"OVICA LETO IX GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA APRIL 1980 Prihodnost Jelovice je v skupnih poteh V letošnjem stabilizacijskem letu Je tudi v Jelovici večina nalog podrejena boju za doseganje čim ugodnejših gospodarskih rezultatov, ki bodo seveda morali biti doseženi z vrsto omejitev in prihrankov na vseh ravneh. Vzporedno s to akcijo pa teče v Jelovici tudi nadaljnja preobrazba, če smemo tako reči, te delovne organizacije. Že nekaj mesecev je Jelovica brez glavnega direktorja. Pristopilo se je zato k družbeni akciji, ki naj .bi Jelovici prinesla novo vodstvo, s tem pa seveda tudi odgovorne ljudi, ki bodo s svojim delom poskrbeli za uresničitev letošnjega in tudi prihodnjega srednjeročnega razvojnega načrta. V sestavljeni organizaciji združenega dela GLG so na pobudo Jelovice razpravljali o tem, kdo naj bi pripravil program dela In razvoja Jelovice, ki naj bi bil neke vrste napotek bodočemu glavnemu direktorju. Odločeno je bilo naj program pripravi Leopold Ilovar, direktor TOZD LIO Gradis Škofja Loka, ki po mnenju družbeno političnih organizacij Jelovice, pa tudi škofjeloške občine in seveda tudi članic GLG, najbolje pozna problematiko lesne industrije na sedanji in tudi bodoči lesno industrijski coni na Trati. Tovariš Ilovar Je ta program pripravil in ga pred časom tudi obrazložil širšemu političnemu aktivu Jelovice, ki so ga sestavljali tako člani ZK, predsedstvo IO sindikata, vsi predsedniki samoupravnih organov, kot tudi velika večina strokovnih delavcev Jelovice. Ta široka, če smemo uporabiti ta Izraz, množica, je njegov program sprejela in v kratkem bo na razpolago vsem delavcem, da o njem zvedo tudi vse podrobnosti. Na kratko pa njegove bistvene značilnosti lahko prikažemo tudi tokrat: Predlagani delovni program ima kar 20 strani predlogov na-dalinega razvoia Jelovice. Najpomembnejša področja od katerih ho tudi odvisna v prihodnje poslovna in socialna varnost Jelovice so opredeljena na naslednja: surovine in reprodukcijski material, proizvodni program, delitev dela, razvojna usmerjenost, kooperacija in povezave, izvoz izdelkov, zaposlovanje, družbeni standard, izboljšanje poslovnih rezultatov, samoupravna organiziranost. Če bi ostali pri prvem sklopu predlogov, potem je treba reči, da je glavna naloga kolektiva in seveda novega vodstva zagotovitev Jelovici ustrezno količino lesa za nemoteno proizvodnjo. Že letos bi Jelovica potrebovala več kot 30.000 m1 hlodovine, kar pa bo zelo težko dobiti, saj GG na Gorenjskem lahko dobavijo po pogodbi le 27.000 m3, ostalo pa bi po pogodbi dobavile članice GLG. Seveda pa je že sedaj vprašljivo, če bodo te lahko dobavile vse dogovorjene količine, še bolj vprašljivo pa je, če bodo lahko les dobavljale tudi v naslednjih letih. Po predvideni dinamiki pa bi Jelovica ob koncu srednjeročnega programa, torej leta 1985 potrebovala že skoraj 100.000 m3 hlodovine. Poleg dogovarjanja na Gorenjskem bo zato potrebno v naslednjih letih poiskati dohodkovne povezave tudi s področij, kjer je lesa še dovolj. Zato bi verjetno Jelovica morala začeti razmišljati tudi o dohodkovnih odnosih s kraji denimo v Bosni in Hercegovini, kjer lesna industrija še ni razvita in kjer imajo dovolj lesa. Le tako bo namreč mogoče dobiti dovolj lesa, hkrati na delavcem zagotoviti tudi socialno varnost. Če namreč upoštevamo, da je Jelovica s svojim proizvodnim programom dovoli sodobna (seveda z nekaterimi izjemami) in da bo obstoječi program lahko pripomogel k izboljšanju poslovnih rezultatov, potem ta socialna varnost v tem primeru ne bi smela biti vprašljiva. Veliko pa bo vseeno potrebno storiti na nekaterih področjih, ki bi jih lahko imenovali tudi stabilizacij- ski. Tako je v Jelovici delež nerabljenih sredstev v dohodku najvišji v GLG, kar seveda bistveno zmanjšuje njen dohodek. To se potem seveda odraža v nižjih osebnih dohodkih, ti so denimo v Jelovici za povprečno 6 odstotkov nižii kot so v ostalih članicah GLG, izredno nizka pa je tudi stopnja akumulativ-nosti, kar ima seveda posledico, da se novogradnje in posodobitve »vlečejo« več let in da zato potem tudi zaostaja dohodek. Izredno obsežno je obdelano v predlogu tudi poglavje prihodnje samoupravne organiziranosti Jelovice. Podana sta dva predloga, vendar bi o obeh obširneje nisali v prihodnji številki glasila. Morda bi zapisali le še nekaj predlogov, ki vas bodo delavce najbolj zanimali. To je področje družbenega in osebnega standarda. Oboje je sicer odvisno od višine dohodka in seveda razpoložljivih sredstev. Če pa upoštevamo, da bi se ob dosledni stabilizacijski poti tudi ta novečal, potem bi se v naslednjih letih tudi v Jelovici še dodatno lahko posvetila posebna pozornost stanovanjski problematiki, ki sicer tudi sedaj ni slaba, vendar bi bila lahko še boljša. Predvsem naj bi se bolj skrbelo za samske delavce in pa mlade družine, ki same ne morejo nikakor hitro rešiti svojega stanovanjskega problema. Tudi rast osebnih dohodkov mora biti dobra, predvsem pa naj bi Jelovica na tem področju dosegla ostale članice GLG, seveda pa ie za to treba izpolniti pogoj: dvigniti produktivnost in povečati poslovno učinkovitost. Ob tem naj dodamo le še to, da je seveda ta program narejen okvirno, uresničitev pa bo zahtevala temeljito obdelavo in seveda tudi dosledno izpeljavo. Ko bo izšla naslednja številka že verjetno lahko predstavili no-našega glasila vam bomo v njej vega glavnega direktorja Jelovice, saj je pred dnevi v dnevnem časopisju že izšel razpis za to delovno mesto in pričakovati je, da bo to več mesecev nezasedeno vodilno delovno mesto v Jelovici končno le zasedeno, da bo Jelovica torej dobila svojega novega glavnega direktorja. Verjetno ste vsi istega mnenja, da ga že tudi resnično potrebuje, saj sedanji gospodarski tokovi zahtevajo sprotno in temeljito ukrepanje in vodenje delovne organizacije, sicer se vsaka omahljivost utegne čez čas maščevati. J. Čadež Čestitamo za -t ua i praznik dela I. IVI/\J rfjffflTf Razvoja Jelovice ne more biti brez zadostne količine lesa. Prav les je tisti, ki je tudi osnovna vez med članicami GLG. Zato je v programu preskrbi s surovinami — torel na kakšen način — posvečeno precej pozornosti. Tako prazne stojnice za les, kot so v Jelovici trenutno, pa seveda ne pomenijo brezskrbnosti. Kako gospodarimo? Vprašanje gospodarjenja se cesto pojavlja, bodisi med posameznimi skupinami znotraj delovne organizacije, nemalokrat pa tudi ob kozarcu v gostilnah, ali drugih prilikah, ko s posamezniki iz drugih delovnih organizacij ugotavljajo, koliko je kdo uspešen, ali se gospodari pametno, seveda predvsem pa se uspešnost gospodarjenja največkrat ocenjuje skozi osebni dohodek. Stanovanje, ob njem pa vrtec, v katerem bo prostora za otroka, to jc želja marsikatere družine. Veliko je tistih, ki so to skrb že rešili, vedno pa jih bo še dosti, ki bodo čakali na svoje stanovanje in mesto za otroka v vrtcu. Resnici na ljubo, v Jelovici je storjeno precej, da teh težav ne bi bilo. Letošnje leto je še posebno zanimivo, kajti gospodarjenje naj bi se na celi fronti odvijalo stabilizacijsko, če hočemo, da se bodo dejansko izpolnili cilji, ki jih predvideva na eni strani družbena resolucija, na drugi pa predvsem naš program ekonomske stabilizacije. Seveda predno bi prišli na ocenjevanje gospodarjenja, oziroma izpolnjevanja planskih zadolžitev v prvih mesecih letošnjega leta, bi se že na kratko spomnili rezultatov, ki smo iih dosegli v preteklem letu in ki v dosti primerih služijo kot startna osnova v letošnjem letu. Ker uspešnost kolektiva vedno ocenjujemo le skozi uspešnost gospodarjenja in ker se včasih pojavijo podatki, ki ne prikazujejo dejanske slike cele delovne organizacije ali TOZD v določenem obdobju, bi v naslednjih vrsticah malo širše in z nekaterimi številkami prikazali, kako delovna organizacija Jelovice, kot rečemo »stoji« v tem trenutku, oziroma, če se še malo ozremo na preteklo leto, kako smo bili uspešni, kako gospodarimo v prvih mesecih letošnjega leta, predvsem pa, kateri problemi nas v tem trenutku naj bobi j tarejo. Ker je poznano našim delavcem znotraj kolektiva, dosti pa tudi zunaj, včasih morda kar malo preveč, da se Jelovica v zadniih mesecih srečnic s pre- vseh TOZD, kar je sicer tudi dolgoletno pravilo, pa vendar lahko rečemo, da je gospodarjenje na nivoiu delovne organiza-ciic v letošnjih prvih treh mesecih zadovoljivo, po nekaterih TOZD celo uspešno. Ker so že sedanji rezultati razmeroma usodni in se iz meseca v mesec izboljšujejo, lahko optimistično gledamo v nbdohie. ki ie pred nami in lahko trdimo, da se večina naših delavcev zaveda sprejetih stabilizacijskih ukrepov in obveznosti, ki izhajajo iz planov, da bomo tudi leto 1980 uspešno zaključili, da bodo člani kolektiva še vedno s ponosom povedali, da so zaposleni v Jelovici, v kolektivu, ki pri naštetih težavah še vedno dosega dobre rezultate, ki so predvsem posledica nenehnega prizadevanja in vsestranskih naporov kolektiva. Zato vse take debate, ki so zadn je mesece večkrat prisotne, predvsem izven kolektiva, da je Jelovica neuspešna, še zdaleč niso resnične in imajo namen le škodovati nadaljnjemu uspešnemu razvoju. Da bomo spoznali realnejšo sliko, je potrebno nekatere kazalce poslovanja le prikazati v številkah, seveda najprej za preteklo leto. Fizični obseg proizvodnje je bil za 5 % višji kot v letu 1978, celotna prodaja je bila višja za 31 %, najuspešnejša je bila lastna trgovska mreža, ki je prodala za 31 % več kot preteklem letu, oziroma skozi njo se je plasiralo 91 % celotne prodaje stavbnega pohištva in ostalega gradbenega materiala. Izdelanih je bilo 146.000 kom oken, kar je rekord v Jelovici, nažaganega 20.000 m1 žaganega lesa na »za starclih« žagah. Sc in še bi lah ko naštevali tisto, kar je bilo uspešno, čeprav so se tudi po javile stvari, ki bi jih lahko uspešneje rešili, če bi se bol prizadevali, če bi imeli več pogu ma, predvsem pa, če bi bili bo lje organizirani. Še nekateri finančni podatk za preteklo leto, kajti iz njih lahko vidimo v največji mer uspešnost poslovanja (za celot no DO): Zcip. j^azajcj st. Doseženo v letu 1978 Doseženo v letu 1979 Indeks 1978 = 100 1. dohodek/delavca 188.634 224.851 119 2. čisti dohodek 133.590 156.112 116 3. akumul./dohodek X 100 7,37 9,86 134 4. akumul./čisti doh. X 100 10,40 14,20 137 5. akumul/povpr. upor. posl. sred. X 100 4,17 5,88 141 cejšniimi kadrovskimi problemi in to čisto »na vrhu«, se kaj rado to istoveti s slabim gospodarjenjem, da so naši doseženi rezultati slabi, da imamo nizke osebne dohodke, seveda vse to pa naj bi bil odraz slabih delovnih odnosov, neizpolnjevanje planskih zadolžitev, nedisciplina itd. kar pa seveda naj bi vplivalo na kadrovske spremembe. Če na kratko ocenimo, predno bi postregli z določenimi podatki, kako smo bili uspešni v preteklem letu, oziroma kako stojimo danes, je lahko ocena sledeča: Glede na vse probleme, ki so nas spremljali skozi celo preteklo leto, kjer so mišljene predvsem zamrznjene cene naših proizvodov, na drugi strani pa »podivjane« cene naši osnovni surovini in pomembnejšim re-promaterialom, so bili naši rezultati dovolj dobbri, oziroma precej ugodnejši od leta 1978. Torej leto 1979 je kolektiv prih težavah uspešno zaključil. Kako pa v prvih mesecih letošnjega leta? Zopet na kratko povedano: Čeprav prve mesece zagnanost v smeri uspešnejšega go-spodarienia še ni prisotna po To so seveda le nekateri kazalci, ki jih nam predpisuje zakon o združenem delu in po katerih ugotavljamo uspešnost poslovanja. Ze uvodoma je omenjeno, da smo se skozi celo leto srečavali z neštetimi problemi, samo, če omenimo, da so nam v letu 1979 porasli materialni stroški za 33 % ter zakonske in samoupravne obveznosti za 36 %, lahko rečemo, da smo z ustvarjeno akumulacijo lahko več kot zadovoljni. Seveda istočasno pa je potrebno pripomniti, da, če bi sc še bolj odgovorno, predvsem pa boli disciplinirano ponašali, če bi bolje izkoristili razpoložljivi delovni čas, če bi manj bolovah in podobno, bi bili ti rezultati še dosti boljši, pri čemer bi precej izboljšali tudi naš povprečni osebni dokodek, ki je znašal 6.648 din in je bil za 15 % višji, kot preteklo leto. Na kraju je potrebno tudi omeniti, da je bil v preteklem letu uspešno izpeljan sanacijski načrt na montažnih objektih ter, da je kljub naštetim problemom TOZD pozitivno zaključila poslovno leto. Že uvodoma je bilo nakazano, da se bomo na kratko seznanili z rezultati letošnjih prvih mesecev, kako izpolnjujemo planske zadolžitve ali uresničujemo akcijske ukrepe ekonomske stabilizacije ter kateri problemi so prisotni v tem času, ki pa po drugi strani močno vplivajo na rezultate. Tako, kot je bilo značilno za preteklo leto, se ie pričelo divianie cen že v prvih mesecih. Predvsem ie to značilno za žagan les in hlodovino, torej naša osnovna surovina, ki v kalkulaciji predstavlja več kot 50 odstotkov vrednosti izdelka. Tudi nekaterim drugim pomembnejšim repromaterialom so cene v tem času že precej poskočile, tako, da so v precejšnjih primerih že prebite predvidene povprečne planske cene. Prav gotovo, da bo tako stanje pomembno vplivalo na materialne stroške prvega tromesečja, ker na drugi strani pa so še vedno zamrznjene cene našim proizvodom in so spremembe le minimalne, razen montažnih objektov, kjer so se cene bistveno spremenile. Kako pa delamo prve tri mesece, oziroma, če bi se vprašali, kako izpolnjujemo planske obveznosti, predvsem pa ali se ponašamo stabilizacijsko, čemur smo ob sprejemanju dajali polna zagotovila? Tako, kot je značilno za Jelovico v zadnjih letih, vedno na začetku leta počasneje starta-mo. Tudi letos je bila situacija ista. V januarju so bili rezultati nekoliko slabši, potem pa so se vsak mesec izboljševali, tako, da je bil v mesecu marcu že dosežen plan. Seveda ne moremo govoriti, da je situacija po vseh TOZD enaka, ker so rezultati precej različni. Ker je proizvodnja osnovna dejavnost naše delovne organizacije, bi prikazali nekaj podatkov za prvo tromesečje, kako smo izpolnili plan: TOZD Primarna predelava lesa — senčila — 102 %, TOZD Proizvodnja oken in vrat — 89%, TOZD Proizvodnja oken Jelo-bor — 100 %, TOZD Gradnja montažnih objektov — 104% ______________ Delovna organizacija — 100 % Le na eni TOZD ugotavljamo delni izpad, čemur pa je vzrok predvsem v menjavi proizvodnega programa, ko je bil v mesecu januarju opravljen prehod iz proizvodnje belih na naravna okna. Prav tako pa je za januar in delno februar značilno, da primarna proizvodnja zaradi pomanjkanja hlodovine in žaganega lesa ni dala tistih učinkov, kot je zanjo značilno za preteklo obdobje. Čeprav v celoti in povsod nismo izpolnili planskih obveznosti, smo lahko z rezultati zadovoljni, saj so bili doseženi ob neštetih težavah, zato se lahko trdi, da se večina delavcev zaveda obveznosti, ki izhajajo iz plana in programa ekonomske stabilizacije, zato lahko smelo pričakujemo še nadalje izboljševanje rezultatov, kajti le z večjim delom lahko pričakujemo boljše rezultate, ker na stroške ne bomo morali veliko vplivati zaradi stalnega rasla cen. Na področju prodaje je si'u-acija približno enaka, kot je bila značilna za celotno preteklo leto. Vse kar se proizvede, je takoj prodano. V tem času ni bilo opaziti neke tržne zaostrit- ve v plasiranju naših proizvodov. nasnrotno, novr>raševanje je še vedno precej višje od ponudbe. Še vedno je proizvodnja tista, ki lahko veliko vpliva na boljšo prodajo. Omeniti pa ie potrebno, da se je že v prvih mesecih letošnjega leta naša lastna trgovska mreža v polni meri vključila v prodajo dopolnilnega in drugega gradbenega materiala, za kar si je zadala tako velike naloge pri izde lavi plana. Tudi na področju montažnih objektov je plan prodaje v prvih treh mesecih izpolnjen, kar za to obdobje že več let ni bilo značilno. Čeprav smo se v prvem tromesečju srečavali z neštetimi problemi, tudi takimi, ki jih sami nismo mogli rešiti v tako kratkem času, vseeno lahko rečemo, da je bil start v letošnjem letu dober, da lahko tudi finančne rezultate, ki bodo v kratkem znani, pričakujemo še kar ugodne, tako, da tudi naši osebni dohodki v bodoče ne bodo ogroženi. Torej lahko trdimo, da se kolektiv zaveda svojih odgovorno sti in, da bo kos postavljenim nalogam letošnjega leta, kajti izpolnjevanje nalog, bo največ pripomoglo k hitrejšemu napredku naše delovne organizacije in k ekonomski stabilizaciji celotnega gospodarstva. Franc Ziherl Vlak je na škofjeloško železniško postajo pripeljal hlode. Slika, ki jo je vesel vsakdo, ki ve kakšni so problemi s preskrbo z lesom samo v Jelovici. Predvsem dobava žaganega lesa je namreč to leto kot tudi konec lanskega leta manjša od dogovorjenih in tudi načrtovanih količin. Tako je Jelovica dobila od ostalih članic GLG v prvih ? mesecih letos le 74 °/o dogovorjenih količin. Pri tem so seveda tudi izjemi kot sta to ZLIT in Gradis, ki se svojih dogovorov držita in torej dobavljata vse dogovorjene količine lesa. Pohvaliti pa velja tudi KZ Srednja vas v Bohinju, ki ni članica GLG, zato pa je eden najboliših dobaviteljev. Ta premajhna dobava lesa vsekakor povzroča velike težave v proizvodnji. Tako lahko celo rečemo, da prav članice GLG v precejšnji meri vplivajo tudi na to, kako velik kos kruha bo pridobila Jelovica. Že sedaj pa je jasno nekaj. Za naslednje srednjeročno obdobje do leta 1985 pa bo v dogovorih zato vsekakor treba doseči tudi merila in ukrepe, ki naj bi prispevali, da do tega ne bi več prihajalo. Prav izpolnjevanje dogovorov pa mora biti tisto, kar naj bi članice GLG najtesneje vezalo med sabo. Stabilizacija je skrb vseh Za nami so prvi meseci leta v katerem smo dolžni storiti več, kot smo storili in pokazali v zadnjih letih, ko je predvsem naša delovna zavest in disciplina stalno padala. Stabilizacijo bo letos resnično potrebno pisati z veliko začetnico. Bitka za stabilizacijo se je začela zelo ostro in če se bo tako tudi nadaljevala se po mojem mnenju marsikomu slabo piše. Predvsem to velja za tiste temeljne organizacije, ki se večajo in širijo na račun družbe, pri tem pa jim je mar le njihova korist in če hočete tudi slava. Taki temelji »osebništva« so precej majavi, še predvsem zato, ker je v njih vgrajen pretežno uvožen material. Seveda pa bi bili pristranski, če ne bi začeli pometati tudi pred svojim pragom. Precej-krat smo že bili iz najrazličnejših strani opomnjeni in opozorjeni na naše slabosti in jih ponavadi tudi z velikimi usti priznavamo, koliko pa se nad njimi tudi zamislimo, je pa seveda druga stvar. Tako denimo niti svojih akcijskih programov ne jemljemo preveč resno, predvsem zaradi tega, ker smo jih navajeni le površno izvrševati, saj doslej za nelzvršitev ni še nihče odgovarjal. Ravno tukaj pa je prva stvar, kjer se moramo zdiscipli-nirati in narediti akcijski program zato, da ga tudi dosledno z vso odgovornostjo izpeljemo. Navadno ima akcijski program neki končni cilj, npr. doseganje snrejetega plana proizvodnje. Praksa pri nas je bila doslej taka, da smo čakali na cilju in oštevali tistega, ki je prispel prepozno. nismo se pa vprašali, po kakšnih poteh, s kakšnimi sredstvi in preko kakšnih ovir je moral priti brez naše pomoči. Z vso odgovornostjo trdim, da smo za večji del vseh slabosti in nepravilnosti, od nediscipline pa do slabe produktivnosti dela, v prvi vrsti odgovorni vsi tisti, ki vodimo in nadzorujemo proiz vodnio, še boli pa tisti, ki bi morali proizvodnjo pravilno načrtovati in izpeljati organizacijo dela do take meje, da bi samo po sebi pogojevalo vse ostalo. Velik del krivde za tako stanje pa lahko mirne duše prevzamejo nase tudi tisti »strokovnjaki«, ki se jim zdi škoda vsakega dinarja za modernizacijo obstoječe proizvodnje, z veliko roko pa ga trošiio za stvari, ki ne pogojujejo boliših rezultatov dela oz. jih celo slabšajo; če pogledamo samo stihijsko rast prizidkov, nadzidkov, prezidkov, šup, neuporabnih novih strojev, praznih eshaustorskih naprav itd. Ob vsem tem razkošju pa je tragika v tem, da je velika veči- na delovnih in pomožnih prostorov samo v naši TOZD-2 zelo problematičnih, da tehnologije nisebci ne omenjam. V opravičilo tistim, ki imajo v podjetju na vesti razne neekonomske naložbe je potrebno reči, da se to včasih tudi dogodi iz objektivnih razlogov, in tako je včasih pregovor »kdor dela, ta greši«, tudi utemeljen. Kdor pa ne dela, ta grešiti ne more in tudi take bo potrebno v stabilizacijskem letu odkriti, kar pa ne bo najlažje, saj običajno dajejo videz prezaposlenosti. če pogledamo gospodarski plan za leto 1980 lahko ugotovi-stabilizacijskimi ukrepi, katere mo, da je program napolnjen «• bo potrebno še dopolnjevati, ker je bilo na sestankih raznih DPO in samoupravnih delovnih skupin precej koristnih pripomb. Iz pripomb izstopajo nekatere kritike na načine sprejemanja plana, ki je v večini primerov postavljen izkustveno oz. je utemeljen predvsem z željami po potrebnem dohodku, ki ga pogojujejo planske količine. Obstaja bojazen, da je tako načrtovanje svoje vrste »loterija«, v kateri dobivajo tisti, ki so že vseskozi v dobrem položaju. Tak položaj pa je bil ponekod zagotovljen s startom, ker so bile takrat planske količine nizke in se stanje lahko še popravlja. Ugotavlja se, da normativi časa za enake ali slične delovne operacije zelo odstopajo po različnih obratih in TOZD, so pa zato prizadeti tisti, ki so z normativi vedno na tekočem, medtem, ko jih ponekod že dolgo leta niso spremenili, čeprav je med tem le prihajalo do tehničnih izboljšav in objektivno zmanjšanega obsega del. Ob takem stanju pa na posameznih delovnih opravilih prihaja do »vakuumov«, kateri predstavljajo »skrite rezerve«, ki se koristijo za umetno povprečno preseganje normativov časa. Na splošno pa pomenijo nestrokovno postavljeni normativi časa, ki niso vsklajeni med posameznimi delovnimi opravili in ne s planom proizvodnje, največjo oviro za doseganje plana. Obenem pa povzročajo slabo voljo med ljudmi v primerih, ko so na določenih opravilih normativi zelo »našponani«, na drugih pa smešno nizki. Najslabši poseg, ki se ponavadi naredi, pa je pavšalno dviganje normativov, kajti v teh primerih so izključno prizadeti dobri delavci. V letu 1979 so bili v TOZD-2 stroški za strokovno literaturo in za razne seminarje prekoračeni za večkrat po 100 %, vendar smo za normiranje lastne proizvodnje kljub temu nesposobni in moramo najemati zunanje sodelavce ob prekoračenem številu zaposlenih v strokovnih službah TOZD-2. Vsekakor se stvari iz leta 1979 ne bodo smele pojavljati v letu 1980. Na splošno pa imamo glede stroškov v DO še veliko notranjih rezerv, posebno pri trošenju energije, izkoristku surovin, boljšemu odnosu do delovnih sredstev, pri smotrni uporabi re-promatcria-lov, zamenjavi uvoženih repromaterialov z domačimi, zmanjšanju privatnih telefonskih pogovorov med službenim časom, pri porabi vode itd. Glede največje notranje rezerve t.j. koriščenju delovnega časa. pa bo potrebna verjetna daljša doba sanacije. Anton Kužnik Stanovanju, oh njuni pa v rtu c, v katurum tio prostor za otroka, to ju žulja marsikaturu družine. Veliko ju tistih, ki so to skrh že rušili, vudno pa jih ho šu dosti, ki hodo čakali na svoju stanovanju in musto za otroka v vrtcu. Resnici na Ijuho, v Jelovici ju storjeno precej, da teh težav ne hi hilo. Denar za vrtec Jeseni, ko je bil v Škofji Loki odprt nov vrtec, smo v našem glasilu zapisali, da so takrat v vrtec sprejeli praktično vse otroke, katerih starši so prosili za sprejem. Seveda pa to ne pomeni, da tistih, ki bi čakali na prostor, sedaj ni več. Otroci se rojevajo in se še bodo. Prostora bo zato v prihodnje primanjkovalo in novogradnje bodo potrebne. Za precej svojstven pristop h gradnji so se pred časom odločili v Škofji Loki. Sklenjen je bil namreč samoupravni sporazum med Vzgojno varstvenim zavodom Šk. Loka in nekaterimi delovnimi organizacijami ter Skupnostjo otroškega varstva v občini o združevanju sredstev za povečanje zmogljivosti obstoječih vrtcev. Po programu ho povečana zmogljivost vrtca v Frankovem naselju. K temu sporazumu je pristopilo 15 delovnih organizacij, ki bodo prispevaie denar sorazmerno številu prostorov, kolikor jih bodo dobile potem v vrtcu. Jelovica je tudi med podpisniki sporazuma. Delež, ki ga bo vplačala do konca oktobra letos, je 384 tisoč dinarjev. Za to pa bo dobila 8 prostorov v vrtcu. Čeprav za mnoge teh 8 mest ne predstavlja veli- ko, pa je le treba reči, da se ocenjuje, da v tem trenutku potrebe med delavci v Jelovici po varstvu njihovih otrok niso večje. Seveda je letos tudi težko leto in se je nekoliko tudi mislilo na denar. če se bo seveda pojavila v drugih letih potreba, potem bo Jelovica takrat zagotovo še pristopila k takim samoupravnim sporazumom. V 10 sindikata so namreč mnenja, da se je čeprav zaradi denarja včasih težko odločiti za pristop, vseeno vedno potrebno. To je namreč lahko ena izmed trajnih in tudi učinkovitih oblik skrbi za zaposlene. Na kratko še nekaj pogojev iz. tega sporazuma, za katerega smo rekli, da je precej redek primer pri nas. Jelovica in seveda tudi ostale delovne organizacije, ki so kupile prostor v prizidku za otroke svojih delavcev, bodo s temi mesti lahko razpolagale 15 let. Vrtec, oziroma prizidek bo prinesel 100 novih mest za otroke, izgradnja pa bo stala 11,5 milijona dinarjev. Ker se bo h gradnji kmalu tudi pristopilo, lahko pričakujemo, da se bo prej kot v enem letu ta prizidek tudi uradno odprl za te malčke. l.b Vedno več lastnih stanovanj Pravijo sicer, da lastna hvala nikoli ni dobra, vendar tudi brez nje ne gre. Jelovica nedvomno sodi med delovne organizacije v Škofji Loki, ki precej dobro skrbi za stanovanja svojim delavcem. Vsako leto pridobi več novih stanovanj, podeljeno pa je tudi izredno veliko stanovanjskih posojil za nakup stanovanj ali pa za gradnjo zasebne stanovanjske hiše. Lani je Jelovica kupila 5 novih stanovanj, izpraznjenih pa jih je bilo še pet, tako da je bilo rešenih 10 prošenj. Jelovica tako že poseduje sedaj 138 lastnih stanovanj, kar z drugo besedo pomeni, da ima vsak 10 zaposleni najemniško stanovanje Jelovice. Seveda s tem še ni rečeno, da prosilcev ni in da so vsi problemi že rešeni. Stalna fluktu-acija tega stanovanjskega problema nikdar ne bo rešila, vendar so uspehi le dobri. Če tem stanovanjem dodamo še 5.465.000 dinarjev posojil, ki jih je dobilo 59 prosilcev za gradnje novih stanovanjskih hiš in pa 18 prosilcev za adaptacije in dograditve starih hiš, potem je podatek o reševanju stanovanjske problematike v Jelovici v preteklem letu še toliko boljši. Idealno vzeto je Jelovica samo lani rešila 4JEE0VICA. stanovanjski probem kar 87 delavcem. Seveda pa se sedaj postavlja vprašanje, kako bo s stanovanjsko politiko v letošnjem letu. Odgovor je precej težak, saj je na trgu vedno manj stanovanj, ki jih je mogoče kupiti. Nekaj se jih bo dalo sicer kupiti v Podlubniku, kjer prav letos končujejo blokovno gradnjo, koliko pa se jih bo dalo kupiti, je seveda vprašanje. Tudi o dodeljevanju stanovanjskih posojil ie sedaj nehvaležno pisati. Tako kot lani se tudi za letos ne ve, kakšna bo bančna stanovanjska politika. Po prvih znamenjih je letos denarja za ta namen precej in bi torej tudi letos utegnili dobiti precej denarja. Odbor za družbeni standard in izobraževanje bo seveda vse leto skrbel za to, za mnoge delavce, življenjsko pomembno področje, zato se ni bati, da bi ne izkoristili vseh možnosti, ki bodo. Še par besed o tem, kako bo v prihodnjem srednjeročneem obdobju. Kakšna bo dinamika gradnje stanovanj, je seveda še vprašanje, res pa je, da bo v tem obdobju verjetno dovolj denarja tudi za nakupe. Če vzamemo samo prehod na ekonomske stanarine, te se bi v tem primeru povečale tudi za 300 odstotkov v primerjavi s sedanjimi, potem bo tudi iz tega naslova poteklo precej denarja in tako tudi prosilci, ki doslej do stanovanj niso mogli in seveda tudi vsi tisti, ki bodo v Jelovici še poiskati zaposlitev, lahko upravičeno pričakujejo, da se bo tudi zanje nekoč našlo stanovanje. Le trezen In spočit delavec lahko upravlja s stroji, ki so velike vrednosti. Tudi svoje obveznosti, norme In zahteve lahko izpolnjuje le v primeru, če ni alkoholik. Tudi nesreč pri delu je takrat manj, kar vse seveda vpliva tudi na večji dohodek delovne organizacije. Kako pomagati alkoholikom? Letošnje leto je pri nas v znamenju boja proti alkoholizmu. »Prave borbe proti alkoholizmu«, kot pravi škofjeloški zdravnik Tone Košir, ni. Borba proti alkoholizmu sc Je namreč pri nas zožila na zdravljenje alkoholikov. Teh pa je še vedno zelo veliko. Statistike kažejo, da je v Sloveniji med 10 do 15 odstotki prebivalcev kroničnih alkoholikov. V škofjeloški občini za primer se je doslej zdravilo zaradi alkoholizma komaj 300 alkoholikov, pa čeprav jih je po ne katerih ocenah v občini več kot 3000. Od tistih, ki so se zdravili, jih komaj petina ne pije več. Vsi ostali pa so še vedno podvrženi naj- večjemu, kot mu mnogi pravijo. Tako pravi zdravnik Tone Košir v svojem poročilu. Seveda Je sedaj vprašanje, kaj v delovnih organizacijah storiti, da bi bil problem akloholizma vsaj nekoliko zmanjšan, če že ne more biti odpravljen. Kadrovska služba je o tem pripravila posebno poročilo skupaj s predlaganimi ukrepi. O njih je razpravljal IO sindikata, kasneje pa tudi sindikalne skupine. Poglejmo kaj pravi poročilo: Ko smo pripravljali analizo izostankov z dela zaradi bolezni in drugih odsotnosti z dela, smo ugotovili, da je veliko bolezenskih in neopravičenih izostankov z dela posledica alkoholizma. Glede na kompleksnost problematike smo se odločili, da v zvezi z alkoholizmom pripravimo posebno analizo s konkretnimi ukrepi za izboljšanje stanja. sovražniku družin. V sodelovanju z zdravnikom obratne ambulante, ki je pregledal zdravstvene kartone delavcev, smo ugotovili, da je v Jelovici vsaj 43 delavcev, pri katerih že beležimo pojav alkoholne bolezni in bi bili potrebni zdravljenja. Poleg teh je v Jelovici 14 delavcev, ki so se zaradi alkohola že zdravili, od teh dva ponovno pijeta. Skupno torej 45 delavcev, ki imajo resne težave z alkoholom, kar bi bilo dovoli za srednje velik obrat. Ko smo analizirali delo teh delavcev. smo ugotovili: — delovni učinek teh delavcev je bistveno slabši od učinka drugih delavcev, — izostanki z dela (bolezenski, neopravičeni) so bolj pogosti, kot pri drugih delavciv, — dopust navadno koristijo razdrobljeno po dnevih, navadno takrat, ko niso sposobni delati, — nesreče pri delu, na poti na delo in z dela so bolj pogoste pri alkoholikih, — zaradi svojega odnosa do dela, alkoholiki slabo vplivajo na svojo okolico, — alkoholiku pri delu ne moremo zaupati, potrebno je njegovo delo stalno kontrolirati. Glede na nakazano problematiko in obseg, ki ga je zajela, je očitno, da bo treba k reševanju pristopiti odločno in čimveč teh delavcev z ustreznim zdravljenjem vrniti v produktivno življenje; proti tistim, ki se za zdravljenje ne bodo odločali, pa disciplinsko ukrepati. Seveda pa pri teh ukrepih niso izuzeti tudi tisti delavci, ki od alkohola še niso zasvojeni, pijejo pa priložnostno ob različnih prilikah med delom. IN KAKŠNI BODO UKREPI? Vsi vodje skupin bodo pripravili spisek tistih delavcev, za katere smatrajo, da imajo težave z alkoholom. Na ta način želimo dobiti res popoln spisek vseh delavcev, ki so nagnjeni k alkoholu. Zlasti velja to za dislocirane obrate TOZD-1 in TOZD-3, ki ne spadajo pod obratno ambulanto. Spisek je v aprilu treba dostaviti v kadrovsko službo. V primeru, da delavec pride na delo vinjen ali da se opije na delu, ga je treba takoj odstraniti z dela. Za ta dan ima delavec neopravičen izostanek, ne glede na to, koliko časa je delo že opravljal. V nobenem primeru za tak dan delavec ne more imeti dopusta. Za vsak tak primer mora vodja sestaviti zapisnik in en izvod dostaviti v kadrovsko službo. Če se delavec opije na delu, mora vodja ugotoviti, kje je dobil alkohol. Delavec, ki bi moral priti na delo, pa želi za ta dan dopust, le-tega ne more dobiti, v kolikor se ni s predpostavljenim dogovoril vnaprej. Nedopustno je do-prinašanje neopravičenega izostanka in odobrbavanje dopusta za nazaj. Proti vodji, ki bi to delavcem omogočal, je treba disciplinsko ukrepati. Prepovedano je kakršnokoli proslavljanje v okviru DO z alkoholnimi pijačami (rojstni dnevi in druge slovesnosti). Za spoštovanje tega ukrepa je odgovoren -vodja delovnega procesa. Zagotoviti je treba, da bo vratarska služba dosledno opravljala svoje naloge. Izhodi med delom so dovoljeni samo s prepustnicami. Vratarje je treba obveščati, kateri delavci vnašajo alkohol. Preprečiti je treba, da se kot vratarji nameščajo alkoholiki. Na obratih, ki so obdani z ograjo, je le-to treba pregledati in ugotoviti mesta, kjer je možno mimo nje zapuščati obrat. Vsa taka mesta je treba odpraviti. V kolikor sc poškodbe na ograji pojavijo ponovno, je treba ugotoviti krivca, proti kateremu se disciplinsko ukrepa (ograja TOZD-4, Stari Dvor pri žagi itd.). Če delavec med delom daje vtis, da je opit, ga je vodja dolžan preveriti z alkotestom. Odklonitev preskusa se smatra kot priznanje krivde in je delavca treba odstraniti z dela. Vse delavce, za katere bomo ugotovili, da so od alkohola zasvojeni, je treba pripraviti na zdravljenje. Za to bo potrebno sodelovanje zdravnika OA, vodje delavca, njegovih svojcev in strokovnih delavcev kadrovske službe. Če delavec na zdravljenje ne pristane, se proti njemu pokre-ne disciplinski postopek in sc ga pogojno izključi iz delovne organizacije. Delavca se začne obravnavati, ko njegov vodja posreduje kadrovski službi podatke, iz katerih se da sklepati, da je od alkohola zasvojen. Da bo ta ukrep učinkovit, je treba zagotoviti, da bo delavec disciplinsko obravnavan v mesecu dni od vložene disciplinske prijave. Posebno pozornost je treba posvetiti delavcem na odgovornejših mestih, ki s svojim ponašanjem lahko pomembno vplivajo na ostale delavce. Vsem zdravljenim alkoholikom bomo omogočili obiskovanje sluba zdravljenih alkoholikov. Obenem bomo od njih zahtevali, da se sestankov kluba redno udeležujejo toliko časa, kot je v statutu kluba določeno. V ta namen bomo s klubom tesno sodelovali in od njega zahte-li, da nas bo redno obveščal o poteku rehabilitacije naših delavcev. Smatramo, da se bomo s pojavom alkoholizma le s takim pristopom uspešno spopadali. Zagotoviti moramo, da se bodo predlagani ukrepi dosledno in enotno izvajali v celotni delovni organizaciji. Dejavno leto gasilcev v Jelovici Jelovica zaradi svoje narave dela, uporabe lesa in vrste kemičnih lahko gorljivih preparatov, predstavlja stalno nevarnost da se pojavi »rdeči petelin«. Zato ima varstvo pred požarom, ki ga opravlja gasilsko društvo nedvomno precejšen pomen za delovno organizacijo. Pred časom so gasilci Jelovice imeli svoj redni letni občni zbor, in ker večina ni bila prisotna poglejmo, koliko delavcev Jelovice je danes usposobljenih, da se spopade s požarom in tudi, kakšna je njihova oprema. Pregled povzemamo iz poročila, ki ga je na občnem zboru podal poveljnik Slavko Šink. Splošno gasilsko preventivno službo v DO opravljajo štirje V matično knjigo gasilskega društva je vpisanih skupaj 60 članov, od tega imamo v Jelovici I višjega častnika, 5 častnikov, II podčastnikov, 22 sprašanih gasilcev ter 11 pripravnikov, med njimi je 10 strojnikov. Vsi ti gasilci so porazdeljeni v dve moški in eno žensko desetino. V lanskem letu smo opravili 9 mokrih vaj, 4 suhe vaje, 5 predavanj, in 7 drugih srečanj, kot so proslave, komemoracije za Kamnitnikom, srečanja z gasilci iz Sel itd. Imeli pa smo tudi 5 požarov, kjer smo nastopali organizirano na srečo pa sta bila v DO samo dva taka požara, ki pa nista napravila večje škode, bilo pa je tudi nekaj začetnih požarov, ki pa so jih pogasili delavci — gasilci na svojih delovnih mestih ali dvorišču, vzrok teh je bilo v večini malomarno odmetavanje cigaretnih ogorkov. V toku leta smo opravili gasilska tekmovanja kot so: tekmovanje med TOZD-i, ki je lepo uspelo in smo se takoj dogovorili, da bomo s tako prakso nadaljevali po programu, ki ga bo sprejel Operativni štab, ki resno opravlja svoje dolžnosti. Izvedli smo občinsko tekmovanje in dosegli prvo mesto v industriji in tretje mesto v skupni uvrstitvi občinske gasilske zveze. Opravili pa smo tudi področno tekmovanje v Kranju in uspeli v celoti opravičiti sodelovanje. Po TOZD-ih delujejo gasilske enote, ki izvajajo vaje po programu našega operativnega štaba in programa gasilskega društva na katerega terenu delujejo. Po vseh TOZD-ih smo opravili predavanja o pravilni uporabi ročnih gasilskih aparatov, ter osnove gasilske preventive na posameznih delovnih mestih. poklicni gasilci, ki imajo točno določena delovna opravila, zanje tudi odgovarjajo, pri tem lahko rečem, da svoje delo zadovoljivo opravljajo. JELOVICA Splošna gasilska osveščenost pri delovnih ljudeh v DO je zadovoljiva. Gasilska oprema in sredstva za gašenje so na primernem nivoju in v taki količini, da isto- časno lahko delujejo tri desetine. Delovni prostori so opremljeni z RGA na prah in C02 različnih velikosti. GASILCI V JELOVICI SAMI SEBI NAMEN? Sodeč po obisku občnega zbora GD Jelovica, ki se ga je udeležil izmed vseh povabljenih predstavnikov DO in DPO en sam negasilec, odgovorni ne pripisujejo tej organizaciji kakšnega večjega pomena, razen v primerih seveda, ko so potrebne določene akcije gasilcev. Tak odnos je boleč, še zlasti če verno, da GD Jelovica uspešno deluje že od samega nastanka DO in bi po delovnosti lahko bila vzor ostalim, saj so člani GD še vedno tisti del kolektiva, ki so pripravljeni vskočiti tam, kjer drugi odpovedo. Ob tem ni za zanemariti dejstva, da je ta organizacija tudi važen sestavni del civilne zaščite, saj se kadrovanje v vrste civilne zaščite vrši prav iz vrst gasilcev, ker so le-ti Z minimalnimi dopolnitvami strokovnega znanja, njeni naj-bojši čani. Ne nazadnje pa bi bilo vredno polagati več pozornosti kot preventivnim varovalcem družbenega premoženja in reševalcem le-tega, v primerih požarov in drugih nesreč. S tem da gasilsko društvo nima gmotnih težav si nekateri mislijo, da je s strani vodstva DO in TOZD narejeno vse, kar pa ni res, sai gredo sredstva na račun celotne DO in ne posameznikov, ki to odobravajo. Vedeti je potrebno, da je s strani vodstva GD vloženo veliko truda in prostega časa, da je članstvo v GD stalno pripravljeno, da na znak sirene naredi, kar se od njih zahteva. Na skrbi gasilcev je tudi požarno varnostna vzgoja vseh članov kolektiva, kar ima ogromen pomen, saj se ravno s tem ukrepom lahko izognemo večjih požarov in lahko temu rečemo SLO proti požarom v DO. Moram reči, da imajo vodstva DPO v KS za to dejavnost veliko več posluha, saj so le izjemni primeri, ko se občnih zborov svojih GD ne udeležijo polnoštevilno. Pa brez zamere. Gasilci Jelovice - - - v; . - Nov gasilski dom, ki so ga gasilci in seveda tudi številni drugi, ki so jim pri delu pomagali, zgradili tudi s precejšnjim številom udarniških ur bo kmalu povsem nared. Dovolj prostoren bo, da bo lahko nudil možnosti za celovito in vsestransko požarno-varnostno zaščito. Vzroke invalidnosti je treba odpraviti l’ri lakiranju vratnih kril velikokrat prihaja do poškodb — posebno pri garažnih in vhodnih vratih. Rešitev je treba najti; morda je rešitev prav pri delu na tak način, kot ga kaže slika — pri lakiranju notranjih vrat. O tem, da veliko število bolniških, ki celo naraščajo, izredno močno vpliva na poslovne rezultate Jelovice, smo v glasilu že večkrat pisali. Predvsem je bilo govora o tem, da je dosti bolniške zaradi malomarnosti pa tudi, da niso take, da bi zahtevale izostanek delavca z delovnega mesta (kje so časi, ko so delavci znali, denimo pri prehladu nekoliko potrpeti — slednje velja predvsem za mlajše). Pisali smo tudi, da je izredno veliko delovnih mest, kjer resnično prihaja do poškodb, ki so posledica zastarele tehnologije, neustreznih delovnih pogojev ali česa drugega. Vse te nepravilnosti pa so tudi glavni vzrok za vrsto invalidnosti, ki se jim tudi v Jelovici doslej nismo uspeli izogniti. Kaj torej storiti, da do tega ne bo prihajalo? Sicer pa poglejmo problematiko invalidnosti v Jelovici nekoliko podrobneje. Delo v lesni industriji je fizično težko delo, ki zahteva od zaposlenih dokaj velike telesne napore. Po dolgoletnem delu se začno pojavjati znaki raznih bolezni, ki v končni fazi pripeljejo do ocenitve na invalidski komisiji, posledica ocenitve pa je vedno pogosteje nvalidska upokojitev. V naši delovni organizaciji prevladujejo obolenja hrbtenice, obolenja dihal, pogoste pa so tudi težje poškodbe na delu. Vsa ta obolenja kažejo in potrjujejo predhodno ugotovitev, da delovno okolje in pogoji dela v naši delovni organizaciji niso ustrezni. Delavec je pri delu izpostavljen prevelikim fizičnim naporom, na mnogih delovnih mestih nastopa prepih, tehnologija proizvodnje se počasi spreminja, njeno spreminjanje pa pogosto ne upošteva potrebne- ga zmanjšanja fizičnih obremenitev delavca. V naši DO imamo trenutno 52 invalidov III. kat. invalidnosti in 7 invalidov II. kat. invalidnosti, to je skupno 59 invalidov ali 4,73 % vseh zaposlenih. Invalidi I. kategorije, kot vemo običajno pridobe pravico do invalidske upokojitve. Pregled invalidnosti po TOZD pokaže, da je naj večji procent invalidnosti v TOZD-u Primarna predelava lesa, senčila, na drugem mestu pa je TOZD Okna vrata. Vsi podatki jasno kažejo, da je vzrok nastanka invalidnosti predvsem in v glavnem zaradi zastarelega tehnološkega procesa, ki ima za posledico težke in neustrezne delovne pogoje. Prav zato je na prvem mestu TOZD Primarna predelava lesa, senčila, saj nam je znano, da bivša lesna industrija Kranj ni vlagala dovolj sredstev v izboljšanje tehnooglije. Poleg tega se tudi v TOZD Gradnje montažnih objektov in v TOZD Okna vrata pojavljajo določena delovna mesta, ki skoraj izključno po dolgoletnem delu vodijo v invalidnost. V TOZD Okna vrata, obrat vhodnih in garažnih vrat je eno od takšnih delovnih mest lakiranje vratnih kril. Pri delavcih na tem delovnem mestu se pojavljajo okvare hrbtenice in rok. V obratu oken in notranjih vrat je najbolj kritično delovno mesto brušenje barve. Delavke na tem delovnem mestu so po dolgoletnem delu v glavnem vse prišle do ocenitve na invalidski komisiji, ker smo jih morali prerazporediti na lažja, manj vrednotena delovna mesta. V TOZD Gradnja montažnih objektov je najbolj neustrezno delovno mesto izdelovanje strešnih nosilcev. To delovno mesto je bilo do pred kratkim povsem ročno delo, zato fizično zelo težko in pri delavcih, ki so dolga leta delali na tem delovnem mestu, so se začeli pojavljati znaki okvare hrbtenice, ki so redno, skoraj pri vseh delavcih, pripeljali do ocenitve na invalidski komisiji in do invalidske upokojitve. Vse te navedbe samo potrjujejo ugotovitev, da je v naši delovni organizaciji vzrok nastanka invalidnosti predvsem v zastarelem tehnološkem procesu, katerega posledice so težki delovni pogoji. In kateri so ukrepi, ki bi pomagali ohraniti zdravje zaposlenih delavcev in zmanjšati ocenitve na invalidski komisiji in izboljšati delovne pogoje? Posodobiti moramo tehnologijo, izboljšati delovne pogoje in s tem zmanjševati predvsem fizični napor delavcev. Ob sprejemu na delo, naj bi vsak delavec opravil dodatne specialistične preglede in sicer v odvisnosti do zahtev bodočega dela v Jelovici (npr. slikanje hrbtenice pri sprejemu na fizično zahtevnejša dela, pregled sluha pri sprejemu na dela, kjer nastopa večji ropot itd.). Razširitev redne preventivne preglede na vsa delovna mesta, na katerih je večja verjetnost raznih okvar in delavce, ki so zdravstveno že ogroženi, pravočasno premestiti na ustreznejša delovna mesta. Poiskati možnosti preureditve nekaterih stoječih delovnih mest v sedeča oz. vsaj delno sedeča delovna mesta. Navedli smo le nekaj smernic, ki naj bi nas vzpodbudile k razmišljanju in pristopu k reševanju in odpravljanju napak, ki zmanjšujejo delovno zmožnost delavcev, ki peljejo k ocenjevanju invalidnosti, ostale predloge pa pričakujemo od razprav v posameznih TOZD in družbenopolitičnih organizacijah. Problematika reševanja vprašanj nastanka in preprečevanja invalidnosti je zelo zahtevna. Za pravočasno in tekoče reševanje so posebno skrb dolžne posvetiti strokovne tehnične službe. Največji interes dejanskega reševanja problema invalidnosti pa je pri samih delavcih, ki so že postali invalidi v naših TOZD. Prav ti delavci so lahko motor reševanja teh vprašanj. Tako reševanje pa lahko zagotovimo samo z združevanjem teh delavcev, zato smatramo, da bi bil sedaj čas, da v Jelovici ustanovimo »Aktiv invalidov«, ki bi deloval v okviru konference osnovnih organizacij sindikata in mu omogočiti vse pogoje za njegovo normalno delo. Valerija Žakelj Denar za nove kadre Kot verjetno veste, se bo z novim šolskim letom precej spremenil naš sistem šolanja. Tako-iinenovano usmerjeno izobraževanje naj bi prispevalo k temu, da se ne bi več pretežna večina mladine odločala za poklice, ki jih naša družba ne potrebuje, temveč predvsem za tiste, ki jih potrebujejo organizacije združenega dela. Prav v Jelovici že nekaj let ugotavljamo, da primanjkuje učencev za osnovne mizarske poklice, kar seveda do neke mere ogroža tudi nadaljno proizvodnjo v tovarni. Če bo šlo vse po predvidevanjih, tega v bodoče ne bi več smelo biti. Zato pa bo seveda v naši družbi marsikaj potrebne spremeniti in izboljšati. Med te zahteve sodi tudi izboljšanje pogojev izobraževanja. Za to bodo morale predvsem tiste delovne organizacije, ki potrebujejo določene delavce oziroma strokovnjake, za njihovo šolanje prispevati tudi del svojega ustvarjenega dohodka. Izobraževalna skupnost lesarstva Slovenije je tako ugotovila, da bi bili v naši republiki štirje izobraževalni centri za lesarstvo in sicer v Mariboru, Novi Gorici, Ljubljani in Škofji Loki. O tem kakšen bo razvoj in šolanje v Škofji Loki, v poklicni lesni šoli torej, bo govora v prihodnji številki našega glasila, tokrat pa poglejmo, kaj bodo morale prispevati delovne organizacije, če bodo želele v prihodnje dobiti dovolj strokovnjakov s področja lesarstva. Dala naj bi jih nova Biotehnična fakulteta v Ljubljani, oziroma njen oddelek za lesarstvo. Izobraževalna skupnost lesarstva Slovenije je ugotovila, da bo moralo lesarstvo Slovenije v naslednjih 5 letih urediti pogoje delovanja biotehniške fakultete VTOZD za lesarstvo in tehniške šole v Ljubljani, kar pa bo lahko izvršilo samo z zbiranjem sredstev za izgradnjo potrebnih šolskih prostorov, laboratorijev in lesnih delavnic. Že v lanskem letu so nekatera lesna podjetja pristopila k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo teh izobraževalnih ustanov. Poseben gradbeni odbor, ki vo-vodi gradnjo, pa je v letošnjem letu ugotovil, da na predvidenem prostoru za gradnjo ni možnosti izgradnje obeh izobraževalnih ustanov in se je zato odločil, da predloži posameznim TOZD lesarstva v Sloveniji v sprejem samoupravni sporazum za zbiranje sredstev samo za izgradnjo Biotehnične fakultete — VTOZD za lesarstvo. Izgradnjo srednjega usmerjenega izobraževanja pa bo ponovno proučil Izvršni odbor splošnega združenja lesarstva Slovenije po izdelanem pristopu s strani Izobraževane skupnosti lesarstva Slovenije. S predoženim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za izgradnjo VTOZD za lesarstvo je podana ugotovitev, da VTOZD za esarstvo potrebuje 4500 kv. m površine, od tega 3200 kv. m učnih prostorov ter 1300 kv. m prostorov za laboratorije. Predračunska vrednost investicij znaša po cenah iz leta 1979 90.000.000.— din, od česar so dolžne TOZD lesarstva v Sloveniji zbrati 75 n» sredstev. Izhodišče za zbiranje sredstev j c dosežen dohodek posamezne TOZD, od katere so TOZD dolžne združevati v letih 1979 do 1983 0,255 % sredstev. Ob pristopu k samoupravnemu sporazumu bi posamezne TOZD morale ob zaključnem računu za leto 1979 oddvojiti naslednjo višino sredstev (podatki so izračunani v Jelovici); din TOZD Primarna predelava, senčila 75.667,— TOZD Proizvodnja oken in vrat 150.148,— TOZD Proizvodnja oken Jelobor 65.976,— TOZD Gradnja mont. objektov 84.274,— TOZD Trgovina 105.532,— SDS Skupne službe 47.239,— SKUPAJ vse TOZD 528.836,— Res je sicer, da denarja nimamo na pretek, vendar je tudi res, da si le na ta način lahko pridobimo in zagotovimo dovolj ustreznih šolanih strokovnjakov. Zato teh dobrih 52 milijonov dinarjev (starih) moramo zbrati in tudi prispevati. Delav- Tumir ISKRA »79« Na tradicionalnem mednarodnem šahovskem turnirju ISKRE v Kranju je bila ekipa Jelovice v 5. skupini druga za šahisti iz sosednje Avstrije. Za ekipo so igrali: Kalan Korci, Bertoncelj Andrej, Medja Brane in Rupar Jože. Sindikalno delavsko prvenstvo Slovenije za posameznike V Rogaški Slatini je bilo odigrano dne 21. oktobra sindikalno prvenstvo. Nastopilo je 180 igralk in igralcev. V II. skupini je med 83 igralci predstavnik Jelovice Rupar osvojil drugo mesto. Igralo se je po Švicarskem sistemu 9 kot. Delavsko prvenstvo Gorenjske škofjeloški šahovski klub je bil organizator delavskega prvenstva Gorenjske, dne 9. decembra. Med 29 šahisti je zasedel drugo mesto Rupar Jože, dvajseto mesto pa Glej ar Robert. Igralni čas je bil 2 x 15 minut po Švicarskem sistemu. Turnir JLA Krajem decembra je organizirala škofjeloška vojašnica sedaj že tradicionalni sindikalni šahovski turnir v počastitev praznika JLA. ski svet se je za to že odločil in tako lahko rečemo, da bo tudi Jelovica pristopila k samoupravnemu sporazumu in na ta način pripomogla tudi k reševanju lastnih potreb po kadrih. č. d. MtMKM Ekipno šahovsko prvenstvo SOZD GLG je pod pokroviteljem KO sindikata SOZD GLG v izvrstni organizaciji gostitelja delovne organizacije ALPLES — Železniki organizirano v Železnikih 8. februarja 1980. Prvenstva so sc udeležile ekipe GG Kranj, AERO Medvode, LIP Bled I. in II., ALPLES I. in II. in Jelovica I. in II. Po napetih in napornih bojih za šahovskimi deskami je ekipa Jelovica I. (Rupar, Kalan, Bertoncelj in Pintar) povsem zasluženo dosegla velik uspeh in osvojila prvo mesto s 25 točkami. Druga je bila ekipa GG Kranj (Brešar, Štempihar, Kelih. Bu-janovič) 19 točk, tretja pa domači ALPLES I. (Dolenc, Bobar, Dolinar, Rihtaršič) 17,5 točk, četrti je LIP Bled IT. 13.5 točk, peta Jelovica II. (Madjar, No-vinc, Olcjar, Selan) 12,5 točk, šesti AERO Medvode 8.5 točk, s"dmo in osmo mesto delita LIP Bled I. in ALPLES II. 8 točk. Ekipa Jelovice je osvojila med sedmimi ekipami prvo mesto z minimalno razliko pol točke pred ekipo LTH. S tem si je priborila prehodni pokal v začasno last. Igrali so: Kalan Korci, Bertoncelj Andrej, Pintar Miro in Rupar Jože. Za presenečenje je poskrbela naša II. ekipa, ki je, čeprav brez enega igralca osvojila peto mesto. Igrali so v postavi: Medja Brane, Madar Anton in Novinc Cveto. Novoletni turnir »DECEMBER 79« Udeležilo se ga je osem igralcev, kateri so prikazali solidno uigranost. Kakor vedno je bilo tudi sedaj nekaj presenečenj v pozitivnem in negativnem smislu. Končni vrstni red je sledeč: L Rupar Jože točk 6 Vi 2. Pintar Miro 5 3. Bertoncelj Andrej 4 4. Kalan Korel 3 Vi 5.—6. Medja Brane 2 H 5.—6. Selan Roman 2 Vi 7.—8. Horvat Duško 2 7.—8. Koban Rudi 2 R. J. Pohvaliti je treba še tekmovalce, ki so osvojili največ točk na posameznih deskah. Na prvi deski sta bila najuspešnejša Rupar (Jelovica I) in Brešar (GG Krani). na drugi deski Kalan in na tretji Bertoncelj (oba Jelovica I) sta osvojila vse možne točke. na četrti deski pa sta bila najuspešnejša Buianovič (GG Kranj) in Rihtaršič (Alples I). Ti tekmovalci so seveda tudi največ prispevali k uspehu svojih ekip. Za zaključek tekmovanja sta prisotne tekmovalce in organizatorje tov. Jenšterle Matevž, predsednik športne sekcije SOZD GLG in tov. Zupan Anton, nam. predsednika KO sindikata SOZD pozdravila, razglasila rezultate in ob burnem aplavzu podelila zmagovalni ekipi Jelovica I. pokal. Gostitelji so priredili skromno zakusko za vse udeležence prvenstva. Razvil se je tovariški pogovor, v katerem je bila seveda tema številka ena šah in pravkar končano tekmovanje. Roman Selan --------Novice iz šaha Zagrevanje šuhistov Jelovice pred začetkom tekmovanja. V žaru borbe — tekmovalci se še zavedajo ne, da je v bližini tudi fotograf organizatorja Alples - Železniki Najboljši tudi v SOZD GLG Skrb za duševno prizadete v Škofji Loki J Prvenstvo Jelovice v veleslalomu Sindikalne tekme v veleslalo- na Francu Ziherlu in Ivanu Mirnu so bile letos zopet na tra- klavcu, vsi ostali pa smo se tru-dicionalno preizkušenem Starem dili, da je bila tekmo izvedena vrhu. Organizacija je bila zaupa- brezhibno, vzdušje pa na višini. Uradni rezultati: Ženske nad 30 let 1. Oblak Smiljana 2. Slovnik Nada Zenske do 30 let 1. Tavčar Magda 2. Kustec Lidija 3. Krajnc-Kiketj Irena 4. Čadež Slavka 5. Potnar Kati 6. Stanonik Milena 7. Žbogar Stanka Moški do 30 let 1. Božič Milan 2. Osredkar Miran 3. Galičič Bojan 4. Ziherl Janez 4. Bedekovič Klemen 6. Žabkar Jože 6. Krmelj Rajko 6. Justin Zvone 9. Perkovič Zvone 10. Drnovšek Marjan 11. Likar Zdravko Moški nad 35 do 45 let 1. Plcšec Miha 2. Rupar Ivan 3. Jenko Franc 4. Vovk Aleš 5. Tajhcr Jože 6. Krvina Vinko 7. Culum Lado 8. Bertoncelj Andrej 9. Mravlja Peter 10. Miklavc Ivan 11. Karun Janko Moški nad 45 let 1. Jamnik Avgust SODELOVANJE NA TEKMAH SOZD Zimska lesariada je letos odpadla, zato pa so bile ponovno organizirane tekme v okviru SOZD GLG Bled. Namen takih tekem je zbliževanje delavcev gozdarskih in lesnih delovnih organizacij Gorenjske. Letošnjo organizacijo tekem je prevzel LIP Bled, tekma pa je bila na Kobli. Rezultati udeležencev tekem iz Jelovice: JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Kustec Lidija, Radelj Janez, Batagelj Mojca, Kranjc-Kikelj Irena, Likar Janez, Zupan Anton, Ziherl Franc. Odgovorni urednik: Pavlin Franc TOZD 5 46,8 DSSS 1.12,1 DSSS 43,2 DSSS 44,0 TOZD 4 48,6 DSSS 49,8 TOZD 5 52,2 DSSS 1.09,0 DSSS 1.35,4 TOZD 2 37,2 TOZD 5 39,0 TOZD 4 42,0 TOZD 1 42,6 DSSS 42,6 TOZD 5 46,2 DSSS 46,2 TOZD 4 46,2 DSSS 46,8 TOZD 4 47,4 TOZD 4 51,0 TOZD 4 37,2 TOZD 2 39,6 TOZD 4 41,4 TOZD 4 42,0 DSSS 45,6 TOZD 4 46,8 DSSS 47,4 DSSS 52,8 DSSS 53,8 DSSS 54,0 TOZD 1 55,2 TOZD 4 42,6 Smučarski teki: moški do 30 let mesto Bedekovič Klemen 9 Bizjak Franci 19 moški nad 30 let mesto Miklavc Ivan 14 Ekipno smo dosegli 5. mesto. Veleslalom: moški do 27 let mesto Božič Milan 8 moški od 36 do 45 let mesto Miklavc Ivan 4 Plešec Miha 5 Rupar Ivan 6 moški nad 45 let mesto Jamnik Avgust 6 ženske nad 30 let mesto Oblak Smiljana 8 ženske do 30 let mesto Tavčar Magda 8 Kustec Lidija 10 Potnar Kati 11 Ekipno je bila Jelovica 4. v veleslalomu. Lado Rogelj Škofja Loka je področje, na katerem vsako leto zaključuje šolanje v šoli s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom (včasih smo tej šoli rekli posebna šola) deset ali celo manj učencev. To je majhno število, če sicer zaključuje osnovno šolo 550—600 učencev. Lažje duševno prizadeti se šolajo in vzgajajo po programu, ki v osmih letih zajame približno snov šestih razredov osnovne šole, pri čemer pa ti učenci ne srečajo niti tujega jezika, niti fizike in kemije. Pač pa pridobijo mnogo spretnosti in znanj pri likovnem in tehničnem pouku. Zmerno duševno prizadeti pa ne zmorejo niti tega skrčenega programa, pač pa se usposablja-jov posebnih oddelkih za delovno usposabljanje prav tako do petnajstega ali sedemnajstega leta starosti. Kasneje se lažje duševno prizadeti vključujejo v delo, zmerno duševno prizadeti pa ne bi zmogli delovnih nalog v redni proizvodnji, zato jih je potrebno vključiti v posebno delavnico, v delavnico pod posebnimi pogoji, kjer imajo poleg proizvodnega programa tudi vzgojni in rekreacijski program. Zlasti pa ostajajo v družbi in niso popolnoma na skrbi staršev. V Škofji Loki je pripadla iniciativa za skrb duševno prizadetih otrok društvu za pomoč duševno prizadetim. V društvu so učitelji, strokovnjaki, posamezniki, ki radi skrbe za duševno prizadete, ter njihovi starši. To so ljudje, ki s svojo strokovno ali človeško pomočjo lajšajo življenje tako staršem, kot duševno prizadetim. Čeprav je to društvo še mlado (ustanovljeno je bilo 1968), lahko rečemo, da je v Škofji Loki skrb za duševno prizadete celovita. Že predšolski zmerno prizadeti otroci imajo svoj vrtec (ustanovljen 1976), nato se vzgajajo in usposabljajo v šoli v oddelki za delovno usnosabljanie in v letu 1979 je predvsem zaradi aktivnosti društva in staršev uspelo pridobiti za duševno zmerno prizadete mladostnike in odrasle prostore za delavnico n od posebnimi nogoii v Gradu Centra slepih v Škofji Loki. Problemu so prisluhnile tudi družbenopolitične organizacije, skupnost za zaposlovanje in skupnost socialnega skrbstva. To je za mlade in odrasle duševno prizadete osebe izredno velikega pomena. Saj odhajajo od doma v delavnico, kier so v družbi, kier delajo, kolikor morejo in jih lepo obravnavajo, kier jih nihče ne zmerja in kier jih starši lahko pustijo brez kakršnekoli bojazni, kaj se bo z njimi zgodilo. Nasprotno: vsaj polovico dneva je družba prevzela organizirano skrb zanje. To ni tako malo. V Sloveniji so doslej organizirane take delavnice samo na štirih področjih: v Ljubljani. Celju, Mariboru in sedaj v Škofji Loki. Drugod jim še ni uspelo. In zamisliti si ne moremo, kakšna je obremenitev staršev, če imajo duševno prizadetega otroka, mladostnika ali odraslega človeka doma. Upamo, da se bo delavnica pod posebnimi pogoji, v kateri je sedaj 10 varovancev, mesta pa še precej, razvijala v tako smer, da bodo organizacije združenega dela pokazale pripravljenost za kooperantsko delo, če bo potrebno in s tem tudi one pomagale reševati probleme zmerno duševno prizadetih. Antonija Križaj Z ' | Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da se nanj obrača zelo veliko število delavcev — posameznikov, ko menijo, da so prizadete njihove samoupravne pravice in to tudi tedaj, ko bi pojasnilo lahko dobili v svoji temeljni organizaciji (npr. ali imajo 1 dan dopusta več ali manj). To pa mu jemlje zelo veliko časa. Menimo, da bi se morali delavci pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti in odgovornosti najprej obračati za pomoč v svoji OZD (na osnovne organizacije zveze sindikata in strokovne službe). Če s pojasnilom ali odgovorom niso zadovoljni, se lahko obrnejo na PRAVNO POMOČ PRI OBČINSKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV Škofja Loka, ki dela VSAK PRVI IN TRETJI PONEDELJEK V MESECU OD 13. DO 15. URE v njegovih prostorih v Domu zveze borcev, Kidričeva 1, Škofja Loka. Pravna pomoč je za člane sindikata brezplačna. Ker pa družbeni pravobranilec samoupravljanja od posameznikov velikokrat izve za širše družbene probleme in kršitve, ga bo o njih seznanjala ta pravna pomoč, seveda pa se v takih primerih delavci še vedno lahko obračajo nanj. S tem bo družbeni pravobranilec samoupravljanja imel več možnosti usmeriti svoje delo na urejanje družbenoekonomskih odnosov v OZD zlasti na delitev čistega dohodka, osebnih dohodkov ter planskih dokumentov.