6
L Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

/

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

(L?
Thesfirst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
WWKMPOM PUA1RI: 117t IIOTM.
m JUoond-Ola—
21, IMS, at the Port Offieo at New York, N. Y,
the Act of
of
S, 1879.
TELEFON PISARNE: 117«
NO. 14«. — ŠTEV. 140.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 15, 1907. — V SOBOTOf 15. ROŽNI KA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK IT,
"Hands up" in Kitajci. Varani roparji.
BANDIT JE SO MORALI POVŽITI LASTNO "MEDICINO*
Po izplenitvi. napadel jih je policaj z revolverjem.
NA VARNEM.
Danes rano zjutraj vršil se je v pralnici Kitajcev Tom-Sing in Wong-Wash, 405 zapadna 44. ulica prizor, kakoršnji so le na zapadu v navadi. Dva oeeiiinajstletna mladeniča, Wm. Brown in Win, Morris, ki sta bila že večkrat kaznovana, sta se zakrinkala in z revolverji prisilila imenovana Kitajca, držati roke kvišku. Medtem ko je Brown pazil na Kitajca, si je Morris prisvojil $:{4. Baš ko sta hotela roparja s svojim plenom oditi, pričel je Tom-Sing nepopisno kričati in policaj Oonroy je prišel na lice mesta. "Proč e revolverji, inače vama izstrelim možgane!" — in roparja sta ga ubogala. "Postavita se k steni in molži ta I" j« policaj nodal je ukazal. Potem je {».»sla! jednega Kitajca po dru-r.ega policaja, na kar so roparje iir Kitajce odvedli na postajo. Pri roparjih so našli razun ukradenega denarja, mnogo nabojev, roparskega orodja in drugo ''oro<dje'\
Brown je abiturijent zaporov v El-miri in Morris je tudi nedavno prišel iz ječe.
0 katastrofi barkase oklopnice Minnesota.
DOSEDAJ SO NAŠLI LE JEDNO TRUPLO, IN SICER ONO KRMARJA DODSONA.
Poročilo, da so našli deset trupelj ne-
<"-«KTLih mornarjev, ni re«ničn$
SOZALJE MORNARIČNEGA TAJNIK A
Afera Haywood.
Zasliševanje prič.
ORCHARD JE KONČAL Z IZPOVEDJO O SVOJIH ZLOČINIH.
Druge priče izpovedujejo sedaj o Or-chardovem življenju.
ADAMS ZASLIŠAN.
Boise, Idaho, 14. junija. Zasliševanje Harrv Orcharda v zadevi proti Haywoodu je sedaj končamo. Orchard je duševno tako izmučen,, da ni mogel vso noč spati; vso noč je vzdihoval in kričal: "Moj Bog, odpusti mi!"
Ko so ga danes dovedli v dvorano, je bil zelo bled. Danes so mu stavili le še par vprašanj v pojasnilo prejšnjih njegovih odgovorov.
Za Orcliardom je prišla na vrsto kot priča Mrs. Swan, ktera bode izpovedovala o razstrelbi Bradleveve hiše v Sati Franciseu. Njene izpovedi do-sedaj niso bile važne. Boise, 15. junija. V obravnavi proti Haywoodu rad i umora govenierja Steunenberga skušalo je včeraj državno pravništvo doprinesli nadaljne dokaze, da so Orchardove navedbe resnične in da je bil Pettibome v zvezi z Orchardom, ko je slednji umoril Fred Bradleya v San Franciseu. Ponovno se je dokazalo, da se je Orchard klatil v okolici Bradleveve hiše, da je v soseščini najel sobo in da se je z Bradlevevkni vslužbenci seznanil. Dokazalo se je tudi, da se je oni dan, ko se je v Bradlevevej hiši pripetila razstrelba, preselil.
Dokazalo se je tudi, da je Orchard dobil potem od Pettiboneja za to 100 dolarjev, in sicer v priporočenem pismu.
Včeraj so zaslišali grocerja I.. B. GinUbinija iz San Francisca, ki je Orcharda seznanil z Bradlevevinii vslužbenci. Pri GimbbLniju je Orchard zapravil .mnogo denarja.
Kot pričo so dovedli k sodišču tudi Steve Adamsa, ktpri je odšel naravnost pred porotnike in pred Orclianla. Nadalje je nastopilo več prič. ktere pripovedovanje Orcharda glede Bradleveve afere potrdile.
GOLJUFIVI KNJIGOVODJA.
orfolk, \ a , 14. junija. Od jednaj-
mornar jev, kt.eri -<> utonili, ko soj	"
<>/i!i v l>.-»rkasi oklopnice Minne- j Ponarejal je nakaznice za več tisoč
. >o do»< daj našli šele jedno trup-
lk v a
ni< ('a
tu »icer ono krmarja Robert H. j lx»na. Truplo ^o našli, ko je pla-• o na Roads. Prvotno poročilo, da ' našli jednajst trupelj, se ni ures- j ilo. Povočilo policijskega kapitana rpen
ruhtavni jfovo moštvo v .i
dolarjev.
Včeraj so v New Vorku zaprli 11. llornunga, kteri Stanuje v Hacken-:u, N. J., in ki je knjigovodja ne-
rja, kteri poveljuje policiji ke tvrdke na Wooster Streetu v New
ivneni prostoru, javlja, da je , Yorku. Aretovanec je obdolžen, da je •i. ko se je pri- v škodo Ideal Lace Co., pri kterej je nesreča, slišalo žvižganje bar- j nekaj časa delal, izdal ponarejeni ček in sicer med polunočjo in jedno ^ svoto $8000. Razun tega je pone-laleč od razstavnega ; veril tudi druge še večje svote. Pone-aso je po mnenju po-! verjenja je bil obdolžen že v minolem aka jadranka, ktera j januarju, toda kakor hitro je zvedel, da ira iščejo, je neznano kam zginol.-
ejutr ora.
za v jzila ude t i
ne hai
ila
premog, tako, da mornarji
? niso ^am i provzročili ne-
Washington, 14. ju.iija. Tajnik vojne mornarice, Metcalf, obžaljuje nesrečo, ktera je doletela barkaso o-klopnice Minnesote. Ko se je včeraj vrnil iz razstave v Jamestownu nazaj v Roads, je takoj <Aišcl na admiralsko ladijo Connecticut k admiralu F.vansu, kteremu je izrazil svoje so- | žalje. Na to je obiskal tudi oklopnico I Minnesoto in lowo, na kteri h so bile žrtve nesreče ukrcane.
Norfolk, Va.. 14. junija. Torpedov-ki Whipple in Bfakelev sta včeraj v , tukajšnjej ladjedelnici zadeli skupaj > in pri tem je Blakeley zadobila veliko luknjo. Ol>e ladiji morajo popraviti.
Nori bakreni rudniki.
Na otočju Queen Charlotte ob obrežju British Col um bi je so našli sto ievljev široko in 4000 čevljev dolgo žilo bakra. Baker je našel nek Šved, ktere mu sedaj neka družba ponuja za žilo $600,000.
Potna na Jamaiki.
Kingston, Jamaica, 13. junija. Danes ponoči je bilo čutiti tukaj jak potres, vsled česar so prebivalei bežali na prosto. Zajedno je bilo čuti tudi podzerafco gromenje. Potres ni napravil Škode.
Roparski napad v sanitariju v Illinois.
TRIJE ZAKRINKANI ROPARJI SO V WINNETKI NAPADLI TAMOŠNJE ZDRAVILIŠČE.
Roparji so si nabrali za $1000 vrednosti in ušli.
BOLNIKI V STRAHU.
Chicago, 111.. 15. junija. Včeraj zju-traj^so prišli trije zakrinkani roparji v North Si'de Health Resort na Sheridan St. v Winnetki, kjer so napra-\ ili med bolniki nepopisen strah. Raznim bolnikom so odvzeli vse, kar so imeli in so končno odšli s .flOOO vrednim plenom.
Mrs. Metcalf se je tako prestrašila, da je nevarno bolna.
Roparje, ki so bili dobro oboroženi, je prvi opazil superintendent sanatoria dr. Hirschfeld, kteri se je radi luči v svoji sobi probudil in ugledal kraj postelje tri bandite. Slednji so mu ukazali, naj miruje, na kar so mu odvzeli prstane in uro ter izpraznili njegove žepe. Na to so luč zopet ugasnili in obiskali druge sobe, kjer so na ravno ta način delali. Vzeli so vse, kar so dobili. Ko se jim je nek stre-žaj uprl, so ga pobili na tla in mu vzeli uro. Bežali f-o v lepej kočiji.
IZDAN MORILEC.
Izdala ga je njegova lastna žena.
Los Angeles, Cal., 14. junija. Ko je hotel.danes Samund Garcia, kteri je v Californiji izvršil vsepolno umorov, bežati v Mexico, ga je zasačil nek šerif, in ga ustrelil. Garcia, kteri je tudi v New Mexieo izvršil par umorov, je izdala njegova lastna soproga, ktera je šerifu naznanila skrivališče svojega moža. Ivo <>a je šerif iznena-lil. vnel se je med njima ljut boj. v kterem ga je šerif ustrelil.
PO SEDMIH LETIH.
Italijanska morilca sta se skesala in /	se javila oblastim.
Chicago. 111., 14. junija. Filippo Sanzori in njegov sin sta se javila tukajšnjim oblastim na že skoraj pozabljeno obtožijo, vsled ktere sta. dne 25. junija 1900 umorila svojega rojaka Antonio Longo. Tedaj sta ušla in sta sedem let prodajala peanute in sadje po ulicah v New Vorku in v Chi-eagu, da si prihranita potrebni denar za zagovomištvo. Dosedaj sta si prihranila $3500, toda denarja najbrže ne bodeta potrebovala za zagovorni-štvo. Obtožila jih je namreč hči San-zorija. toda le na podlagi tega. kar so jej sosedje pripovedovali, tako, da obtožba ne bode veljavna.
SAMOMOR VSLED CERKVE.
Oče se je ustrelil, ker je hodila hči v Obravnava proti morilcu bolgarskega cerkev	ministerskega predsednika
Petkova
,„..,. ........ T T ! >e je zoj>et preložila na nedoločen
\\ liliam Austin iz Amityville, L. I., i „
i cas. Opozicijski časopisi se norču-
Južne republike. Nicaragua in Salvador.
TOPNIČARKA ZJEDINJENIH DRŽAV YORKTOWN ZASLEDUJE NICARAGUAJ-SKO TOPNIČARKO
Predsednik Zelaya je odposlal nadaljne ladij e proti Salvadorju.
VOJNA.
-o-
San Salvador, 15. junija. Tukaj se zatrjuje, da bode topničarka Zjedinj. držav, Vorktown, vjela nicaraguajsko topničarko Memotombo, ker je slednja nedavno izkrcala flibustirje na salvadorskem ozemlju, kjer so jih Sal-vadorei razkropili.
Semkaj se poroča, da je nicaraguaj-ski predsednik Zelaya poslal še druge ladije, da izkrcajo v Salvadorju nadaljne čete, da pa te ladije svoje naloge niso zamogle izvršiti, ker je obrežje sedaj dobro zavarovano.
Washington, 15. junija. Predsednik Zelaya je odgovoril na tukajšnje vprašanje glede njegove zveze z nf-davnim napadom na Acajutlo. Zelaya odgovarja, da je Nicaragua napovedala Salvadorju vojno. Tozadevni odgovor predsednika je priposlal naš konzul Olivares iz Manague, glavnega mesta Nicarague. V Salvadorju kandidira za predsedniško mesto general Alfara, kterega podpira Zelaya.
se jc včeraj jmi prepiru s svojo zeno, ktera je dovolila njegovej hčeri iti v cerkev, ustrelil. Austin, kteri je član t a mošnje rešilne j>ostaje, se je po zatrdilu njegove žene rad prepiral. Svo-jej 191etnej hčeri je prepovedal hoditi tako pogostoma v cerkev, kajti v novejšem času je šla vsaki dan v cerkev. Ker je pa njegova žena kljub temu pustila dekletu iti v eerkev, jej je izjavil, da sedaj, ko ga niti doma nihče več ne posluša, neče več živeti. Np.to je vzel raz steno svojo puško in se ustrelil. Obležal je na mestu mrtev.
Nesreča v Bridgeport!!.
V Bridgeportu, Conn., je zavozil nek avtomobil v neko kočijo. Pri tem je bil Al. Thompson, ki se je vozil, v avtomobilu na mestu obit, tiočim so bili vsi dragi ranjeni, toda ne nevarno. —
jejo iz vlade ter pišejo, da je treba obravnavo preložiti ad calendar grae-cas, da ne pride vlada v blamažo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.30 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ............ 100 Kron,
za f 40.90 ............ 200 kron,
za f 204.00 ............ 1000 kron,
za |1017.00 ............ 5000 kron.
Postarin je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane v ota popolnoma izplačajo brer vinarja odbitka.
Naše denarne pošOjatvt izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprilič-neje d« $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, veSJe zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Ban! Draft.
FRANK 8AKSER CO. 109 Greenwich Street, Now York. 6104 8t (Hair Are. NE., flrraTMl. a
NEZGODA NA MORJU.
Parnik Ohio je zavozil v ledenik, potniki so pookakali t morje.
Nome, Alaska, 14. junija. Parnik Ohio, ki je last White Star Steamship Company, je pri Port Safety zavozil v velik ledenik in zadobil veliko luknjo. vsled česar se je skladišče kmalo napolnilo z vodo. Med potniki je zavladala nepopisna panika in nad 75 o sob je poskakalo v morje. Dva bela In jeden Kitajec so utonili. Parnik so v naglici zakrpali, na kar so se vsi potniki zopet ukrcali in je srečno pri-plul nazaj v Nome.
KRETANJE PARNIKOV
Dospeli so:
Koeniiiiu l.uise 14. junija iz Genove
s 1971 potniki. Rhein 14. junija iz Bremena.
Cedric 13. junija iz Liverpoola (že
|K»rocano) s 7!»4 potniki. Italia 14. junija iz Neaipolja s 1-Hi7 potniki.
4Vvic 14, junija iz Liverpoola. Cretic 14. junija iz Genove.
Dospeti imajo: La Gascogne iz Havre. Fried rich der Grosse iz Bremena. St. Paul iz Southamptona. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Etmria iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Armenian iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bosnia iz Havre.
Odpluli so: Finland 15. junija v Antwerpen. La Provence 15. junija v Havre. Campania 15. junija v Liverpool. Sr. Ixniis 15. junija v Southampton Koenigin Lnise 15. junija v Genovo. Patricia 15. junija v Hamburg. Caledonia 15. junija v Glasgow.
Odpluli bodo: Kronprinz Wilhelm 18. junija v Bremen.
Gerty 18. junija v Trst. Adriatic 19. junija v Liverpool. Ryndam 19. junija v Rotterdam. Amerika 20. junija v Hamburg. La Loraine 20. junija v Havre. Cretic 20. junija v Genovo. Friedrich der Grosse 20. junija v Bremen.
Philadelphia 22. junija v Southampton.
Etruria 22. julija v Liverpool Zeeland 22. junija v Antwerpen. Astoria 22. jonija v Glasgow.
Japonska vlada in japonsko časopisje.
4
UREDNIKI ČASOPISJA V TOKIO SO BILI POZVANI K MINI-STERSTVU NOTRANJIH ZADEV.
Tu so jim svetovali, naj v nadalje ne hujskajo več proti Zjed. državam.
KOMUROVA IZJAVA, o
Tokio, 14. junija. Vsi tukajšnji časnikarji so morali včeraj priti k ministerstvu notranjih zadev, kjer se jim je uradoma svetovalo, naj v nadalje .ne hujskajo proti Ameriki in ne objavljajo agitaeijske članke v to svrho.
List "Mainichi", ki izhaja v Osa-ki v 250,000 dnevnih iztisih, se zelo jezi radi napada nekega japonskega vrtnarja v Berkeleyu, Cal., in piše:
"Ta napad dokazuje, da so califor-nijske oblasti nesposobne čuvati naše rojake. Sedaj ni več čas za to, da se pomirimo s stereotipičnimi diploma-tičinimi zatrjevanji washingtoaiske vlade. Jedva štirinajst dni je minolo, ko je wasiiingtonska vlada zatrdila, da se kaj tacega ne ibode več pripetilo in že prihaja zopet dogodek v Berkeleyu.
'' Predsednikova osobnost stoji visoko nad njegovimi rojaki in on zasluži popolno zaupanje; toda naj že bodo obljube še tako velike In pomirljive in naj prihajajo tudi od najvišje strani, so brez vsake vrednosti, ako se ne spremene v dejstva. Nesposobnost californijskih in zvezinili oblasti je sedaj dokazana in tram ne preostaja druzega, nego varovati se z lastnimi rokami. Da so nasilnosti omejene na Californijo, to za nas kot izjava ne more zadostovati."
Tokio, 14. juinija. Tukajšnji list "Jiji" objavlja danes po vladi inspi-rirani članek, v kterem izjavlja, da so najnovejši napadi na Japonce Californiji le slučaji, kterim je iskati vzrokov v tamošnjih delavskih homa-tijah in da se radi teh dt>g*>dkofv n« more diplomatično nastopiti proti a-meriški vladi. Isti članek svetuje ljudstvu, naj zaupa ameriškim oblastim. ktere bodo brezdvomno skrbele za varnost Japoncev in obžaluje na čin. po kterem se ta zadeva razvija.
London, 14. junija. Tukajšnji ja pons-ki poslanik je danes izročil časopisju komunike o p rot i japonskih dogodkih v Californiji in sledečim obravnavam med ameriško in japon.-vlado in zaključuje svojo izjavo:
Kakor je iz zgorajšnje izjave razvidno, se vsa stvar normalno razvija in vsa razburljiva poročila iz neodgovornih krogov so povsem neopravi čejia.''
Washington, J4. junija. Državni tajnik Root se je včeraj popoludm dalj časa (posvetoval z japonskim poslanikom Aokijem, t»nla spor med Zjedinjenimi državami in Japonsko s tem še nikakor ni končan in se niti ne približal za jeden korak zaželje-nej poravnavi. Kakor se zatrjuje, je japonski poslanik izjavil, da njegova vlada izgrede v San Franciseu nikakor ne smatra resnim, da pa mora zahtevati, da se Japoncem dovolijo jednake pravice pri naseljevanju in pri naturalizaciji, kakoranje imajo druge narodnosti, ki prihajajo iz Evrope.
Tokio, 14. junija. Opozieijoaclno časopisje hnjska dalje na vojmo proti Ameriki. I.ist ''Hochi", kteri ima velikansko cirkulacije in ki je glasilo grofa Okuma, piše v svojem današnjem članku:
"Američanom se mora pokazati, da mi nismo več peščica ubozih Mon-goleev, kteri si ne znajo pomagati, temveč da smo velesila, ktera zavzema isto mesto, kakor Anglija, Francija, Nemčija in Zjedinj ene države. Ako nečemo žrtvovati naš narodni ponos, moramo zahtevati, da nas Zjedinjene države radi dogodkov v Californiji prosijo odpuščanja. Na nikak način pa ine smemo dopastiti, da se wash ing tonska vlada izgovarja na pravice posameznih držav."
Vesti iz Rusije. 0 razpustu dume.
MINISTERSKI PREDSEDNIK JE NAZNANIL DUMI SVOJ ULTIMATUM.
Vlada zahteva, da se 16 poslancev obtoži in da se 55 socijalistov suspendira.
STOLYPINOVO STALIŠČE.
Iz Avstro-Ogrske. Malorusi in Nemci.
GALIŠKI MALORUSI SE NAMERAVAJO PRIDRUŽITI NEMCEM PROTI POLJAKOM
'Krščanski socijalisti" žele dobiti portfelj naučnega mini-sterstva.
POMILOŠČENI HTJZARJI.
Petrograd, 15. junija (ob 3. uri zjutraj). Tekom noči dospel je v tukajšnje mesto polk kirazirjev iz Gačine. Vojaštvo, ki tabori v Carskojem selu, je pripravljeno na odhod v Petrograd"
Petrograd, 15 .junija. Gosudarstve-no dumo bodo najbrže še danes razpustili, gotovo pa v ponedeljek.
Duma je z večino glasov zavrnila ultimatum ministerskega predsednika Stolypina, kteri zahteva, da se takoj suspendira 55 socijalno - demokratičnih poslancev. Razun tega zahteva Stolypin, da se 16 poslaneem odvzame imuniteta, da se jih zamore obtožiti. To zadevo je duma izročila odseku 22 članov, kteri bodo danes zvečer o tem poročali. Vsakdo ve že v naprej, da se bode ta odsek izrazil proti zahtevi vlade, kar bode duma gotovo odobrila.
Včeraj zvečer se je vršila izredna seja ministerskega sveta, toda o njej se ni nič zvedelo. Ukaz za razpust dume še ni izšel.
Socijalisti se posvetujejo glede prireditve generalnega štrajka v Petro-gradu, toda njihova seja je tajna. Oni se še spominjajo na fiasco generalnega štrajka, kterega so uprizorili po razpustu prve dume in radi tega še čakajo s štrajkom.
Pet minut pred pričetkom včerajšnje seje dume, dobil je predsednik Go-lovin od ministerskega predsednika pismo, s kterim ga je pozval, da se tukaj prične izvrševalna seja. Jeftva da so se poslanci sešli, že jim je Stolypin predložil zgorajšnji ultimatum, h kte-renm je pripomnil, da, ako se vladinej zahtevi takoj ne ugodi, vlada ne more več z dumo sodelovati.
Nato je javni obtožitelj Kamežan-skij preči t al dolgo obtožbo proti soci-jalnim demokratom, kterih je 55 (poslancev) pri nekej zločinske j organi- i zaeiji, ktera hujska med kmeti, vojaki j in delavstvom /. namenom, da prepodi . monarhijo in vlado. Potem je Kome- J žanskij pročital Še posebne obtožbe i proti poslancem, Alekinskij. Ceretelj, J Džaparič. Geruš, Ozelj. Anikin. Bje- | liisov. Anisimov, Kirjenko. Lomtašič, i Pogodba med obema državama glede Lopatkin. Mi t rov. Komar. Sjerov. Salmikov in Vinogradov — kteri vsi so obdolženi revolueijonarnih zločinov. —
Vladino naznanilo je delovalo na dumo. kakor bomba. Pri odsekovih sejah so socijalni demokratje, socijalni revolucijonarci, delavska skupinja in Poljaki vladin ultimatum zavrgli. Monarh isti in oktobristi so ira odobrili.
Dunaj. 15. juaiija. Vodstvo stranke galiških Malorusov naznanja, da želi skleniti — zvezo z nemško levic«., in sicer za skupni nastop proti Poljakom, kteri nepopisno zatirajo gališke Maloruse. Znanii dogodki na lvt.v-skem vseučilišču (o kterih smo že «'•>•-stokrat poročali), provzročili da je postalo sovražtvo n:ed Poljaki Malorusi še večje. To s...r; :t.,i -»• bode še povečalo, ko se pii.':i»- /.a- -danje državnega zbora.
Dunaj, 15. junija. Naučni minis: er dr. Marchet bode v kratkem odstopil. To je posledica Marchet o v ega pora/.a pri drža'\Tiozborskih volitvah. Takoj po volitvah je Marchet vložil prošnjo za odstop, ktero pa Fran Josip še ni rešil. Njegov naslednik postane najbrže dr. Albert Gessmann, ki je tudi vodja "krščanskih socijalistov", kateri zahtevajo svoje zastopstvo v kabinetu.
Budimpeštanski list i *'Egyetertvs" poroča z Dunaja, da so avstrijski so-eijalistični voditelji pričeli že poganja z vodstvom ogrske socijalistične stranke, da se prične tudi na Ogrskem razsežna kampanja v prilog splošne volilne pravice. Glasilo ogrskih socijalistov "Nepszava" razširja že nekoliko časa sem idejo, da se v prilog splošne volilne pravice organizuje generalni štrajki.
Socijalistiena društva prirede v Budimpešti in po deželi shode, na kterih se bode razpravljalo o akciji, ki se jo ima pričeti v prilog splošne volilne pravice.
Veliki Varadin, Ogrska. 15. junija. Trinajst, huzarjev 7. i>olka. ktere je vojno sodišče lani ol^sodilo v smrt. ker -i se svojim i»rcd[«»tavljenim uprli in jih napadli, je ;>omiloŠčenih. Pri zasliševanju pri vojnem sodišču so častnike j*>šteno 4»psovali, nakar so bili obsojeni. Sedaj jiii it- ccsar polnil -ti! v seiletulet ilo ječo.
S.USIJA IN JAPONSKA.
Mandžura je sedaj podpisana.
i 'rt rograd. 14. junija. \ čeraj sta minister inostranih del. Izvoljskij, in japonski poslanik dr. Motouo, podpi--aia rusko-japonsko pogodbo, ktera urejuje promet kitajske železnice v istočuem in južnem Mandžuru.
Petrograd, 14. junija. Minister ino-
dočim so usta^nfdemokratj-e sklenili' stranih fel» ^oljskij, prišel je danes
k proračunski komisiji dume. ktera je odklonila dovolitve za ustanovitev ruskih generalnih konzulatov v Mandžuru. oziroma za generalni konzulat
VoUk
da se ločijo od socijalnih demokratov.
London. 14. junija. Iz Sebastopolja se poreča. da je dal admiral Virenj G(M) nezadovoljnih mornarjev črno-morskega brodovja aretovati. Mornarje so odvedli na neko križarko. koder jih čuva vojaštvo. Pričakovati je še nadaljnih aretacij, tako. da bodo potrebovali še jedno kazensko križarko. Mornarji so ogorčeni, ker ne vedo, kaj so zakrivili, da se tako z njimi postopa in radi tega je pričakovati, da pride zopet do upora drugih mornarjev. —
Varšava. 14. junija. Tukajšnji peki so odslovili vse svoje pomočnike, kar pomenj.i pričetek velikesra ribanja proti socijalistom. Delodajalci izjavljajo, da so neprestani Štrajki in so-Tijalistični umori, kakor tudi vedno večje zahteve socijalistov, postale že neznosne in da raje prenehajo s svojim poslom, nego da bi nadaljevali.
Požar je nacdejal glavno poslopje Canadian Shipbuilding Co., ktero je oddaljeno od Buffalo 7 milj in so nahaja na eanadakej strani Niagare. I ma. Drugo zborovanje bode omen je Skoda maš* $76,000.	i nega dno popolndne.
Shod francoskih škofov v Parizu.
Pariški list "Echo de Paris" piše, da je izvedel iz zaneisljive strani, da se francoski škofi sestanejo dne 28. t. m. v Parizu. Na shod pridejo škofje, pokrovitelji katoliškega zavoda, ki bodo prončavali način in sredstva, kako bi se ta zavod razširil v smislu najnovejšega papeževega pis-
v Ilarbinu in navadnih konzulatov v druzih mandžurskih mestih. Minister je zahteval, da se ustanove generalai konzulati, ker to je politična potreba in ker se potrebujejo uradniki najvišje konzularne stopinje, da se ruski ugled, kteri je vsled vojne z japonsko omajan, zopet v Mandžuru povzdigne. Rusija je sklenila trgovinske pogodbe in še posebni pogodbi s Francijo in Japonsko, tako, da so taki uradi neobhodno potrebni.
V svojem govoru je minister pripomnil, da je bilo portsmouthsko mirovno pogodbo prvotno smatrati le kot. premirje. To smatranje se je pa sedaj spremenilo v prepričanje, da vladajo med Rusijo in Japonsko prijateljske razmere.
Ministrova izjava je napravila na člane komisije izvrsten litis.
Vročina v ponedeljek.
Washington, 15. junija. Kmalo nastane vročina, in sicer poštena. Tako naznanja vladin vremenski prorok. Od ponedeljka naprej bode izdatno topleje, in sicer še preveč vroče, kajti vročina prihaja iz jugozapada, kjer se fabricira vreme za Zjedinjene države. V Texasu kaže toplomer že 90 etopfaj nad niSlo in ravno toliko bo kazal tudi na severu.
"GLAS NARODA"
Ltot do venskih delavcev v AmerikL I*daj* slovensko tiskovno društvo
PRANK SAK El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190G.
la leto velja list za Ameriko
g si leta..........
v
vropj, za vse It to.....
" pol leta.....
" " četrt leta .... ' Evropo pošiljamo list skupno dve
številki.
$:i.oo
1.50 4.50 2.50 1.75
'■GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vremSi nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People")
ssued every da\. except Sundays, and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the »LC/VENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
»nt« I) -e n
D
-<fr~,
g'ase do deset vrstic se plača 30
brez podpisa in osobnosti se
i'ltjo.
'i h j se blagovoli pošiljati po
< »rder.
T' i spremembi kraja naročnikov mtio, da se n.-im tudi prejšnje bivali-č ■ M.izt- ' i d.i hitreje najdemo aslov-■iL- >. Dopisom in pošiljatvum nare ite aslov:
"Gin« Naroda^
00 Greenwich Street, New York City. Telefon l JT'J Rector.
Koncem tedna.
1';ijh"/. namerava baje ponovno protestirati proti I'ra.'ieoskem cerkvenem zakonu: "O holy testeth too much !'
Father, thou pro-
Ker se je v New Jersevu nek polici jski šel' zavedal, da je "grafter", mo je ustrelil. Pri na.< v New Yorku
pa policaji niso tako rahločutni... « * «
In has TO je »prava sreča! Kajti toliko pogrebnih zavodov niti nimamo !...
• * •
Iz "Evening Sun": "Največji kon-tiiis? je. da je največje vojno bro-drnje Z jed i njenih držav zbrano v Haanpbon Roads na dan, ko se prične
mirovna konferenca v Haagu"... • « •
Taki kontrasti pa -nastanejo radi tecja, ker hočejo nekteri z iluzijami varati drnsre in jim prikriti resnico,
kar imenujejo "ideal"...
* * •
Ker je njejrova /ena zastavila poročni prstan, zahteva nek Staten-Tslandovec ločitev zakona. To se pravi: ona je zastavila prstan, da si dobavi potrebni denar za nek izlet. To pa zopet pomenja, da je šla na izlet, da se je zamogla z nekim tretjim ile-ri t i in no zabavati. To me spominja na sledečo povest:
m m m
Nek /.idov je prišel k nebeškim vratom in je prosil židovskega sv. Petra, naj mu pusti v nebesa. "Kake grehe si storil na zemljivpraša ga nebeški "janitor". — "Nekoč si pred obedom nisem umiil rok, kakor določajo Mojzesovi paragrafi." — "Čemu se nisi umilf" — "ILm — da — ker sem jedel v " gojim "-restavrantu "t raj fese"." — "Za Jehovo voljo, kako ]ki prideš do tega H" — "Dragi moj Peter; bil je bas .lom Kipur, ali veliki j>owt — in tedaj pri zidovih nisem mogel dobiti kosila"...
* * *
Neeega uglednega moža, ki se je v irku na ulici vsled bolezni one-so zaprli kot "alkoholika".
inače bi jih predsednik Roosevelt gotovo kaznoval...
* • •
Našim železniškim delnicam se sedaj godi tako, kakor prorokom: one
v tujini več vredne, nego doma... * * *
<'ar Nikolaj je nekemu časnikarju izjavil, da za sedaj se ne namerava razpustiti dumo. Tn milijonar Harri-
man je dejal: "Not yet, but soon".... » * »
"Jaz spadam k slabim državljanom", napis na <rumbah delegatov konvencije Western Federation of Miners. Samospoznanje je prvi korak k poboljšan ju...
* * »
Tisoč črkostaveev in tiskarjev v Washingtonu pričelo je s 1. junijem svoj tri deset d ne vni post. Ves ta čas bmlo /iveli le ob kruhu in vodi. Dobra šola za bodočnost...
* # *
Samo. da bi mi vsi zamogli tako se postiti najmanj leto dni — potem
bi jest vine gotovo postale cenejše — ♦ ♦ »
Beli verniki v New Yorku se zgražajo. ker se je nek zamorski parček .poročil v cerkvi belih. Sedaj bi bilo umestno odpraviti § 14. naše ustave, kteri jamči belim in črnim državljanom jednake pravice. Mesto tega §-a naj bi se napravil posebni amende-ment, kteri bi za zamorce ustvaril
{►osebnega Boga.. .
* * #
"Pulajanezi so sedaj povsem premagani." (Časniško -poročilo.) Zopet enkrat...
♦ ♦ *
Haywoodova afera je postala dolgočasna — v njej ni nikake spremembe. ker so sami umori na vrsti: pri
tem postanemo i mi "hladnokrvni. .. * * *
Slučaj one žene, ktera je našla v hlačah svojega moža dva pisma njegove ljubice, nas uči: v prid domačega mini in miru v hiši ljubice naj vsaki v resnici dobri mož vsa ljubav-■na pisma, ktera dobi, takoj, ko jih
prebere, sežge...
* * ♦
Nek šolski janitor v New Yorku ima $18,000 letne plače! Rad bi vedel, zna li ta lopov saj "Koncem tedna" pisati!...
Newyorske slike.
v.
Battery Place.
.nala Mery del Vala — "ob mer-	13 mrtvih in več ranjenih. Razpodila
ry"______je čete turška vojska. Ostanki bol-
Veliki prevozni parnik inasekiiekega	gars k e čete so napadli Sokoloviča v
urada na Ellis Islandn izkreuje red-	neki zasedi. Bil je hud boj, v kte-
Ne
SV(
Po
umrl. iogaja. n polio
?ga p
: ncega se pri nas ■endar bi mislili, športi v — alko-
opja
,]e nema *vise
ratafee Novis
banka iz vi j a v listin Broadwayu, ' nima kaj ". — Ame-ie: urosi m
it tlje
čl« »Vi
ledeče jtojasnilo: . kje L_ra čevelj [ja, da bi trs ob-
1".
!Tiie je le postrjtnskejra pomena: Wilkwbarre so zaprli necega Caru-». ker je — ~aj veste, kaj je storil.
Potem so sra tudi ob-sndili v denar-> kaaen v znesku $10...
Kardinal Gibbons je dekletam aka demije sv. feeilije priporočil, naj po •stanejo žene in matere. Akademič-tiun deklicam kaj taeetra gotovo ni
treba priporočati...
» * »
Predsednik Roosevelt je odredil, da ne civilni uradniki ne »mejo v meša-vati v volitve, tako da bi vplivali na izid volitev. — Prava «reča je, da predsednik Roosevelt, državni taj-mik Root, finančni tajnik Cortelyon
Najlepši park v New Yorku je in ostane zeleni komadič zemlje na skrajnem južnem koncu otoka Man-hattana. in sicer kljub naduličnej želez, iei, ktera kvari severni rob parka tako, da tam neče niti trava rasti, in kljub poduličnej železnici, ktera je tekom zadnjih let spremenila iztočni del parka v skladišče orodja in strojev.
Battery Park ni le zgodovinski del našega mesta, temveč je poleg tega tudi skrajno zanimiv. Tu je najlepši razgled na newyorško luko. Tu plujejo memo neprestano in vedno la-dije in parniki vseh vrst v nepregledno dolzih vrstah. Ako sedimo tu na klopi, lahko opaaujemo, kako prihajajo in odhajajo oceanski velikani. Tu lahko opazujemo izletniške par-nike, kako plujejo memo nas polni ljudi. Tem fmvodom tudi lahko premišljamo, koliko ljudi bode moralo umreti, kadar bode pričel goreti kak izmed teh parnikov, medtem ko igrajo parniški inšpektorji v Barge Office svoj običajni "poker", ali pa agitu-jejo za 'tretji termin" prijatelja Teddy Roosevelta. Nek prijatelj mi je povedal, da se v Barge Office igra elo več pokerja, nego v glavnem policijskem stanu, in sicer tudi ako vpo-števaino dobo konjskih dirk...
V Battery Parku sede zvečer bodoče služkinje, ktere začasno stanujejo v misijonskih hišali na State Street. Tukaj občudujejo čudeže novega sveta in opazujejo toalete dru-zib, ktere so že par mesecev v Ameriki in so si že nabavile krasne Čeveljčke z visokimi petami; klobuke — tako velike. kakor kolesa vozov Adams Express ('o., okrašene s peljem, ktero ni nikdar videlo kake tiče; korzete najnovejšega t'a<jona in kratke rokave s tem daljšimi rukovicami.
Nadalje vidimo tukaj tudi hlapce, bivše avstrijske in nemške častnike, ki so postali tukaj omivalci krožnikov; potem "omnibuse", ki so še le pred par dnevi dobili svoj prvi ameriški "job" in ki vsi prihajajo v Battery Park, da si še enkrat ogledajo kraj, kjer so se, prišedši iz Ellis Island a, izkrcali in pričeli svojo — malijonarsko karijero.
Tudi mlada generacija iz bližnjih Greenwich in Washington St. se tukaj shaja, dasiravno je tej generaciji tekla zibeljka še v starej Heladi in Asiriji, kjer znajo našega predsednika tako visoko ceniti, da dajo njegovo ime vsakem -drugem velblodu. Sinovi nekdaj mogočnega Rima, ki je vladal vsemu znanemu svetu, hodijo po Battery Parku sem in tja ter se marljivo trudijo, da. postanejo naši čevlji tako
no vsako uro čete došlih naseljencev, ktere pričakujejo pred Barge Office njihovi sorodniki, znanci in "obrežni roparji" ali "runerji", kteri vsi nepopisno kriče in po evropski mahajo z rokami.
Zopet na dmgej strani izvršuje svojo privlačno isilo akvarij, kjer se lahko — zlasti o poludne — občuduje vsakovrstne ribe: take, ki so stalno v akvariju, in take, ki prihajajo le o poludne v akvarij iz uradov bližnjega Broadwava, kjer pišejo tekom dneva s pisalnimi stroji...
Memo nas gredo trumoma domov se vračajoči izletniki, ki nesejo seboj izmučene in zaspane otroke in prazne košare za lunch. Med temi so pomešani več ali manj trezni mornarji, ki so si v New Yorku ogledali "slona", kakor tudi vojaki iz bližnjega Governor's Islanda, tako. da je slika zelo bujna.
Šumenje valov, kteri se razbijajo ob zidovih- na Battery* je vedno jed-nako, toda slike na potih parka se vedno spreminjajo in so vedno zanimive.	Z.—
iz Balkana.
Bitolj, Macedonija, 25. maja.
Vreme je toplejše, dnevi so daljši, gora se je olistala, ozelenela so polja in livade. To je čas, ko nastane tudi živejše kretanje vstaških čet. To zimo tudi vstaške čete niso mirovale, še živahnejše se gibljejo, odkar je nastalo lej>o vreme. Ni ga dneva, da bi ne prišel glas o spopadu čet.
Srbi in-Bolgari so nekaj časa še skupno delovali, a sedaj se v Macedo-niji zopet koljejo meti seboj. Srtbske vstaŠke čete se zbirajo iz Maeedon-cev, ki so tudi njihovi poveljniki. — Okoristile so se z razdorom v mace-donskih krogih ter letos imeli nenavaden uspeh na vseh postojankah. Iz iztočnega dela Stare Srbije, ker so se s pomočjo svojih čet Bolgari dobro ugnezdili ter s silo srbske vasi dobili na svojo stran, so srbske čete vrlo hitro iztirale bolgarske ter pridobile zopet mnoge srbske -Vasi. Se večji pa je srbski uspeh v sredi Ma-cedonije v okolici Bitolj a, osobito Prilepa, koder so bili Bolgari jako močni. Znani srbski vojvoda Sokolo-vič je s pomočjo vojvode Trbiča, učitelja Babunskega, Dolgača in drugih uničil več bolgarskih čet v središču bolgarskem, kjer se je leta 1903 pojavil prvi vstaTiek. Bolgari so izgubili mnoge svoje boljše voditelje. — Ljudstvo se tudi zato nagiblje na srbsko stran, ker srbske čete dobro plačajo, kar dobe od prebivalstva. Srbom tudi to mnogo pripomore, ker so vsi njihovi voditelji domačimi, ktere narod pozna in visoko čisla. Ta popularnost je, ki narod vabi na srbsko stran, ki se ponaša z zmagami
Tudi taktika srbskih čet je odločna. Snbske čete ne ubijajo m ne ropajo, ampak postopajo na lep način, brez sile. Treba tndi pomisliti, da so ma-cedonske vasi dobro oborožene in same odbijajo napade. Po geslu, da "lepa reč gvozdena vrata, otvara", prihajajo silbske čete v bolgarske vasi, koder z lepo besedo pregovore narod. da sprejme srbskega učitelja in svečenika. Ko ljudstvo vidi, da jih bolgarske čete ne branijo, a da jih Srbi ne pobijajo in jim ne palijo hiš, uda se srbskim željam. Tako se mno-že srbske vasi, ki dajejo četam nove bojevnike.
Ker so bolgarske čete večinoma uničene, prihajajo nove iz Bolgarije [vod vodstvom častnikov. Macedonci jim ne zaupajo, zato jim Bolgari iz maščevalnosti zažigajo vasi ter pobijajo ljudi. A s lem so dosegli ravno nasprotno. Prebivalstvo samo jih naznanja ali srbskim četam ali turški vojski, ki jih za pode iz vasi. Bolgari napadajo srbske vasi le tedaj, ko vedo, da ni srbskih čet v obližju. Te dni so v Župnici pri Kosturu ubili pet Snbov. Grški škof v Kosturu se je pritožil v Carigrad. V enem letu so Bolgari v tem kraju ubili 73 osob. V Smiljeveih so Bolgari zažgali 1(5 hiš in S gospodarskih poslopij. Na pravoslavno velikonočno nedeljo (5. maja) so Bolgari napadali Srbe v Gabrovniku ravno med procesijo. Ga-brovčaui popuste zastave in ikone ter zagrabijo za puške. Na pomoč jim pribite Srbi iz Orehovca in Drenovca ter srbski vojvoda Vasilje s svojo četo. Bolgari so zbežali, pustivši na mestu 6 mrtvih in 3 ranjena. Medtem pride turška vojska, s ktero se Srbi bijejo pet ur tudi z bombami. Mrtvih je bilo 16 turških vojakov, 1 Srb je bil ranjen. No čje pretrgala borbo. Turki so se umaknili v razne vasi, Srbi pa na planino.
Nedavno sta srbska vojvodi Sokolo-viČ in Vasilje napadla bolgarsko četo. Boj je trajal tri tire. Več Bolgarov je bilo ranjenih, 9 mrtvih, tri so Srbi žive vjeli; Srbi so imeli pet
rem je podel bolgarski vojvoda Stoj-kov. Pri Orehovcu je sa-bski vojvoda Dolgač s svojo četo <ubil šest Bolgarov in zaplenil 35 pušk. Sedaj pa turške čete odločneje postopajo proti Srbom. Turki so napadli srbsko četo vojvode Boška, ki je zgubil tri bojevnike Turki so zgubili več vojakov in čauša. Bolgarski vojvoda Popov je napal srbsko vas Nikodim. Va-ščani so četo odbili ter Popova ubili. •Drugi dan je ta bolgarska ieta zažgala srbsko vas Sisolaj.
Tako se dan na dan vrše krvavi boji v otomanski državi pred očmi omikane Evrope in njenih zastopnikov v Macedoniji.	S—e.
Stava v kupeju.
Priobčila Marica H.
Prišla sem iz hotela, kjer sem prenočevala. Poklicala sem voznika in mat obljubila precejšnje plačilo, če me še pravočasno pripelje k brzo-vlaku. Sedla sva v voz in odpeljala sva se. Ko pa prideva iz stranske ulice, zagledava nenadoma pred seboj prevrnjen voz, zaboje in vsakovrstno ropotijo; moja nadaljna vožnja z izvoščekom je bila seveda preprečena . Bila sem že blizo kolodvora — žalibog z zavestjo, da tudi peš ne pridem več o pravem času. Kaj sem hotela? Voznik je obrnil ter me peljal zopet nazaj v hotel, kjer sem hotela čakati prihodnjega vlaka.
Podvizala sem se k drugemu vlaku, da ne bi zopet zamudila. Prišla sem pravočasno in si poiskala kupe, ki je bil Indj prazen. V njem je sedel elegantno oblečen človek, ki me pa ni posebno zanimal. Videla sem le, da je nekoliko bledega obličja; obleko je imel črno in belo kravato.
V časopis zatopljena nisem niti zapazila malih postaj, mimo kterib smo hiteli z nenavadno hitrostjo, dokler se ni vlak ustavil po kaki dveurni vožnji v S.
Na kolodvoru je čakalo veliko popotnikov. V naš kupe porinil sprevodnik tujca, na kterem se je takoj opazilo, da je Italijan. Komaj je jel vlak sopihati dalje, me je začel tujec, kteremu se pa ni vredno zdelo, da bi me pozdravil, ogovarjati. Dala sem mu prav kratek odgovor, v tem ko je drugi sopotnik pomilovalno po-■ledal na-me, kakor bi hotel reči: "Pomilujem vas, 4a imate tako klepetuljo pred seboj." Ker me je Italijan vedno ogovarjal, sem nevoljna zganila časopis in ga vtaknila v žep.
Sedaj se je med nama razvil pogovor o raznih stvareh, posebno o so-eijalnih razmerah v Avstriji in Italiji. Navedla sem mu tudi nekaj slučajev glede mnogih slabih družinskih razmer, posebno v Italiji. Odgovoril mi je, da ne smemo pozabiti, da je na primer angležki kralj Henry VIII. budi imel sedem žena.
"Oprostite", sem ugovarjala, "ne da bi onega trinoga zagovarjala, mora mvendar pripomniti, da ni ianel vseh žena istočasno in da je moral izstopiti iz katoliške cerkve, ker je ob življenju prve žene hotel imeti drugo, pa mu papež ni tega dovolil. Pravzaprav jih je bilo pa le šest, pa je še nektere pomoril, da je druge vzel."
"imel jih je sedem." "Ne, samo šest." "Oprostite, gospica! Bil sem v Rimu najboljši zgodovinar med tamoš-njimi gojenci. Mi Italijani se sploh bolj zanimamo za zgodovino kakor vi Avstrijci; zato slučajno vem prav dobro. da je imel Henry VIII. sedem Žen."
"In jaz vas zagotavljam", sem mu odgovorila, "da jih je imel šest, in sic-er po vrsti Katarino Aragonsko,
Ano..."
"Tudi če vsa imena navedete, se opiram na svoj dobri spomin in trdim. da jih je bilo sedem. Sicer pa stavim, kolikor hočete."
" Oprostite. Toda nečem, da bi vas spravila ob denar, .laz vam zagotovim še enkrat, da imaim prav. ' Vsak zrelejši učenec ali učenka bi vam to isto povedala."
Jaz ne verjamem nobenemu učencu ali učenki, niti vam ne, ker sem brezrpo^roj no prepričan.''
Slednjič me je že vsa stvar jezila in sklenila sem vedoželjnega tujca enkrat za vselej poučiti.
"Torej dobro", sem pripomnila, pa imejte vi prav." "Ali hočete staviti?" je zopet pričel. "Jaz stavim, kolikor hočete, da me moj spomin ni zapustil, in ta gospod tu" — pokazal je na tretjega popotnika — "bode tako prijazen, da bode vso stvar premotrival in razrešil."
"Nujno prosim", odgovori tihi mož, " .. .ne, to je proti moji naravi, na kakoršnikoli način biti deležen kake stave."
"To pravzaprav ni nikaka stava,
Zqpet Se je obrnil proti meni: "En stotak, velja?"
Kakor nerada, vendar sem prikimala, ker ta človek me je -dolgočasil; hotela sem le, kakor že rečeno, njegovo vsevednost jost aviti v pravo luč. —
"Tukaj, prosim", je nadaljeval proti najinemu sopotniku, "vzemite •ta bankovec, moja nasprotnica vam bode tudi enega dala, in kdor od naju ima prav, naj vzame Oba."
"Moram vas pa še enkrat prositi", odgovori ta — gotovo kak učitelj — *'da mene izvzamete popolnoma iz stave, kakor bi me ne bilo poleg."
"Torej, gospod", sem rekla proti Italijanu, "če že hočete, naj velja! Sedaj vas tudi jaz prosim", obrnila sem se proti dozdevnemu učitelju, "da prevzamete vi razsodbo."
"Če želite, gospiea". odgovoril je smehljaje, "naj'pa bode."
"Hvala", je rekel Italijan in se prav nalahno priklonil, medtem pa mu dal stotak v roko, nakar sem tudi jaz oddala svojega.
"Kako pa se izkaže, kdo dobi stavo?" vprašam jaz.
"Torej, gosjHxla", je pričel najin spremljevalec razlagati, "mislim, da bodem jaz tega sposoben, če vama povem, da sem profesor in hočem ravno novo službo v R. nastopiti."
"V R.?" je segel Italijan v besedo. "To je tudi moj cilj. Jaz sem arhitekt in si hočem tamošnjo cerkev ogledati. Morava j>a izstopiti v E., in od tam se odpeljati nazaj, ker ta vlak ne gre naravnost tE."
1' Imate prav, ostaneva kake pol ure v E. — Toda da pridemo zopet k pravemu, imam slučajno v žepu angležko zgodovinsko knjigo. Toda tudi brez te bi varna lahko stvar povedal."
"Ne, ne", zakliče Italijan, "potem hočem tudi jaz tiskano videti."
"Kakor hočete." Odprl je kovček in vzel iz njega precejšnjo knjgo. Odprl je pri odstavku, ki piše o Henry ju VIII.
Kakor sem že preje vedela, sem stavo dobila jaz.
Italijan je nekoliko prebledel... in jaz — no, jaz pa sem se nekoliko na-smelnila, ker sem tako na lep način prišla k stotaku.
11 Vidite, gospod'sem pričela, '1 da boste v prihodnje bolje storili, ako bodete o takh stvareh, o kojih niste prepričani, molčali."
Vsa stvar je seveda trajala nekoliko dalj časa, kakor jo jaz pripovedujem, ker vlak se je že v E. ustavil. —
"Ker sem dobila stavo", sem pričela, "mi bodete dovolili, predno se ločimo, da pokličem steklenico šampanjca. Natakar! — " sem že zaklicala skozi okno.
"Ne, hvala, jaz nikdar ne pijem tako težka vina", pravi učitelj.
"In jaz nisem žejen", pojasnnje Italijan, jezno iu rat ko, medtem pa je že vzel svoj kovček in oba sta izstopila.
"Srečno!"
"Hvala za pojasnilo!"
Sedla sem zadovoljno, vedelo nazaj v kot, kajti kaj takšnega me še ni dohitelo. Ponosna sem bila sama nase ter hitela računati, kam bodem stotiak obrnila, kaj vse za njega kupila. Vlak je odpihal. Ravno sem hotela oba stotaka spraviti v mošnji-
Iček, ko sem zapazila nekaj sumnega, da sem bila ogoljufana. Oba sta igrala pod krinko, vzela moj pravi bankovec in mi — dala dva ponarejena nazaj.
čilo v e>nsk j katoliško
CL
podp. društvo

svete Barbar
2Sl«dln]ene države Severne -A mer«k(*,
Sedež: Forest City, Pa.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP Z Al,AR ml., Box 547, Forest City, Pv Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, P*. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, P v Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreat City,
NADZORNIKI:	t
IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Duryea- Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V». FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Fa IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 9. Box #t7. Purest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
uiiibiiiuiiifiitt -"ju- iifln-"itiii, ii'tti-i ...»«..,iraig;r.-'«iiii» -sto.-A	I .iki.....ai•■
^Neprezreti!
Ep
ost
16", in e
jamčena za 20 let.
Kolesovie je nabolišcga aincnkan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter Btane samo
$13.°°
Za obilne božične naročbe ie zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building Chicago, 111.
OPOHS\, 'rdnak* ntbine arm je dobiti po •■ortiH ceni manjše >* ittpc "6th size"* in vecje vclikoBti**18th oixe it ?ospode
Naslov ta knigei M. Pogorele Bo* 226 Wakefield, Mich.
'J^T'-VHJJUi^w^i | 'ijjuuHiipy.innjiiii i.tjrv L'njiiKi.jjpi i^piL'iT^cmi!«
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
P"
I	|
AFSTBO-AMEBICAN Lil
kegularnl potni parniki
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. "I^aura*® odpluje 4. julija.
vozijo med New Yorkom, Trstom In Reko.
$
50 IZVEŽBANIH PREMO GARJE V DOBI DELO.
Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri:
Turkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory.
(15-29—0)
Iščem JOSIPA GRAHEK, po domače Puše, doma iz Lokve pri Črnomlju na Dolenjskem. Pred dvemi meseci je bival v Chisholmu, Minn. Za njegov naslov bi rada zvedela: Joseph Absetz in Martin Plcth, Box 25. Poland, Ariz.
(12-15—6)
Najpnpravuejša m nujceuej&a parobrodua ^rta v Ljubljano iD sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub. Ijane le CO centov. Potniki doHj>o isti dan Da parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CB> Co., General Agents,
2 Washington St.> lNew V or k.
Cnpapie Generale Tmtiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJAILNI
Plača od komada, $2.00 do .$2.50 na dan, navadni neučend delavei po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golear, care of Proctor, Ellison & Co., Elkland. Pa.
(17-5—17-fl)
ranjenih in enega mrtvega. Kmalo nato je Sobolovič napadel pri vasi Krstae dve bolgarski četi pod vod ] jaz jamčim 1© za zvestobo svojega
, . ___ T» .____• I.;i J__:__t. __:______
WII1ET0D
Rdeči Gentleman
je izid in se dobi 1. zvezek za 40c., L in II. zvezek pa za 75c. • pošto vred.
Upramištvo "Bias Narada"
109 6miwich St., Nnr Yirk.
igi niso civilni nradniki, ker svetli, kakor šolnji razkošnega kardi- 6tvam čast likov. Bolgarov je bilo spomma, ta gosptea pa sa «voj. * —
i za "Giaa Kar rota", najratji iz najr—sJH dnevnik.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SYICE, IN0MQSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so:'
"La Provence" na dva vijaka. "La S^oie" „ „ "La Lorraine'! „ „ „ "La Touraine" , ,, „
"La Bretagne"..............
"La Gasgogne"..............
.....14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.....12;two „ 25,000
.....12,000 „ 25,000 „	„
.....10,000 „ 12,000
...... 8,000 „ 9,000
.....M"« „ 9,000 „
6lavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
20. junija 1007. *LA SAVOIE	25. jnlija 1907.
27. junija 1907. *LA. TOURAINE	1. avg. lffT.
4. jnlija 1W7. TLA. LOKRAIKE	8. avg. 1907.
11. julija 19*7 La Bretagne	15. avg. 1907.
IS. julija 1M7 PROVENCE	22. avg. 1907.
•LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOTJRAINE •LA PROVENCE La Bretagne
Parnik a z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Mm	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111;
Jugoslovanska
KatolJednota.
gledališču prihodnjo sezono ne bode veliko izprememb, le dramatm-ggu se
razširi precej delokrog. Igralsko o-sobje ostane prejšnje, na novo bodo angažovani trije mladi, dobro izvež-bani igralci. Prejšnji upravitelj Adam
jaki in s policijo. Ranjenih je fcilo 11 polieajev in 6 delavcev.
Rusi zahtevajo zaplenjene ladij« od Japoncev. Japonci so zaplenili tri
ruske ladije "Orel", "Angar" in "Kazan". Ker to postopanje ne pd-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. h>oi 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNTK. Ill, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
Mandrovič je oddal novemu upravite- J govarja ženevskej konvenciji, je Ru-
POROTNI ODBOR:
IAKOR ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blarkherrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh.
JOSIP PEZDIRC, in. porotnik, 1401 So. 13tb St., Omaha, Neb.
Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine Da glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SUSPENDIRANI
Iz društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa.. 11. maja: Jakob Ska-za cert. 4701 T. razred. Društvo šteje 30 udov.
Tz društva -v. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 20 maja: Jos. Žga-nar eert. 4188, Anton Kranjc cert. G123, Martin Kralj cert. G63S. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 37 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 30. maja: Ivan Gornik cert. 402, Ivan Juran cert. 41 S, Peter Korše cert. 2082, Ivan Novak cert. 44>7, Josip Oražem cert. 459. Vsi v I. razredu. Društvo Šteje 169 udov.
Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 1L maja: Anton
v I. razredu. Društvo šteje 40 udov
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., 20. maja: Fran Blažič cert. 3213, Martin Matkovič cert. 1914, Anton Stražišar cert. 5886. Mihael KmziČ cert. 3221, Pavel Doleac cert. 3562, Simon Dolinar cert. 5379, Ivan Ma<ek cert. 2582, Ignac Miklavčič eert. 3219. Vsi v I. razredu. Martin Svajger cert. 3305 n. razred. Društvo šteje 69 udov
JURIJ L BROŽIČ, glavni tajnik-
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Silna nevihta. Sela pri Kamniku, dne 29. maja: Danes popoldne ob 5. uri je divjala tu strašna nevihta. Po vaseh Sovinja peč, Bela peč, Trobel-no in Poljane je silna toča sklestila vse poljske pridelke, sa'dno drevje poškodovala za več let. S strmih njiv odnesla je voda prst in drugo nasula s kamenjem. Uničeno je vse, tako, da naenkrat posetniki niso imeli kaj dati živini. Koliko je napravila toča škode po sosednih krajih, tu še ni znano.
Obsojeni cigani. Cigani, o kterih smo svojčas poročali, da so napadli v gotenski hosti 25 kmetov, kteri so prišli cigane preganjat, ker so jim v gozdovih delali preveč škode, so bili sedaj obsojeni vsak na dva meseca. Cigan pa, ki je posetniku Štangelja grozil, da ga ubije, je 'dobil tri mesece*
Treščilo je v zvonik podružne cerkvice v Bukovju. K sreči ni nastal o-gerij in tudi ni strela napravila posebno veliko škode.
Žalostna ženitnina. Nedavno je bila poroka Janeza Erbežnik od| Sv. Ož-halta - Katarino Krmelj s Stanišč. Ker sta obe hiši premožni, so hoteli vse bolj po večem narediti. A nesreča je veselje v žalost spremenila. Namesto navadnega vrišča je bilo zdihova-rje. Obstreli! <=e je nevarno ženinov brat. ko je srreljal z možnarjem in j • z žvepljenko možnar zažgal. Puh gi je po vsem obrazu močno ožgal in najbrže zernbi eno oko. Ko so šli svat-jf' v cerkev k j»oroki, pripeljali so seboj ranjenca, na kar so ga odpeljali v ljubi jan-ko bolnišnico. Poleg boleči b'i imel sitnosti z gosposko, ker je brez dovoljenja streljal z možnarjem. Od poroke nazaj srede sta se še ženin in nevesta prevrnila. Neprijeten začetek!
PRIMORSKE NOVICE.
Umrl je v Gorici poštni ravnatelj .Tan Jakimowicz iz Stanislava v Galiciji. Prišel se je zdravit tja. — V Materiji je umrl ondotni nadučitelj Štefan Debeljak.
Kotel je počil v Moserjevi tovarni v Gorici in je vroča voda brizgnila delavcema Jos. Brajdetu in Franeu Sokolu po obrazu, rokah in prsih in ju poškodovala, vsled česar sta morala iti v bolnišnico.
V morsko kopališče v Gradeča sprejetih je 28 otrok s Kranjskega, 56 iz Goriško-Gradiščanske, 5 s Koroškega in 49 s Štajerskega. Kopališče zai(je se otvor^ 2. julija.
KrspkA očeta. V Gornji Vrtojbi v Istri živi kmet Anton Pavlin, ki je
dal cesarju pet krepkih vojakov, najmlajši služi še sedaj. — V isti vasi umrli posetnik Boštjančič je imel tudi pet sinov-vojakov, kterih najmlajši je sedaj pri vojakih v Pulju.
Volitve v Istri. "Političko društvo za Hrvate i Slovence" objavlja lep manifest, iz kterega je razvidno sledeče. kar se tiče volitev in števila slovensko-hrvatskih volilcev v Istri: Najzagvizenejši irredentovec Bennati je. kakor znano, docela propal proti italijanskemu krščanskemu socijalcu, Bartoli je zmagal samo na ta način, da je podpiral pogodbo, glasom ktere bo moral delovati v parlamentu kakor dober katoličan. Rizzi pa je v Pulju zmagal zgolj s pomočjo socijalnih demokratov, ki so šli volit kamoristi-škesra buržoazijea nasproti Laginji. Oglejmo si natančneje razmerje glasov. Italijani: Bennati propal. Rizzi dobil pri ožji volit vi 4833 glasov, njegov protikandidat Laginja 3724. Bartoli dobil pri ožji volitvi 6415, Laginja 5808. Če prištejemo k tem še glasove. ki so jih dobili Bennati v "liberalnem" volilnem okraju, ki se je pa izkazal za krščansko-socijalnega, potem pa Mrach in Constantini, ki sta v hrvatskih okrajih kandidirala proti MandiČu in Spinčiču in spravila skupaj borih 3000 glasov nezavednih : hrvatsko-slovenskih renegatov, dobimo za celo Istro blizu 14,000 italijanskih glasov. (Nekaj nad 10,000 italijanskih. nekaj nad 3000 v hrvatskih okrajih.) Nasprotno pa so dobili trije izvoljeni hrvatski kandidatje v svo-: jih hrvatskih okrajih 20,500 glasov (5000. 7000. 8500), v italijanskih o-krajih pa je bilo glasov oddanih za Laginjo 9532, torej so hrvatsko-slo-venski kandidatje v celi Istri dobili nad 30,000 glasov, dvakrat več kot italijanski. Če pomislimo, da je bilo 7000 glasov oddanih za italijanske krščanske socijaliste, 4000 pa za soei-jalne demokrate, izpi-evidimo. kako trhla je italijanska gospodarska klika v Istri. Na vsak način ji je odslej za ! vselej odklenkalo. Še en naskok na u-metno večino v deželnem zboru in Istra bo hrvatsko-slovenska.
KOROŠKE NOVICE.
Vlom v poštni urad. V poštni urad v Gorenji Beli na Koroškem je bilo v noči od 30. na 31. maja vlomljeno. Storilec je o'dnesel 8000 K denarja. Sumijo, da je vlom izvršil neki želez-I niški delavec male postave, ki je pobegnil.
HRVATSKE NOVICE.
Iz trojedino kraljevine. V varaž-
dinske toplice je prišlo do 23. maja l 3486 gostov. — Na hrv. narodnem
lju Andreju Fijanu svoje por1«. — Stavka v tovarni Frank in sinovi je končana. Sprejeti so v delo razun ne-kterih vsi delavci. Največ zaslug za mirno poravnavo ima načelnik policije; zadovoljna sfca oba, delodajalec in delavstvo. — Na binkoštni ponde-ljek je napravil silen dež s točo v vaseh Županjci in Bošnjaki silno škodo.
—	Čerevieu je vsled starosti in slabosti oslepel prevžitkar Vukelič. To ga je tako užalostilo, da se je izobupa obesil v svoji sobi. — Blizu puste Gjelekovci so dobili ustreljenega logarja Kokosareviča. Najbrže so ga u-morili divji lovci. V njegovem truplu so dobili 31 svinčenih zrn. — Slovenska opera je v Osjeku s "Traviato" dosegla krasne uspehe. Časopisje izraža toplo hvalo pevcem, predvsem gospej Skalovej. — V Osjeku so našli v drevoredu, ki veže oba 'dela mesta, v nezavesti in okrvavljenega 74-letnega »tolarskega mojstra Sschrott-nerja. — V Sisku je začelo stavkati 500 delaveev, Hrvatov in Italijanov, v ondotnih opekarnah. Zahtevajo skrajšanje delavne dobe in zvišanje plače.
BALKANSKE NOVICE.
Židje odpeljali otroka. Nedavno bi bil v Sofiji malodane uprizorjen po-Lrrom na Žide popolnoma po ruskem vzoru, in le energičnemu in hitremu posredovanju oblastev se imajo zahvaliti, da so odnesli zMravo kožo. O vzroku razburjenja in nameravanem napadu na Žide se poroča iz Sofije: Nekega dne so izletniki v ljudskem vrtu princa Borisa opazili dva Žida, ki sta k sebi izvabila majhni deklici, igrajoči se v parku. Prva je bila hčerka generala Savkovega. druga pa nekega polkovnika. Žida sta peljala deklici v najoddaljtnejši del mesta; ker sta začeli plakati, sta vzbudili pozornost Bolgarov, ki so ju z največjo silo oteli iz rok čifutov. Prebivalstvo se je takoj silno vznemirilo in če bi ne bila takoj na mestu policija, bi bila gotovo Žida linčana. — Oblastvo je takoj uvedlo strogo preiskavo; kot se čuje je v to umazano afero zapletenih več uglednih Židov. Razburjenje med meščani se še vedno ni poleglo.
Onečaščenje cerkve. Neka grška četa je udrla v vasi Barakli Džumaja v bolgarsko eerkev in je med mašo u-morila duhovnika in cerkovnika.
PopoviČ v nemilosti Prvi tajnik srbskega kralja, major Milorad Popo-vič, je odslovljen zaradi zanikrnosti ' v službi.
Macedonija. Bolgarski "Den" objavil je dopis od svojega dopisnika iz kost urskega okraja v Macedoniji. Dopisnik pravi, da kosturski okraj se nahaja pred začetkom najgroznejših 'dogodkov. Proslavljeno Kostursko — piše dopisnik, — ki pred vstajenjem in ob času vstajenja je presenetilo cel svet s svojim pogumnim bojem, je danes prepuščeno svoji usodi, da se bori s so vragi Bolgarov. In sedaj se mora boriti ne samo s sovražniki naroino-sti, ampak tudi s sovražniki želodca
—	z lakoto, ki traja med prebivalci kost urskega okraja že štiri leta. Radi tega so v zadnjem času možje iz tega kraja zpaustili domača oggnjišča ter so šli v Ameriko; doma so ostale samo žene in otroci. In to priliko hočejo porabiti sedaj grške čete, da ob enem s Turki napadejo vse vasi v ko-sturskem okraju ter jih popolnoma uničijo. "Vsaka minuta je strašna — piše 'dopisnik — ker ne vemo, kaj nas čaka. Nikoli ni bil položaj tako grozen, kakor je zdaj. Grške čete so si že razdelile posamezne vasi za svoje krvavo delo. Mnogo ggrških častnikov je na čelu teh grških morilcev in po- j žigalcev. "Strašno, brate, no pak ideal je velik i dobro došlo se, što ke dojde!"
RAZNOTEROSTI.
Smrt Žida rodoljnba. V Varšavi je umrl nedavno Henryk Wohl, veteran ' jxdjske ustaje I. 1863. Bil je Član te-dajne poljske narodne vlade v financ-' nem oddelku. Vjetega poslali so Rusij na Ural v rudokope. Pozneje oproščen, nastanil se je v Irkucku in dobil službo v neki banki. Pozneje dovolila mu je vlada, da se je vrnil do kraljestva Poljskega, kjer je živel do svoje smrti v Lodzu. Bogato zbirko knjig zapustil je Splošni knjižnici v Varšavi po dovolitvi avtonomije kraljestvu poljskemu- Jagelonskemu vseučilišču v Krakovu je zapustil 20,000 rabljev z namenom, da se polovica obresti porabi za študije poljskega jezika, literature ali zgodovine poljske kmetu iz Galicije, druga polovica pa v isti namen za Žida, ki stalno prebiva v Galiciji ali kraljestvu Poljskem. Pogreb poljskega Žida - rodoljuba je bil zelo krasen.
Borni prizori v Rimu.. Otroci stav-kujočih delavcev v Terniju so <doŠli dne 30. maja v Rim, kjer so jih vzele v oskrbo rimske delavske rodbine. Otroke so sprejeli delavci z burnimi demonstracijami in se spoprijeli z vo-
si j a zahtevala ladije nazaj, toda brez uspeha. Zato bo celo stvar izročila mednarodnemu morskemu sodišču.
Naročila za rusko annado in mornarico. Ruski admiral Skri'dlov in njegov polkovnik generalnega štaba, Maksimovski, se mudita v Parizu glede na dobave za rusko mornarico in armado. Francoske ladjedelnice za-
Potnenoge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tali te v a jo daljše roke, dokler se ne od- prašek pošljem. Za golobradce in
dajo ruska naročila na Angleškem, v Nemčiji in v Avstriji. Seveda se morajo te države udeležiti tudi ruskega posojila. Naročilna vsota 1600 milijonov frankov, se porazdeli na osem let.
Zadoščenje razžaljenemu Košutu. Poročalo se je o deputaciji malih obrtnikov, ki je glasno povedalo resnico ministru Košutu. Da potolažijo razžaljeno Košutovo ekscelenco, so predsedniki budimpeštanskih obrtnih kor-poracij izjavili svoje ogorčenje nad postopanjem deputacije malih obrtnikov in izjavili, da zaupajo Košutu.
-Nemška in Japonska. V političnih pariških krogih se zatrjuje, da je cesar Viljem storil pri japonski vladi primerne korake, da bi japonska eskadra na svojem povratku iz Londona obiskala tudi kako nemško luko. Zatrjuje se, da je japonska vlada na to pristala, japonska križarja "Chi-tose" in "Tekule" sta namreč iz A-merike odplula v Evropo.
Vas Subrusan na češkem kupil je v jeseni posestnik premogovnikov pri Duksu, Rihard Baldauf, za tri milijone kron. Premog, ki leži pod vasjo, ima tri- do štirikrat večjo vrednost, nego so preračunali izvedenci. Zdaj so začeli podirati vas, ki ima 71 hiš. cerkev in šolo. Vas je štela 1000 duš ter je bila zidana leta 1384. Kmetje si zgradijo, pohlrug kilometra oddaljeno, drugo vas.
JOHN VENZIJL, M7 E. tftt Street, M. fc, Ckvcta
izdelovalec kranjskih in ncmSkih
H A R A* O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $23 do Ploiče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resni ga plačam rsalcomu $500.
Jakob Wahcic,
SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
POZIV.
Dne 1. maja t. 1. došel je v New Tork s francoskim parnikom "La Bretagne" 20 let stari FRAN TURK doma iz vasi Hudi Vrh, p. Nova vas pri Rakeku, in je odpotoval po železnici dne 3. maja k svojemu očetn v Chisholm, Minn. Ker dotičnik še do sedaj ni dospel na določeno mesto, prosimo cenjene rojake, če je komu kaj znano o njem, kjer da bi se bil ustavil ali kje se sedaj nahaja. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo naznaniti na: uredništvo "Glasa Naroda' 109 Greenwich St., New York.
(11-18—6)
NAZNANILO.
Iščem moja dva brata FRANJA in JOSIPA KRISTOFIČ. Pred več leti bivala sta v Luzerne in Hermi-nie, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, prosim, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Anthony Krištofič, P. O. Box 171, - Tercio, Colo.
(12-15—6)
Kje je EMIL GILYf Doma je iz Višin je gore in je pred 8. meseci došel v Ameriko. Poročati mu imam zelo važne stvari iz stare domovine, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Pajk. P. O. Box 126, Conemaugh, Pa.	(12-15—6)
Kje je moj prijatelj FRANK KO-LBNC? Doma je iz Sela, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekai zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Box 188, Thomas, W. Va. (11-20—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Bos 126, Conemaugh, Pik, je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., is okolico toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstno slovensko knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
KALIFORNIJSKA VINA 3
NA PRODAJ. 71
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred Manj nego lO salon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati.
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vera not S t, Saa Francisco, CaL
\ < U A R. NAROČAJTE SB NA
G J .A s NARODA", NAJVEČJI EN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Rojakom naznanjamo, da je sedaj nas potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandu, Ohio. Obiskal bode cenjeno rojake naj prvo v Clevelandu in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Bakaer Co.
PROŠNJA.
Na prošnjo preč. g. župnika iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem se na <vse rojake one župnije obračam z vljudno prošnjo, da blagovolijo prispevati darove za novo farno cerkev, ki se bode zidala pri S. Križu.
Delo je že oddano in cerkev bode stala 135,000 kron.
Ker bode ta cerkev ponos celi Dolenjski, sem jaz daroval $20.00 in upam, da bodo tudi drugi rojaki sledili mojemu vzgledu.
'Kdor misli kaj darovati, naj pošlje naravnost farnemu uradu v Sv. Križ, ali pa podpisanemu.
Anthony Pišek, 1227 54th St.. N. E., Cleveland, O.
(14-15—6)
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vsložbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa Preje j« bival na 519% Power St. Dotičnik jo pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s nami ie več let v kupčij aksj zveri. Spoštovanjem
FRANK SAKSER 00.

Velika zaloga vina in
Matija drill,*
Prodaja belo vino po 70c gi Jlon
„ črno „ „ 50c „ Orožnik 4 gallon© za.......$11.00
Branjevec 12 rtleklen^i g 12.00 ali 4 gall. (sodček) za........$16 0(1
So obilno napočilo ac priporoča
M«H)a Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.
»iBi^iMDMKfiliBitf
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
Novih
50.000
iztisov
„ZDRAVJE"
se zastonj razdeli
med Slovence
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati
za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi Še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: leumati/ma v rokah, negah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgova.iam na Vaše pismo in izpuhi i vsi V ašo željo Vam pošilam mojo sliko? l:atero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz slih sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, J ostajam Vaš prijatelj	* 1
MIKE NOVAK.|
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
O1 E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.	Hew York N. V.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popoln« ga ozdravljenja.	v	C
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobola, slabem prel>avljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 s teki. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. REINVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark rej.
MARKO KOFALTV
249|So. Front St,. STEELTON, FV\.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrocoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denerje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. IVI ante o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
(T
Nižje podpisana priporo- % čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki «eni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KROGE
167-109 Greenwich St.* New York.
- J
Ako kaaljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o Ha-
šaj pisati takoj kni "*
Mflfr. Seb. Koeipp.
po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" katero dobig zastonj ako do pošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece-jlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeš^ o in nikaka sleparija, katerih ie dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov;
K. AUSCN1K, 1146—40th St.. Brooklyn, N. Y.

£a vsebino inatra&ov ni odfovorno so uredništvo niti upravnistvo. Upravnifevo "Glasa Nanfe".
tt
Winnetou, rdeči gentleman".
Bpiaal Karl May. Priredil za "Qlae Naroda" R.
(Nadaljevanj«.)
»Starega glavarja spravijo t«? besede vnovič iz ravnotežja. Zakliče
no volj no:
"Torej imata oba prav! Kaj naj storim?"
''Pameten ostani," odvrnem. "Naj nam Santer pove, če imajo listine kaj vrednosti zanj ali oe!"
"Seveda imajo," potrdi. "Še celo veliko vrednost imajo zame, ker bi 6»e sicer no potegoval toliko zanje."
"IKjbro! Listin je več. kaj nef"
"I>a," odvrne; to ve, ker me j*' videl, ko sem jih prebiral pri grobu.
"Koliko jih pa je? Dve, — tri,—štiri, — pet?"
Obmolkne; če ne ugane pravo število, zgubi.
"Vidite, da nioir-i!" pravim jaz. "On niti ne ve, koliko jih je."
"J&z sem pozabil. Človek si ne more zapomniti vsake malenkosti!"
"('V so te listine res tako važne zanj, mora vsekakor vedeti, koliko jih je. Tudi če je vedel prej, a je pozabil pozneje, bi moral vendar vsaj vedeti, ali *o pi.-vHin* listine s črnilom ali svinčnikom. Jaz mislim, da bode molčal tudi na to vprašanje."	'
T« besede govorim zelo zbadljivo, da bi mi hitro odgovoril. Jaz mislim, da ne utora zadeti prave, ker se dobi črnilo v divjem zapadu samo po fortih; zato je svinčnik dosti bolj priročen. Preračunam dobro, kajti on odvrne na moje rbadJjivo vprašanje nepremišljeno, a odločno:
''Seveda vem; kaj taeega ne pozabi človek. Listi so pisani s svinčnikom."	'*■•»« w
"Ali ve,-te zagotovo?" vprašam še jedenkrat iz previdnosti.
ti ljubeznivi ljudje. Edina tolažba je, da mi dajo precej časa do moje smrti; to se zgodi zato, ker ni večjega oddelka Indijancev doma. Ne sme se nikogar pripraviti ob užitek, kako umira Old Stoaiterhand; zato so sklenili, da počakajo z menoj do njihovega povratka.
(Dalje prihodnji*.)
Najboljše zdravilo za putiko, trganje m revmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, I3'4 KivingtonSt. v New Yorku izjavlja: Dr. Rich-terjev Sidro Pain Ex pel le r sem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.

V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER «& Co. 215 Pearl St., Hew York.
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
/J
o s svinčnikom in ne s črnilom j"
' "Oj&rvi Kdo }n,Z!ia i/jUed iiavzočih vojntkov govoreče liste bledo-ličnikov tako, da loči črnilo od svinčnika?"
Nekaj jih je, ki si upajo pogoditi pravo. Sploh so pa tukaj Gates, 1'lay hi Summer. Zato pozovem Pido:
"Mladi glavar kiouaški naj vzame listine iz mojega žepa, a naj jih na pokaže Kanterju!"
Stori tako: pokaže jih trem lielim, a od zdaleč, da ne morejo eitati. Pravijo, da pisani > črnilom; tudi Tangua in Pida pritrdita, dasi se ne t-poznata dosti na pisavo.
'4 Tepci!'' zagrmi Santer nad Gatesom. ''Ko bi vas vsaj ne bil nikdar \?lel. Vi niti ne veste, kaj je svinčnik in kaj črnilo!"
4'Tako neumni pa zopet nismo, kot si vi mislite," odvrne Gates. 14 Črnilo je črnilo."
* Ua, vi*i£ pa v tem črnilu in ne pridete tako hitro na prosto!" v Ni^'jini upal povvlati, naj lažejo. Pida dene listine v svoj pas, se
o'l^fe i:i pravi:	-
4 4 Old Shatterhand je premagal svojega sovražnika. Naj oče presodi zdaj, ali ima .Santer kaj pravice do teh listin ali ne!"
4 ■ I jhtine niso njegove, ampak Old Shatterhandove," odvrne starček. 4 4 Torej <*> moja lastnina, kajti Old Shatterhand je moj vjetnik. Ker se dva človeka prepirata zanje, morajo biti zelo važne. Jaz jih hočem shraniti
v svoji medicini."
To mi je nepričakovano in neljubo. Listine bi bile vendarle še najbolj opravljene pri meni. Kako pridem do njih za slučaj, da ubežim? Vendar pa mi je deloma ljubo, ker ne zaupam Santerju. Če bi bile pri meni, bi mi jih bil najbrž vzel, bodisi med spanjem, ali pa s silo; jaz ostanem zvezan in bi se ue mogel braniti uspešno. Mogoče je boljše, če ostanejo listine pri mladem glavarju, kterega si ne bode upal napasti. Pravi mu z glasom, kot bi si jih sploh ne želel več imeti.
14 Da, le obdrži jih! Koristili ti itak ne bodo, ker jih ne znaš čitati. Jaz bi jih bil sicer rad imel, ker so važne zame; lahko jih pa tudi poggrešam' ker {»oznani itak njihovo vsebino. Pojdimo, Messrs.! Mi smo opravili; zdaj moramo poiskati kaj druzega."
Odide z Gatesom, Clayem in Summerjem, kterih uikdo ne zadržuje. Z listinami smo torej gotovi; zdaj pridem najbrž jaz na vrsto. Res se zgodi tako; prej pa vpraša starček sina:
"Oid Shatterhand je imel pri sebi govoreče liste. Ali mu niste popolnoma izpraznili žepov?"
44Ne," odvrne Pida. "On je velik vojnik. Mi ga hočemo sicer končati, a ga ne maramo žaliti s tem, da bi mu preiskavali žepe. Imamo njegovo orožje; to je dovolj. Vse drugo mi itak zapusti, ko umre."
Pričakujem, da se ne bode starček strinjai s tem, a se zmotim. Pogleda svojega sina, ponosno, a vendar ljubeče in odvrne:
"Pida, mladi glavar kiowaski. je plemenit vojnik. On prizanaša celo najhujšemu x.vra/.niku. On jih sicer ubija, a jih ne sramoti in ne onečašča' Njegovo ime postane .V večje in slavnejše, kot ime Winnetouva. pog-inolega apaškttt*u i>sa. Za plačilo mu hočem dovoliti, ila zasadi po mukah nož v Ofd ShatUrhanduvo sree, da mu izteče življenje. Pida naj ima slavo, da je največji, najslavnejši in najnevarnejši bledoličnik umrl od njegove roke. Pokličite stare vojuike. Posvetovati se hočemo, kdaj, kje in kako hočemo končati tega belega psa. Naj visi medtem na drevesu smrti!"
Takoj vidim in zvem. kakšno drevo je to. Peljejo mc do borovca, kteri ima mogoče dva čevlja v premeru; ograjajo ga koli in sicer po štiri skupaj. Namen teh kolov zveni šele zvečer. Borovcu pravijo zato drevo smrti, ker privezujejo t je vjetnike. predno jih mučijo. Na spodnji veji vise pripravljeni jermeni. Privežejo nu k deblu tftko, kot svoječasno Winnetouva in Ji.VI JU očeta, ko >mo jih premagali mi v zvezi s Kiowi. Dva oborožena stražnika sedeta na desno in levo. Pred glavarjevim šotorom napravljajo siaivj~i vojniki polkro-r. da -e p«»svetujejo o moji osodi. oziroma, ker je ta m sklenjena. Ja določijo način moje smrti. Predno se začno posvetovati, pride Pida k meni in preišče jermene. Silno napeti so: on jih malo popusti
in pravi -tra ' iiiknnm :
"Pazita strogo nanj. a ne mučita ga. - On je velik glavar bledoličnikov, kteri ni nikdar povzročal rdečim vojnikom nepotrebnih bolečin." Potem odide, da se udeleži posvetovanja.
Privezan m pokoce? na drevo, s hrbtom proti deblu in opazujem množi, o žensk in otrok, kteri n:e opazujejo. Vojnika ni nobenega blizu. Še celo večji dečki -o preponosni, da bi kazali svojo radovednost. Sovraštva i;p vidim na nobenem obrazu, pač pa le spoštovanje, spojeno z radovednostjo. Videti hočejo l>elega lovca, od kterega so toliko slišali in kterega smrt jim l*>de nudila prizore, kakoršnih sploh še niso videli.
Med njimi zapazim mlado Indijanko, ktera ni najbrž Še squaw. Ko jo p«.gledam, odide v stran iti ostana sama tam; pogleduje me skrivoma, kot bi se sramovala ponižati se do navadnih zijal. Ni lepa, a tudi ne grda; človek bi rekel, da jo prijazna. Zanimajo me njene mehke poteze; zlasti so lepe resne in odkrite oči. Te oči me spominjajo na Nšo-či. dasi ni v ostalem podobna lepi Apaehinji. Nehote ji prijazno pi»kimam. Pordeči do ušes, >e obrne in odide. Spotoma ustavi y.a tienutek i:i -e ozre š<- jedenkrat name. Potem zirine med vhodom nekega večjega in le i »Šega Šotora.
44Kdo je mlada hči kiowaSka, ktera je stala prej na strani in pravkar zginila v šotoru?" vprašam stražnika.
Ni jim prepovedano govoriti z menoj; -zato odvrne jeden: 44To je Kakho-oto (temni lasje), hči Sus-lio-maše (jedno pero), kteri se je že kot deček odlikoval tako, da je dobil jedno pero. Ali ti ugaja
41 Da." odvrnem, dasi je moj odgovor malo posel>en z ozirom na moj
položaj.
■'Njena sestra je squaw našega mladega glavarja," doda.
"Pidova squaw?"
■•Da."
44Torej je v sorodstvu s Pido1?"
••Da. Njen oče je pri zborovanju, tisti-le, ki ima jedno pero v laseh." S tem se konča kratek pogovor; imel je posledice, kterih nisem pričakoval. ne natnerjal.
Posvetovanje se vrši gotovo nad dve uri; potem pridejo pome, da zvem za svojo osodo. Poslušati moram dolg govor o zločinih belih ljudij, potem pa o svojih lastnih. Tangua poroča na dolgo in široko o najinem svoje-časnem nasprotstvu, ktero se je končalo s tem, da sem arm zJdrobil kolena. Omenja seveda tudi, da sem pozneje oprostil Sama Hawkensa in se zagrešil a*d mik*1"" glavarjem. Sploh zvem tak venec grehov, da ne morem pričakovati milosti ali prizanašanja. A še mnogo večji je zaznamek muk, ktere me čakajo. Ne vrjamem, da je pretrpel kak beli človek, ko je umiral nasilne smrti pri Indijancih, le del tistih muk, ktere se obetajo meni Smem biti izredno ponosen na veliko izbero; bas to je najboljSi dokaz, kako me čislajo
« PRIPOROČILO.
feojakom ▼ Black f)iamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Bor 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi
FRANK SAKSER CO.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALfON^'
smodertlim kogijišd«iTi,
Svete pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe p^.i meni . čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, III.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu » Chicagi, ILL, kakor tudi rojakom po Žjed. driavah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., ChicafOt 111.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uleiano Atlaa* pivo, izvrstni whiskey. Najboljft vina in dišeče smodke so pri meu
na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, III
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vin^.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 eralona. D ROŽNIK $2.75 galuna. — Najmanje posode za žganje so 4V2galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKF.R,
Euclid, Ohio.

Slovencem in Hrvatom pri- & poiočam svoj	sjC
M
■K
M
SALOON
v obilen poset. Točim vedno svože pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze o fine smodke.
Rojakom pošiljam denar« )e v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. "Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanj^m
Ivan Govže,
Ely, Minn.
www
MOLTVENIKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, tiagrin rud. obreza, 40c. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča oknu, 75«., fina Težava, zlata obreza, $1.00. Jezna in Marija, vezano v alonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških, vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata
obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Pres^, Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.	| Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino
vezano $1.75. Sv. ura, zlata obereza, fino vezano $2.00, Šagrin pečava $1.20. _
lHilliia mm WfcilllMIKnL
o
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač. 50c.
Angleščina brez učitelja, 40e.
Aladin t čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Boj tek, v drevo vpreženi viies, lOe.
Božični darovi 10c.
Buraka vojaka, 30c.
Cerkvica na skali, lOe.
Cesar Fran Josip, 20c. .
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20e.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 30c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnoforka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20e. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovanskega in
nemškega jezika, vesan 90s. Domači zdravnik po Knsippn, mu 75sl
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski. 15e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Land on, 25e. George Stephenson. o£e ielesme. 40« Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischen Bprache
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Kirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori,
50c.
Hitri računar. vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij. 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna o sveta, 15c. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaneki, 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poVkova, 20e. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. MnčenikL A. Aškerc. Elegantno vezano. $1.25. Na indijskih otocih, 25e. Na preriji, 20e.
Narodne pripovedke, 3 rreski, vsaki
20c.
Naseljenci, 20e.
Naselnikova hči, 20e.	.
Naš dom. Zbirka povesti. Vsak 20c.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.	x
Nezgoda na Palavanu, 20e. Nikolaj Zrinjaki, 20e. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki,
<ezii.no. Vsak po 60e. Navodilo za opisovanja rasnih pisen 75e.
Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50c. . Odkritje Amerike, 40«. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20«. u,. Pregovori, prilike, reki, 30c. PavTiha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20e. j Pred nevihto, 20c-^ j Princ Evgen, 20c. * ' " Pripovedke, 3 zrezki po 20e. Pri VrbovČevem Grogi, 20e. ?rst božji, 15c. ?rva nemška whirl, 36«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Majat«r 60c. Repoštev, 20c.
Robinson, vezan 60c.	j
Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneskih. 3 vvedki 02JM. Roparsko življenje, 20«. Ročni angleško-slovenski in slovenako-
angleški slovar. 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slo vensko -nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15«.
Sita, mala Hindoetanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvedca po 20e. Spis je, 15c.
Spominski listi is avstrijska zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. By. Notburga, 20e. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweia, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broŠirov&no 80c. Stoletna pratika, «0c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec. 75e. Štiri povesti 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20«.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak
40c.	—
Znamenje štirih, zanimiva povest.
12 centov. Zbirka ljubavnih in snubflnih pisem. 30c.
Zbirka domaČih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese.
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede
ljudskih šol. 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori.
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-0grške 25c., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Razne svete podoba, komad 5e. Ave Marija. 10«.
Album mesta New York s krasnimi sliksmi inests, 30e.
vezan k
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmeJa. Kadi tej a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Lel®y P»vo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St Ctair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
v Pittsburgu, Pa in okolici
Rojakom
naznanjam, da j. za tamošnji okraj moj
t
»edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZAEUKOVEC,
4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od =J7. do £8. ure, ter ob sobotnli do 8. ure zvečer.
Frank Sakser. mmm* nMt*r| >i ajfcm' >i iJIii
OPOMBA. Naročilom js priložiti denarno poitni nakasnid aH psitelh anamk ak. FniTnliii j« pri is "
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
|ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati. kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da* 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
m
t m
t
Spoštovani gospod ravnatelj America K m ope Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, ?a \ .is trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se ttrni potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi (»zdravili, radi tega Vam dam rad. to pismo na razoolago. da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje^od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se ra/širi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo irotežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o d- aviti. Ako pišete na
lias, predložimo Vaše pi
/gHi našemu zdravniškemu ^HžfiiV -boru. kateri hoče Vašo bo-
lezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne nara ve je, kakšne posledice I; ko nastanejo, kako se iro rate zadržati, kako se 1110 rate zdraviti, koliko ca.-a hode zdiavljenje trajalo, i. t. d., ako Vas sprejme mo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam druiH zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da i i za Vas pomoli.
Ako čez. Sest dni 50 uporabi naših . dravil ne o;>azite, da se Vam je bolezen zboijšala, potem nam pošljite zdraviia nazaj in mi Vam hočemo povrni.i denar, kjer, mi neeemo da bi.nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Columbus Ave., New York.