sommxsmikov XX ~ Z ^98?-86 ćOsebmti 3£aximŠ^cmja, irrolitne JVtisfi spisi .... Ohlcrnju............ ^Crrianka........... Skbus............... 3*raJodi............ Sbeiajti............ ‘3Vcnsa............. OCromka • • ,* • ftamor:............. Oratala............. Sfran .2 7 .12 .18 .20 . 21 .24 .22 .31 .£3? .36 KRISTUSOVO MILOST IN MOČ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE TER VESELJE IN BOŽJI BLAGOSLOV V NOVEM LETU 1988 "DUHA NE UGAŠUJTE, PREROKOVANJA NE ZANIČUJTE, VSE PA PRESKUŠAJTE IN KAR JE DOBRO OHRANITE." JANEZ KRSTNIK JE REKEL: "SREDI MED VAMI STOJI ON, A VI GA NE POZNATE." GOSPOD, O TEBI TOLIKO SLIŠIM, POSLUŠAM TVOJ NAUK; 0 . IN OSTAJAM TRMASTO TIHO.'*'” RAD BI SE SPREMENIL, VENDAR. . . PA KAJ BI SE 'OPRAVIČEVAL, SAJ ME TI NAJBOLJE POZNAŠ. OPROSTI MI, KER SEM NEVREDEN SIN DOBREGA OČETA! m B ) L <~ok/ VEČERNO SPRAŠEVANJE Gospod, samo radoveden sem bil. Pa tudi v župniku Te nisem jemal prav za: res. Bil sem pač le otrok, ki se je kmalu od navdušenega zanimanja pod vplivom okolice "spreobrnil" v vero časa. Torej tudi kasneje sem bil samo radoveden. Kakor pritlikav Zahej sem plezal, da bi te videl pa čeprav samo od daleč. Toda ne da bi te sprejel v svojo podrtijo ampak, da bi te lè videl. Ti pa si z vso močjo vstopil, moja podrtija se ti ni zdela preslaba, da si je ne bi izbral za svoje domovanje. Hotel si mi pomagati, popraviti, na skalni temelj postaviti to moje domovanje, da bi bilo trdnejše, mogočnejše, lepše, da bi imelo prijazno zunanjost, ki bi druge privlačila in jih obogatila s svojo notranjostjo. V mene si vsajal bisere; čeprav ni bilo možnosti, da svoj sijaj ohranijo. Toda Gospod, ko se danes poglabljam v svojo notranjost, spoznam, "da si veliko svojega truda vložil v nevidna popravila. Moja podrtija ima le to lastnost, da stoji, da se ni že pod vplivom okolja porušila v prah in pepel. Končno pa Gospod upanje še ostaja. Poglejva še za žarkom, prav drobcenim, a zate in zame zelo pomembnim. Tam v tisti baraki je na ognjišču plamenček, ki daje upanje, da se bo razplamtel in da tvoja milost ne bo izgubljena. h UTRINEK Pridejo trenutki, ki so kakor sanje. Nehote in povsem nenačrtovano se znajdeš sam in okrog tebe je le globok mir in tišina. Čudiš se, kajti srce miruje in ni.ti do tega, da bi si popravil pramen las, ki ti sili na oči, da bi odprl luč in vzel v roko knjigo. Melodija tišine ti vzdrami srce in v očeh se ti utrne solza, ker začutiš, da te je kot otroka pripeljal k sebi On, ki ga niti opazil nisi. Solza zdrsne po toplem licu in ti si je vesel -te skromne zahvale. Ne vznemirjaš se, ker veš, da jo je videl, ker veš, da je zanj primeren dar, saj je čista, iskrena in topla. Srce prekipeva v nemi radosti in tebi je, da bi zavriskal naglas, da bi se zahvaljeval, a sam ostajaš tih, brez besed... DARITEV BODI TI ŽIVLJENJE CELO! Bila je ena redkih nedelj, ko sem šel sam domov. Z velikim spoštovanjem sem prestopil domači prag in že na veži srečal najmlajšo sestro. Bila je vesela, da sem prišel domov. Še preden sem uspel pozdraviti še ostale, me je že odpeljala v svojo sobo, kjer mi je dala majhno čokolado. "Na, to sem prišparala zate," je dejala in njene oči so svetile od ponosa in veselja. Ko sem se zvečer vračal, sem čokolado nesel s seboj. V srcu se je skoval sklep, da je ne bom delil z drugimi. Previdno sem darilo pretihotapil v spalnico in ga skril. Tako skrivnostno kot je čokolada prišla v sobo, tako je tudi počasi izginjala. Dan za dnem sem v odmoru previdno hodil v sobo in uničeval košček za koščkom. Tako je prišel na vrsto tudi zadnji. Poromal je v usta in se začel v njih topiti. Toda glej, ta ni bil tako sladek, dober... kot prejšnji. Nasprotno, bil je grenak. Osvobodil je vest, ki sem jo do sedaj dušil. Vest... Komaj je zajela zrak, že me je začela opominjati. Sprva je poskušala na blag način. Ni imela uspeha. Sebičnost se je branila in poskušala opominjevalko utišati. Zgledalo je, da se bo spopad končal neodločeno. Toda takrat je sodnica strogo dejala; "Si pozabil, kaj si poleti govoril drugim?! Govoril si, da ni smisel darovanja v tem, da daš od tega, kar imaš na pretek, ampak da daš od tega, kar ti je drago. Vedi, da besede le mičejo in šele zgledi vlečejo!" Nato je utihnila. Zavladala je mučna tišina, v kateri sem si moral priznati, da nimam prav. Tokrat je zmagala moja sebičnost, toda nehote me je tudi pripeljala do spoznanja, da moram biti vedno pripravljen zapeti s pesnikom Gregorčičem: "Daritev bodi ti življenje celo..." POSPRAVLJANJE SENA V SENOŽETI V Lomu so. še danes aktivne stare navade dela. Med ta dela lahko štejemo tudi pospravljanje sena po senožetih. Tudi mi imamo senožet. Tu kosimo samo enkrat in to šele proti koncu julija ali v začetku avgusta. Naša senožet zavzema velik travnik. Pokositi jo je mogoče le s koso. Zaradi strmine in valovitega terena je košnja težja in zahteva od kosca večjo spretnost kakor ponavadi. Že v osnovni šoli sem poskušal očetu pomagati pri košnji, vendar so bile moje moči in izurjenost še prešibke in sem vedno kmalu odnehal. Od osmega razreda dalje pa vedno pomagam vse pokositi. Za to delo rabiva štiri dni. To je pa že kar nekaj. Vedno sem ob koncu košnje precej utrujen. Treba je vedno zgodaj vstajati. Oče mi pogosto reče: "Zjutraj se najraje reže." To lahko potrdim z lastnimi izkušnjami. Zjutraj je trava še mokra in tudi hla Ino je. Ko pa vzide sonce, postaja vedno bolj vroče in s tem tudi košnja težja. Kar se pokosi je"treba pograbiti skupaj in narediti ograbke, kjer gre "vaka". Vedno komaj čakam, da se seno posuši. Zame je pospravljanje sena največji užitek v senožeti. Oče vzame sekiro, jaz pa verigo in lesene vile in se odpraviva na vrh ograbka. Oče nekje v bližnji bukvi odseka dve veji, na kateri naloži seno. Vendar tu ni vsaka veja dobra. Vedno morata biti'dovolj široki in košati, da se lahko na njiju naloži veliko sena. Že pred nekaj leti mi je oče prepustil nakladanje "vake". To pa ni tako enostavno. Kadar začnem nakladati, mi vedno oče reče: "Dobro jo naloži, da ti ne bo "strila"." Tega se dobro zavedam, kajti pri hitosti-, ki jo dosežem po nekaterih strminah, se kaj hitro lahko vse seno raztrese, če ne naložiš dobro. Ko se spustiš z njo po strmini navzdol, moraš biti tudi spreten pri krmarjenju. Ko nisem bil enkrat dovolj pazljiv, sem vako poslal naravnost v smreko, mimo katere bi moral iti. Tedaj se je raztreslo več kot pol sena in sem moral zopet vse naložiti. Kljub nekaterim težavam zelo rad opravljam ta dela. Današnjemu kmetu so na voljo različni stroji, ki mu olajšajo dela. Zato raje dela tam, kjer lahko opravi večina s stroji in s tem počasi izginjajo stari načini. Kljub temu, da so zahtevala dela večji napor, se jih starejši radi sriomin ja.io. OBISK Sonce je že zahajalo, ko smo se v soboto vsi skupaj zbrali v kapeli in zapeli "S skupno pesmijo prosimo". Z njo smo začeli prvo semeniško duhovno obnovo v letošnjem šolskem letu. V izbranih spiritualovih besedah smo našli dovolj spodbude, da smo se za nekaj časa odpovedali zunanji igrivosti in klepetu. To je bil čas, ko smo se lahko ozrli na naše duhovno življenje v obdobju od zadnje do sedanje duhovne obnove. V tišini smo premišljevali, če smo v duhovnem življenju kaj napredovali ali pa smo morda ostali na isti ali še slabši duhovni ravni. "Ne vpil, ne hrupa delal," je prebral g. spiritual iz Svetega pisma. Tih je božji glas v človeku, tih kakor betlehemsko Dete, a kdor mu prisluhne, ta obogati. Iz te skromnosti, da se je Bog učlovečil in se rodil v revni votlini vstran od mestnega hrupa, lahko potegnemo idejo preprostosti in smisel darovanja. Vsakemu človeku ima veliko povedati, a moramo mu prisluhniti, zapustiti hrup gramofonskih plošč in televizijskih filmov. Bog čaka na ta trenutek, do tedaj pa ostane v skromnosti skrit. Vztrajno trka in nas vabi. Z očetovsko roko nas hoče voditi. Od nas pa je odvisno, če se mu prepustimo. Zaupajmo mu. Naj krmari naš čolnič preko viharjev življenja do srečnega cilja. Ta duhovna obnova pa je imela še posebnost, da smo jo zaključili v koprski stolnici, kjer smo se ob štirih popoldne zbrali k slovesni sveti maši, ki jo je vodil g. pronunci j Montalvo. V procesiji, v katero smo bili vklučeni tudi semeniščniki, smo stopili v prepolno stolnico, kjer se je slišalo ubrano petje. Škof Metod Pirih je pozdravil g. pronunci ja in mu izročil izkrene pozdrave za papeža. Prosil ga je, naj mu pove, da zanj molimo in si iz srca želimo, da bi nas obiskal tudi on. Dovršeno homilijo nam je podal nadškof Alojzij Šuštar. Poudaril je vlogo koprske škofije, ki je do 17. oktobra 1977, ko jo je papež obnovil, bila Tržaško-Koprska škofija. Na tem ozemlju je bila nacionalna mešanica. Koprska škofija pa je kljub temu nudila Slovencem in Italijanom veliko duhovne pomoči. Skrbela je, da bi ljudje ob političnih in nacionalnih problemih na tem območju črpali moč za pravo življenje iz žive krščanske vere. Tu je imel velike zasluge zlasti prvi koprski škof Janez Jenko. Želja nas vseh pa je, da bi Bog pošiljal obilo božjega blagoslova tudi sedanjemu škofu Metodu, da bi delo nadaljeval tako, da bi prineslo obilo sadov primorski Cerkvi. Gospod pronunci j nam je po svojem nagovoru ob koncu slovesnosti podelil papežev blagoslov. V Vipavo smo se vračali polni vtisov. Temu je pripomogla duhovna obnova in slovesnost v Kopru. In da je bilo doživetje teh dveh dni zvrhano, nas je v ponedeljek dopoldne še v semenišču obiskal g. pronunci j. Ogledal si je stavbo, pogovoril se je z našimi profesorji v zbornici, vstopil je tudi v vse razredé. Ljubeznivo se je pogovarjal z nami,' in nam zaželel vztrajnosti na poti do duhovniškega poklica. INTERVJU S PROF. OTMARJEM ČRNILOGARJEM Sveto pismo je knjiga, ki je prevedena že v mnogo jezikov. S Trubarjem in Dalmatinom smo se tudi Slovenci pridružili tistim narodom, ki lahko berejo knjigo vseh knjig v materinem jeziku. Toda od takrat do danes se je jezik stalno spreminjal in biblična znanost izpopolnjevala. Pojavljale so se potrebe, da se tudi slovensko svetopisemsko besedilo izpopolni z novimi jezikovnimi in bibličnimi spoznanji. Pred nekaj leti smo dobili nov izpopolnjen prevod Nove zaveze, sedaj pa skupina prevajalcev prevaja še Staro zavezo. Veseli smo, da imamo tudi v naši sredi - med našimi profesorji in vzgojitelji kar tri prevajalce. To so Janez Zupet, Jurij Bizjak in Otmar Črnilogar, s katerim smo pri pravili ta intervju. - Semeniščniki vas poznamo bolj kot profesorja, manj kot prevajalca. Kdo vas je zasnu bil za prevajanje? Kaj sploh pomeni biti pre vajalec Svetega pisma? Zasnubil me je nadškof Alojzij Šuštar. Okvirno bi lahko določili tri najpomembnejše slovenske prevode Svetega pisma: Dalmatinov prevod 1. 1584, Japljev 1. 1784 in prevod, ki sedaj nastaja. Med seboj se razlikujejo tako po različnih okoliščinah, v katerih so nastali in načinu prevajanja, kot tudi po številu prevajalcev. Takoj na začetku moram povedati, da oprav ljam profesorsko delo "mimogrede", medtem » - 13 ko prevajanje zahteva velik napor. Ali drugače povedano: dorasel sem kot profesor, kot prevajalec pa se čutim nebogljenega, posebno ob spoštovanju božje besede. - Dejali ste, da se s prevodom ukvarja več prevajalcev. Zanima nas, katere knjige Sv. pisma prevajate vi in v katerem jeziku so napisane? To sta Sirah in Modrostna knjiga. Ti dve sta zaupani meni. Nekakšna "šolska obnova" Stare zaveze sta. Če je pentatevh prirejen za preprosto dušo, ti dve zahtevata človeka z višjo stopnjo razumevanja. Z Aleksandrom Velikim so Judje prišli pod vpliv helenistične miselnosti. Tako boste tudi lažje razumeli, zakaj sta predlogi, nastali na prehodu iz 2. vi. stoletje pred Kristusom, napisani v grščini (Sirahova knjiga se je ohranila samo v grškem prevodu, Modrostna knjiga pa je bila že sestavljena v grškem jeziku). Ni več Mojzesovega in Aronovega jezika, ne Jo-zueto/e dežele; tu je nov svet, nov način mišljenja, nova govorica. Sveti Duh si je pač "sposodil" Juda, ki je mislil in pisal po grško, pod vplivom grških filozofov. - Pri vsakem delu se srečujemo s težavami. S kakšnimi ovirami se srečujete pri prevajanju in kje ste imeli največ težav? Težav je ogromno. Poleg drugih stvari me iz njih rešuje nekaj znanja o grškem svetu, o filozofiji Sredozemlja v dobi helenizma. Pisatelji so bili "obsedeni" od Sv. Duha. Občutek imam, da je prevajalec v težjem položaju kot pesnik, ker se mora vživeti v pisca, ki je pred 2000 leti živel v čisto drugačni civilizaciji. Poudariti moram, da je prevajanje Šv. pisma nekaj drugega kot prevajanje priročnika za upravljanje pralnega stroja. Sv. pismo je norma vivendi et agendi, je norma člo-veško-božje ekologije duha. Tu pa se ne moremo šaliti, sicer bomo jutri pili "zastrupljeno vodo". Naj navedem nekaj težavnih mest, s katerimi se srečujemo; prevajalci Šv. pisma: - Kdaj reči Bogu Gospod in kdaj Gospodar? Gospod namreč zveni precej malomeščansko, kot bi gledal moža s cilindrom na glavi. Gospodar pa je kakor oče, ki resda ukazuje, a prav zato ' je skrb za'družino na njegovih ramenih,'Milijarde svetlobnih let stvarstva so na božjih plečih. Zato se večkrat odločim za "Gospodarja", ker bolj zadene bistvo. - Kakšna je božja pravičnost? V današnjem življenju je ta pojem že tako spackan, da ga povezujemo le še s policijo in sodišči. V Svetem pismu pa je pravičnost božja ljubeznivost, božja dobrohotnost. (Prim. priliko o dobrem očetu oz. izgubljenem sinu, kar pa je napaččn podnaslov, kajti poudarek je na očetovi ljubeznivosti . ) - Beseda "je" v evropski govorici nima take močikot v hebrejščini. Sam se tega zavedam, bojim pa se, da bo šel bralec mimo moči te majhne besedice, vendar močnejše ni. - Jezusove besede: "Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo, kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima." (Mt 25,29) To zveni zelo nesocialno in nelogično. Slovenskemu glagolu "imam" ustreza grška beseda cyLD (eho ). Res je to osnovni pomen, vendar pomeni tudi "trudim se (garam)". Prevod bi se moral torej glasiti: "Kajti vsakemu, ki se trudi, se bo dalo in bo imel obilo, kateri pa se ne trudi (lenari) se mu bo vzelo še to, kar ima." To pa se sliši socialno in logično. - "Blagor ubogim v duhu, zakaj..."(Mt 5,3). Grk potrebuje dve besedi - "ubog v duhu", slovenščina pa je tu bogatejša - "skromen", torej tisti, ki se-zadovolji s tem, kar potrebuje - v materialnem in duhovnem pomenu. Sv. pismo je tudi pesniška knjiga, zato je tekst včasih sprt z logiko. Vživeti se moramo v kulturo takratnega časa. Ko beremo v prvi Mojzesovi knjigi "...in bil je večer in bilo je jutro, prvi dan"(1,5), se nam zdi čudno, da navede večer pred jutrom. Pisatelj se je pač postavil pred dejstvo, da je po "celodnevnem" delu za Boga prišel večer, iz katerega” gleda nazaj v jutro, na začetek svojega dela. Iz njegovega zornega kota je torej večer pred jutrom. - Današnji človek boleha za naglico. Ali pride to v poštev tudi pri prevajanju? Pri delu s Svetim pismom se ne sme muditi. Današnji človek je res bolj usmerjen v hitro prelistavanje časopisov, revij, stripov,... Sv. pismo pa ni strip. Treba se je usesti in premišljevati. Kot bralec lahko razumem isti stavek danes tako jutri drugače. Kot prevaja- lec pa si tega ne smem dovoliti. Priti moram do čimbolj prečiščenega stavka, sicer bi bila verodostojnost prevoda vprašljiva, zmotna. Sedaj razumete, kako odgovorno je to delo. Sv. pismo je govorica Boga, ni edina, je pa vrhunska. Na račun kvantitete ne smemo izgubljati kvalitete. Kadar odkrijem kaj novega, v zadregi podvomim v svoje odkritje in si mislim: "Kako da drugi tega niso odkrili?" Tedaj, sem resnično v zadregi in iščem vsa pota, da bi sebe potolkel. - Ko prevedete neko knjigo, ali jo daste komu v pregled in korekturo? Stvar pregledajo slavisti, grecisti, delno pesniki, teologi, biblicisti, vendar je zadnja beseda moja. t * Tako se je rojeval Mdr 2, 2Ob Ux*0 jM*0-^/\A.---- Sf-^~Ì-)«, T» w $ '-u„'fi. "7 ^J~ ~—~t /Lhfrr^iJ h*opj n uai. STARA ZAVETA vm>* SepNIK rzPA NOČNA MAŠA k c y o 4 / 0 F VQJVfclW IM... MATRil K 0 C 8 0 V/ 0 MBcKO okdnE > A M T 0 M M /1 T? T N ŽIVALSKI VRT NK3V«C3l SESALEC. 15 SKUPmA PTIC J 0 T VStp ZAl^-vIA N C o A IffiZozEM» ska OBARA ANDRIC 1 V 5 -rt 1 A refcajA I0&MT7 2A rvjÈàeiA* va cuoca SLAVKO osrfRc ENAKA VOHALA utim. t'Qs' S£sw PK.EE. e£2AM£ ▼ S E L h M C 1 AHiMINn r U- STOJMO UiUb, $MV£i> b ? 7..MZ V2TRX KcM. ZLE* fAZNT n L v N T+I orWfikc Vc>2.!LP /v 0 K«ric*zx cjes^r^w nvìiUià EL&MEV^ aE^ttvv MA «£if. rUtìDA IVAH LEVAR rWARtfA v cei^ii E h o «BSC temveč K ÌUWJEC N 1 '7 MfRAUJI* CfK ■JOS.IP aj^KSAN* t>ca WJE2. ŽltRAA. amk -m-jčeca "rtr/ASUJA V«£J>K» DAH iAPoRNl PRo&roa. M C z3u^an= 'it r sontzsco ”3? 22. IM R< ČRKA »O UBRAN IGA zc,. _ omicMA L T PAPIRNAT IZVLEK, b / L HOTjn orON ÀO « RAIVO Tt>Ki£ KZĆN1 kpELfcK TRAčtfia ?KeELOSj KmiCASA mtlOt-i-O * VAIVAKf M Jt- J» 1 ”3 E V'E* ZAYNOiX •f« B f sa?* 2 /M>. Rtó: 2CP5JĆI 2i$tEM WC ! r^AHOC 4 NASI ™ w-endar o »Jem ostane : ®'Uo$ModSo9a3re, JDa-g uee Smu rodi, t?ecno v njim prebtea. c ^ Srimoz Srubar Ja celi Catei)tsmus - Škofi