Z83. mm. 'i UubUoni. g torek. 11. decembra 1906. Kxxix. leto. I i^aaja vaak dan avačar, »»»Bi • 'v.-;# ta aaaatafta x# po poali ax. «a avatr^ograsia ,itift*i* sa »a«, mu iib A, a* ,v»i :ata j8 iL- aa fcairt lota & 60 h, x* en KAsas I R 90 1 Za Ljubljeno a vr.;?r. na dan *a vat leta >< K, aa pal laU 18 K, sa četrt tata 3 k, *a ar, »oaaa 1 K &«er aadl aaai aaoJt aiafta u oraa lata 4 K, la aai lata 11 K, m eatrt lata 6 K 60 h, sa en ueeee 1 K SO L - Za tujo dožolo telike ved, keliker anaia aeStnina. — Na aareee* Vraa tetaaabna veaiiljatre ajuračatna »• aa tatra Za oananlla »a »JaOeje »4 patereitepna aatit-mta ee 1£ a, 5e ee aaoanUe tlak* enkrat, po 10 k, de ae dvakrat in pe 8 h, «e ae tiika trikrat ali večkrat — Dopui naj aa lavole frankovatt — :-r**fiai te na vračaj« - Uff>dnfaWo le ucp«*ni*We <* • *aafle*ia *^aa» fit S, in ciaer aradailtva v t oaditr., apravništra pa a pritličje. — Upraanifitva iiaj ta fclagavaHja ?ait!jatl am-ačma«, rakl&ntaaije, aananila, t. ). adniiniitrativna stvar Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezna številne po 10 k. ITaravniArva telefon it 85. Ptujski Panama in — javna morala. Ko je ptujski pasa J. Orni g kot župan ter sedaj radi goljufije ubegli F. Kaiser, takrat še oblastni podžupan, čutil pred 2 letoma potrebo dr. Ivana Tavčarja in tir. A. lir umna, odvetnika t Ptuju, tožiti radi pregrešim žaljenja časti, je, kakor je Čitateljem tega lista znano, o. kr. nadso-lisče v Gradcu sklenil«) brez vsakega povoda delegirati mariborsko poroto, namesto ljubljanske porote. Na kak način sta ta „poštenjaka* mogla tako nezakonitost izposlovati, je bilo širši javnosti neznano. Dr. Ivan Tavčar je v poslanski zbornici takratnega predsednika grofa Gleispacha radi tega precej ostro prijel in takratni vodja j ličnega ministrstva, sedajni justični minister dr. Klein je imel precej posla in truda, oprati zamorca grofa Hleispaoha, kolikor se je dalo. Docela se »u to ni posrečilo, ker je moral prizaati, da je c. kr. deželno nadsodišce na krut način zakon kršilo. S tem nehvaležnim delom pa je justični minister — seveda boua-ide — kolikor toliko se zavzemal za J. Orniga in sedanjega goljufa ter defravdanta Fran Kaiserja, kojega sleparije in goljufije segajo nazaj v več kakor desetletno dobo. Radi bi videli, kak obraz bi justični minister dr. Klein sedaj delal, če bi mu kdo kaj v ulio zašepetal o ptujski panami. Pravzaprav bi moral dr. Tavčar takrat tudi referenta pri c. kr. deželnem nadsodišČu pošegetati. Z dotičnim referentom sta imela J. Ornig in Fr. Kaiser še osebne zv^ie od tistega časa, ko je referent vslužboval še v Ptuju kot sodnik. To se mora t«kaj pribiti, ker „Arbeiter-Tville", ki dobiva dobrih informacij, trdi, da je J. Ornig posodil Fr. Kaiserjn v Gradcu še 500 K, da jo je Kaiser lažje popihal. Sploh pa to socijalno-demokratično glasilo objavlja taka dejstva o Ornigu in Kaiserju, iz katerih se da sklepati, da je J. Ornig dal pomoč in p o tuli o Fr. Kaiserju v to svho, da je lažje pobegnil. Da so ta dejstva resnična, sledi iz tega, ker izhajajo od nemške strani, in ker njih J. Ornig uiti ne popravlja, doČim je prej kar nad 30 popravkov poslal „Arbeitervville", kar dokazuje, da J. Ornig, kakor tudi njegov pravni kon-zulent prav pridno citata ta časnik. Zadnja številka „Arbeitenville" z dne 2. de* embra 1900 pa pod za-glavjem „das Panama von Pettau" objavlja take fakte, iz katerih ne-ovržno sledi, da je J. Ornig vedel tudi dobro za sleparije in zlodejstva svojegapodžupana F r. K a i s e r j a, ne da bi kaj ukrenil v odpomoč. Trdi se v tem dopisu, da je umrli hišni posestnik v Ptuju Ka sper prosil nekega nemškega poslanca, naj v Gradcu na pristojnem mestu opozori na zaupen način merodajne činitelje, naj odredijo natančno preiskavo i >rnigovega gospodarstva pri hranilnici. S posebno nevoljo je Kasper kazal na čudne manipulacije sedanjega kridatarja in beguna Fr. Kaiserja. To pa ni imelo nobenega uspeha. Kasper je Ornigovo gospodarstvo z nezaupanjem zasledoval in se v prijateljskih krogih izrazil, da se J Ornig zna nekaj sličnega doživeti, kakor njegov oče. Tu je bil namreč pred mnogimi leti obtožen pred c. kr. okrožnim sodiščem v Celju radi hudodelstva tatvine. I i >bravDava se je vršila pred porot-I niki. Oče obtoženca, torej stari oče g. J. Orniga, je bil takrat že premožen pek v Ptuju. V to svrho, da reši svojega sina iz tega neprijetnega položaja, vzame polno vrečo denarja s seboj v Celje in začne denar ponujati nekemu ptujskemu porotniku, da bi z denarjem podkupil druge porotnike, da bi glasovali za „uekriv". Pri tem menda ni ničesar opravil. Fak-tmu pa je, da takratni funkcijonar c.kr. državnega pravdnika v Celju Schvv. — ki je bil poznej natus v Gornjem gradu umaknil tožbo v javni razpravi, ker je bilo dokazovanje že dokončano in Ornigova krivda že popolnima dokazana. Vse je strmelo in se začudeno povpraševalo, kako je to mogoče. Seveda je bil Ornigov oče vsled umaknitve tožbe popolnoma oproščen od#zatožbe radi tatvine. V 24 ur je bil potem dotični uradnik te-legrafiČnim potom suspendiran. Kmalu potem se je tudi zaznalo, da je oče obtoženca, toraj stari oče g. J. Orniga, dal dotičnemu državnemu pravdniku več tisočakov ter ga s temi tisočaki podkupil v to svrho, da je tožbo umaknil. Ta slučaj omenja „Arbeiterwilleu. Umevno je, da si J. Ornig ne upa tožbe vložiti; umevno pa je tudi, zakaj se je J. Ornig vsakemu okrajnemu glavarju, ki je po postavi kot vladni komisar za nadzorstvo hranilnice ptujskega mesta poklican, in vsakemu okrajnemu sodniku v Ptuju prilizoval ter mu bratovščino ponujal. Umevno je tudi, zakaj se gotovi uradniki v Ptuju imenujejo „Gratis-Fresser am Rann"; vsaj r Arber-terwille" jih je tako krstil. Jz vsega tega sledi, daje beseda: nPanama von Pettauu opravičena in postala prava krilata beseda. Želeti bi bilo, da bi slovenskajavnost in posebno slovenski poslanci izvajali iz dejstev potrebne konkurent: e, da bi se ozdravila ta rakrana, če drugače ni mogoče, s pravim pravcatim „Kaiser-sclinittom*. Kompromitirani uradniki naj se opravičijo. Graška justica in uprava pa naj doživi za Slovence kmalu svoj — sodni dan. Govor poslanca Plantnna v poslanski zbornici L decembra. (Dalje.) Popolnoma drugačna je pa stvar s poslancem Sukljetom in njegove tozadevne skrajno prezirljive opazke ne more mirno trpeti kranjsko meščanstvo, zlasti ne Dolenjci. V boljše razumevanje moram docela v kratkem objektivno navesti nekaj dejstev iz nedavne politične prošlosti posi. Sukljeta. Sedanji dvorni svetnik Šuklj e je svojo politično karijero pričel kot neznatni gimnazijski profesor s tem, da se je dal baš v dolenjskih mestih in trgih voliti v osemdesetih letih v državni zbor. (Čujte, čujte!) Ta mandat je bil nesporno do leta 1901. v njegovi posesti, torej okoli 16 let. Pred volitvami leta 1900. so nastale med njim in njegovimi dosedanjimi volilci diference, ki so povzročile, da se je morala njegova kandidatura opustiti. Nato so se dolenjska mesta ze-dinila za mojo kandidaturo in sem bil dne 3. prosinca 1901 izvoljen v državni zbor po vročem boju proti združenim klerikalcem, vlado in Nemcem namesto prejšnjega dvornega svetnika Sukljeta. Od tega dne se je vršila v osebi gosp. dvornega svetnika IS u kij et a silna sprememba, on je postal narobe Pavel, to se pravi iz dosedanjega Pavla, prijatelja mest in meščanov, osvetoželjni Savel in najbolj fanatičen sovražnik kranjskih mest in meščanov. To svoje sovraštvo dokomentuje na najbolj oči viden način in pri vsaki mogoči in nemogoči priliki. Ogorčen je bil radi tega, da mu niso hotela ta uboga dolenjska „takozvana mesta" in gnezda na kolenih ponujati državnozborskega mandata. Pri tem je pa pozabil samo to edino dejstvo, da bi še danes moral služiti na kaki gimnaziji v najboljšem slučaju kot ravnatelj, ako bi se ga ne bila pred 20 leti usmilila dolenjska mesta in ga poslala v državni zbor. (Čujte, Čujte!) Vsako teh malih „gnezdu na Dolenjskem znači stopnico za poslanca Sukljeta, po kateri je stopal kvišku od navadnega gimnazijskega profesorja. Svojo sedanjo brezskrbno eksi- stenco si ima torej zahvaliti samo dobrodušnosti „takozvanih dolenjskih mest", ki so ga vec nego 15 let pošiljala v državni zbor in zato bi jim moral biti pač bolj hvaležen. Tako je! Tako mislijo ti naivni in dobri meščani, pa tudi vsi ostali objektivno misleči ljudje v celi deželi Kranjski. Nadalje pride v pošte v tudi sledeči razlog. Nekatera takozvanih mest na Dolenjskem so bila tako uslužna, da so svojemu poslancu dvornemu svetniku S u kij etu naklonila najvišje odlikovanje s tem, da so ga imenovala za častnega občana. Tako je bil v Rudolfovem in Višnji gori itd. imenovan za častnega meščana in v zahvalo za to se je v generalni debati 9. novembra t. 1. požuril, da je prehitel že specijalno debato ter naznanil osuplemu svetu, „daje moj minoritetni predlog med vsemi mino-ritetnimi predlogi najnesmiselnejši in da imamo na Kranjskem eno edino resnično mesto, to je Ljubljano! Ostala takozvana mesta se sicer imenujejo mesta in trgi, toda nimajo na sebi mestnega ničesar drugega, kakor zgodovinsko ime.u To je hotel dokazati s tem, da je še pristavil: „Sestavil sem volilni okraj z 31.999 dušami in v ta namen sem moral 30 takozvanih mest skupaj pobrati". Na te ohole in malo okusne besede gospoda dvornega svetnika Sukljeta moram kot napadeni v vsej skromnosti odgovoriti sledeče: Poznam dvornega svetnika Sukljeta izza vseučiliščnih let, to je od leta 1874, tedaj celih 32 let ter morem na podlagi lastnih opazovanj in na podlagi splošne sodbe ljudi, ki so prišli s Sukljetom v dotiko, mirnu trditi, da skromnost ni bila nikoli njegova močna stran. Zato se prav nič ne čudim, da je zvest svojemu staremu okusu proglasil tudi moj minoritetni predlog ravnotako kakor njegov načelnik dr. Šusteršič v od-rejm za volilno reformo za najnesmi-selnejšega. (Posl. dr. Tavčar: In be- LISTEK. Dramatik Ivan Cankar. Za premtero njegove drame „Za narodov blagor- obrisal Fr. Ko bal. i lilo je 1. 1900, 1'). marca, ko nas je Cankar s slovenskega odra presenetil s svojo dramo r J a k o b R u d au Z nezaupnim srcem smo takrat prekopali pra^c slovenske Talije, kajti Cankarja dotlej še nismo bili poznali kot dramatika; znan in hipoma priljubljen nam je bil dotlej le kot lirik m kot novelist. O Veliki noči leta 1899. je bil namreč skoro zajedno z Zupančičevo BčaŠO opojnosti* izdal sicer droben, pa tem parfumirauejši zbornik ijubavno-Liričnih pesmi in deloma satiričkih romanc, radi svoje zgodovine dobro znano „Krotiko". Kavnoistega leta pa je izšlo pri ^ch\ventneju izpod i 'ankarjevega peresa 29 črtic in novelic Te črtice in uovelice, združene v n \ i n j e r a hu in r,d kritike z velikim priznanjem sprejete, so potrdile le še bolj, da nam Je v Cankarju vzrasel mojster sloga, romantik, ki mu je srce sentimentalno, kadar je dobre volje, ki pa pomaka svoje ostro pero v žolč, kadar ga je zajela žalost, in realist, ki se rad zavija v flor misticizma in ki motri življenje z viška človeka, kateremu je v zasmeh vse, kar se zdi nam dobrim državljanom in izmozganim rilistrom modro in važno. Marca meseca 1. J!HX). pa nam je hitela kAtika oznanjati radostno vest, da nam je vstal dramatik, od katerega si smemo po vsej pravici mnogo lepega obetati. To je bilo takrat, ko se je vprizoril < 'ankarjev „Jakob Rudau in ko je „Zvonovu gled. poročevalec s ponosom zabeležil, da je „storilo naše dramatiško slovstvo baš s to < 'ankarjevo dramo precejšen korak naprej." Takrat torej je bil Cankar debutiral kot dramatik -in njegov debut je bil srečen. „Jakob lludau, dasi kot prva C-jeva drama vprizorjen, pa ni C.jeva prva drama sploh. Pisal je C. „Rudou L L898, torej leto preje, predno je bil izdal Erotikoa in se nam oznanil kot lirik, natisnjen pa je bil „Rudaa dve leti pozneje, torej za n Vinjetami". Prvi Cankarjevi poskusi na dramatičnem polju pa segajo daleč nazaj ; že kot četrtošolec (menda leta 1892.) je bil napisal neko, kakor pravi sedaj, zelo bedasto enodejanko in jo izročil Uorštniku, takratnemu vodji slov. gledališča. Ali bilo ga je svojega prvega „javnegau nastopa tako sram, da je pobegnil iz gledališke pisarne in da ga ni bilo nikoli več tja. — Leta 1S97. pa je napisal dramo „R o-mantični ljudjeu, ki nima slabe ideje, ki pa jo je takratni urednik .,Ljublj. Zvonau odklonil. Rokopis hrani Schwentner, vendar Cankar te drame nikoli ne bo pustil priobčiti. Nekaj potez je iz te svoje drame kasneje povzel v svoji komediji „Za narodov blagora. Izdavši „Krotikou, se je i 'ankar kakor v zasmeh tistim, ki so ga po vsej sili hoteli potrditi med sčasoma najboljše slov. lirike, čisto odpovedal zlaganju pesmi in se posvetil noveli-stiki, nadaljujoč v „Vinjetah/ izraženo smer ter je objavljal svoje številne krajše in daljše spise, izveČine satirične vsebine po raznih slov. listih, vmes pa je 1. 1900. na Dunaju) pisal svojo satirično komedijo „Za narodov blagor", ki se ima prvič na slov. odru vprizoriti jutri. L. 1901. je bilo izredno plodovito: doneslo nam je pri Schwentnerju izšlo „Knjigo za lahkomiselne ljudiu, v Knezovi knjižnici „Tujceu. Leto nato pa je prišla na svetlo tretja velika Cankarjeva drama „Kr al j na Betajno viu, isto leto, ko je v Knezovi knjižnici izšla povest „Na Klancu". „Kralj na Betajnovi" je moral čakati skoro dve leti, predno so ga na slov. odru vprizorili. C-ankar je bil tačas že poleg manjših spisov objavil pri Kleinmavru & Bambergu zbirko novel „O zori" (1. 1903.) in v Matici „Življenje Petra Nov-ljana" (1. 1903.), ko se je končno 9. januarja HK)L prvič na slov. odru vprizorila trodejanska drama „Kralj na Betajnovia. Uspeh, ki gaje imela ta drama, je bil tolik, da je „Zvono vu poročevalec ta dogodek registriral „kot najvažnejši dogodek na našem odru v zadnjem Času". Ponovila se je predstava 12. januarja, leto nato (maja 1905.) pa so jo vprizorili v „Narodnem divadlu" v Pragi. Nato je objavil Cankar pri Schvventnerju „H i š o Marije P o-moČnice, (1.1904.) in „Gospo Judi t" (1.1904.), v Matici ljubezensko zgodbo „Križ na gori" in zopet pri Sch\ventnerju „Nino" o kakem delovanju na dramatskem polju pa ni bilo ničesar Čuti. Ozlovoljen vsled že dosti znanih mahinacij je nadaljeval s svojimi prozaiškimi spisi in Študiral notranjo dramatično tehniko. Nezadovoljen s svojimi dramami snuje novih načrtov vse polno in obeta za prihodnje leto dvoje Čisto novih dram ; prva izide skoro gotovo že v januarju. Toliko o zunanjih okolšČinah. Ostajaje pri površnem skiciranju naj dostavim še nekaj pripomb, nanašajoč se na jutrišno premijero. Komedija „Za narodov blagor" je satira na tisto vrsto ljudi, ki veduo poudarjajo, da jim je pri vsem njihovem početju le za to, da koristijo narodu, dočim v rosnici nimajo v mislih druzega, nego kako bi se sami okoristili. Narodov blagor pravijo, lastni blagor pa mislijo. No, taoih ljudi je povsodi na izobilje, lbsenjih je korenito izdelal s svojo dramo „Stebri družbe", s katero ima Cankarjeva drama dokaj sličnosti. Izrecno moram poudarjati, da za posameznimi osebami te satire ni iskati konkretnih oseb, kakor se to od gotove strani, ki Cankarju ni prav nič prijazna, s tako preveč očitno vnemo raznaša. — In ker je ta javnost večna, zato Cankarjeva komedij dastega! Da, eden ga je imenoval bedastega, drugi nesmiselnega. S tem je le dokazal, da se smatra vedno za najpametnejšega učenika celega sveta in zato me hoče kot svojega političnega nasprotnika poučiti. Toda tako domišljavost moram odločno zavrniti, ker >em že prestar, da l>i B€ učil od njega, kije le par let starejši od mene Svojo modrost naj « hrani zase, zakaj svoje študije sem že davno dovršil in ne potrebujem njegovih naukov. Tudi v zanaprej boni mirno pričakoval sodbe objektivnih sodnikov o svojem minoritetnem predlogu; od dvornega svetnika Sukljeta seveda ne morem pričakovati objektivne sodbe. Pri tej priliki bi rad pred vsem konstatiral, da je poslanec Suklje izrekel proti moji razdelitvi volilnih okrajev ravno tiste ugovore, ki jih je v odseku izrekel svoječasno tudi dr. Šusteršie. Tudi ta me je obsul po svoji navadni maniri z raznimi negativnimi ljubezniv strni, kakor „nesmisel" itd., imenoval je kranjska mesta in trge revna gnezda ter je v ilustracijo navajal ravno tista najmanjša mesta in trge. kakor njegov sedanji intimni prijatelj in pristaš dvorni svetnik Suklje — na pr. Višnjo goro, Goričane. Trebelno, Turjak itd. Iz tega dejstva sem potem sklepal, da se je posl. Suklje zadovoljil s tem, da je prebral dr. feusteršičev govor iz volilnega odseka ter ga potem zopet izpustil tnkaj v zbornici kot lastni fabrikat. Ako bi bil pregledal moj minoritetni predlog, bi bil vendar mogel povedati o tem svoje lastne misli; tega pa ni mogel storiti, temuc je popolnoma rekapituliral prijazne besede, ki mi jih je tozadevno posvetil v odseku dr. Su-steršič. Dokler je bil dvorni svetnik v slovenski svobodomiselni stranki — to je bilo do leta 1900 — je bil goreč zagovornik meščanstva na Kranjskem in je tudi v kranjskem deželnem zboru vodil zelo ostre boje s tisto stranko, ki mu je na njegove stare dni dovolila v svoji sredini milostno pribežališče, tako da je bil takrat najbolj sovražen mož v klerikalni stranki. Takrat je bil velik prijatelj kranjskih mest in je govoril marsikak slavospev na ta revna mesta, o katerih pravi sedaj zaničevalno, da nimajo „prav nič mestnega na sebi". (Čujte! Čujte!) (Dalje prih.) Volilna reforma pred gosposko zbornico. Dunaj, 10. decembra. Komisija gosposke zbornice bo tudi še jutri in pojutrišnjem nadaljevala posvetovanja zaradi volilne reforme. V sredo se sklepi formulirajo. V današnji konferenci se je sklenilo, da se določi numerus clausus v obliki novele k § 5. zakona z dne 21. decembra 1867, ki priznava kroni pravico pri- ziva. V političnih krogih so mnenja, da bo komisija gosposke zbornice sklenila, spremeniti volilno reformo v zmislu pluralitete, toda gosposka zbornica sama bo z veliko večino zavrgla spremembo ter sprejme volilno reformo tako, kakršno je sprejela poslanska zbornica. — V današnji seji je bivši minister plem. Plener z vso vehemenco zahteval pluralitetno volilno pravico. — Ministrski predsednik baron B e c k je razpravljal o celem kompleksu volilne reforme zelo obširno. Izjavil je kategorično, da je brezpogojno potrebno, da se volilna reforma sprejme nespremenj ena. Nadalje je povedal, da zavzema vlada napram pluralitetni volilni pravici neizprosno stališče, ker bi s tem postal princip enakosti vo-lilue pravice iluzoren. Pač pa se da govoriti z vlado glede reforme gosposke zbornice na ta način, da se število njenih članov omeji na določeno število. — Popoldne so govorili še Mattausch, knez S c h 6 n -burg in grof Auersperg, a posvetovanje se je proglasilo za zaupno. Iz delegacij. Budimpešta, 10. decembra. Pododsek avstrijske delegacije za razdelitev zalaganja armade in mornarice je imel danes dolgotrajno sejo. Trgovinski in poljedelski minister sta si na vse načine prizadevala, da bi dokazala, da se pri razdelitvi dobav ni postopalo tako v prilog Ogrski, kakor se govori v javnosti. Dočim se je trgovinskemu ministru dr. FoTtu precej posrečilo, zvrniti s sebe odgovornost za škandalozno razdelitev, se je poljedelski minister grof Auersperg tako slabo zagovarjal, d a s e s m a t r a njegovo stališče za omajano. Že dosedaj ni bilo zalaganje v nikakem razmerju s kvoto, ki jo prispevata Avstrija in Ogrska za skupne namene, ker že pri nakupovanju konj za vojaške namene se je pokazala očitna krivica. Tako se je na pr. lani nakupilo na Ogrskem konj za skoraj 5 milijonov kron, v Avstriji pa le za nekaj nad 1 milijon kron. Za bodoče pa je dogovor še krivičnejši za Avstrijo. Budimpešta, 10. decembra. Deželna zveza ogrskih industrijcev je izrekla v današnji seji. da pomeni dogovor med ogrsko vlado in vojnim ministrstvom glede zalaganja armade in mornarice minimum tega, kar sme Ogrska zahtevati. S tem so se le deloma odpravile krivice, ki jih je avstrijska industrija uganjala leta in leta v veliko svojo korist. Sloga v nemških in čeških taborih Praga, 10. decembra. Pretečene dni so imeli zaupniki vseh štirih nemških strank posvetovanje zaradi razdelitve mandatov. Složili so e, da dobi nemška kmetska stranka 2 >, ljudska stranka 10, napredna stranka 10 in Vsenemci 15 volilnih okrajev. črez sto let ne bo nič manj aktualna kot danes. Konkretni povod za komedijo je resnično dal znani politični spor za prvenstvo, ki je nastal po Klunovi smrti. Toda Cankar je tisti slučaj generalizira!, dal svoji satiri tujo podlago in globljo misel in ni udaril na posamezne osebe, ampak na ves tisti „narod" in na njegov .,blagor". Hraneč si podrobnosti za pozneje, naj dodam le še nekaj kar najpopularnejših pripomb v karakteristiko dramatika Cankarja in izrecno samo toliko, kolikor je potrebno za pravo pojmovanje jutrišne premi« re. Cankarja poznamo kot umetnika, ki ve v čudovito lepih besedah povedati, kaj mu polni srce. Rad nam pripoveduje o ljubezni, še rajši pa se neusmiljeno norčuje iz ljudi in njihovega početja, v kolikor se mu vidi smešno in zasmehovanja vredno. Ali — dočim je bil preje le zloben, postal je sedaj trpek, njegovo roganje ni prešerno, marveč mu je primešano bridko spoznanje. Vedno pa se mu gre pred vsem za to, kako nam pove svoje misli. Cankarja hvalimo kot mojstra sloga in blesteče besede; zato tudi v njegovi drami ne bomo iskali toliko dejanj, kolikor misli, dovršeno, blesteče izraženih bodečih misli. Zato se I »orno v prvi vrsti vdajali prešerni „stirnungi", ki je je obilo razlite tudi nad to < 'ankarjevo dramo in se bomo naslajali nad dovršenostjo, s katero biča satirik Cankar razmere, ki jih je to pot vzel za predmet zabavljici. — Iz njegovih novel vemo, da zna Cankar s par potezami imenitno narisati osebnost, bodi da jo riše dostojno in resno, bodi da jo dostojanstveno karikira. Tako se nam tudi v tej komediji kažejo osebe vsaka zase človek posebne vrste, smešne vsled svojih nazorov ali gest, pristudne vsled nizkotnosti svojega mišljenja i. t. d. Vse posamezne osebe pa veže trdi okvir skupnega stremljenja: „za narodov blagor" napolniti si lastni želodec in lastne žepe. Ne maram posezati vnaprej. Gotovo je, da je Cankarjev „Za narodov blagor" edina slov. drama, ki po vsej pravici zasluzi ime komedije v višjem smislu. Čujem, da je komedija vestno in z veliko marljivostjo zrežirana in naštudirana, velike vloge so v najboljših rokah — torej se nam je opravičeno nadejati v vsakem oziru znamenitega večera Dunaj j 10. decembra. Danes so imeli v poslanski zbornici tisti državni poslanci, ki so obenem tudi člani moravskoga deželnega zbora, posvetovanje ter so sklenili, da se ustanovi skupni izvrševalni odbor vseh treh nemških strank in da bodo vse tri stranke v narodnih zadevah postopale v deželnem zboru složno. Praga, 10. decembra. Posledica skupne organizacije med nemškimi strankami je ta, da pozivajo „Narodni Listyu češke stranke h koncentraciji, tako da naj 1. tvorijo vse češke stranke v državnem zboru skupni klub; 2. mladoČeška stranka se mora z \ semi koaliranimi strankami zediniti za skupni program, ki mora obsegati vse narodne zahteve: 3. poleg tega temeljnega programa je sestaviti aktualni češko - politični in gospodarski program ; 4. koalirane stranke morajo natančno naznaniti, kako stališče zavzemajo napram klerikalnim in socialističnim strankam; 5. skupni češki državnozborski klub se naj začne dogovarjati z vsemi slovanskimi strankami, ali bi ne bilo mogoče doseči v posameznih vprašanjih skupnega nastopa in 6. za predstoječe dr-žavnozborske volitve je doseči spora-zumljenje. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 10. decembra. Naučni minister Briand je izjavil glede papeževega poziva francoski duhovščini, da ščuva papež k uporu, ker se zanaša, da bo iz tega boja izšla cerkev zmagonosna. Sedaj bo zakon govoril zadnjo besedo. Ako cerkev hoče imeti vojsko, naj jo pa ima. — Tudi vsi radikalni in socialistični časopisi se bavijo s papeževim ščuva-njem ter pravijo, da je papež proglasil versko vojsko. Republika se ne more pustiti zasmehovati. Ako bo duhovščina slušala papeževe ukaze, se morajo takoj ustaviti pokojnine in podpore duhovščini, cerkvenaposlopjapase izroče občinam. Ustonounl shod „narodne stranke za štajersko" u Celju. Pred leti je jela malo po malem pokati prosavljena štajerska sloga, o kateri so zatrjevali tisti, ki so imeli vso oblast v rokah in ki so bili navajeni, da se je vse slepo pokorilo njihovemu povelju in njihovi volji, da je edino spasonosna za politični napredek in narodni blagor štajerskih Slovencev. Prvi poskusi, razbiti ono slogo, ki že zdavna ni bila ničesar drugega, kakor nekaka zavarovalnica za klerikalne elemente, da so mogli nemoteno v kalnem ribariti in napeljavati vodo na svoj politični mlin, so se ponesrečili. Zavladala je zopet stara idealno lepa sloga, pod katere okriljem se je solnČila posvetna inteligenca v popolnem indiferentizmu in brezdelju, klerikalci so pa pripravljali teren za svojo politično organizacijo in gradili s snovanjem raznih političnih in drugih društev krepke trdnjave klerikalne misli. Sloga je bila liki stoječa voda, ki nima niti pritoka niti odtoka in ki jame smrdeti, čim jo začasa ne posuši solnce božje. V političnem življenju štajerskih Slovencev je zavladala gniloba in ta gniloba je provzročala smrad. Fn ljudje zdravih nosov so zapuščali in bežali iz stranke, ki je priporočala tisto slogo, pod katero se je svobodno in neovirano smela Širiti gniloba. Neuke, manj izobražene mase so trumoma prestopale tja, kamor so jih vabili s sirenskimi glasovi in kjer so znali z rafinirano virtuoznostjo izrabiti momentano njeno razpoloženje, v — nemškutarski tabor. In tako je prišlo, da je v srcu slovenskega štajerskega ljudstva nastala stranka, ki je zavrgla docela slovenski narodni program in stopila kot ponižna dekla v službo Nemcem, da jim pomaga ubiti lastni svoj slovenski rod. To je bila posledica gnile, vse svobodno gibanje dušeče sloge. In nastopili so možje, ki so odkrito izpovedali svoje prepričanje, da je toliko slavljena in hvaljena sloga največja nesreča za slovenska narodna stremljenja, ter neustrašno odkrito naglašali, da je v eminentnom interesu dobre narodne stvari, da za-valovi v štajerski javnosti novo sveže življenje in se pokoplje enkrat za vselej globoko med staro Šaro ana-hronistični nestvor takozvane narodne sloge. Prvi obroč te sloge je počil pri naknadnih državnozborskih volitvah meseca julija, zadnji pa pri do- polnilni deželnozborski volitvi v brežiškem okraju. Pri teh volitvah so se že pojavili rudimenti nove svobodomiselne, napredne strauke, ki je meseca septembra stopila odkrito na plan. Ta stranka, ki si je nadela naslov narodne, se je v soboto ustanovila v Celju, in napravila prvi smeli korak v življenje. Kdor količkaj pozna dosedanje dezolatne razmere na Štajerskem in kdor je bil navzoč na sobotnem ustanovnem shodu v Celju, bo moral priznati, da ima mlada stranka na Štajerskem veliko bodočnost. Najjasnejši dokaz je dejstvo, da se je klerikalci boje bolj nego hudiča in da so jo štajerski politični mogotci jeli resno upoštevati še preje nego je bila oficialno porojena. Sobotni ustanovni shod, ki se ga je udeležilo okoli 300 do 400 somišljenikov z vsega slovenskega Sta-jerja, izpričuje, da ima „Narodna stranka" mogočno zasombo v naj-inte igentnejših slojih vseh stanov. To je pribita stvar in naj njeni nasprotniki še tako lažejo in skušajo novo stranko predstaviti javnosti kot neznaten faktor brez pomena in brez vsake zaslombe v narodu. Shod je otvoril predsednik „pri-pravljalnega odbora", dr. Vekoslav Kuko ve c, ki je bil na predlog dr. li j u de vi ta S tik er j a tudi izvoljen za predsednika shoda, za I. podpredsednika je bil izvoljen Benjamin Kunej, za II. podpredsednika nad-učitelj Franc Kocbek, za zapisnikarja pa prof dr. A. Dolar. O prvi točki dnevnega reda „Do-sedanja dela pripravljalnega odbora narodne stranke" je poročal dr. V. K u k o v e c. Narodna stranka je ustanovljena, je pričel govornik, težka beseda je to, ki bo brez dvoma zapustila globoke sledove na Štajerskem Kocka je padla, takozvane sloge na Štajerskem ni več. Stvar je završena. Nihče naj torej na shodu ne toči solza in naj ne izgublja praznih besed o potrebi ali nepotrebi nove stranke, saj je stranka že tu in sedaj se ne gre več za „akou, ampak za ..kako*. Na Štajerskem ni bilo še nikdar organiziranega pol. življenja. Posamniki so pač de ovali in dosegli so marsikateri uspeh, a celotnega uasto »a, preraču-njenih načrtov v štajerski slovenski politiki ni bilo. Posledica tega je bilo splošno nazadovanje na vseh črtah. Skrajni čas je že bil, da se ustanovi politična organizacija, ki bo pogoj narodnega in političnega napredka in ki bo stopila na pot dosedanjemu splošnemu nazadovanju Zato se je ustanovila narodna stranka. Beseda „strankaa je pri nas odiozna, ker se pri tem vedno misli na bratomorni boj na Kranjskem. Toda ali je ta boj brezpogojno zametavati? To bi bilo napačno, saj boj čisti ozračje in izvršuje kontrolo stranke nad stranko. In kakšna bo nova stranka? Ali bo liberalna, ali bo metala križe iz šol, a'i bo zagovarjala svoboden zakon, kakor jo obrekujejo nasprotniki? Na to je treba odgovoriti, da ne bo kopirana po politični organizaciji na Kranjskem, da bi bila ustanovljena zgolj po vzoru narodno-napredne stranke na Kranjskem. Stranka je sicer napredna, toda prilagođena je specifično krajevnim razmeram. Nasprotniki bodo stranko seveda silno napadali, to pa naj nikogar ne moti, vsakega naj teši zavest, da se je z današnjim dnem ustvarilo nekaj, kar bo zgodovina hvalila, ne pa grajala. Nikdo ne more tajiti, da bi nam ne bilo nujno potreba pol. organizacije. Dosedaj se je pri nas komandiralo od zgoraj, poslanci so bih gospodarji situvacije, volilci pa so morali molčati in se pokoriti. V bodoče mora to postati drugače! Poslanci morajo biti odgovorni stranki za svoje delovanje in morajo odložiti mandate, ako pridejo v navskrižje s stranko. Nato je govoril poročevalec o organizaciji stranke, da se morajo ustanoviti okrajni in krajni strankini odbori, se dotaknil volilne reforme, naglašal, da poslanci glede Štajerske, zlasti pa glede Koroške niso storili svoje dolžnosti (Klici: Sramota jim! Narodni izdajalci), očrtal stališče stranke napram uradništvu, nemŠtvu, veri in duhovništvu, poudarja" potrebo, da se skuša v^ narodni tabor nazaj privesti ljudi „Štajerčeveu struje, med kate-terimi je mnogo poštenih narodnih elementov, ki so prešli v „Štajerčev" ostrog samo zbog tega, ker so bili bolj svobodomiselni in niso našli pri svojcih nobene zaslombe, ter končno predlagal te-le resolucije : L „Z ozirom na pičle uspehe, katere morejo slovenski štajerski poslanci doseči v Gradcu in na Dunaju, naj narodna stranka v bodoče podpira pri volitvah le takšne kandidate, o katerih se da pričakovati, da bodo poleg izvrševanja svojih dolžnosti v zakonodajnih zborih požrtvovalno in vztrajno politično delovali tudi med narodom samim." II. „Poslanci, voljeni na podlagi programa narodne stranke, so za svoje postopanje kot poslanci stranki odgovorni ter so dolžni odložiti poslansko čast, ako strankim glavni odbor ali občni zbor to sklene." III. „Danes navzoči zaupniki sklenejo sodelovanje narodne stranke pri narodnem svetu, katerega ustanovitev so sklenili štajerski slovenski poslanci dne 25. novembra 190b\ Pri kakih drugih skupuih odborih bi pa mogla narodna stranka le v toliko sodelovati, v kolikor bi skapne naprave ne poskušale stranke ovirati v izvrševanju njenega programa." IV. „Shod zaupnikov narodne stranke pozdravlja združitev slovenskega urad-niŠtva ter naroča glavnemu odbora, naj podpira ustanovitev slovenske uradniške organizacije, zbor zaupnikov pa tudi izraža željo, da dobi stranka v slovenskem uradništvu krepko oporo v delu za napredek štajerskih Slovencev." V. „Narodna stranka za Štajerske najostreje obsoja poskuse uemških sodeželanov, da bi spodnje Štajerski* umetno ponemčili, zlasti s ponemče-vanjem slovenske mladine v šoli in ponemčujočim postopanjem javnih uradnikov ter bode stranka vodila neizprosen boj zoper vsako ponem-čevanje. Narodna stranka pa vidi najuspešnejše sredstvo za ohranitev in utrjenje slovenstva na Štajerskem v pospeševanju napredka Slovencev v vseh gospodarskih strokah, v splošni izobrazbi naroda in vzbujanju krepka narodne zavesti ter se hoče posluževati pri svojem tozadevnem delovanju vseh zakonito pnpu-anik sredstev." Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Pri točki o narodnem svetu se je razvila daljša debata. Dr. K u kovec je naznanil, da ima po vesteh iz Maribora o narodnem svetu razpravljati in se posvetovati zbor 30 zaupnikov vseh strank; 10 zaupnikov „Gospodarjeve", 10 zaupnikov „prva-ške" in 10 zaupnikov ,.uarodnr* stranke". Z ozirom. na to obvestilo je nadučitelj Strmšek opozoril na to, da bi bili zaupniki ,uarodn-' stranke" na tem zboru majorizirani ako bi imeli na njem gla naj poslancem odvzame glasovalni pravica. Za zaupnike rSarodn--stranke" so se izvolili: veleposestnik Fr. Pahernik, učitelj Robnik, notar Fr. Stupica, župan Sinko, nadučitelj Gradišnik, dr. J a n k Sernec, Benjamin Kuaej, nadučitelj F r. Kocbek, dr. V. K u k o-vec, dr. A. Božič, dr. L Stike J. Simončič, dr. R. Karba, .1 Krajne, Cizelj in J. Rebek V slučaju, da poslanci ne bodo imeli v tem zboru glasovalne pravice, iestopi izmed izvoljencev po dogovoru z osrednjim odborov toliko članov, kolikor bo treba. Na to je poročal v obširnem, vsestranskem govoru v točki „narodna stranka" in narodu Šola" nadučitelj Strmšek ter predlagal to-le resolucijo: „Z ozirom na veliko važnost šol stva za narodni napredek izražaj < zaupniki narodne stranke mnenje. . je nujno potrebno, da se posvečuje večja pozornost vzgoji učiteljsk aga naraščaja ter treba v ta u a m-»n doseči gmotno podporo v omogočeni" študij učiteljskim kandidatom, ravno istega razloga se smatra kot narodni stvari koristno, da b' vsaj eden izmed državnih in deželnih p slancev bil obenem strokovnjak v -stvu in sicer po poklica učitelj Zboljšanje gmotnega stanja učiteljstv* smatra narodna stranka ne le k opravičeno ampak tudi iz narodu«>g i stališča kot potrebno." Učitelj Voglar je predlagal to-le resolucijo : Z ozirom na različne nazore učenju jezikov v ljudski šoli zavzain narodna strauka za Štajersko po temeljitem posvetovanju z veičaki šolstva sledeče stališče: Vsak pouk in seveda tudi lju d-skošolski pouk mora biti, da se d sežejo uspehi, urejen brezpogejuo i u izključno na podlagi niateriuskeg i jezika otrok in zahteva narodu stranka, da se to načelo na Spodnjem Štajerskem z vso doslednostjo in povsod uveljavi. Poduk v predmet ljudske šole, ki je urejen na podla, otrokom nerazumljivega nemška. jezika, smatramo za nesrečo in pogubo slovenskih otrok in za proklV stvo za naš narod. Ustanavljanju takih šol se mora narodna stranka i vsemi močmi ustavljati. V ostaleu pa narodna stranka učenju nen.v nikakor ni nasprotna, ampak izraž* svoje mnenje, da je dobro, ako se v primerni obliki ugodi ljudstva gledt1 želje, da se otroci naučijo tudi nemškega jezika. V ta namen naj alo-venski učitelji učijo slovensko decv nemškega jezika, ne pa Slovencem sovražni nemški učitelji. Z geslom „več nemščiue" mora iti vsporeduo tudi klic „veo" narodne ■V Dalje v prilogi. ~W red, v katerem sta sinova deželnega predsednika in referenta deželnega šolskega sveta. Suplent pa pride za razrednika v III. b razred. Za ta dva dečka torej suolent ni dober, pač pa mora biti dober 46 slovenskim dijakom ! To vendar že presega meje dopustnega In vprašamo, ali je iz pedagogičnega stališča opravičeno, da se odvzame razredu profesorja, kateri gre z dijaki že od prvega razreda naprej in ki individualnosti učencev povsem pozna? In če je suplent kvalifikovan za razrednika v slovenskem razredu, zakaj tudi ne bi bil za nemški razred? Odločno moramo protestovati, da se s slovenskimi dijaki tako postopa, kakor da so manj vredni nego sinova omenjenih vladnih funkcijonarjev. Mi ne poznamo nobenih postavnih določil, katera bi dajala takim sinovom kako prednost pred drugimi učenci, tudi nam niso znana določila, katera bi opravičevala vmešavanje funkcijonarjev pri izbiranju razrednikov njihovim sinovom Gospodje naj pomnijo, da je vsaka moč združena tudi z dolžnostjo in da je povsem nedopustno iz moči zahtevati zase kake ugodnosti. Zdi se nam pa tudi, da gimnazijsko ravnateljstvo ni smelo — tudi na višji vpliv ne — prikrajšati slovenskih dijakov in se ozirati edinole na nemški razred, zlasti ker ima dotični slovenski razred itak že 3 početne učiteljske moči. Sicer pa zagotavljamo, da bomo tudi še v prihodnje posvečavali našim gimnazijskim razmeram vso pozornost, da javnost zve, kako se postopa s slovenskimi dijaki. — Nemški odloki — slovenskim kmetom* S Pivke se nam poroča: Te dni je dobilo kakih 40 do 50 posestnikov iz blatenje vasi in Koc od deželne sodni je v Ljubljani nekak sklep glede lovskih pravic in to v nemškem jeziku. Ljudje seveda ne razumejo nemški, kaj še da bi znali te umazane papirje čitati, vsled česar nadlegujejo zdaj nemščine vešče ijudi za pojasnila in kolnejo sodnijo in pravico, da se kar bliska. Soduija je izdala nemške sklepe, ker je finančna prokura-tura napravila nemške vloge. Vprašamo: Živimo li na Pruskem ali kje? To je vendar že od sile, da se plačani uradniki — pri rinančni proku-raturi imajo lepe plače, a tako malo dela, da bi se morali uradniki od dolgočasja obesiti, če bi morali uradne ure držati — na tak način norčujejo iz ljudstva in maltretirajo iz same hudobije in nemškutarske prevzetnosti slovenske posestnike z nemškimi uradnimi spisi. Zakaj se pa naš poslanec g. dr. Žitnik nič ne zmeni za take stvari? — Suženjstvo v Litiji. Razmere v predilnici Schwarz & Zub lin v Litiji so naravnost sramotne. Delavke dobe po tri do štiri krone na teden, če pa katera ni s tem zadovoljna, jo vržejo brez obotavljanja na cesto, kar se zgodi najrajše po zimi. Za neomožene in mlade delavke je gosp. Schvvarz napravil nekak zavod, ki stoji pod nadzorstvom nekih usmiljenih sester. Tem delavkam se plačuje po 2, 3 do 8 vinarjev na uro, delavna doba traja 11 ur, hrana je slaba. Ko pridejo delavke po dolgem delu domov, morajo pred vsem opravljati dolge molitve pod vodstvom usmiljenih sester ter se smejo šele potem uleči k počitku. Mladoletna delavka ne sme odpovedati službe, ako ji usmiljeno sestre, ki imajo nekako očetovsko oblast nad njimi, trga ne dovolijo. O teh škandaloznih razmerah „Slovenecu krepko molči, ker so na katoliški podlagi. Zato se rajši peča o ljubljanski predilnici in prinaša Ježnjive vesti o ajej. — Iz sodne službe. Pravni praktikantje Andrej Novak, Hermet RajČič in Josip MrČen so imenovani za avskultante. — Iz pisarne slovenskega gledaliSća. Nocoj se uprizori prvič v sezoni Smetanova komična opera „Prodana nevesta". Marinko poje gospa Skal o v a, Janka g. pl. Rezu no v, Kecala g. Betetto, Kru-šino g. O ure dni k, Vaška gosp. pl. Zach. — Za četrtek se pripravlja izvirna noviteta „Za narodov blagor", komedija v štirih dejanjih, spi- sal Ivan Cankar. Režijo ima v rokah gosp. Taborskv, nastopi vse dramsko osobje. — Odbor za Gregorčiča v spomenik V LJubljani. Pretekli teden se je konstituiral v Ljubljani odbor za Gregorčičev spomenik. Osnoval se je samo zbog tega, da bi bila tu korporacija, na katero bi se lahko občinstvo obračalo in ki bi sprejemala ter upravljala poslane prispevke. Ta odbor je takoj v svoji prvi seji izjavil, kakor je bilo zabeleženo to tudi po časopisih, da smatra Gorico za tisto mesto, kjer se naj pokojnemu pesniku postavi spomenik, ter nagla-šal, da se mora v tem vprašanju prepustiti odločilna in glavna beseda pesnikovim iojakom-GoriČanuru. Ker se je pa istočasno osnoval „Odbor za Gregorčičev spomenik" tudi v Gorici, torej v mestu, kjer se ima svo-ječasno postaviti spomenik, je postal odbor v Ljubljani brezpredmeten. Zato je v svoji snočnji seji soglasno sklenil, da se razide, na kar se slovensko občinstvo opozarja s prošnjo, naj pošilja svoje prispevke za Gregorčičev spomenik naravnost o d-boru v Gorico. — Narodna čitalnica v LJubljani opozarja svoje p. n. Člane in vpeljane goste na svoj drugi druž-binski večer, ki se vrši jutri t. j. 12. t. m. v društveni dvorani; sodeluje orkester na lok. Začetek ob polu deveti uri zvečer. — Odbor „Gospodiniske sole", društva za ustanovo in vzdrževanje gospodinjskih šol v Ljubljani nam naznanja, da se bude vršd društveni občni zbor bodočo nedeljo ali dne IG. decembra 1906 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih ob Rimski cesti štev. 9. Spored občnega zbora je sledeči: 1. Nagovor predsednice. 2. Posvetovanje in sklepanje o letnem poročilu. 3. Posvetovanje o računskem zaključku. 4 Posvetovanje in sklepanje o proračunu 5. Posvetovanje in sklepanje o poslovanju odbora v prošli letni dobi sploh. 6. Volitev odbornikov v društveno vodstvo. 7. Volitev računskih pregledovalcev. S. Slučajnosti. Odbor „Gos p o din j s ke šole" prosi tem potom vse društvenice, da bi se občnega zbora udeležile polnoštevilno in s tem pokazale, da jim je res pri srci naše prepotrebno društvo. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov. SproŽeua ideja društva slovenskih trgovskih potnikov ni ostala brezuspešna, ampak je našla pričakovanega odmeva. V soboto, dne 8 t. m. se je vršil v restavraciji Narodnega doma razgovor o eventa alni ustanovitvi tega za trgovstvo velevažnega društva in se je sklenilo sklicati v nedeljo 16. t. m. sestanek v Ljubljani se nahajajočih trgovskih potnikov, da se določi nadaljno postopanje. Vabila, oziroma okrožnice za ta sestanek se bodo vsem, pripravljalnemu odboru znanim trgovskim potnikom, katerih je čez 40. začetkom tedna doposlala. Želeti bi bilo, da se trgovski potniki sestanka v največjem številu udeleže, čas in prostor se bode v časopisih objavil. — Umrl je včeraj v Ljubljani gosp. Franc Orešek, zasebnik, star 5*2 let. — Nepošten hlapec Posestnik Jožef M i h 1 i č v Mali vasi pri Grosupljem je pred kratkim vzel v službo razcapanega hlapca Franca Hrabra, ki se mu je znal jako prilizovati. Da bi mu v obleki n^ delal sramote, kupil je Miklič Hrabru pražnjo i bleko. V nedeljo teden jo je Hraber oblekel in ko so odšli domači v cerkev, odprl hišo gospodarjevo, vzel 42 K denarja in izginil. — Postojnsko jamo je obiskalo pretekli mesec 82 oseb, ki so plačale 402 K na vstopnini. Lani pa jo je obiskalo novembra 135 ljudi. — Za regulacijo vipavskih voda so se pred kratkim odposlali načrti predelani od deželnega stav-binskega urada poljedeljskemu ministrstvu v odobrenje. S tem bo završena tehnična stran priprav za to prevažno delo. če pojde še nadalje tako počasi, se zna uresničiti regulacija vipavskih voda šele v kakih 8—10 letih. Saj tako se zatrjuje v dobro poučenih krogih. — V Radečah bo slovesna otvoritev novega šolskega poslopja dne 20. decembra 1906 — Iz Hrastnika. One starše, ki žele vpisati svoje otroke v „Vrtecu, a še niso tega doslej storili, prosimo, naj store to nemudoma, da se zamore pripraviti pravočasno prostor ter drugo, kar je potrebno — Zadružna zveza v Celju nam naznanja, da preneha s potekom tega leta izhajati Ivana Lapa j-n e t a list „Slovenska Zadruga", ki je bila dosedaj osebno glasilo imenovanega gospoda. Ker pa je strokovni in strogo zadružni list, ki naj ne vsebuje razen zadružnih razprav ničesar druzega, neobhodno potreben, je celjska zveza sklenila, da začne izdajati počenši z novim letom 1907 lastno glasilo „Zadruga", kakor jt podobna izhajala v Zvezni režiji in pod njenim uredništvom že v letih 1884. do 1889. Namen je, podati za zadružništvo zanimajočemu se občinstvu čim največ mogoče poučnega čtiva s posebnim ozirom na pospeševanje kmetijskega zadružništva. — Nemška hudobija je večja nego bi si Človek mislil. Po nemških listih smo posneli vest, da je Frančiška Pačnik iz Dobrne pri Celju v sodni preiskavi zaradi detomora in da je svojega novorojenega otroka raztrgala na dva kosa. Resnica pa je, da je obdukcija dognala, da je prišel otrok mrtev na svet, da je bil spa-čen in sploh nesposoben živeti Zaradi tega se je kazensko postopanje takoj ustavilo. Celjska „Deutsche Wachtu je to natančno vedela, a je nalašč neresnično poročala in to poročilo je potem krožilo po vseh listih Človek bi mislil, da bodo Nemci vsaj v takih rečeh bolj pošteni, da bodo pisali resnico. A ne. Nemška hudobija je paČ brezmejna. — Oinljiv izgled pobožnosti. Od Sv. Antona v Slovenskih Goricah -se nam piše: Dne 9. t. m. je bilo pred cerkvijo javno razglašeno, da mora vsak veteranec v soboto, 15. t. m. iti — k spovedi, v nedeljo, 16. t. m. pa mora ob Y46. zjutraj biti vsak uniformiran na zbirališču, odkoder bo ves kor korpo rativno marširal v cerkev k — obhajilu! Ker so se poslušalci temu smejali, se je oznanjevalec (tudi veteran) zadri: Nič se ne smejte, red mora biti; vojaško je vojaško. Prav ima mož in hvala bogu, da imamo še veterajnarje, ki svetu pričajo, kako pobožni smo Slovenci. — Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu. I izvanredni občni zbor akademičnega tehničnega društva „Triglava" v Gradcu se vrši dne 12. decembra iy(JG ob 8 uri zvečer v prostorih društva s sledečim sporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3.) Poročilo Častnega soda. 4) Volitve dveh odbornikov. 5.) Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! — Umrl je v Gorici major L o n -čarevič 47. jolka. — Predavanje na Dunaju. Kustos dvorne knjižnice dr. Man t u an i je 30. novembra predaval v nižje-avstrijski družbi za domoznanstvo o slavnem slovenskem rojaku in dunajskem škofu J u r j u Slatkonji, prijatelju cesarja Maksimilijana. Predavanje je bilo jako zanimivo, le žal, da dr. Matuani ni povedal dunajskim Nemcem, da je bil S atkonja po pokolenju Slovenec in da se je tudi čutil Slovenca, kajti za grb si je izvolil z ozirom na svoje slovensko ime zlatega konja. Dobro bi bilo, če bi dr. Mantuani svojo studijo v poljudni obliki priobčil v knjigah družbe sv. Mohorja. — Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju je na svojem izrednem občnem zboru dne t), grudna t. 1. izvolilo svojim častnim članom ustanovitelja narodno radikalne „Slovenije" in prvoboritelja narodno radikalnega dijaštva, dr. Gre gorja Žerjava, za zasluge, ki si jih je pridobil za društvo in za narodno radikalno dijaštvo. — Iz Sarajeva se nam piše: Tu sta so slučajno našla dva brata, ki se nista videla celih 52 let. To sta Gustav in Viktor Rupnik.obaiz Št. Vida pri Vipavi. — Velika krivica se godi že dlje časa pasantom Martinove ceste. Prizadeti si dovoljujejo tem potom slavno mestno cestno upraviteljstvo sledeče vprašati: Zakaj se cestna proga od kraja, kjer se cesta na Tj-mačevo ali proti Sv. Križu odcepi proti tovarni za lep naprej že veliko mesecev ni očistila cestnega blata in zakaj se letos na tej cesti sneg samo do zgoraj navedenega odcepa orje naprej pa ne, kakor se je to dosedaj zmirom zgodilo. Zakaj torej enkrat ta izjema in kdo je prepovedal to cesto pravilno opravljati. Ali ne obstoji več dolžnost vse mestne ceste enako vzdr-žavati in vsem meščanom, ako so tudi delavskega stanu, enake pravice deliti? Prosi se vljudno, da se naj vendar da ta zadaja proga ogledati, kajti njeno stanje je kakor rečeno škandalozno. In taka cesta nima ne pešpoti, ne razvetljave. Več prizadetih. — Šentpaveljsko pivo. Liber- ška pivovarna in sladaruica v Maffers-dorfu (na Sev. Češkem) stopa letos v diugič na domači trg s svojim na nov način varjenim specialnim pivom, imenovanim „Šentpaveljsko pivo". Prijatelji piva gotovo še izza drugih let pomnijo velik uspeh tega izbornega piva, letos pa bodo, kakor smo zvedeli, po „Šentpaveljskem pivu" povpraševali docela nepričakovano. V Ljubljani bo točil to pivo gosp. Rajko Granigg, ravnatelj grandhotela Union" od 23. decembra naprej, dokler bo kaj zaloge. — Zblaznel jO I Poženel, kovač tukajšnje predilnice. Oddali so ga na Studenec. Vzrok neizmerno uživanje alkoholnih pijač. Žena s sedmimi otroci je v največjem pomanjkanju. — Ogenj na trgu. Danes dopoldne so si izmislile branjevke na trgu popolnoma nov zistem, kako pregnati mraz. Dosedaj so sedele na posodah, v katerih je bilo tleče oglje. To se jim je pa zdelo menda preveč nepraktično in prišle so do boljše misli. Znesle so, kakor cerkovniki Veliko soboto pred cerkvami, na trgu skupaj kup polomljenih košar in desk ter vse to zažgale. Ko je začelo goreti, so branj evke iz vseh strani drle k ognju in niso mogle prehvaliti te pametne misli. Grele so se pa le malo časa. Mesto požarne brambe so namreč stopili v akcijo tržni organi, ki so imeli to Čudežno moč, da ni bilo treba delati z brizgalnicami, temveč je zaleglo le par besedi in ogenj je bil pogaŠen. Seveda je bilo pri ti „moderni" napravi dokaj smeha a preostajalo ne bode drugega, kakor se zopet oprijeti starega zistema. — Vezne kljuke je začel v zadnjem času po mestu nekdo krasti. Kdor bi ga opazil, naj ga nemudoma naznani policiji. -7 Kokoš je pozabJl nekdo v električnem cestnem vozu. čigar je, naj se zglasi zanjo pri Franu Brolihu v Ravnikarjevih ulicah št. 5. -7 Z južnega kolodvora je bilo včeraj na Nemško poslanih 19 vagonov goveje živine, na laško pa pet vagonov konj, ki so bili pokupljeni na včerajšnjem semnju. — Po glavi je včeraj s palico pretepel med prepirom pri skladišču na južnem kolodvoru neki posestnik iz Šiške delavca Ivana Novaka in ga tako poškodoval, da ga je oblila kri in je moral iskati zdravniške pomoči. Novak je posestnika baje zmerjal. — S strehe je padel včeraj na postaji v Logatcu krovec Viktor Kom, ko je z nje metal sneg in se na glavi in v križu tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo deželno bolnišnico. — Levo roko si je obrezal. Ko je prišel danes ponoči 23letni ključavničarski pomočnik Ivan Kralj v Kladezne ulice domov in ni imel veznega ključa, je potrkal z levo roko na okno. Pri tem se je ubila šipa in se je Kralj tako obrezal, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tatvina. Zidarju Ivanu Vi-žintinu je bila včeraj na Dunajski cesti št. 35 iz odklenjenega kovčega ukradena srebrna anker remontoar-ura z nikelnasto verižico, vredna 17 K in dva bankovca po 20 K. — Delavsko gibanje* Včeraj se je odpeljal z južnega kolodvor* v Ameriko 25 Slovencev, 6 Hrvatov in 150 Macedoncev. 35 Hrvatov se je pripeljalo iz Heba, 50 Lahov pa iz Hrvatskega. — Izgubljene in najdene reči. Na Franca Jožefa cesti je bil najden na praznik zvečer, to je 8. t. m. lep, Črn, svilnat damski pas z rumeno ko-vinasto zaponko. Lastnik naj se oglasi od 3 —6 ure popoldne pri g. Antonu Fortiču, magistratnem uradniku na Holzaprlovi cesti št. 5, I. nadstropje. — Na južnem kolodvoru je bil iz gubljen, oziroma najden dežnik in par rokavic. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 25. novembra do vštetega 2. decembra 1906: 87 volov, 9 krav, 3 biki, 2 konja, 343 prašičev, 119 telet, 42 koštrunov in kozlov in 17 kozličev; zaklane živine se je upe-ljalo: 17 prašičev, 16 telet, 470 kg mesa. —- Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 7*9- uri v kavarni „Prešeren". Vstop prost. * Najnovejše novice. Nobelovo mirovno darilo je dobil predsednik Roosevelt za svojo posredovanje pri sklenitvi miru med Rusijo in Japonsko. — Trikratni umor. V Litav-skovski v Galiciji je kmet Maksim Gvvozdzij ubil s sekiro svojega nečaka, njegovo ženo in mater, ker je izgubil pravdo. — Roparji in morilci. Šest oboroženih roparjev je napadlo pretekli teden graščino Szelig. Ubili so dva hlapca, graŠčaka in njegovo ženo. Edino llletni sinček je roparjem ušel. — Akte kopniškega stotnika je zahteval cesar Viljem. — Najbrže bo cesar Voigtu kazen znatno znižal, ako ne popolnoma odpustil. — Vojvoda Abruški, strič-nik italijanskega kralja, se baje poroči s srbsko princezinjo Jeleno. telefonsko m uaojavno poročila. Dunaj 11. decembra. Gospo ske zbermce komisija za volilno reformo se je sešla da nes ob 10 dop. Seja je trajala do 2 pop in se bo ob polu 4 nadaljevala. Bivši naučni minister grof Lato ur je silno ostro go- voril proti tej reformi. Popoldne bo minister BienerLh govoril proti pluralni volilni pravici, vendar je že sedaj brez dvoma, da se izreče komisija z veliko večino če ne celo soglasno za pluralno volilno pravico. Do jutri opoldne bo komisija svoje delo končala, bržčas pa bo glasovanje o pluraliteti že danes. Dunaj 11 decembra. Pol o žaj v gosposki zbornici je tako kritičen za vlado kakor še ni bil nikoli, odkar je na dnevnem redu volilna reforma. Ža danes je čisto gotovo, da sklene komisija gosposke zbornice pluralno volilno pravico, da to sklene vzlic vsemu pritisku krone in vlade. Po3led*ca tega bo, da poda jutri ministrski predsednik Beck v imenu celega ministrstva demisijo. Kaj bo potem, je popolnoma negotovo. Zatrjuje se, da bo ministrski preds Beck vsaj provizorično vodil vladne posle naprej in poskusil ustvariti novo konstelacijo v gosposki zbornici, eventualno na ta način, da bo imenovana cela nova vrsta članov gosposke zbornice Vladni prganjači trde, da ima B.ck v tem oziru od cesarja že potrebno pooblastilo in da bodo poklicani v gosposko zbornico sami neplemeni-taši, največ vseučiliški profesorji. Dunaj 11. decembra. Občno začudenje je danes vzbudilo dejstvo, da so se seŠli v parlamentu trije izmed največjih nasprotnikov volilne reforme Grabmayer, Morsey in Sttirgkh. Po dolgih posvetovanjih so odposlali Mor-seya v gosposko zbornico, kjer je konferirai z grofom Thunom in s predarlskim dež. glavarjem Rom-b ergom Dunaj 11. decembra. Danes so imeli pod predsedstvom bivšega ministrskega predsednika grofa Franca Thuna konservativni Člani komisije za volilno reformo posvetovanje, in so sklenili, glasovati za pluralno volilno pravico. Pariz 11. decembra. Z današnjim dnem je stopil v veljavo zakon o ločitvi države od cerkve in je končano tisočletno tiranstvo katoliške cerkve nad francoskim narodom. Svobodomiselna vlada se je postavila na stališče, da naj bo v svobodni državi tudi cerkev svobodna in je vsled tega odredila, da naj bo duhovščini popolnoma neovirano dovoljeno izvrševanje bogoslužja v cerkvah, da le v zmislu zborovalnega za kona napravijo navadno naznanilo za celo leto enkrat na pristojno oblast Škofje so bili te velike tolerantnosti svobodomiselne vlade tako veseli, da so hiteli s pastir skimi listi naročat duhovščini, naj izpolnijo ta predpis V zadnjem trenotkupa jepapež to prepovedal Papež, torej tujec, je francoskim državljanom prepovedal pokoriti s 3 postavam svoje domovine. To je sodu izbilo dno. Ministrski predsednik Clemenceau je že pro lasil: Cerkev hoče vojsko — naj ima vojsko Calo klerikalci obsojajo papeževo trmoglavost, vedoč, da zna uničiti katolicizem na Francoskem. Vlada je že ukazala kaznovati vsakega duhovnika, Če opravlja bogoslužna opravila, pa jih ni naznanil. Danes morajo vsi duhovniki zapustiti uradna svoja stanovanja; tudi škofje. Ogromna večina zbornice sili vlado, naj postopa proti duhovščini z naj- skrajnejšobrezobzirnostjo. Vsi policijski komisarji so bili danes sklic ni k prefektu, kjer so dobili instrukcije, kako postopati. Jutri poda vlada vpar-1 a m en tu programatično izjavo, ki se bo plakatirala. Ob enem poda nov zakonski načrt o represali jah proti cerkvi, ki bo bržčas takoj sprejet. zavesti in več narodnega ponosa". Narodna stranka izjavlja na podlagi izjav izkušenih strokovnjakov, da se po sedaj za slovenske šole na Štajerskem veljavnem učnem načrtu in učnem redu slovenski otroci v slovenskih šolah lahko do osmega šolskega leta naučijo nemščine popolnoma, ako se nemški jezik od tretjega šolskega leta naprej poučuje po novem takozvanem analitičnem načinu na podlagi Schreiner-Bezjakovih vadnic. Narodna stranka odklanja odločno tudi takozvane dvojezične ali ntrakvistične Šole, na katerih se nekaj predmetov uči v slovenskem, nekaj pa v nemškem jeziku, ali pa kjer se v prvih razredih uči vse v slovenskem, v višjih razredih pa vse v nemškem jeziku. Narodna stranka je odločno proti temu, da bi se četudi samo v enem, na priliko najvišjem šolskem razredu upeljal pouk v vseh predmetih v nemškem jeziku. PaČ pa je pripustno, da se na višji stopnji ljudske šole nemški jezik goji na tak način, da se ponavlja tvarina iz računstva, zemljepisja in zgodovine tudi v nemškem jeziku, da pridobijo otroci več vaje v praktični rabi nemškega jezika. Dolžnost vseh olikanih Slovencev je ljudstvo poučevati ob vsaki priliki, da je to edino prava pot, kako se reši vprašanje o učenju nemškega jezika brez škode za napredek otrok v vzgoji. Da se ljudstvo prepriča, da se otroci po sedanjem učnem načrtu V slovenskih šolah naučijo dovolj nemški, naj se posebno v krajih, kjer se zahteva več nemščine, prirejajo roditeljski večeri, pri katerih naj učitelji starše v zadevi nemščine poučijo, naj se pa tudi ob sklepu šolskega leta prirejajo javne veselice šolske mladine, pri katerih pokažejo otroci javne uspehe šolskega poduka v vseh predmetih in tudi glede nemškega jezika. Ves poduk naj se sploh uredi v tem smislu, da učitelj pride v stiko tudi s starši otrok. Učitelji naj pospešujejo šolske kuhinje, naj sodelujejo pri sirotinsbih svetih in mdi po izstopu otroK iz šole vzdržijo stike z istimi v strokovnem poduku." Po daljši debati, ki so se je udeležili oba predlagatelja, dr. Kuko vec. Novak in nadučitelj Bri-nar, učitelj K veder, nadučitelj Gradišnik in dr. Karba, sta bili obe resoluciji soglasno sprejeti. Takisto je bila soglasno sprejeta tale resolucija, tičoča se srednjega šolstva, ki jo jo stavil profesor dr. Dolar: „Glede srednjega šolstva izjavljamo, da število Slovencem namenjenih srednjih šol ne zadošča in da tudi njih notranji ustroj nikakor ne ustreza našim razmeram. — Odločno zahtevamo, da se srednje šolstvo enotno uredi po vseh slovenskih srednjih šolah, da so torej rJse gimnazijske vzporednice enako ustrojene kakor na Kranjskem. — Posebno zahtevamo, da se čim prej reši v našem mislu »eljsko gimnazijsko vprašanje, da se napravi konec temu brezprimernemu provizoriju in da se s prihodnjim šolskim letom otvori peti razred in tako stopnje vaje -zavod izpopolni v višjo gimnazijo, za kar so že davno vsi pogoji dani. — Nadalje zahtevamo, da se na deželni gimnaziji v Ptuju o tvorijo slovenske vzporednice, istotako na realki v Mariboru, dokler se v najbližji bodočnosti ne ustanovi samostojna slovenska realka. Opozarjamo slovenske starše, da pošiljajo v večjem številu svoje sinove v realko, kakor se je to doslej godilo. ; Pohajanje srednjih šol naj se omogoča tudi revnim, nadarjenim dijakom z ustanovitvijo dijaških domov, dijaških kuhinj in dijaških štipendij, v kateri namen naj tudi dežela primerno prispeva. Sploh pa hočemo delati na to, da se v najkrajšem Času započne velika skupna vseslovenska akcija, ki naj spravi vse srednješolstvo, posebno še učiteljišča po vsem Slovenskem za odločilen fcorak naprej, da se postavi na narodno podlago, kjer bo iz k j učno materinščina učni jezik v vseh razredih in v vseh predmetih. Vsako polovičarstvo v tem oziru odločno odklanjamo. Jeziki naših sosedov, nemščina, hrvaščina, laščina, naj sa poučujejo različno po deželah kot učni predmeti in sicer v taki meri, da dijak popolnoma ovlada dotični jezik in njegovo moderno slovstvo. Takemu narodnemu srednjemu Sc'stvu sledi potem kot organični zazljuček slovensko vseučilišče, ki je ne le upravičeno kakor je vlada lani sama priznala, temveč tudi neobhodno potrebno, če hočemo Živeti samostojno kulturno življenje. Kot prvi začetek pa se naj takoj ustanovi pravna fakulteta v Ljubljani.*' O točki „Narodna stranka in kmetijstvo" je obširno in temeljito govoril dr. A. Božič. Pri tej točki se je raz ila dolga debata, ki so se je udeležili gg. Jamšek, Robnik, Praunseis M. Zidaru, Fr. J oš t in I. F r i d r i c h Shod je sprejel to-le resolucijo : Narodna stranka uvažuje veliki pomen kmetijskega vprašanja za spodnještajersko slovensko prebivalstvo in hoče z vsemi stredstvi delovati na uresničenje kmetskih zahtev. Posebno pozornost obrača na-rodua stranka na kmetijsko zakonodaj stvo, zahteva nujno ureditev dav-čuega sistema, odpravo s kmetijstvom zvezanih pristojbin, ureditev kmetske posesti in kmetskega dednega prava. „Narodna stranka smatra,za svojo dolžnost, pospeševati strokovno izobrazbo kmetskega stanu z ustanovitvijo strokovnih šol, tečajev, vzornih kmetij itd. Narodna stranke priznava veliko važnost slovenskega zadružništva v obče, zlasti pa kmetijskoga zadružništva za povzdigo gospodarskega blagostanja. Z radi tega bode narodna stranka podpirala in se potegovala za usta-novljanje posojilnic, kmetijskih zadrug za skupni nakup in prodajo pridelkov in potrebščin in za nabavljanje strojev, gnojil, semen itd., mlekarskih in sirarskih zadrug in posvečala svoje delovanje produktivnim, stanovnim, skladiščnim in raznovrstnim drugim zadrugam. Pri tem svojem delovanju se želi narodna stranka posluževati sveta in pomoči domaČih osrednjih zadružnih organizacij ter se ravnati po stvarnem poduku in navodilih priznanih, nepristranskih zadružnih in kmetijskih strokovnjakov. Narodna stranka bode delovala na tem polju brez ozira na kake *nalenko>tue. strankarske ali osebne ozire ter se bode trudila pridobivati slovenske i u kmetskemn zadružništvu in kmetski stanovski organizaciji pri vseh merodajnih nastopih in oblastih potreben ugled in dejansko gmotno podporo. Narodna stranka pozdravlja misel ustanovitve posebne ožje organizacije kmetskega stanu ter izjavlja, da bode z vsemi močmi delovala na uresničenje te misli, s. delovala bode pri kmetskih vprašanjih, najsi izhajajo od katerekoli strani in si te pravice ne bode dala od nikogar kratiti.*4 O organizaciji Narodne stranke je poročal urednik Vekoslav Šp inči 1 er. Ustanoviti se ima 26 okrajnih organizacij in sicer za Ljutomer-Gornjo Radgono, Sv. Lenart-Cmurek, Ormož, Ptuj, Rogatec, Šmarje, Kozje. Brežice-Sevnico, Laško, Trbovlje-Hrastnik, Celje-Teharje, Št. Juri in okolico, Vojnik in okolico, Slov. Bistrico, Konjice, Žalec in okolico, ) Braslovče in okolico, Vransko, Mo-zirje-Kokarje Rečico, Gornjigrad z ostalo Gornjo Savinsko dolino, Šoštanj-Velenje, Slovenji gradeč, Podravska d lina s Kapljo v arvežkem < »kraju. Maribor na desnem dravskem bregu in Maribor na levem dravskem bregu. Načelniki teh okrajnih organizacij so člani glavnega odbora. Glavni odbor šteje najmanj 40 članov, iz glavnega odbora se voli izvrŠe-valni odbor. Nato so se izvolili zaupniki, ki imajo nalogo izvesti okrajno organizacijo. Okrajna organizacija v Olju je že izvedena; na čelu te organizacije stoje: dr. Božič, prof. dr. Dolar, nadučitelj Armin Gradišnik, dr. K a r 1 o v š e k, dr. K u-k o v e c, Iv. R e b e k, zdravnik dr. I. S e r n e c, urednik V. S p i n d 1 e r, dr. Lj. S t i k e r in učitelj Fr. V o-g 1 a r. Ta odbor opravlja sedaj strankine posle. O temi „Narodna stranka in trgovstvou je govoril dr. Jos. Kar-1 o v š e k. V svojem govoru je dokazoval važnost trgovskega stanu za štajerske Slovence in predlagal to-le rezolucijo: ,.Zbor zaupnikov Narodne stranke izraža svoje trdno prepričanje, da je splošni napredek Štajerskih Slovencev odvisen od njih napredka v tr-govstvu. Zato naroča svojemu glavnemu odboru najvestnejši Študij trgovskih razmer na Spodnještajerskem in naj-odločnejše delovanje za vzgojitev trgovskega naraščaja, za zagotovitev strokovnega trgovskega šolstva in za ustvaritev zanesljive opore za trgov-stvo od strani primernih denarnih zavodov. Na vsak način mora biti eden izmed prvih smotrov narodne stranke ustanovitev posebne trgovske in obrtne zbornice za Spodnje Štajersko.*4 O strankinem glasilu „Narodni Listu je referiral dr. Lj. S ti ker. V svojem govoru je naglašal, da se je na Štajerskem že zdavna Čutila potreba naprednega, svobodomiselnega lista, ki bi naj zajezil nemškutar-skemu „Štajercu". Ko se je rodila „Narodna stranka", se je takoj sklenilo, pričeti z izdajanjem 'takega lista. „Zvezna tiskarna" v Celju je tiskanje glasila narodne stranke odklonila, Češ da bo novi list rušil štajersko slogo. „Narodni List" se je .moral tiskati v Krškem, a tudi tukaj so se mu delale zapreke, ker je drž. pravdništvo v Novem mestu ustavilo drugo številko, Češ, da uredništvo in upravništvo ne sme biti krajevno ločeno. „Narodni List" se je prvič natisnil v 6000 izvodih in se razposlal. Vrnilo se ga je komaj 200 izvodov, kar je gotovo dobro znamenje. Dobili so se naslovi mnogih „Štajer-čevih" naročnikov, ki se jim je nato poslal „Narodni hsta. Kolikor se da konstatirati, so ga sprejeli z velikim zanimanjem in se je nadejati, da bo „Narodni List" polagoma popolnoma izpodrinil „Stajerca". Dosedaj je stala vsaka številka lista poprečno 400 K, torej bi bilo z listom na leto stroškov okoli 20 000 kron. Pokritja je računati okrog 12 000 K, torej se kaže primankljaja okoli 8.000 K. Ta primanjkljaj se bo znatno znižal, ker se je ponudila „Zvezna tiskarna" v Celju, da prevzame v bodoče tisk, in je odbor ta ofert tudi sprejel. S tem se bodo precej znižali stroški za izdajo lista. „Narodni List" prične izhajati v „Zvezni tiskarni" v Celju dne 15. t. m. Debate o tem poročilu so se udeležili dr. K u k o v e c, dr. Karba, Strmšek in Zadra-vec. Nato se je soglasno sprejela ta-le rezolucija: „Ustanovni shod „Narodne stranke" sklene, da je dolžnost posameznih članov in posebno okrajnih odborov, da pospešujejo glasilo stranke bodisi s sodelovanjem pri listu, bodisi z nabiranjem naročnikov. Ustanovi se štajerski narodni sklad, ki je namenjen za potrebe strankine organizacije in pospeševanje narodnih ciljev. O točki „Narodna stranka in delavstvo" je poročal dr. Gosak, ki se je takorekoČ prvi na Štajerskem jel zanimati za delavsko vprašanje. Po zanimivih izvajanjih o delavskem vprašanju je predlagal sledečo rezolucijo : Zaupniki narodne stranke smatrajo neobhodno potrebnim, da se pritegne delavski stan v organizacijo celotnega naroda. V svrho tega je treba temu stanu prigojiti stanovsko in narodnostno samozavest. V svrho omogočenja uspešnega in trajnega dela se mora osnovati „Splošno slovensko delavsko društvo za Štajersko". V vseh delavsko stanovskih vprašanjih zavzame narodna stranka vsi-kdar demokratično stališče ter ga bode z vso odločnostjo zastopala iz zagovarjala. V posameznem zahtevamo: 1.) Obramba otrok proti izrab-ljenju od strani delodajalca potom zakonodaJ8tva se mora raztezati do 16 leta starosti, ne samo do 14, kakor doslej. 2) Da se delavcem ne brani Štrajkov ter se stavi celo kazni nanje, ampak da se po vzoru francoskega zakonodajstva prepusti delavstvu v tem oziru popolnoma prosto pot. 3. ) V zdravstvenih ozirih se hočemo potruditi v prvi vrsti za zdrava delavska stanovanja s tem, da osnujemo povsod, kjer se pojavi kaka potreba, zadruge, ki pripravijo proti malim odplačilom delavcem zdrava stanovanja. 4. ) Glede plače zavzamemo sledeče stališče: Cena produktom vedno raste, živila se podražujejo, vrednost denarja pada, življenske potrebe se večajo in vsled tega upravičeno zahtevamo, da se plače delavcem v prvi vrsti seveda tovarniškim po možnosti še zvišajo. 5) Zahtevamo, da se postavnim potom določi v tovarnah in rudnikih 8 urni delavnik. Človek ohrani samo takrat zdravo in sveže telo, če ga ne uničuje s pretiranim napornim delom. Delavec mora imeti dovolj počitka, na drugi strani pa si lahko v prostih urah pridobi dovolj izobrazbe, ki je njemu neobhodno potrebna. V slučaju 8 urnega delavnika ostane delavec duševno in telesno čil do pozne dobe življenja. Da se zgodi, zahtevamo iz humanitarnih in narodnostnih ozirov, kajti samo zdrav in čil delavec nam zapusti krepek zarod in samo delavec, ki ima za razvedrila in izobrazbo dovolj prostega časa, se bo mogel pečati z vzgojo otrok, kateri so sicer prepuščeni samim sebi in tvorijo navadno — žalibog pokvarjen malo vreden materijal. Da se nas ne razume napačno, pojasnimo zahtevo 8 urnega delavnika tudi iz stališča delodajalca. IzpoČito telo delavčevo opravi v kratki 8 urni delavni dobi najmanj isto delo, kakor utrujeno telo v poldrugkrat do 2 krat tako dolgem Času. Iz dejstva, da se delavec v prostih urah izobrazi, se poda delodajalcu velik kapital, kajti izobraženo delavstvo reprezentira neprimerno večjo vrednost, nego neizobraženo. To nam kažejo statistični podatki ruskih napram angleškim delavcem. Podjetniki, to je delodajalci imajo torej od 8 urnega delavnika samo dobiček in se je samo čuditi, da se mu zoperstavljajo. 6.) Bomo vedno zahtevali, da se da delavstvu dovoljno Število potreb- nih strokovnih šol, da se isto dvigne glede izobrazbe v svoji stroki ter se s tem oboroži v višji meri za boj za vsakdanji kruh. 7. ) Zahtevamo, da se pogodba med delodajalci in tovarn škimi delavci postavi pod zakonito obrambo, v tem oziru pred vsem, da delodajalec ne bo upravičen kratkomalo izpoditi uslužbenih svojih delavcev brez vsega iz službe ter tako vreči tisoče in tisoče delavskih rodbin izpod strehe in jih izpostaviti gladu. 8. ) Dosledno izvedbo nedeljskega počitka. O temi „Narodna stranka in obrtništvo" je razpravljal obrtnik Ivan R e b e k, ki je podal mnogo uvaževanja vrednih migljajev, tičočih se pospeševanja slovenske obrti na Štajerskem. Na njegov predlog je shod sprejel to-le rezolucijo: Narodna stranka za Štajersko vzame v svoj program delovati z vso žilavostjo na to, da dobimo Slovenoi popolno državno obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom ter da vlada nastavi za slovenski Štajer slovenščine zmožnega obrtnega inštruktorja in ravno tako obrtnega nadzornika. „Narodna stranka" hoče osobito delovati na to, da so pri nas snujejo strokovne zadruge s posebnim ozirom na naše vodne sile in izboren les ter v ta namen stopiti v dogovor s tehniki in strokovnjaki. Ko je iur. Prekoršek podal referat o „Ljudski izobrazbi", je bil dnevni red izčrpan in predsednik dr. K ukovec je zaključil shod, bodreč somišljenike k marljivemu, vztrajnemu delu z« strankina načela. Dnevne vesti* V Ljubljani, 11 decembra. — Volilna reforma pred gosposko zbornico. Včeraj je posebna komisija te zbornice se pričela posvetovati o volilni reformi. Po gozdu nemških časopisov je zapihala strahopetna sapa, češ, gosposka zbornica nam bo vzela vse sadove, ki so nam dozoreli v poslanski zbornici. Ta strah je neutemeljen, ker bodo stari gospodje v gosposki zbornici cesarjevi besedi parirali, kakor parira rekrut na vežbališču! Govori se, da bode posebna komisija izrekla se za plura-liteto, in sicer tako, da dobi vsak volilec s petintridesetim letom pravico do dveh glasov. Naše stališče nasproti pluraliteti je znano : da se je upeljala resnična splošna in enaka volilna pravica, morali bi se z vso odločnostjo upreti proti vsakemu pluralnemu pri-mesku. V vladni volilni reformi pa tiči pluraliteta tik pluralitete. In vse to na korist nemškemu narodu! Ena pluraliteta več ali manj, je torej brez posebnega pomena! Da se sprejme v gosposki zbornici pluraliteta, bi to razmer na Kranjskem čisto nič ne spremenilo: vladna volilna reforma ustanavlja za Kranjsko eno samo kurijo, to je rimsko kurijo. Pri ti ostane, tudi če se sprejme pluraliteta gosposke zbornice: Vzlic temu pa so naši poslanoi prav storili, da so glasovali za pluralni zistem, in prav bodo storili, če bodo tudi v bodoče za pluraliteto glasovali, ako bi se jim prilika nudila. To pa samo s faktičnoga vzroka, da je sedaj, ko so Korošci v zbornici tako sramotno pogoreli, pluraliteta edino sredstvo, s katerim se zajamči koroškim bratom vsaj en mandat! — Poslanec Lemei o eeliskem P O minerju. Omenjeni koroški poslanec, ki je brez dvojbe slovenskega pokolenja, ima precej suhotnega humorja. Ko se je od slovenske strani ugovarjalo proti nemški mestni skupini na Spodnjem Štajerskem, je ta ugovore zavrnil z besedami: „Kaj jokate? Kdo pa pravi, da ostane ta mandat v nemških rokah? Še enkrat naj Celjani svojega Pommerja kandi-dujejo, pa je mandat vaš!" — Volitev v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Dne 29. decembra t. 1. se vrše dopolnilne volitve v predstojništvo, odnosno v razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri sedaj niti Slovenci niti Hrvatje nimajo svojih zastopnikov. Pri pred-stojeČih volitvah nam je Slovencem vse storiti, da si pridobimo v vodstvu in razsodišču zavoda primerno zastopstvo. Osnoval se je v Ljubljani za te volitve akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh slovenskih strank; obe stranki sta namreč mnenja, da gre tu za pravično, obče slovensko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obračava do naših županstev, župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovencev sploh z nujno prošnjo, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper nezgode, zberejo glasovnice, ki so jim bile nedavno poslane. Glasovnice naj vsak delodajalec podpiše! Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Zbrane glasovnice je poslati na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. — Za odbor: Josip Lenarčič, 1. r.; Karel Pollak, 1. r. — Klerikalci in obrtniki. Klerikalci nimajo med obrtniki skoro prav nič zaslombe. To je čisto naravno. Obrtnik, ki kaj nase drži, vendar ne bo klerikalec. Kar je količkaj obrtnisa, ne mara nič vedeti o klerikalcih; za njimi hodi le kak „Krauterer", kaka revioa, ki se za glažek vina proda vsakemu, kdor ga hoče. Tega se klerikalci dobro zavedajo in zato skušajo na vse načine, da bi kaj obrtnikov ujeli v svoje zanke. Zdaj so ustanovili posebno društvo, ki se imenuje „Obrambna zveza zavednih obrtnikov." Boljšega obrtnika ni nobenega zraven; sami taki ljudje so pristopili, ki med obrtniki nimajo prav nič ugleda. Kako smešni so ti ljudje, kažejo njihovi razgovori o kreditnih razmerah. Tako govore otroci, ne pa razumni ljudje. — Slučaj, ki diši po korupciji. Jeseni leta 1905. je vstopil sin c. kr. vladnega svetnika in administrativnega referenta deželnega šolskega sveta, viteza K al tene ggr a, v prvi razred na L državni gimnaziji v Ljubljani. In tedaj je gospod vitez Kaltenegger v svoji skrbi kot oče sam izbral razrednika svojemu sinu. Gimnazijsko ravnatelj -stvo se je temu mogočnemu vplivu uklonilo in rado ali nerado ustreglo želji merodajnega gospoda pri deželnem šolskem svetu. Slučaj pa je nanesel, da je pozneje v ta razred vstopil tudi sin gospoda deželnega predsednika Schwarza in ni treba posebej poudarjati, da je izbrani razrednik sinovoma tako odličnih državnih funkcij onarjev posvetil vso svojo pozornost in blagohotnost. Pred kratlkim je bil razrednik imenovan ravnateljem za novomeško gimnazijo, čemur se z ozirom na njegovo kvalifikacijo in na blizu 301etno službovanje ne čudimo, dasi ga je, kakor je v Ljubljani sploh znano, poklicana korporacija za napominano službo šele na tretjem mestu predlagala. Pa naj je temu kakor hoče, mož pojde v Novo mesto in mi smo docela uverjeni, da bo ondi na pravem mestu in da bo merodajna gospoda ž njim lahko zadovoljna. A kdo naj bo njegov namestnik v razredu, katerega obiskujeta sinova omenjenih dostojanstvenikov ? Vsakdo bi pač mislil, daje gimnazijsko ravnateljstvo samo poklicano rešiti to vprašanje in da se bode ono pri rešitvi vpo-števalo zgolj le pedagogiČne ozire. Toda tak račun je napravljen brez predsednika c. kr. deželnega Šolskega sveta in njegovega referenta, kajti treba je v prvi vrsti skrbeti za njuna sinova in naj pri tem trpe tudi načela pedagogike. Naravno in gotovo umestno bi bilo, da oni suplent, ki bode na gimnaziji poučeval namesto odhajajočega profesorja, oziroma sedanjega ravnatelja, postane tudi razrednik II. a razreda, v katerem je poleg sinov deželnega predsednika in referenta deželnega Šolskega sveta Še kakih 20 nemških učencev, in to tem bolj, ker potem ne bi bilo treba izpreminjati vsega dosedanjega Šolskega reda. Pa kaj je merodajnim gospodom mar, Če je v dosego njihovih namenov treba tudi cele prekucije v šolskem redu, oni imajo moč in tej moči protiviti se ni varno. Gimnazijsko ravnateljstvo je bilo na steno pri-tisnjeno in moralo je ustreči volens nolens želji višjih gospodov. Vzelo je namreč razredu III. b, v katerem je 46 slovenskih dijakov, izkušenega razrednika ter ga premestilo za razrednika v II. a raz- 42 4 Ljubljani". decembra ltfOK. Denar Blugo 99 2 Voljne mastne pene joeringovega mila s sovo, zboljšanega e I .m a patentno zav. cvetličnim mlekom, ljepša kaše, »T-isti polt, poživi tU* I o vanje kož*- in [tudi aa aajobe«tnej8o kožo ne delale »lražljivo. I^rr^koai rtobrata damam potreba.. Doeringovo litiilo s sovo s* dobiva po 60 vtn. povsod. I nr 1 1237 -4 Borzna poročila. Ljubljanska kreditna bariKa v Uradni kurzi dua. borze U \'2 * majska renta .... srebrna renta . . . avste kronska renta. . „ zlata , . . ogrska kronska renta . zlata prtsejii« ucž Kranjske p»sejil» mesta Spljct „ Zadar „ bos.-herc. železniško posojilo HK)2 . . . češka dež. banka k. o. ž. o. r t> w zast pisma eal. dež. hipotoOne banke . . pest. kera. k. o. z lrt pr.....: 1^5 zasL pisma Inncrst. hrartHnice.... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. egr. hip. ban. «»■:».. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ir.d. hnnke : .v. lo4c. želez. Trs:- \ reč...... prior, dolenjskih žel. . •. i''7. /Ol kUp. Wf: •. str. pos. za žel. p. o. Srcv-kt. ke cd I 18G0V« • • • od i. I8G4 .... iiztkc...... zem. kred ! emisije Hb Sli 99 20 117 4-95 i)0 11465 98 60] 100 .'SO 99 30| 99 6b\ 99 m 99 30 I0o-4b! 100*—! 130*— j sou-—j 100 too- 99 90 J14-70 100 40 99 45 I0C n 99 40 i 17 G5 96 10 1I4-7JS 99 ^0 101 f>r 100 30 100 fi.S 99 50 99 70 101 45 105 95 101 ~ 100 25 1X140 H)0 20 101- 10*v 51670 101 4» frs. 100 — asUft • srečke . . rdeč. križa , a mm rtove ueške » ;ske ke». , TVir.ice. . železntce . . v ne železnice . -carske bančne ki :-d',ine banke deln SKC m m • • vnos t c nsite „ . . rc^otzekop v Mostu (Briix) Up iske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . .Sima-Murinvi..... * veijske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbo Češke sladkorne družbe C. kr. oekn ...... 20 franki....... 30 marke ....... Sovereigas....... Marke........ L iš ki bankovci..... Rublji »-/c i u*jI . . . f • . • ti« — .09 50 '.54 25 27«' 287 75 2« 6 *5 101 »2 If »'60 4 M 60 79 90 60 -i 48 28-901 i, 71 5 1 50 j 179(50 I 682 b0 . 7 6 — 92*6* ^29 75 i 242 50 755 - 620 50 695 574 *0 : 292 -j !i 574 -i i 146—j 11*4 I 19-131 H 24T41 j 117 60 95 60| 2 53| 484: 224 272 50 15« 25 2H8--297-75 262 25 10-163 15 24 5 61-5U 87 -&fi -65 -PO — 30 90 SO ■-77 50 511-50 ■ 80 6 > 683 5'» 1787 «93 65 830 75 243-75 7R9-— 621*50 704 -575 50 295 -57* -148 - 11 40 -•16 2357 24-10 •.17 80 95 80 •e-54 5 *?tne cene v SudimpaSti. One 11. decembra 1906 VehvnaAp« niča za apr-ii za . april . . . IZI m maj 1907 . . „ april „ ■ftafctfn. Nespremenjeno. neieoroiosKno poročilo, b rimi iXiorj06*3. Srodaj! »tjujuJ t!.xk 736.;< omm 50 ft? K 50 , „ 50 743 659 6*17 7 50 E Ćaa j - dpaao-j 1 'asla j Stanje barometra la. — — Vatravl Nebo 7181 09 si. jvzh. dež »j. j 716 4 05 b1. jvzhod sneg pop.; 716*3 20 al. jj vzhod oblačno , rJ. »v. i '1. 7. zi 2 pap. 720 1 724 l 724 4 o-o 6 5 — 16 ar. jug si. jzah. al. jjvzh oblačno jasno oblačno Srednia predvčerajšnja in včerajšnja tempe--tiura: OV in 0*8°; norm.: 0 9° in 1*0°. 'lokrina v 24 orah 36 8 ! mm in 0*3 mm. t F jnja in Ivana Orešek naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njun iskreno ljubljeni dobri oče, oziroma sin, stric in svak, gospod 4426 Fran Orešek zasebnik po dolgi, težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj, dne 10. t. m., ob poluenajstih ponoči v 53. letu svoje dobe blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v sredo, dne 12. decembra, ob polutreh popoludne izpred hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 44, na pokopališče pri Sv. Križu. Zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani, 11. dec. 1906. Zahvala« Za vsestransko nam podane to-lažilne dokaze sočutja že med boleznijo in ob smrti našega iskreno-ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda Antona Lindtnetja dalje za lepe darovane vence in za mnogoštevilno spremstvo na poslednje počivališče se tem potom najtopleje in najvdaneje zahvaljujejo 4119 žalujoči ostali. V L j u b 1 j a n i, 11. decembrail906. ftanounnjg obstoječe iz 2 srb, kuhinje in pritiklio, se takoj ali za februar termin odda mirni Htranki 4370—2 Privoz 17 ali Prule 4. Pomočnika dobro izueeneem v podkovanju konj i u v Oko vanju VOZOV sprejme tak. j Ignacj T~even podkovski mojster v Idriji. 4 7:» 2 Učenca i% d bre hiše, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, ki je zdrav in čvrst, se sprejme takoj v trgovini mešanega bla^a M. Koserjev Dasl v Framu pri Mariboru, Štajersko. 4413—2 Sprejme se takoj 4429—1 Crcvljarsii polnit za MaieN »«a«» Ivan Zarnijen erevljars^i mojster Ljubljana, K ugresni t g JHL i gl na Gorenjskem z gostilno in prodajalno se proda iz proste roke. kje, pove upravništvo .Slov. Naroda". 4372—2 Cotanovljeno leta 1842. V# CRK05LIK4RJ4, SUKARJA *J BRATA EBERLI Am% I lf IRI IRNfl Miklošičeva cesta št. * H uuBunnn, lgriške ulice št 6 = r**^ - Telefon št. 154.-- k*>,- Kolesarji! Pozor! 2£0 različnih Dovih koles prve vrste proda zaradi kon i seztje po polov čni ceni. Nudim prekrasne nio-dele 1006 po K 90 do 100*—, s prostim tekom in zaviro po K 106*— do 115—, skoro nova po K 70- , 8'J-, že rabljena pa brezhibna po K 3 — in naprej, P e eum a ti k e K«ithonVr, Donlop in Continental K 6, 7, 8, % eevi 1. vrste 4, b. Acetilenskp svetil ke po K 5, 4., vse sestavine in potrebščine v zalogi po cenah na debelo. Poprav la točno in ceno. Velik ka talog za 40 h v znamkah. Nmara prodajal-nice Prodajam «amo za gotov deaar, zato-rei najnižje cene. Naslov: A. Weissberg na Dunaju, II.y Untere Donaustrass 3 23. 4330-1 p(ajvišj* odlika na mednarodni razstavi v Jftitanu leta 1006 (avstr. juror). Grof K.Strassoldo v Strassoldn na Pii-mornkem i£|avlja, da je od želodčne bolezni, ki ga je niiič'la dve leti za-pored, ozdravel, ker je rabil zeoacna Miro (tudi odvajalne) lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani, Dunajska cesta. Stekleničica 20 vinarjev. 12 stckleuičic z zavojem vred 2 70 K 24 n n n n n " i (postni zavitek). 5 12 14 — cd N e kav s 99 H S o IS N > O) O) O o *> [avi s CD % s O mm C« mm ©T oT M >G 7S C Irl Cl Sat >M M Kontoristinja z daljšo prakso, zmožna slovenščine, lašČiDe in nemščine išče službe v kaki pisarni. Ponudbe pod: „Točnost in red J. P.," Ljubljana. 4376 s Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pi aarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja Naslov pove upravništvo „Slov Naroda4*. 2845 55 želi mlad u&itelj-samec, ki je sedaj v javni službi na deželi Ponudbe pod „202" na upravn. „S!ov. Naroda". 4421—1 Danes, tine 11. decembra ? imm J KONCERT seksteta na lok. Začetek ob '/,9. uri zvečer. Vstop prost. 4427 i Fran leman, Ljubljana i Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču ■> Oi št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klinj, tO mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodo- |3 £j vode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—17 Oj Nlzkt$ ct^ae! Zajamčeno bi-go! [5 pod navadno ceno prodajamo blago pripravno tudi za božična darila kakor zastore, zagrinjala, preproge, namizne stenske slike, dekoracije i. t. d. : čudovito ceno ===== prte, N o CQ S) otomane, rivane, garnit3re, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago. Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapet izdelke in dekoracije. Postrežba točna, blago solidno. PUC $c drug - - - v tjubljani, Sodnijske ulice. - - - CD Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. 1 Odhod iz Ljubljane juž. ieL: 7*10 zlutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 z jutra}. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 ure 'p dn... Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Boljak. Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i*05 uopoidnH Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 400 pop->'d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žet. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 zve6«r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. fO'23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. ieL: 7- 09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1, oktobra 1906. leta. U iS predaoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popolne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-39 zm čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic Novega mesta, Kočevja. 8-45 z«eoer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod lz Ljubljane drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. tSamo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Prijava. Usojamo se naznanjati, da smo zastopstvo in edino toČitev našega šentpaveljskega piva za LJubljano io OkOliCO definitivno poverili gdu. Rajku Graniggu, ravnatelja grand hotela ,Union' v tjubljani. To pivr, ki ga po vseh vefcjih restavrantih monarhije in v inozemstvu točijo vsako leto samo dvakrat in sicer o božičnem in velikonočnem časn, se dobiva torej tamkaj in nikjer drugje v Ljubljani. 4423—1 OprviC se bo nastavilo dne 23. decembra 906 in toiilo dotlej, dokler bo kal zaloge. 1U 0 Lepa elegantno, nanovo opravljena sobri s posebnim vbodom, »az^ied na park (nova Kcg->*l>jev& bisa) se tako) odda na Miklošičevi cesti št. 22, II. nad str. levo. r«3o-6 V trgovino mešanega blaga se sprejme takoj deček ali dekle dobrih staršev in ki ima resno veselje do poslovanja. V Škocjanu h. št. 6 pri Mokronogu, Dolenjsko. 4424 1 Destilacija žganja v zvezi 8 izdelovanjem nealkoholnib osvetiinib pijač se lahko izvršuje takoj z najboljšim uspehom Za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajo se jamči in Vam uredi prav na mestu izveden strokovnjak brezplačno temeljito manipulacijo. Primeren pouk v dosego brze prodaje. It rez konkurenčne vrste in reklame na razpolago Resut ponudniki naj pišejo pod „Goldgrube 2500" na anončno ek^nedioi* Eduard Braun na Dunaju, L, Ho t en tur m-strasse 9. 4420-1 Globoko znižane cene pn ii ^Veliki tovarni LJUBLJANA Reslieva cesla 3 Sv. Petra cesta 37. ■ Priporoča svojo veliko in svezo zalogo konfekcije za gospode in ===== dečke. : Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A LUKIC, 4202-8 poslov. V zalogi imam letos Izvanredno lepe t s krasnim ozadjem. Koledarji so popolnoma brez napake. Firma in reklama vtisne se brezplačno. Cene na znhtrio. Velikanska izbira božičnih in novoletnih razglednic. I. Bon«ć t Ljubljani. 4317-& N 01 9 l Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 22 gnaja po najraEnovr§ta*-iiik aoiat»ii.aeijah ' v^ pođ tako agodniiai pugoji, ko nobuua j - * ■ " vxaJ«*mno r a ¥ m t # v ai nu b a n a v Pragi. - - - -fcy wniaUJa« Zla* Ji iif^noj R«a. fondi: 34,788.837*76 K. Izplačan© odškodnine in kapitalije 87,17638376 K. r-'o velikosti druga vzajemni zavarovalnica na e države SoneraiBf zastop v Ljubljani, čigar piaarae »o ▼ lafftaej bančnaj hiši *r itian.i«ikii^«^MnsirŽj*.h cenaii Škodo cr-njuj« takoj in najknlantnoje. Ufti?a najboljii slove*, kader posule. Do volj nje iz ćiatega dobitka tadata« podpor« ▼ narodno m ob^nokoriakno Mesnica v dobrem promotnem krsjn blizn tovarn na Gorenjskem se odda na račun. Najraje oženjenemn brez otrok. Natanšonsti in kje, pove iz prijaznosti npravn. ,Slov. Naroda". 4326—7 Parna žaga DEGHENGHI m v Ljubljani išče več zastopniko ki bi prevzeli nakup blodov proti proviziji Gostilničarji v bližini železniških postaj imajo prednost. 426'—8 Za sezono razpošilja jako lepe purane, pu ice In drugo ku etažno p«» aaia J*»i. JeJ I ceni Bogomir Hude Tepanje, pešta Konjice »a Štajerskem. 43^-2 anHBauas«BHMaaa«ns»ntaaaBBanMnHava«aaaB Velik božični semenj od 10. decembra dalje po čudovito znižanih, cenili pri t\7xd.Taci L]ubl]ana J. GROBELHIK Pred Škofijo Praktična darila ke kakor: namizni pri i* Htm preproge* lepi tli, zagriity«»M* garniture , potovalne odeje« volnene in šivane (stepane) odeje, a iig leski p led i in šerpe, belo blago vseli vrsto Izvanredno csno in priporočljivo: najnovejše datnsko blago za krila iz volne, barhenta in flanele kakor tudi sukneno blago za moške obleke in površnike. Odrezlil u dobro porabljlvlh množinah za slepo ceno. m o eš w čl Prva tranjsia izarsia žalna t Št In nI Ubijan vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Oižtnarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 4252 5 mizarsko del o nico s strojnim obratom naporno silo. 3 Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov o< s od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence, nt. 2 Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije "S r===z==z==r= in druge javne zgradbe. ===== CD M " Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubi jar Dunajska cesta št. 18 — v hiši Kmetske posojilnice. Opomba: G. Dragotin Puc ni več zastopnik mizarske zadruge. so I m m P p-P P P P m P P P P m Pristni dobri se dobi pn 31*) S" L. SEBEtllKP V Spod, m Proda se iz proste roke Biionaasi ■ v na Bledo Št 79 « dvoriščem, o ječa v pritličju iz vež , kteci, ksLim-eue sobe in prodajalce v I. arndstropj pa is predsobe in 4 sob? v^e v dobrem stanju. NatanćoeiSa pojasnila »l^.jc gosp Alfred Rudesch, c. kr. notar \ Radovljici. 4-jr»- : r Ženina poradba. ^1 31 leten nadučitelj išle znaoja z deklico primerne izobrazbe, ki ima nekaj premoženja. Samo resne ponudbe, ako moguće a sliko rod IVD. S." poste restante Trst, glavna pošta -v J^^^^ C'^s ^^^^ ^a^^ ^^^3^ za razpošiljanje klobas in * sur« masla. Najpr pravuejša in najcenejša embalaža za 5 kg ovoj. Cene in vzorci na razrolag*. Mostni papir za 001]. klobas. Pergamt. papir za ovijanie sur. nasla. 43 IG— 5 Vpraša naj se pri Jvanu Bonacu kartonaina tovarna %- M^J nb|lj 1. Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste j tvornico, hišo, vilo, pemionat, graščino j mlin, opekarnico, hotel, gostilno, kme tiško domačijo hitro in skrivaj &1 če iščete posojilo na poseatv*, obrnite se zaupno na slovito strokovno is največje podjetje Jnien. kapčijski kurir Clntern. Geschafts-Courir4) centrala na Dunaju glavno zastopstvo v Gradcu, Jakominigasse 12 Zastopstva po vseh deželah Avstro Ogrsfce in v sosednih držav**. Zuatop mk je Htatuo tu io je brezplacer njegov obisk zaradi Ogftedanj8 *u domenitve. 4*3 - Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev ........ v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 " "— Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu obcinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje KMF" izborno Številka telefona 210. V UJUVljai lij If V/llv? v O V • I mm\ 4012 lf>-----» - —~' marčno pivo v godcih in steklenicah. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*. D$9D 4VY 185