkrajšem času, ker to brezpogojno zahtevajo bistveni in imperativni interesi naše države. To vlado vodi prvi in gotovo edini cilj: izdelati za kraljevino SHS njen osnovni sakou, to jo njeno ustavo, ter na ta način ustvariti pravno podlago za vsestranski razvoj blagostanja njenega in njenih državljanov in jim dati tako istočasno priliko, da na široki in trajni podlagi prosto izrazijo svojo voljo o osnovni ureditvi naše skupne domovine. To odgovarja temeljnim željam, kakor tudi žrtvam, katere je naš narod tako velikodušno pretrpel v strašni vojni skupno s svojimi plemenitimi zavezniki in sobojevniki za isto idejo: pravico in svobodo, kakor tudi svečani obljubi, ki jo jo dal nosilec krone zgodovinskega dne 1. decembra 1918. — Zato hoče vlada takoj in odločno ustvariti podlago za našo novo ustavo, da jo predloži ustavotvorni skupščini, ko se sestane. Narodnemu predstavništvu je bil ze predložen zakonski načrt o volitvah za ustavotvorno skupščino, kakor tudi zakonski predlog o ratifikaciji mirovno pogodbe z Nemško Avstrijo in Bolgarsko. Vlada Vas bo v najkrajšem času prosila za odobrenje potrebnega kredita, ki ga potrebuj o za pravilno finančno upravo do trenutka, da bo redno narodno predstavništvo moglo poslovati rednim potem. — Ker ves naš narod v vseh svojih slojih potrebuje jamstva za-, daljnji mirni razvoj, smatra vlada za svojo neodložljivo dolžnost, da zahteva red in mir v naši državi. Moji tovariši in j^z gojimo nado, da bo začasno narodno predstavništvo podpiralo naše namene in jih podkrepljevalo a svojim zaupanjem, zlasti ker smo uverjeni, da smo v vseh temeljnih političnih vprašanjih izraz in predstavitelji ogromne narodne večino, kakor po svojem globokem prepričanju nas vseh to enotno želi in pričakuje ves naš narod in vse naše javno mnenje, ko enako vsi naši prijatelji in sosedje s pažnjo spremljajo naše delo. — V tem poslednjem pogledu smatram za svojo dolž-post, izjaviti, da bo današnja vlada, ko bo imela čas upravljati državne posle v mednarodnih odnošajih, sledila preizkušeni poti Srbije. Kakor doslej, hočemo biti tudi riadalje verni zavezniki iskrenih prijateljev in spravljivih sosedov napram ostalim naši® sosedom, verno čuvajoč s svejo krvjo svoja v stoletni borbi izvojevana prava in zavedajoč sc svojih mednarodnih obveznosti. — Na tej podlagi, gg. poslanci, mislimo delati in vztrajati ter se nadejam, da bo ves ta program zadobil Vaše odobrenje in požrtvovalno sodelovanje. — Domovina nas vse pozivlje na veliko' in resno delo. Verujem, da se boste vsi odzvali temu pozivu. Ta izjava ministrskega predsednika je bila sprejeta z odobravanjem na znanje. — Potem je zaključil podpredsednik dr. Ribar ob 17. uri 55 minut sejo ter odredil nastopno za 27. t m. s sledečim dnevnim redom: 1. Razdelitev v sekcije. 2. pebata o vladni izjavi. 3. Ostali današnji dnevni red. Belgrad, 26. maja. Deklaracija novo vlade, ki jo je prečital v današnji seji narodnega predstavništva ministrski predsednik dr. Vesnič, je bila sprejeta dosti hladno in brez posebnega odobravanja. Poslanci so bili prisotni v primeroma majhnem številu. Jutri se bo vršila debata o vladni deklaraciji. Demokratska zajednica bo podala svojo izjavo z ozirom na vladno politiko, JaŠa Prodanovič pa v imenu republikancev. Socialisti So niso določili svojega govornika, sodi pa se, da bo Korač ali Kristan. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO, LDU Belgrad, 26. maja. Na današnji sejj narodnega predstavništva jo poslanec Mfil.hi.ior Čobal (socialist) intorpeliral vlado o dogovoru glede eksploatacijo gozdov kneza Auersperga ter posl. Adolf Ribnikar o režimu, ki krši svobodo tiska v Sloveniji. RAZMERE V RADIKALNEM KLUBU. Belgrad, 26. maja. Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri se jo ugotovilo, da je lažnjiva vest lista »Balkana« o razkolu v radikalnem klubu. Vojvodinski radikalci nc mislijo na uobeno separatistično akcijo. Naš dopisnik so jc rozgovarjal z vsemi radikalnimi zastopniki iz Vojvodine ter dobil pooblastilo za Izjavo, da ni niti govora o njihovem iz« stopu iz radikalnega kluba. DEMOKRATSKA ZAJEDNICA. Belgrad, 26. maja. Danes popoldne jo imel demokratski parlamentarni klub sejo,, na kateri jo določil svoje stališče z ozirom ua parlamentarne seje. Navzoči so bili demokratski ministri. POLITIČNI POLOŽAJ. Belgrad, 26. maja. Politični položaj ja kljub vsemu neprestano zelo nejasen. V, kabinetu ni pravega edinstvenega dela, Ministrski predsednik dr. Vesnič nima to-liko vpliva, da bi mogel pomiriti sporne stvari med strankami. Vprašanje pokra« jinskih vlad je šo vodno na mrtvi točki. Zdi se, da ni niti ena ali druga stranka pripravljena popustiti kaj v enem ali dru* gein vprašanju. SPLOŠNA STAVKA V FURLANIJL Videm, 26. maja. Stavka v Furl^nijl traja dalje. Udeležujejo se je tudi želez-nico in tovarne. Vlaki nc vozijo. Samo ekspresni vlak z Dunaja, ki je stal v Vidmu en dan, je mogel nadaljevati svojo, vožnjo s pomočjo vojaške ženijske čete. Časopisi ne izhajajo, ker manjka elektrik ke; samo Videm je deloma razsvetljenj trgovino so zaprte, življenje v mestu jo mrtvo. Občinstvo spremlja stavko s sim« patijami. Na trgu Umbertu I. sc jc vršil shod z nad 30.000 udeleženci. Govorniki so govorili na štirih krajih- Med zborovanjem so oddali arditi dva strela. Slavke se na< daljujejo. VOLITEV PARLAMENTARNEGA PRED' SEDNIKA. Eelgrad, 26. maja. Čuje se, da hočejo! demokrati na vsak način doseči odgodi-tev volitve parlamentarnega predsednika, ker se boje, da bi bil predsednik izvoljen iz vrst parlamentarne zajcdnicc. Medtem pa se hoče vlada potruditi, da piide volitev parlamentarnega predsednika čimprej na dnevni red. VOLILNA PRAVICA ZA ČASTNIKE. Belgrad, 26. maja. Današnji »Balkan« zahteva, naj bi tudi častniki dobili pri prti hodnjih volitvah pravico glasovanja. STAVKA KROJAŠKIH POMOČNIKOV. Zagreb, 26. maja. Stavka krojaških po* močnikov, ki je trajala 14 dni, se je danes končno končala in so dosegli pomočniki 35-odstotno zvišanje plač. BORZA. LDU Belgrad, 25. maja. Borza: 20 dinarjev v zlatu 23.20—23.40, franc. franki 226-227, dolar 27—27.50, liro 160—170, leji 36.50—36.75, čehoslovaške krono 63.50—64, marke 73—73.50, levi 41—4 i, avstr. krono 22.50—0. LDU Zagreb, 26. maja. Borza. Devize, Berlin 295—298, Italija (vezano) 630—650, London (vezano) 470—490, New York (ve^ zano) 11.500—12.000, Pariz (vezano) 830— 880, Praga 239—241, Švica (vezano) 2000— 2050, Dunaj 56—57.50. Valute. Ameriški dolarji 10.200—10.600, avstrijske krone 58 —60, carski rublji 173—180, 20 kronski zlati 430, angleški funti 470—490, francoski franki 880, napoleondori 425- 428, nemške marke 295—298, rumunski leji 239—245, italijanske lire 625—645, turške lire v zlatu 490. 70Ietnica prevzv. knezoškofa ljubljanskega. Spored orlovske prireditve v nede-lovadbo v Unionu, obenem soja vodstva O. Z. v Jugoslovanski tiskarni (111. nadstropje). — Ob pol 10. uri sv. maša v stolni cerkvi. — Popoldne ob 2. uri izredni občni zbor O. Z., potem obhod po mestu. — Ob 5. uri popoldne telovadna akademija. — Orli, ki nastopijo pri telovadbi, pridejo samo k skušnji, drugi Orli pridejo v kro-r jih k seji vodstva, so udeleže sv. mašo ter popoldne občnega zbora. — Orli ljubljanskega okrožja se polnoštevilno v krojili udeleže prireditve. Slavnostno telovadno akademijo o pri-* liki 70Ietiiico knezoškofa ljubljanskega prirede Orli in Orlice v nedeljo, 30. maja 1920, ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Uniona. Pri akademiji so izroči jubilantu diploma častnega članstva O. Z. Vstopnico sc dobe v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni. Vabimo posebno ljubljansko okolico k udeležbi. BzpresS porssfe. OPROŠČENA DETOMORILKA. Včeraj ic razpravljala ljubljanska porota: o dveh slučajih. Na zatožno klop so. ic prvo vsedlo 21 letno dekle Rozaliia Dolinšek, ki ie bila obtožena detomora. Razpravo ic vodil dvorni svetnik Retfally, votant.i sta bila dvorni vetnik Andolšek in svetnik Bulovec- obtožbo je zastopal državni pravdnik dr Moaic, obtoženko je zagovarjal ex of£o dr. Wurz-bach. Dolinškova ie odkritosrčno priznala, da jc dno 6. marca 1920 na Zgornjem Blatu pri Šmarju stisnila zato svoje krepko razvito dele ženskega spola, katero jc prei krstila na svoje ime in je otrok vsled lega umrl. Povedala je, da ia imela, namen otroka usmrtiti, ker jo je bilo sram. Otrokov oče, hlapec Anton Matja-Sič je povedal, da jc imel namen Dolinškovo poročiti in da bi jo bil gotovo poroči. Rekel je, da ne hodi v cerkev. Porotniki so s 7 glasovi »ne>< in 5 »da» oprostili žensko, katera je pri-poznala svoj veliki jjreh in ostali tako zvesti tradicijam ljubljanske porote glede na dcto-morilke. TATVINA NA KOLODVORU V MEDVODAH. Josip Kopač, Janez Jarc in Franc Jarc iz Vaš so v noči na 13. svečana t. 1. vlomili v zaklenjeno skladišče državne železnice v postaji Medvode in odnesli 15 vreč lanenega semena v vrednosti 7152 K, 1 vrečo koruze, vredne 212 kron, en sodček barve v vrednosti 8544 kron; sodček se ie cenil na 356 kron in 16 vreč 320 kron. Mlinarja Janez in Miha 'Jurčič sta pa, kakor navaja obtožba, nagovarjala Janeza Jarca, naj jima prinese lanenega semena, češ da ga je dovolj v skladišču državne železnice v Medvodah in katerega mu hočeta plačati po 8 kron za kilo. France Jarc je imel le vlogo ogleduha in je pomagal nositi žaklje v mlin Janeza in Miha Jurčiča. Senat je isti, kakor v slučaju Dolinškove; Kopača zagovarja dr. Oblak, Janeza in Franca Jarca dr. Frlan, Jožeta Kopača pa dr. Švigelj. Kopač in oba Jarca pravita, da sta kriva; oba Jurčiča izjavita, da sta lc v toliko kriva, ker sta se pustila pregovoriti, da sta spravila ukradeno blago. Kopač pravi, da ie on vlomil skozi okno ln blago vun dajal. Barvo je ukradel, ker je mislil, da je olje. Janez Jarc potrdi, kar je izpovedal Kopač. Jurčičeva sta laneno seme pretresla v druge žaklje; Franceta je poklical Kopač, da ic tam stal. Ko sem enkrat peljal moko v Loko, me je Miha Jurčič vpijanil in me je nagovarjal, naj grem laneno seme krast in da mi bo že povedal, kdaj pride. »Skozi celi mesec sta me Jurčičeva nagovarjala, tako »da nisem imel nikoli »gmaha« pred njima«. Rekla sta, da ga bosta plačala po 8 K kilo. Kopač ie rekel, da v taki draginji ne more izhajati.« Dvorni svetnik Regally Kopaču: »Ali je res, kar je tu povedal?« — »Res; za mater moram skrbeti.« — »Koliko je prvi večer Jurčič naštel?« — »120 kron prvič, drugič pa 1000 kron.« France Jarc pove, da ie samo »vahtal«; povedati jima jc imel, če kdo pride. »Naš Janez je nato nesel prvi žukelj sam v Jurčičev mlin, nato so nosili vsi trije žaklje, katere sta nato prevzemala v mlinu oba Jurčiča, ki sta dala onima dvema tudi jesti. Drugi večer mi je dal Janez 400 kron rekoč: »Na, ker si pomagal seme nositi.«« Janez Jurčič pravi: »Do polnoči sem imel v mlinu jaz službo, po polnoči pa brat. Kar ponoči nekdo potrka in pravi, da ima seme. Janez Jarc ie rekel: »Če ti ne maraš semena, ga bo pa kdo drugi dobil; ako pa ne boš »tih«, sepazi!« — Ker sem sc iu bal, sem »žaklje« sprejel. Nosili so od 1. do 3. ure ponoči. Seme sta nosila Jarc in Kopač; presuti jima nisem pomagal.« Orožniku in postajena-čelniku prvi dan ni nič povedal, češ da sc je Jarcev bal. — Dvorni svetnik Regally: »Vi ste bili silno ogorčeni in ste rekli, da boste po-slajenačelnika tožili radi razžaljenja časti.« — »Ja, radi onih treh sem molčal.« — Janez Jurčič pravi, da ni dal nobenemu mesa; vsi trije: Jarca in Kopač ponovc Janezu Jurčiču v obraz, kar so trdili. — Dr. Oblak obtožencu Kopaču: »Ali ste Vi lahko izhajali?« — »Ne: mater imam, ki ima zlomljeno roko.« — Dr. Frlan Ivanu Jarcu: »Ali imate vi večjo domačijo?« — »Osem glav živine imamo; furam; nikdar bi tega ne storil, če bi mi Jurčičeva ne bila prigovarjala: še pri maši mi nista dala »gmaha«.« — Dr Švigcl Jurčiču: »Koliko je vredno očetovo posestvo 7. dvema mlinoma?-< — »50.000 kron.« — Dr. Švigelj: »No: 100.000 kron in še več.« Jože Kopač pravi: »Janez Jurčič je rekel, da bo dal le 4000 kron ,« — Dvorni svetnik Regally: »Janez Jurčič, ali ie to res»« — »Ni resnica.« — Janez Jarca pravi: »Prvotno je rekel Janez Jurčič, da bo plačal za kilo 8 kron, potem je pa rekel, da bo plačal Ie po 4 krone kilo, kar znese približno 4000 K, ko mi jc dal 1000 kron, jc rekel, da imam še 3000 kron dobiti.« — Janez Jurčič: »To ni resnica: 1120 kron sem iim dal.« Nato se prično zasliSavati priče. Prvi je zaslišan postajenačelnik v Medvodah Slavko Šubic, kateri pove, da je bil ob 7. uri zjutraj obveščen o tatvini. Zasliševal je predvsem uslužbence in dclavce iz papirnice. Sledil je sledovom lanenega semena; do Sore je našel že tri vreče lanenega semena in sumil; da bo ukradeno seme v Jurčičevih mlinih. V malem mlinu, kjer sta delala Jurčičeva sinova, se je izvedla preiskava. Tam je rekel Janez Jurčič, da ni nikdar pričakoval škandala hišne preiskave. Do pustne nedelje je skrivaj poizvedoval. V gostilni pri Novljanu sta rekla Ivan Jurčič in Ivan Jarc oba: »Tatove imate zelo blizu.« Pri veselici pri Šuster-šiču je rekel Janez Jurčič, da se ie že v Ljubljani dogovoril s svojim zastopnikom, ker tako sramote ne trpi. Janez Jarc je nato povedal, da sta ga na tatvino Jurčičeva pregovorila. Ko so prišli v Jurčičev mlin, je rekel Janez Jurčič, da ne bo trpel več škandala. Bilo je to ob 10. uri zvečer. Nato vrže 20 do 30 tisočakov po mizi in reče: »Poglejte, toliko denarja imamo, da nam ni treba krasti.« Orožnik je nato poklical Jarca v mlin, ko je rekel: »Ohcct je končana, daj vreče ven.« Jurčič se je pa protivil, na kar mu je napovedal Sušnik aretacijo. Orožniški stražmojster Sušnik v lepih besedah opisuje dogodke, kateri so privedli, da se je odkrila tavina. O obtožencih pravi priča, da so na slabem glasu. Priča Frančiška Jarc pove, da je njen sin 'Janez pravil, da ga Jurčičev neprestano nagovarja, naj ukrade laneno seme in ga prinese njemu v mlin. »Rekla sem še sinu: »Ali je neumen, ali kaj, da take reči štima, saj ima dosti denarja.« — Dr. Frlan: »Koliko je Vaš grunt vreden?« — »Veliko.« — »Ali je bilo treba sinovoma krasti?« — »A, kaj še: do 10 glav živine imamo!« Dr. Frlan predlaga, naj se zaslišijo izvedenci, ki bodo povedali, da so 1, 1915 te reči, ki so ukradene, bile vredne le 350 kron. Dr. Švigelj stavi predlog na zaslišanje prič o glasu svojih klientov. Dr. Oblak pravi, da je šlo pri Kopaču za revščino in cla je kradel v sili. Državni pravdnik dr. Modic se zavaruje proti nazoru, da bi ne smel biti bogatin kaznovan radi tatvine, ker je bogat, revež pa zato nc, ker je revež. Dr. Švigelj stavi predlog o zaslišanju prič o glasu Jurčičevih, Dr. Oblak zahteva priče, ki naj izpovejo, da je njegov klijent Kopač živel v sili. Dr. Modic prepušča odločitev sodnemu dvoru in pristavi: '»Zavarujem sc proti temu, da bi ne smel biti bogatin kaznovan, ker je bogat; revež pa zato ne, ker ie reven, če je kradel.« Po posvetu senata razglasi dvorn svetnik Regally sklp: »Vsem predlogom je sodišče ugodilo; zaslišijo se izvedenci o vrednosti ukradenih reči, razprava se zato preloži in vrnejo se vsi spisi preiskovalnemu sodniku.« a Gospodarska zveza v Ljubljani bo delila dne 27. majnika 1920 sladkor na člane, ki so že oddali svoje sladkorne karte (izkaznice). Člani, kateri šo niso oddali sladkorne izkaznice, naj nemudoma to store in iste prineso k Gosp. zvezi (Dunajska cesta). ^ a Prodaja sladkorja. Na modre izkaznice sc prodaja sladkor v aprovizaciji na Poljanski cesti št. 15, in sicer: dne 27. maja: na št. 46 od 8. do tričetrt na 9. ure; na št. 47 od tričetrt na 9. do pol 10. ure; na št. 48 od pol 10. do četrt na 11. ure; na št. 49 od četrt na 11. do 11. ure; na št. 50 od 11. do tričetrt na 12, ure; od št. 51 od 3. do tričetrt na 4. ure; na št. 52 od tričetrt na 4. do pol 5. ure; na št, 53 od pol 5. do četrt na 6. ure; na št. 54 od četrt na 6. do 6. ure. — Dne 28. maja: na št. 55 od 8. do tričetrt na 9. ure; na št. 56 od tričetrt na 9. do pol 10. ure; na št. 57 od pol 10. do četrt na 11, ure; na št. 58 od četrt na 11. do 11. ure; na št. 59 od 11. do tričetrt na 12. ure; na št. 60 od 3. do tričetrt na 4. ure; na št. 61 od tričetrt na 4. do pol 5. ure; na št. 62 od pol 5. do četrt na 6. ure; na št. 63 od četrt na 6. do 6, ure. Zamudniki dobe sladkor s številkami 1 do 30 dne 29. maja dopoldne, s številkami 30 do konca dne 29. maja popoldne. Prodaja sladkorja. Na bele sladkorne izkaznice št. 112, 113, 114 in 115 prodaja g. Tomaž Mencinger, Resljeva cesta. Poslano. Ker se me dolži, da sem jaz napravil na okrajno glavarstvo v Kranju anonimno ovadbo proti trem gostilničarjem, ker so v času prepovedi točili pijače, ugotavljam rcsnici na ljubo: 1. Ni res, da bi jaz ovadil ali da bi jaz pisal, še manj pa, da bi komu o tem kaj pravil. 2. Res pa je, da sem prijatelju rekel: »Pojdi pogledat v gostilno V. Košmelj, kd*j so notri, jaz bom naznanit« 3. Tistemu, ki mi dokaže, da sem jaz tisti Jona, ki je kriv viharja md železniškimi gostilnami, dam 1000 K in plačam vse kazni gostilničarjev in gostov. 4. Če bi ovadil, bi se tudi lastnoročno podpisal, ker dosedaj še nisem bil vajen pisati anonimnih ovadb, kot ste jih drugi pripravljeni proti meni. Železniki, 26. maja 1920. Anton Lotrič, trgovec in posestnik. * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. Izgubila se je denarnica z vsoto 1000 kron od mitnice v Kolodvorski ulici do Če-šnovarjeve gostilne. Kdor je denar našel, naj ga odda proti nagradi na policijskem ravnateljstvu. Našla se je v Spod. Šiški moška denarnica z manjšo vsoto denarja. Oglasiti se je v upravi »Slovenca«. Izgubil se je 24letni slaboumni Nace Vozel. Oblečen je bil v rujavkasti telovnik, črne hlače. Obut je bil v škornje. S seboj je imel samokolnico. Baje je bil pred kratkim v Višnjigori. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na R o-žalijo Pavšek, Peče pri Moravčah, Gorenjsko, (Za dvakratno objavo v tednu se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA ►Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c, 6. Cunc Franc, Wolfova ulica 6. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J„ Kongres, trg. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. riporocaio se sledeče do maže tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K, T. D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8, Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica, PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F> & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) (Za dvakratno obiavo v tednu st račnna 8 kron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & ŽiEč, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17, Malo posestvo i gostilno v Sloveniji se kupi. Pismene ponudbe na Ivan Šepec, Čatež pri Vel. Loki, Dolenj. NenTulovana soiia ^inS: tega lista pod „Soba". se kupi. Dopisi pod „ICK" na anončno ekspedicijo, Al, Matelič, Ljubljana. Oafna liMo za privezovanje trt in ttulljll " lilijo sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva c. 8. Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeh. se je lovska pslca brak, istrske jUUUUU pasme, ki sliši na ime „Belka''. Barve je bele, ušesa rujavkaste, na životu ima rujavkasto liso. Kdor bi kaj vedel o njej naj naznani v Zg. Šiško 1. EieKlrlčnl molor MJI&M kupimo. Enega za 6-5 zamenjamo za približno 10-5 konjskih sil. — Uprava hotela »Slon«. 2021 nVn clufl/inii 30 sPr0imeta Ia tukai-11 ¥ C diU&nlilJl Snjo restavracijo proti dobri plači in hrani. Vpraša se Židovska steza i., I. nad. od 4-6 popoldan. Sprejmem stenografinjo za slov. in nem. Nastop 1. junija, plača po sposobnosti. Pisarna drja Ivo Ben-kovlča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta B. 2044 Miaitn nrnctfkp8 tednov stare- lePc IvliUub [13 UJIlRC pasme, proda A. Ko-ritnik, Cesta v mestni log št. 31. 2022 Staro in novo koruzo pšenično moko, oves brezhibno kvalitete franlco postaja Zagreb dobavlja po najnižjih cenah „Sava" d. d. Zagreb, Paromllnska cesta 1. 9 St. 720. Razglas« V pondeljek dne 31. maja 1.1. ob 10 uri dopoludne vrši se pri županstvu v Bistričici pri Kamniku |2una dražba približno 1000 kbm smrekovega lesa, ki jc na Veliki planini v kraju „Šimnovec" nad Kamnikom. Les sc lahko ogleda vsak dan do 30. maja 1.1. na licu mesta. Vsa podrobna pojasnila in dražbone pogoje daje načelnik gospodurskega odseka, France špuk iz Praprotna za Kalem. «05i Gospodarski odsek Velike planine. Najpriljubljenejša shajališča odličnega sveta so prekrasne obednice in prijetne vrtne lože v elegantno zanimivem, prvovrstnem restavrantu Nova Pivana' Zagreb, Draškovičeva nI.24. Postajališče električne železnice. Prvovrstna kuhinja. Špe-cijaliteta za zajutrek, kosilo in večerjo. Vsak večer koncert. Solidna postrežba. sn UULLlja. OJIO- ;rek, kosilo čer koncert. |j režba. I wtmmmamm& Poštena ln pridna dskia PFflflR CD" 2 sivalna stroja tvrdke rtUUU Jb« Singer, 3 omare s predali in 1 visoka omara, 2 postelji na peresa in moSko kolo. Poizve se sv. Jakoba nabrežje St. 27. pritličje pri Pangercn. 7onnP nro popravlja nasproti gl. £(B|HIC lil C poŠte F. Čuden, Sin, urar v Ljubljani. išče se Frančiška Majcen, roj. 12. dec. 1809 Sušje-Polnišk, okraj Litije. Služila je do meseca marca t. 1. v Mirni na Dolenjskem baje pri sorodnikih (imena dotičnih neznano) in začetkom pa do 15. aprila 11. je bila v hotelu „Slon" v Ljubljani. Če ve kedo za sedanje njeno bivanje, prosimo, da se to naznani proti nagradi 100 kron na upravo lista „Slovenec" pod št. 2023. jVftši podgane m vb a golazen mora poginiti, ako porabljata moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K 10, na podgane in miši K 10; za ščurke K 10; posebno močna vrsta K 10; tinktura za stenloo K 10.; uničevalec moljev K. 10.; prašek proti mrčesom K loin 12.; mazilo proti nitn pri ljudeh K 5,—10.; mazilo za u£t pri ilvlnl 6.—10.; prašek za uil v obleki in perUu K 6 in 10.; tin-ktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (auičov rastlin) K li). Prašek protu mravljam K10. Mazilo proli garjara K 10. — Pošilja po povzetju Zavuu za oksport M. Mer, Petrlnjska ulica 3., Zaoreb 39. Trgovoem pri veSJem odjema popust. inHiiinKiiiinminiuiiinmuiiiiiiinuiimiHnmniiniinHniniiuimniuiiiiiiiiiiiniHinmiiHiiimiiHiiiniiinttitiiiiiiiiiimnm Gospodarska Pisarna D£ ČERNE POSOJILA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PROMET Z ZEMLJIŠČI IN POSESTVI, UREDITEV DENARNIH POSlLJA-TEV IZ AMERIKE IN AMERIŠKIH ZAPUŠČIN, NAKAZILA V INOZEMSTVO, TRGOVSKE POGODBE IN PORAVNAVE, USTANOV NOVIH PODJETIJ IN DRUŽB LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 6 TELEF. 37 ■Hiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiin>iniiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiniiiiinuiiiiiiitiiiiiiiiiii>ii<>iiiiiiiii">ii>*iiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiHHtMinsniil katera so razume pri kuhanju in Šivanju, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plačo na gospo Ltzato Rozman, soproga ravnatelja tovarne cementa Zldanmost. 2042 GARJE srbečico, hraste, lišaje, nniči pr! človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12*50 poštnine prosto. — Prodala in razpoiil|a lekaiua Trnkucsr v Ljubljani, zraven rotorža. 1631 Brusilne kamne za kosa Jekleno blago Okove za pohištvo Okove iz medenina Železno pohištvo Poljedelske stroje Kemikalije Doze za svalčlce Porcelanasto blago Ute2e iz medenina Gospodarsko blago Kuhinjsko orodje Vžigalnike Papirnate ln pisalne potrebščine, papir za svalčlce in stročnice Itd. dobavlja in preskrbi vse, tudi cele vagone na vse strani. Zahtevajte ponudbe in vzorne pošiljatve. Kose Orodje Pipe za sode Muhalnike Električno blago k I) WIMM, NajboljSi dobavni vir za izvoznike, prodajalco na debelo, krošnjarjo in tovarnarje.