IkoMmMk
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Uto XXI
Ptuj, dne 20. decembra 1984
Številka: 25
VSEBINA
KRAJEVNE SKUPNOSTI
250.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega smoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Stoperce
251.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Stoperce
252.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje uresničevanja nalog in programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—1989 na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
253.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Ptuj
254.	Statut Izobraževalne skupnosti Ptuj
255.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Ptpj
POPRAVEK
256.	Odloka o upravljanju, vzdrževanju in financiranju nekategoriziranih krajevnih, poljskih, gozdnih in drugih javnih poti na območju občine Ormož
250.	.
Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu Uradni list SRS št. 23/77, Zakona o samoprispevku Uradni list SRS št. ' 3/73, Družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj Uradni Vestnik št. 17/73 in 36. člena statuta krajevne skupnosti Stoperce je zbor delovnih ljudi in krajanov na predlog sveta krajevne skupnosti Stoperce dne 25/11-1984 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce.
1.
Za območje krajevne skupnosti Stoperce, ki obsega naselja:' Stoperce, Grdina, Kupčinji vrh, Zgornja Sveča in Dol pri Stopercah se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	vzdrževanje krajevnih cest
—	zaključna dela na domu krajanov
—	zaključna dela pri adaptaciji mrliške vežice
—	modernizacija dela lokalnih cest Grdina in Kupčinji vrh ter krajevne ceste na pokopališče
—	sofinanciranje dejavnosti DPO in društev
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. februarja 1985 do 31. decembra 1985.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 1,5 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek <?d kmetij-
ske dejavnosti po stopnji 5 % novega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 4.000,00 din letno,
—	zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Stoperce.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Stoperce in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Stoperce.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, du so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, dne 6. januarja 1985 od 7—14 ure na glasovalnem mestu v Domu krajanov Stoperce za naselja navedena v 1. točki.
8.
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovriici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE
GLASOVNICA
za referendum, dne 6. januarja 1985 glasujem
..ZA”	..PROTI”
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa KS Stoperce v letu 1985 za izgiadnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce.
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA”, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, „PROTI” pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
9.
Vse glasovnice so overjene s štampilko KS Stoperce.
10.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme svet skupščine KS Stoperce.
11.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti do 31. decembra 1985.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, kj so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na račun KS Stoperce. ,
12.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu.
13.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine KS Stoperce in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programov za katere je bil uvedelgj krajevni samoprispevek.
•••'«P»
14.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini KS Stoperce.
15.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora KS Stoperce, ki o ugotovitvah enkrat letno poroča skupščini KS Stoperce.
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Stoperce.
Ta sklep se objavi v Uradnem Vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Stoperce, dne 6/12—1984 Številka: 222/84
Predsednik
sveta krajevne skupnosti:
Galun Anton 1. r.
251
Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu Uradni list SRS št. 23/77, Zakona o samoprispevku Uradni list SRS št. 3/73, Družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj Uradni Vestnik št. 17/73 in 36. člena statuta krajevne skupnosti Stoperce je zbor delovnih ljudi in krajanov na predlog sveta krajevne skupnosti dne 25/11-1984 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 za izgradnji) komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce.
1.
Za območje krajevne skupnosti Stoperce, ki obsega naselja: Stoperce, Grdina, Kupčinji vrh, Zgornja Sveča in Dol pri Stopercah se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	vzdrževanje krajevnih cest
—	zaključna dela na domu krajanov
—	zaključna dela pri adaptaciji mrliške vežice
—	modernizacija dela lokalnih cest Grdina in Kupčinji vrh ter krajevne ceste na pokopališče
—	sofinanciranje dejavnosti DPO in društev
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 1,5 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek dd kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % novega katasters-kega dohodka,
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 4.000,00 din letno,
—	zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tej točki plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Stoperce.
6.
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Stoperce, ter zaposleni občani stari več kot 15 let.
7.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo.glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
8.
Referendum bo v nedeljo, dne 6. januarja 1985 od 7 do 14 ure na glasovalnem mestu v Domu krajanov Stoperce za naselja navedena v 1. točki.
9.
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE
GLASOVNICA
za referendum, dne 6. januarja 1985 glasujem
„ZA”	„PROTI”
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa KS Stoperce v letih 1986—1990- za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Stoperce.
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, da jo obkroži ,,ZA”, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, ,,PROTI” pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
10.
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Stoperce.
11.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme svet krajevhe skupnosti Stoperce.
12.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na račun KS Stoperce.
13.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Stoperce in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo za izvedbo programov za katere je bil uveden krajevni samoprispevek.
14.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo in posebnem računu.
15.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini KS Stoperce.
16.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši
odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora KS Stoperce, ki o ugotovitvah enkrat letno poroča skupščini KS Stoperce.
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Stoperce.
Ta sklep se objavi v Uradnem Vestniku občin Ormož in Ptuj.
Stoperce, dne 6/12-1984
Številka: 223/84
Predsednik
sveta krajevne skupnosti:
GALUN Anton 1. r.
252.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77, Zakona o samoprispevku Uradni list SRS št. 3/73) in 36. člena statuta krajevne skunosti Tomaž pri Ormožu, je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji, dne
11.12. 1984 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE URESNIČEVANJA NALOG IN PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA ZA OBDOBJE 1985—1989 NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAŽ PRI ORMOŽU.
1.
V krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu se razpiše referendum za naselja:
Bratonečice, Gornji Ključarovci, Gradišče pri Ormožu, Hranjigovci, Koračice, Mala vas pri .Ormožu, Mezgovci, Pršetinci, Rakovci, Rucman-ci, Savci, Sejanci, Senik, Senčak, Tomaž pri Ormožu, Trnovci in Zagorje.
2.
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za sofinanciranje naslednjih nalog:
I.	ZA KOMUNALNO DEJAVNOST:
—	gramoziranje in asfaltiranje krajevnjh cest, vzdrževanje mostov, brvi in cestnih propustov,
—	asfaltiranje lokalne ceste Savci—Vičanci,
—	asfaltiranje ceste Savci—Trnovci,
—	vzdrževanje pokopališča in mrtvašnice,
—	vzdrževalna dela na kulturnem domu,
—	vzdrževalna dela na zgradbi sejne sobe,
‘ — vzdrževanje drugih objektov in naprav, ki se uporabljajo za krajevno skupnost,
—	preplastitev ceste Tomaž—Bratislavci,
—	asfaltiranje dela ceste Koračice—Bukevca,
II.	ZA DRUŽBENE AKTIVNOSTI; -
—	financiranje potreb za področje SLO in DS,
—	sofinanciranje potreb društev in družbenih organizacij,
—	sofinanciranje prireditev predšolskih otrok in starejših občanov.
ZA ŠOLSTVO:
—	gradnja prizidka šole v Tomažu.
IV. ZA SOFINANCIRANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE:
—	financiranje materijalnih in funkcionalnih potreb v KS.
3.
Višina sredstev, ki bo zbrana s tem samoprispevkom znaša	31.676.000,00
Načrtovana sredstva, ki se bodo zbrala s tem krajevnim samoprispevkom se bodo uporabljala za posamezne programske naloge po naslednjem ključu:
PROGRAMSKE NALOGE
Delež v % Delež v din
1.	Za komunalno dejavnost 70 <7o	22.175.000,00
2.	Za družbene dejavnosti	7 %	2.217.000,00
3.	Za šolstvo	10%	3.167.000,00
4.	Za krajevno samoupravo	13%	4.117.000,00
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1. 2. 1985 do 31. 1. 1989.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila od mesečno neto osebnega dohodka
po stopnji	2 %
—' za zavezance,	ki imajo pokojnino, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom od mesečnega izplačila pokojnin po stopnji	1.50%
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti novega katasterskega dohodka
po stopnji	5.50 %
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti od čistega dohodka
po stopnji	2 %
—	zdomci na	leto	5.000	din
4.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
5.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
6.
Referendum bo v nedeljo 6. januarja 1985 od 7. do 17. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi z odločbo volilna komisija pri krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu.
7.
Na referendumu glasujemo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TOMAŽ PRI ORMOŽU
GLASOVNICA za referendum, dne 6. 1. 1985
GLASUJEM
„ZA’
..PROTI’
Uvedba krajevnega smoprispevka v denarju za sofinanciranje uresničevanja nalog iz programa srednjeročnega plana za obdobje 1985—1989.
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA” če se strinja z uvodbo krajevnega samoprispevka, „PROTI” pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
8.
Vse glasovnice so uverjene s šampiljko krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
9.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanje delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
10.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije dela, de-
lovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka in nadomestil in pokojnin.
Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo kraja-ani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, opravljajo samostojno obrt in intelektualne storitve, odmerja in odvaja davčna uprava skupščine občine Ormož v imenu krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačati krajani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na žiro račun krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
11.
Svet skupščine krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je odgovoren za zbiranje in uporabo sredstev po tem sklepu.
12.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi poročilo, ki ga predloži v obravnavo zbora krajanov in v potrditev Skupščini krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu.
13.
Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Tomaž pri Ormožu, dne 11. 12. 1984 PREDSEDNIK
SKUPŠČINE KS TOMAŽ PRI ORMOŽU Danica FRIDMAN, 1. r.
253.
Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki vzgojnoizobraže-valne dejavnosti in delavci temeljnih organizc ij združenega dela, ki na območju občine opravljamo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ali na podlagi zakona določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, kot izvajalci
SKLENEMO
na podlagi 32. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS štev. 1/80) po svojih temeljih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI PTUJ
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci tega sporazuma ustanovijo Izobraževalno skupnost Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi kot uporabniki oz. izvajalci
—	v njej ugotavljali in obravnavali celotne skupne in družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter jih usklajevali z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	v njej uresničevali svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov v občini na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov in druge potrebe po vzgoji in izobraževanju ter planirali in usmerjali razvoj dejavnosti izvajalcev na teh področjih,
—	v njej sodelovali pri planiranju in usmerjanju razvoja na področju usmerjenega izobraževanja
—	po njej uresničevali svobodno menjavo dela z izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ter solidarnost pri zagotavljanju z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja in naloge skupnega pomena v Izo-hrafrevalni skunnosti Slovenile. •
2.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih smo v skupnosti uporabniki vzgojnoizobraževalne dejavnosti (v nadaljevanju besedila: uporabniki).
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljamo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ali na podlagi zakona določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oz. s svojo dejavnostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, smo v skupnosti izvajalci vzgojnoizobraževalne dejavnosti (v nadalnjem besedilu: izvajalci).
Izvajalci v skupnosti smo lahko tudi delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost oz. s svojo dejavnostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje.
3. člen
V skupnost uporabniki in izvajalci skupaj in enakopravno
—	ugotavljamo in obravnavamo celotne skupne in družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobražvanja v občini ter jih v procesu samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov skupnosti usklajujemo z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sklepamo samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti, sprejemamo njene plane ter sodelujemo pri usklajvanju planov izobraževalne skupnosti in pri dogovarjanju o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.
Na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov in druge potrebe po vzgoji in izobraževanju zdovoljujemo s svobodno menjavo dela tiste skupne potrebe, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, uveljavljanje vzajemnosti in solidarnosti, izenačevanja možnosti za izobraževanje ali drugih razlogov ni mogoče zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela.
Na področju iz prejšnjega odstavka v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
—	oblikujemo programe storitev in druge programe dejavnosti skupnosti ter ugotavljamo višino povračil izvajalcem in obveznosti uporabnikov,
—	se dogovarjamo o standardih in normativih za opravljanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti,
—	določamo pogoje in merila, po katerih so udeleženci izobraževanja,
—	določamo pogoje in merila, po katerih so udeleženci izobraževanja dolžni prispevati iz svojih sredstev za določene storitve,
—	spremljamo izvajanje programov in sprejemamo ukrepe za odpravljanje motenj,
—	se sporazumevamo o programih naložb v temeljno organizacijo združenega dela izvajalcev za razširitev njihove materialne osnove dela, za usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje njihovih delavcev oz. za strokovno in raziskovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljšanjem ali spremembami vzgojnotzobraževalnega dela,
— se sporazumevamo o drugih zadevah, določenih z zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom.
Na področju usmerjenega izobraževanja:
—	v procesu samoupravnega sporazumevanja o
temeljih planov usklajujemo z drugimi občinskimi in s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi vsebinske in razvojne usmeritve, izobraževalne potrebe, razmestitev
—	izvajanje posameznih vzgojnoizobraževalnih programov in s tem v zvezi potrebe po Sirjenju in posodabljanju vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti,
—	sodelujemo pri planiranju dejavnosti usmerjenega izobraževanja
—	sprejemamo vzgojnoizobraževalne programe
stalnega izobraževanja na podroCju kulture,
samoupravljanja, družbenega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter na drugih področjih Človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja,
—	se sporazumevamo o programih naložb v temeljne organizacije združenega dela izvajalcev
Uporabniki v skupnosti:
—	zagotavljamo sredstva tudi za naloge skupnega pomena, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma opravljajo izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnosti ali drugi izvajalci, in za naloge skupnega pomena, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oz. zakona opravljajo v Izobraževalni skupnosti Slovenije,
—	uresničujemo solidarnost pri zagotavljanju z zakonom doloCenega obsega osnovnega šolanja (zagotovljeni program) v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kadar je tako dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, pa tudi na ožjem obmoCju.
4.	Člen
Uporabniki in izvajalci v skupnosti urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in drugimi oblikami samoupravnega odloCanja v skladu z zakonom, s tem sporazumom i drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
5.	Člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, statuta, tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov.
II.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
6.	Člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti in po njej so storitve, potrebne za izvedbo posameznega vzgojnoizobraževalnega programa v skladu z zakonom, pa tudi posamiCne vzgojnoizobraževalne in druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov.
V programih vzgojnoizobraževalnih storitev morajo biti vrste, obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega dela ter pričakovani rezultati tega dela usklajeni:
—	s skupnimi in celotnimi družbenimi potrebami po vzgoji in izobraževanju
—	s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi,
—	s materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcem povraCila v skladu s tem sporazumom.
7.	Člen
Programe vzgojnoizobraževalnih storitev sprejemamo v skupnosti praviloma za petletno ali daljše obdobje.
Za obdobje, krajše od pet let, sprejemamo programe vzgojnoizobraževalnih storitev za zadovoljitev specifičnih potreb in interesov.
8.	Člen
Programe vzgojnoizobraževalnih storitev v svobodni menjavi dela vrednotimo s samoupravno dogovorjenimi cenami za enote ter storitev.
Pri opredeljevanju enot vzgojnoizobraževalnih storitev upoštevamo posebnosti ugotavljanja rezultatov dela po posameznih vrstah vzgojnoizobraževalnih programov.
Za vrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih storitev uporabljamo samoupravne
dogovorjene osnove in merila v skladu z zakonom.
9.	Člen
PovraCilo za opravljen program storitev v predvidenem obsegu in s predvidenim rezultatom mora temeljni organizaciji združenega dela izvajalcev zagotoviti celotni prihodek v takšni višini, da delavci iz njega lahko:
1.	pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev,
2.	pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev,
3.	ustvarjajo dohodek, ki jih zadošCa
a)	da poravnajo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanja doloCenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge doloCene obveznosti in izdatke iz dela dohodka,
b)	da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev,
e) da oblikujejo sredstva rezerv v višini, predpisani z zakonom.
Sredstva, ki jih delavci potrebujejo za širitev materialne osnove dela, vraCunamo v povraCilo, Ce se tako dogovorimo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
10.	Člen
Višino povraCila dokonCno ugotavljamo, ko so storitve opravljene. Za storitve, opravljene pd programih, katerih izvajanje traja veC kot eno leto, ugotavljamo višino povraCila po poteku vsakega leta za tisti det, ki je bil v tem letu opravljen.
Izvajalci imajo med letom pravico do akontacij na plansko vrednost programa storitev. Razlike med sprejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povraCila poravnamo po poteku leta.
11.	Člen
Uporabniki združujemo v skupnosti sredstva za izvajanje programov vzgojnoizobraževalnih storitev in drugih programov skupnosti po samoupravno dogovorjenih merilih.
Med letom plaCujemo obveznosti na raCun prispevkov v višini in v rokih, doloCenih s samoupravnim sporazumom.
Z zakljuCnim raCunom ugotovljeni presežek združenih, sredstev nad samoupravno dogovorjenim zneskom se uporabnikom vrne ali pa se jim poraCuna pri obveznostih za naslednje leto. To velja tudi za presežek, ki nastane, Ce niso izvedeni vsi samoupravno dogovorjeni programi ali Ce posamezni programi niso izvedeni v predvidenem obsegu.
12.	Člen
Če temeljna organizacija združenega dela uporabnikov uvede sanacijski postopek zaradi nekrite izgube in zahteva od skupnosti sodelovanje pri sanaciji, sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti ukrepe, ki so nujni za uspešno sanacijo.
Ti ukrepi so lahko:
1.	odpis terjatev iz naslova doloCenih pri? spevkov v letu, v katerem je izkazana nekrita izguba,
2.	optostitev ali znižanje doloCenih prispevkov za Cas odplačevanja sanacijskih kreditov,
3.	odlog plačila doloCenih prispevkov, dospelih v času odplačevanja sanacijskih posojil, največ za dobo petih let po odplačilu sanacijskih posojil.
13.	člen
Če temeljna organizacija združenega dela izvajalcev uvede sanacijski postopek zaradi nekrite izgube, lahko skupnost prevzame sanacijo sama ali skupaj z drugimi prevzemniki sanacije tako, da uporabniki in izvajalci zagotovijo določen znesek za kritje izgube kot sanacijsko posojilo ali brez obveznosti vračila oz. kot odpis terjatev.
Sredstva brez obveznosti vračila ali odpis terjatev je mogoče zagotoviti samo za kritje izgube, nastale pri izvajanju programov vzgojnoizobraževalnih storitev.
Sanacijsko posojilo se lahko da največ za dobo petih let.
Skupnost ne prevzame sanacije, Ce uporabniki in izvajalci ugotovijo, da dejavnost temeljne or-
ganizacije združenega dela, ki je v sanacijskem postopku, bil bistvenega pomena za uresničevanje dogovorjenih programov skupnosti.
14.	člen
Če se s posebnim samoupravnim sporazumom ne dogovorimo drugače, prispevajo sredstva za sanacijo v primerih iz 12. in 13. člena uporabniki oz. izvajalci solidarno in sicer:
—	uporabniki v sorazmerju z višino $vojih prispevkov za programe skupnosti,
—	izvajalci v sorazmerju z višino povračila za opravljanje vzgojnoizobraževalne storitve, po programih skupnosti.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so prispevale sredstva za sanacijo, imajo pravice do vrnitve sredstev, namenjenih za kritje odloga plačila prispevkov oz. za sanacijsko posojilo.
15.	člen
Če skupnost izkazuje več odhodkov kot prihodkov, sprejmejo uporabniki in izvajalci program ukrepov zač. uskladitev obsega in pogojev nadaljnje svobodne menjave dela ter obsega odhodkov za razpoložljivimi sredstvi.
Med ukrepi iz prejšnjega odstavka so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev nekaterih programov, znižanje povračil izvajalcev in povečanje prispevkov uporabnikov.
Če za kritje izkazanih nekritih odhodkov v roku, določenem z zakonom, skupnost ne more dobiti sanacijskega posojila ali sredstev brez obveznosti vračila, ji sredstva zagotovijo uporabniki z vnaprejšnjem plačilom še ne dosoelih ohveznn. sti na račun dogovorjenih prispevkov v tekočem letu, izvajalci pa z odložitvijo svojih dospelih terjatev nadalje do konca tekočega leta.
16.	člen
Izvajalci se v okviru skupnosti samoupravno sporazumevamo o združevanju sredstev za uresničevanje skupnih interesov kot so:
—	skupne rezerve
—	skupne naložbe v obnavljanje in razširitev materialne osnove dela
—	strokovno izpopolnjevanje delavcev in štipendiranje
—	in drugih skupnih interesov ali skupnih nalog
Za uresničevanje skupnih interesov oz. nalog iz prejšnjega odstavka združujemo sredstva s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev.
17.	člen
Nosilci planiranja v skupnosti so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih.
Planiranje v skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbenopro-duktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov.
Plani skupnosti temeljijo na samoupravnih sporazumih o temeljih planov. S planom skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti niso opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti.
Skupščina skupnosti spremlja izvajanje planov ter najmanj enkrat letno poroča o tem uporabnikom in izvajalcem.
III.	ODLOČANJE V SKUPNOSTI
18.	člen
Skupščina skupnosti:
—	sprejema statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela
—	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejema osnutke takšnih samoupravnih sporazumov jih daje v obràvnavo temeljmjim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim oz. enotam skupnosti, določa predloge samoupravnih sporazumov in ugotavlja, kdaj so sklenjeni.
—	sprejema plane skupnosti in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema samoupravne splošne akte in ukrepe za uresničevanje programov skupnosti v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi,
—	sklepa samoupravne sporazume z izobraževalnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju v vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju osnov in meril v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev,
—	sklepa samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	oblikuje skupne organe in delegatska delovna telesa ter voli in razrešuje njihove čia..
—	delegira delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter delegate v skupne organe, kadar je tako določeno s samoupravnim sporazumom,
—	sprejema druge odločitve, kadar je za to pooblaščena s samoupravnim sporazumom ali z zakonom.
V zadevah s področja vzgoje in izobraževanja, ki so po statutu občine v pristojnosti občinske skupščine, odloča skupščina skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupnosti.
19.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobude za njihovo reševanje.
Vsak zbor samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove člane,
—	delegira delegate za ustrezni zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Druge zadeve o katerih odločata zbora samostojno, določa statut.
20.	člen
Delegati v skupščini skupnosti sprejemajo odločitve na njenih zasedanjih.
Skupščina zaseda na sejah zborov, ki so lahko tudi skupne.
Postopek sklica in poteka sej zborov, ki so lahko tudi skupne.
Postopek sklica in poteka sej zborov ter način odločanja urejata statut in poslovnik.
Predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov lahko delegati v skupščini določajo šele, ko so se o osnutkih ter sporazumov izjasnili delavci in drugi delovni ljudje ter občani.
21.	člen
Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delovnih ljudi in občanov, ki so jih izvolili, in stališča delegacij oz. delegatskih organov, ki so jih delegirali, Delegati v mejah prejetih pooblastil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustrezna utemeljenim posamičnim, skupnim in družbenim potrebarnm interesom.
Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavnik družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgojnoizobraževalnih smotrov. S statutom in s poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine.
Pod pogoji, določenimi s poslovnikom lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati temeljnih samoupravnih organizacij
in skupnosti, ki niso bili delegirani na sejo, in povabljeni predstavniki organizacij skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavo vprašanja lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve.
22.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo na podlagi zakona izvoljene delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih.
Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru uporabnikov ter območja, po katerih so na posameznih področjih interesno oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate.
Če se konferenca delegacij oblikuje za območje enote skupnosti, se s samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti lahko določi, Jz je zbor uporabnikov v skupščini enote hkrati tudi konferenca delegacij.
23.	člen
Delegate v zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo organi upravljanja temeljih organizacij združenega dela izvajalcev oz. njihove v ta namen izvoljen delegacije.
Statut skupnosti določa število delegatskih mest, v zboru izvajalcev.
Če je s statutom določeno, da imata dve ali več temeljnih organizacij združenega dela v zboru izvajalcev skupno delegatsko mesto, delegira delegata skupen delegatski organ, ki ga te organizacije oblikujejo s samoupravnim sporazumom.
Organi oz. delegacije organizacij za usmerjeno izobraževanje morajo zagotoviti, da bodo med delegati za zbor izvajalcev ustrezno zastopani tudi učenci oz. študenti.
S statutom skupnosti bo družbenim organizacijam in društvom, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgojnoizobraževalni dejavnosti oz. pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, v zboru izvajalcev zagotovljeno vsaj eno skupno delegatsko mesto.
24.	člen
Skupščina oblikuje skupne organe za izvrševanje določenih v skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutkov oz. predlogov samoupravnih splošnh aktov, sklepov, stališča, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina.
Skupščina in njena zbora lahko oblikujejo svoja stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in za pripravo stališč do teh vprašanj.
Način oblikovanja skupnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut.
V	skupne organe in delovna telesa je lahko izvoljen, kdor je lahko delegiran v skupščino.
V	skupnih organih in delovnih telesih skupščine mora biti ustrezno število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev.
25.	člen
Za usklajevanje dela zborov skupščine in njenih organov, za programiranje in pripravo sej ter za sodelovanje v teh vprašanji s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, s predsedstvom in izvršnim svetom občinske skupščine ter z občinskim in medobčinskimi organi družbenopolitičnih organizacij skupščina skupnosti oblikuje predsedstvo kot metodo svojega dela.
Način oblikovanja predsedstva skupščine in njegovo delovanje podrobneje urejata statut skupnosti in poslovnik skupščine.
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
26.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujemo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti po
svojih delegatih v skupščini, njenih organih in delovnih telesih ter po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole.
Način, kako se uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi skupnosti, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z delom organov skupnosti, urejajo statut in drftgi samoupravni splošni akti skupnosti.
S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter njihovim organom samoupravne delavske kontrole zagotovi tudi uresničevanje pravice do vpogleda v listino, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi.
27.	člen
Skupščina nadzoruje delo v svojih organih in strokovna služba. V nadzorovanju njihovega dela jim skupščina daje smernice in navodila za njihovo delo.
28.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti glede uveljavljanje pr*vic, izpolnjevanje obveznosti in uresničevanje odgovornosti uporabnikov in izvajale"" ier njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi strokovne službe.
•	29. člen
Število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut skupnosti.
V.	DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA
30.	člen
Statut skupnosti določa pogoje pod katerimi se uporabniki in izvajalci v skupnosti lahko organizirajo v enoto skupnosti in njene temeljne skupnosti, ter načela za njihovo samoupravno organiziranost.
Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti, so kot družbene pravne osebe samostojne v pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki jih imajo po tem sporazumu, po svojih samoupravnih splošnih aktih in po zakonu.
31.	člen
Skupnost lahko ustanavlja skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za sodelovanje z njimi.
Skupnost se za sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi lahko poveže z njimi v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za določeno širše področje ali za območje več občin.	^
Skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v Izobraževalno skupnost Slovenije, da bi v njej usklajevali politiko na vzgoj-noizobraževalnem področju in urejali druge zadeve skupnega pomena.
32.	člen
S statutom skupnosti se v skladu s tem sporazumom podrobneje uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot so:
—	pogoji za organiziranje in načela za samoupravno organiziranost enot Skupnosti in njenih temeljnih skupnosti
—	v katerih primerih, razen primerov, ki jih določa ta sporazum, sprejemajo odločitve delavci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, delovni ljudje v organih drugih samoupravnih organizacij in občani v organih krajevnih skupnosti,
—	število delegatskih mest v skupščini skupnosti in načela za oblikovanje konferenc delegacij oz. organov, ki delegirajo skupne delegate,
—	postopek sklica in poteka sej skupščine njenih zborov,
—	način odločanja v skupščini,
— usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja,
—	delovno podroCje, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupSčini in njenih zborih ter njihovih organih in način izvolitve in razrešitve,
—	načela za oblikovanje skupnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklica članov ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem skupnosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi,
—	sestava, volitve in odpoklice ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organo' in strokovne službe do tega odbora,
—	opravljanje administrativno-tehničnih in tem podobnih del ter nalog pooblastila in odgovornosti delavcev, ki jih opravljajo,
—	sedež skupnosti,
—	zastopanje in predstavljanje skupnosti,
—	odgovornost skupnosti v pravnem prometu,
—	načela za ureditev vprašanj, ki se urejajo s poslovnikom skupščine,
—	druga vprašanja, določena s tem sporazumom ali zakonom.
33.	člen
Za reševanje sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih, v skupnosti, je pristojno-Sodišče združenega dela na področju izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji v mejah svoje stvarne pristojnosti.
VI.	KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Ta sporazum sklepajo pooblaščeni organi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih skupnosti potem, ko so o sklenitvi sporazuma odločali delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali v drugi obliki neposrednega izjavljanja.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sklene večina temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij delovnih ljudi, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Ptuj in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti.
35.	člen
Ta sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je sklenjen.
36.	člen
Ko je ta sporazum sklenjen, mu lahko pristopi vsaka samoupravna organizacija in skupnost kot tudi družbena organizacija oz. društvo, ki združuje delavce in druge delovne ljudi oz. občane, zainteresirane za sodelovanje v skupnosti.
37.	člen
Ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Ptuj, ki so ga sklenili uporabniki in izvajalci dne 6/12-1974.
38.	člen
Ta sporazum se po sklenitvi in pridobitvi soglasja skupščine občine Ptuj objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Rtuj in začne veljati dar po objavi.
Štev.: 022-3/82-1
254.
Na osnovi 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Ptuj v skladu s 47. členom Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/1980) je skupščina Izobraževalne skupnosti Ptuj na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30/3-1982,sprejela
STATUT
IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V Izobraževalno skupnost Ptuj (v nadaljevanju: Skupnost) so se s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Ptuj združili delavci in občani kot uporabniki skupaj z delavci izvajalci na področju vzgoje in izobraževanja.
2.	člen
Dejavnost skupnosti je izvajanje nalog, s katerimi se zagotavlja uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci na področju vzgoje in izobraževanja skladno z določili Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in po tem statutu. Skupnost sklepa in opravlja druge pravne posle samo v okviru svoje dejavnosti.
Za obveznosti v pravnem prometu z drugimi, skupnost odgovarja z vsemi svojimi sredstvi.
Skupnost nima trajnih sredstev. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v mejah, ki jih določajo samoupravni splošni akti, sprejeti v Skupnosti.
4.	člen
Skupnost deluje pod imenom: Izobraževalna skupnost Ptuj. Sedež skupnosti je v Ptuju, Raičeva ul. 6.
5.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, neomejeno v okviru pravic in obvezposti, ki jih ima skupnost.
Predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik opravlja kot zastopnik skupnosti pravna dejanja ter zastopa skupnost pred sodišči in drugimi organi v zvezi s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v skupnosti, kot tudi v zvezi z odločitvami skupščine.
6.	člen
Štampiljka skupnoti je okrogle oblike z napL som: Izobraževalna skupnost Ptlrj.
7.	člen
Skupnost je z drugimi občinskimi in s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi združena v Izobraževalno skupnost Slovenije, da bi uporabniki in izvajalci v njej v skladu z zakonom oblikovali skupne osnove politike vzgoje in izobraževanja, usklajevali razvoj vzgoje in izobraževanja s potrebami družbenega razvoja ter uresničevali solidarnost na področju osnovnega izobraževanja in druge naloge skupnega pomena.
8.	člen
Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v Skupnosti je pristojno Posebno sodišče združenega dela za področje' izobraževlanih skupnosti v SR Sloveniji v okviru stvarne pristojnosti, določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi tega sodišča.
11. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN URESNIČEVANJE DELEGATSKIH RAZMERIJ V SKUPNOSTI
Skupščina skupnosti in njeni organi
1.	Sestav skupščine
9.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so uporabniki vzgojno-izobraževalnih storitev.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delavcev in učencev vzgojno-izobraževalnih in drugih organizacij, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne storitve ter delegati delovnih ljudi in občanov, združenih v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo določene vzgojnoizobraževalne smotre.
10.	člen
Zbor uporabnikov šteje 40 delegatskih mest.
1.	Iz združenega dela je 28 delegatov, kijih delegirajo konference delegatov, oblikovane po predlogu za Zbor združenega dela občinske skupščine. Po enega delegata delegirajo te konference delegacij.
Zap. Organizacija združenega dela št.	in skupnost	zap. št. delegacije oz. konference delegacij	Število delegat. mest
1 2	3	4
A. GOSPODARSTVO 1.	TGA Kidričevo TOZD Tovarna glinice 2.	TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja aluminija 3.	TGA Kidričevo DS Skupnih služb 4.	TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje 5.	TGA Kidričevo TOZD Predelava 6.	TGA Kidričevo TOZD Promet 7.	TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete	1	1
8.	AGIS Ptuj TOZD Orodjana
9.	AGIS Ptuj TOZD Vzmetarna Formin
10.	AGIS Ptuj TOZD Precizna mehanika
11.	AGIS Ptuj TOZD Kovinska obdelava
12.	AGIS Ptuj TOZD DS Skupnih služb
13.	AGIS Ptuj TOZD Avtooprema
14.	AGIS Ptuj TOZD Velika oprema
15.	AGIS Ptuj TOZD Gumama
16.	AGIS Ptuj TOZD Servis motornih vozil
17.	AGIS Ptuj TOZD Vzdrževanje
18.	AGIS Ptuj TOZD Komerciala	2	1
19.	ELKOM HIKO Olga Meglič Ptuj DS Skupnih služb
20.	ELKOM HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD ASPO Dolane
21.	ELKOM HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD HIDO Dolane 3________________1_
22.	TGO Gorenje Velenje
23.	Elektrokovina Maribor TOZD Proizvodnja, malih elektromotorjev Ptuj
24.	TAM Maribor TOZD Karosernica Maribor,
Proizvodni zavod Ptuj	_____________ 4______________1
25.	2G DCD Ljubljana TOZD za vzdrževanje voz Ptuj
26.	ŽTO Celje TOZD za vzdrževanje SV in TK naprav Celje, Nadzorništvo Ptuj
12	3	4
27.	ŽTO Maribor TOZD za promet Pragersko Postaje: Kidričevo, Ptuj, Moškanjci 28.	ŽTO Maribor TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Nadzorništvo prog Ptuj 29.	ŽAS Maribor — Poslovna enota Ptuj	5	1
30.	KK TOZD Mlekarna 31.	KK TOZD Tovarna močnih krmil 32.	KK TOZD Farma prašičev Draženci 33.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj TOZD Živinoreja Ptuj 34.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo TOZD Veterinarstvo Ptuj 35.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj TOZD DS Skupnih služb 36.	KK Ptuj TOZD Osojnik 37.	KK Ptuj TOZD Ptujsko polje Dornava 38.	KK Ptuj TOZD Dravsko polje Kidričevo 39.	KK Ptuj TOZD Vinogradništvo Haloze Podlehnik 40.	KK Ptuj DS Skupnih služb 41.	KK Ptuj TOZD Petovia 42.	KK Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice 43.	KK Ptuj TOZD Gradbeni remont 44.	KK Ptuj TOZD Trgovina 45.	KK Ptuj TOZD Tehnoservis 46.	KK Ptuj TOZD Mizarstvo in žaga	6	1
47.	Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Mesna industrija 48.	Mesokombinat Perutnina DS Skupnih služb 49.	Mesokombinat Perutnina TOZD Perutninske farme 50.	Mesokombinat Perutnina TOZD Tovarna krmil 51.	Mesokombinat Perutnina TOZD Commerce 52.	Mesokombinat Perutnina TOZD Ptujska tiskarna 53.	Mesokombinat Perutnina TOZD Servisi	7	1
54.	DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj 55.	Dravske elektrarne Maribor 56.	Slovenijales LIK Savinja Celje TOZD Lesna industrija Ptuj 57.	GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj	8	1
58.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj DS Skupnih služb 59.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Vodovod in kanalizacija 60.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Nizke gradnje in hidrogradnje 61.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Avtopark 62.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo 63.	Dimnikarsko podjetje Ptuj	9	1
64.	GIP Gradis Ljubljana TOZD Gradnje Ptuj 65.	Opekarna Ptuj	10	1
66.	GP Drava Ptuj 67.	Stanovanjski servis Ptuj 68.	Projekta inženiring Ptuj	11	1
69 IMP Ljubljana TOZD Elektrokovinar	12	1
70. Pleskar Ptuj	13	1
71.	Podjetje za PTT promet Maribor TOZD za PTT promet Ptuj 72.	Vodno gospodarsko podjetje Maribor TOZD Hidrogradnje Mehanizacija Ptuj 73.	Vodno gospodarsko podjetje Maribor TOZD vodnogospodaska enota Drava Ptuj 74.	Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrževanje Ptuj	14	1
75.	Agrotransport Ptuj 76.	Certus Maribor TOZD Potniški promet Ptuj	15	1
77.	Merinka Maribor TOZD Volneni izdelki Majšperk 78.	Konus Slovenske Konjice TOZD Lahka obutev Majšperk	16	1
79.	Labod Novo mesto TOZD Delta Ptuj 80.	Labod Novo mesto Industrijska prodajalna Ptuj	17	1
81.	MIP TOZD Maloprodaja 82.	MIP TOZD Veleprodaja		
83.	MIP DS Skupnih služb
84.	MIP TOZD Zaščita Kidričevo	18	1
85.	Emona Merkur Ptuj
86.	Konus Sl. Konjice TOZD Blagovna hiša Ptuj
87.	Mladinska knjiga Ljubljana, Krijigarntpin papirnica Ptuj
88.	Tobačna tovarna Lj., TOZD Tobak Prodajalne v Ptuju
89.	Tobačna tovarna Lj., TOZD Veleprodaja Skladišče Ptuj
90.	TIMA Maribor TOZD Sadež, Prodajalne v občini Ptuj:
Zagrebška c., Cirkulane, Formin, Gerečja vas,
Hajdoše, Mala vas, Podlehnik, Kidričevo, Ptuj Zagojiči, Turški vrh, Zamušani, Kungota,
91.	TIMA Maribor, TOZD, Klas, Prodajalne: Polenšak,
Drenovec,
92.	Kmetijski kombinat Sl. Bistrica, Prodajalna mesa Kidričevo
93.	Košaki Maribor, TOZD Maloprodaja, Prodajalne v občini Ptuj: Murkova ul. Destrnik, Majšperk-Breg, Dolane, Zg. Hajdina, Lovrenc,
94.	RO Badel Zagreb, OOUR Trgovina na malo, prodajalna št. 1 Ptuj
95.	Varteks Varaždin, Prodajalna Ptuj
96.	MIK Zagreb Prodajalna Ptuj
97.	Kraš cipele Karlovac, Prodajalna Ptuj
98.	Borovo OOUR Sava, Prodajalna Ptuj
99.	Astra cipele, Zagreb, Prodajalna Ptuj
100.	Peko Tržič, Prodajalna Ptuj
101.	Planika Kranj, Prodajalna Ptuj
102.	Alpina Žiri, Prodajalna Ptuj
103.	Agrariacoop Zagreb, Prodajalna Ptuj	19	1
104.	LIK Savinja Celje, TOZD Trgovina Les Ptuj
105.	Metalka Ljubljana, Prodajno skladišče Ptuj
106.	Elektrotehna Ljubljana, Prodajalna Ptuj
107.	Petrol Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno Maribor, Bencinski servisi; Hajdoše,
Podlehnik, I. in IL, Ptuj-Potrčeva c.
Ormoška c., Ob novi cesti
108.	Petrol Lj., Poslovna enota Maribor Skladišče Ptuj
109.	Dinas Lj., Skladišče Ptuj
110. Slovenija avto Celje, Poslovalnica Ptuj	20	1
111.	KK TOZD Haloški biser
112.	KK TOZD Ptujske toplice
113.	Petrol Lj., TOZD Motel Podlehnik
114.	ŽTP Maribor, Kolodvorska restavracija Ptuj	21	1
115.	Intes Maribr TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj
116.	Intes Maribor TOZD Pekatin Obrat Mlin IV.
117.	Semenarna Lj., Selekcija Ptuj
118.	Koteks Tobus Lj., odkupna postaja Ptuj
119.	Surovina Maribor, odkupna postaja Ptuj
120.	Hmezad Žalec, odkupna postaja Markovci ' 121. Košaki Maribor, Hladilnica Slovenja vas
122.	Vinojug Gevgelija, Bife št. 11 Ptuj	•
123.	Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis Maribor, Prodajalna Ptuj
124.	Birostroj Maribor, Servis Ptuj
125.	Brivsko frizersko podjetje Maribor Brivnica in česalnica Kidričevo
126.	Kemična čistilnica Maribor, Poslovalnica Ptuj
127.	Loterijski zavod Slovenije, Zastopstvo Ptuj	21	1
B.	KULTURA
1.	Radio Tednik Ptuj
2.	Pokrajinski muzej Ptuj
3.	Zgodovinski arhiv Ptuj
4.	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj
5.	Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj
6.	CGP TOZD Večer, podružnica Ptuj
7.	Mestni kino Ptuj	23	1
C.	SOCIALNQ, ZDRAVSTVENO IN OTROŠKO VARSTVO
1.	Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Bolnica
2.	Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Služba splošne medicine
3.	Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Zobozdravstvena služba
4.	Zdravstveni center Ptuj Ormož DS Skupne službe
5.	Združene lekarne Ptuj
6.	Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava
7.	Dom upokojencev, Ptuj — Muretinci
Il Af
1	2_____________________________________________3__________4
8.	Higiensko epidemiološki oddelek, Teritorialne enote Ptuj
10.	Železniški zdravstveni dom Maribor, železniška ambulanta Ptuj
11.	Vzgojnovarstvena organizacija Ptuj_______________24_________li
D.	DELOVNI LJUDJE — Kmetje
1.	Kmetijska zadruga Ptuj
2.	GG Maribor TOK za kooperacijo gozdarstva
3.	Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOK Kooperacija Hajdina — kmeti
4.	Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc — kmeti 25	_____1
E.	OBRTNIKI IN DELAVCI
1.	Obrtno nabavna prodajna zadruga Panorama
2.	Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo
3.	Obrtniki
4.	Delavci zaposleni pri obrtnikih
5.	Gospodinjske pomočnice in gospodinjski pomočniki 26	1
F.	DRŽAVNI ORGANI — DELOVNE SKUPNOSTI
1.	SO Ptuj, Oddelek za občo upravo in proračun
2.	SO Ptuj, Oddelek za notranje zadeve
3.	SO Ptuj, Oddelek za ljudsko obrambo
4.	SO Ptuj, Strokovna služba s‘kupščine in IS
5.	SO Ptuj, Uprava za družbene prihodke
6.	SO Ptuj, Geodetska uprava
7.	SO Ptuj, Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
8.	SO Ptuj, Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje
9.	SO Ptuj, Uprava za inšpekcije občine Ormož in Ptuj
10.	Delavci zaposleni v krajevnih skupnostih
11.	DS Skupne službe krajevnih skupnosti Ptuj
12.	Občinsko javno pravobranilstvo Ptuj 12-a. Občinsko sodišče za prekrške Ptuj
13.	SDK podružnica Ptuj
14.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
15.	Postaja milice Ptuj
16.	Občinski štab za TO SO Ptuj_______________________27____________1
17.	Kreditna banka Maribor, PE Ptuj
18.	Jugobanka Lj., Ekspozitura Ptuj
19.	Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju
20.	Temeljno javno tožilstvo Maribor, enota v Ptuju
21.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj
22.	Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj
23.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj
24.	Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Ptuj
25.	Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj
26.	Lokalna skupnost za ceste
27.	Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj
28.	Občinska zdravstvena skupnost
29.	Skupne službe SIS družbenih dejavnosti
30.	Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj
31.	Zavarovalna skupnost Triglav, predstavništvo Ptuj
32.	Občinski komite ZKS Ptuj
33.	Občinska konferenca SZDL Ptuj
34.	Zveza sindikatov Občinski svet Ptuj
35.	Občinska konferenca ZSMS Ptuj
36.	Občinski odbor RK Ptuj
37.	AMD Franc Galun Kidričevo
38.	AMD Ptuj
39.	Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
40.	Zveza lovskih družin Ptuj
41.	Ribiška družina Ptuj
42.	Društvo upokojencev Ptuj
43.	Občinski odbor ZZB Ptuj
44.	Občinska gasilska zveza Ptuj
45.	Odvetniki in pri njih zaposleni delavci
46.	Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj
47.	Aero klub Ptuj
48.	Certus Maribor, Turstična agencija Ptuj
49.	Turistično društvo Ptuj
50.	Aktivne vojaške in civilne osebe v JLA	28	1
2.	Iz Krajevnih skupnosti 12 delegatov, ki jih delegirajo te konference delegacij:
I.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Stoperce
2.	Krajevna skupnost Majšperk
3.	Krajevna skupnost Dolena 4.	Krajevna skupnost Ptujska gora	29	1
II. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Cirkovce 2.	Krajevna skupnost Lovrenc 3.	Krajevna skupnost Kidričevo	30	1
III. Konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Hajdina 2.	Krajevna skupnost Ivan Spolenjak 3.	Krajevna skupnost Turnišče	31	1
IV. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Cirkulane 2.	Krajevna skupnost Zavrč 3.	Krajevna skupnost Markovci	32	1
V. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Polenšak 2.	Krajevna skupnost Dornava 3.	Krajevna skupnost Gorišnica	33	1
VI. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Vitomarci 2.	Krajevna skupnost Trnovska vas	34	1
VII. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Juršinci 2.	Krajevna skupnost Destrnik 3.	Krajevna skupnost Rogoznica	35	1
Vlil. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Videm 2.	Krajevna skupnost Leskovec	36	1
IX. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Žetale 2.	Krajevna skupnost Podlehnik	37	1
X. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Grajena 2.	Krajevna skupnost Bratje Reš 3.	Krajevna skupnost Olga Meglič 4.	Krajevna skupnost Dušan Kveder	38	1
XI. konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Franc Osojnik 2.	Krajevna skupnost Jože Potrč 3.	Krajevna skupnost Boris Ziherl	39	1
XII. Konferenca delegacij 1.	Krajevna skupnost Spuhlja 2.	Krajevna skupnost Budina-Brstje 3.	Krajevna skupnost Tone Žnidarič	40	1
11. člen Zbor izvajalcev ima 20 delegatskih mest, delegate delegirajo:		
^ap' Organizacija združenega dela		Število deleg. mest
1.	OŠ Cirkovce	1
2.	OŠ Cirkulane, Zavrč	1
3.	OŠ Destrnik	1
4.	OŠ Dornava, Polenšak	1
5.	OŠ Gorišnica	1
6.	OŠ Hajdina	1
7.	OŠ Juršinci	1
8.	OŠ Kidričevo, Lovrenc, na Dr. p.	1
9.	OŠ Leskovec,,	1
10.	OŠ Majšperk, Ptujska gora, Stoperce	1
11.	OŠ Markovci	1
12.	OŠ Podlehnik, Gruškovje, Rodni vrh, Žetale	1
13.	OŠ Franc Osojnik Ptuj, Grajena	1
14.	OŠ Olga Meglič Ptuj«	1
15.	OŠ Ivan Spolenjak Ptuj	1
16.	OŠ Tone Žnidarič Ptuj, Trnovsf a vas, Vitomarci	1
17.	OŠ Videm pri Ptuju, Sela	1
18.	OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj	1
19.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj	1
20.	Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Delavska univerza Ptuj, Zveza društev prijateljev
mladine Ptuj	1
12.	člen'
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine oziroma za posamezno sejo zbora.
V zbor uporabnikov je lahko delegiran vsakdo, ki je v skladu z zakonom izvoljen v posebno, združeno ali splošno delegacijo za delegiranje delegatov v zbor uporabikov Skupnosti.
Kjer naloge delegacije v skladu z zakonom opravljajo vsi delavci je za zbor uporabnikov lahko delegiran vsakdo, ki po zakonu sme biti izvoljen v delegacijo.
Za zbor izvajalcev je v vzgojnoizobraževalni organizaciji'lahko delegiran vsak član s statutom določenega organa upravljanja oziroma vsak član v ta namen izvoljene delegacije delegatov delavcev in učencev, kadar se takšna delegacija oblikuje na podlagi statuta ali drugega samoupravnega splošnega akta vzgojno-izobraževalne organizacije.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena ne more biti delegiran v zbor uporabnikov oziroma v zbor izvajalcev delegat, ki je izvoljen za samoupravno delavsko kontrolo ali v organe in telesna skupščina Skupnosti, dokler mu traja mandat v teh organih. Delegacija krajevne skupnosti ne more delegirati v zbor uporabnikov delegata, ki je delavec vzgojno-izobraževalne organizacije.
2. Funkcije v skupščini
13.	člen
V	skupščini skupnosti so funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednikov in članov odborov in stalnih delovnih teles skupščine.
Na funkcijo v skupščini je lahko izvoljen, kdor je v skladu z določbami tega statuta lahko delegiran v ustrezni zbor skupščine.
Delegati so za predsednika in namestnika predsednika skupščine in zborov voljeni za dobo dveh let, na druge funkcije v skupščini pa za dobo dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina oziroma zbor lahko že prej odpokliče ali razreši.
Delegatu preneha funkcija v skupščini še preden poteče doba za katero je bil izvoljen.
—	če prej preneha mandat delegacije oziroma
organa, ki ga lahko delegira v ustrezni zbor skupščine.	,
—	če zaradi odpoklica ali iz drugih razlogov preneha biti član delegacije odziroma organa, ki pravlja funkcijo delegacije,
—	če nastopijo druge okoliščine, zaradi katerih po zakonu ali s tem statutom ne bi mogel biti več delegiran v isti zbor skupščine.
V	primeru, da je delegat s funkcijo odpoklican ali razrešen oziroma mu je funkcija prenehala pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe.
Delegat je lahko izvoljen na isto funkcijo največ dvakrat zapored. Pri tem se ne šteje opravljanje funkcije v času, ko je krajši od polovice dobe iz tretjega odstavka člena.
14.	člen
Nosilci kandidacijskih postopkov za izbor delegatov na funkcije v skupščine so delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
15.	člen
Predsednik skupščine sklicuje zasedanje skupščine in skupne seje zborov, predlaga dnevni red in skupaj s predsednikoma zborov predseduje skupnim sejam zborov.
Predsednik zbora sklicuje ločene seje zbora, predlaga dnevni red teh sej in jim predseduje.
Način sklicevanja ih potek sej podrobneje opredeljuje poslovnik. Namestnik predsednika skupščine oziroma namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten in zadržan.
16.	člen
Predsednik skupščine sklicuje zasedanje skupščine v rokih, predvidenih z njenim programom
dela, izjemoma pa tudi zunaj teh rokov, če to terja nujnost obravnavanja zadev, ki s programom dela skupščine niso bile predvidene.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati zasedanje na zahtevo enega od zborov skupščine, kot tudi na zahtevo odbora samoupravne delavske kontrole.
17.	člen
Predsednik zboftt skupščine sklicuje ločene seje zbora, kadar sta s sklicem zasedanja Skupščine predvideni ločeni seji in kadar je potrebno zaradi usklajevanja stališč med delegati v zboru glede vprašanja z delovnega področja skupščine ali zaradi odločanja o zadevah, o katerih zbor samostojno odloča.
18.	člen
Predsednik in namestnik predsednika skupščine, predsednika zborov in predsedniki odborov skupščine tvorijo predsedstvo, skupščine. Predsedstvo obravnava vprašanja v zvezi s programiranjem, pripravo in sklicem sej zborov skupščine in njenih organov ter usklajuje njihovo delo.
Sestanek predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine v skladu s poslovnikom skupščine.
Na sestanek predsedstva so lahko vabljeni tudi predsednika odborov samoupravne delavske kontrole in predsednik Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, po potrebi pa tudi predsedniki delegatskih delovnih skupin in drugi, ki s svojim sodelovanjem na seji lahko prispevajo k uspešnejšemu delu predsedstva.
3.	Odločanje v skupščini
19 člen
Skupščina Skupnosti odloča v mejah pooblastil, ki jih ima po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti, po statutu in drugem v skupščini sklenjenem samoupravnem aktu ali po zakonu.
Skupščina lahko sklepa, da v posamezni zadevi, o kateri je pooblaščena odločati, odločijo uporabniki, in izvajalci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
20.	člen
V	zadevah, o kateri je pooblaščena odločati skupščina Skupnosti, sprejemata odločitve zbora enakopravno, če s samoupravnim sporazumom, statutom ali zakonom ni predvideno, da jih sprejema zbor samostojno.
Odločitev je v skupščini sprejeta, ko je v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih.
V	vprašanjih v zvezi z delom in potekom skupne seje zborov odloča skupščina kot eno telo.
21.	člen
Če odločitev v zadevi, v kateri odločata zbora skupščine enakopravno |ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbora skupno komisijo za nalogo, da v določenem roku pripravi predlog usklajevalnih stališč.
V	skupno komisijo imenuje vsak zbor tri delegate.
Če zbora skupščine soglašata, so k sodelovanju pri delu skupne komisije lahko povabljeni tudi predsedniki družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti.
Skupna komisija se lahko v zvezi s pripravo predloga usklajevalnih stališč posvetuje z organi skupščine in s posameznimi delegati, lahko pa tudi zahteva od ustrezne strokovne službe mnenje o posameznih vprašanjih.
22.	člen
Če zbora tudi po obravnavi predloga komisije ne uskladita stališč, se zadeva umakne z dnevnega reda skupščine.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka ni sprejeta odločitev, ki bi jo skupščina morala sprejeti, da se zagotovi opravljanje vzgojno-izobraževalne
dejavnosti, je predsednik skupščine dolžan o tem obvestiti Supščino občine Ptuj.
23.	člen
Posamezni zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov v zboru.
Kadar skupščina odloča kot enc^telo, mora biti na skupni seji zborov navzočih več kot polovica delegatov v vsakem zboru.
24.	člen
Če z usklajvanjem stališč delegatov v posameznem zboru skupščine ni mogoče doseči soglasja navzočih delegatov, je v zboru sprejeta tista rešitev, za katero se izreče več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru.
Odločitev v vprašanjih v zvezi z delom in potekam seje zbora oziroma skupne seje zborov je sprejeta, če se zanjo izreče več kot polovica navzočih delegatov.
Če je ob volitvah na kandidacijski listi včč kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti, so izvoljeni tisti, za katere je glasovalo največ delegatov.
4.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegato" v skupščini
25.	člen
V	obravnavi posameznih vprašanj v skupščini oziroma njenem zboru je delegat dolžan ravnati po smernicah svoje delegacije in konference delegacij oziroma organa, ki ga je delegiral, v skladu z opredlitvami, ki jih vsebujejo samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, samoupravni sporazum o temeljnih plana in drugih samoupravni sporazumi, sklenjeni v Skupnosti, družbeni dogovori, zakoni in drugi akti skupščin družbeno-političnih skupnosti kot tudi smernice družbeno-političnih organizacij.
Če delegacija ali konferenca delegacij oziroma organ, opravlja funkcijo delegacije, zavzame stališče do posameznega vprašanja, je delegat dolžan to stališče izraziti v skupščini oziroma njenem zboru ter ga usklajevati s stališči, ki jih do tega vprašanja izrazijo drugi delegati.
V	usklajevanju stališč med delegati v skupščini oziroma njenem zboru ima delegat pravico in dolžnost opredeliti se za sporazumno rešitev, ki po njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom ter širšim družbenim .ateresom.
Preden se opredeli za določeno rešitev, ima delegat pravico zahtevati dodatna pojasnila in podrobnejšo utemeljitev predloga.
' 26. člen
Delegati v skupščini Skupnosti oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni.
Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Ob pogojih, določenih s poslovnikom ima delegat na seji zbora pravico načeti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu.
Delegat ne sme brez utemeljenega razloga odkloniti nalog, ki mu jih poveri zbor ali skupščina.
27.	člen
Delegat, ki je bil delegiran v skupščino Skupnosti, je osebno odgovoren svoji delegaciji in konferenci delegacij ter organu, ki ga je delegiral za svoje delo v skupščini oziroma zboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitev skupščine oziroma zboru.
5.	Sodelovanje drugih delegatov in predstavnikov v delu skupščine.
28.	člen
Delegati, izvoljeni na funkcije v skupščini
Skupnosti, so se dolžni udeleževati sej zborov skupščine in imajo pravico enakopravno sodelovati v obravnavi, četudi niso delegirani za sejo.
Na sejo zborov skupščine skupnosti so lahko vabljeni in imajo pod enakimi pogoji kot delegati pravico izražati stališča in predlagati rešitve predstavniki občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, občinskega sindikalnega sveta Ptuj, Občinske konference Zveze . socialistične mladine Ptuj in Občinskega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje.
Na sejo zborov skupščine Skupnosti so k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljeni delegati ali predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti, upravnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ki zaradi posebnega poznavanja problematike ali posebno zainteresiranosti lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve teh vprašanj, h katerim so bili povabljeni, in so v zvezi s temi vprašanji dolžni dati pojasnila in odgovarjati na vprašanja delegatov.
6.	Odbori skupščine
29.	člen
Odbori skupščine Skupnosti vsak na svojem delovnem področju pripravljajo osnutke oziroma predloge samoupravnih aktov oziroma odločitev, ki jih sprejema skupščina, skrbe za izvrševan-jé v Skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine, spremljajo njihovo izvajanje in s tem seznanjajo skupščino.
Pri pripravljanju osnutkov oziroma predlogov odločitev, ki jih sprejema skupščina, so se dolžni ravnati po njenih smernicah in napotkih.
Odbori skupščine so pooblaščeni sprejemati posamične akte in druge ukrepe izvršilne narave na podlagi samoupravnih splošnih aktov.
Odbori skupščine lahko zahtevajo od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila oziroma podatke, potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov in odločitev skupšči-
Odbori skupščine so dolžni seznanjati skupšči-rio s tem, kako se izvaja posamezni samoupravni sporazum, ali posamezna njena odločitev v rokah, ki jih določajo ti akti, oziroma na zahtevo skupščine.
30.	člen
Odbora skupščine Skupnosti sta:
— Odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja
— Odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja in "svobodne menjave dela
Skupščina po potrebi imenuje še druge odbore ali občasna delovna telesa s sklepom v katerem so določene njihove naloge, sestav in trajanje.
31.	člen
Področje dela Odbora za organizacijska in kadrovska vprašanja je:
—• uresničevanje sklepov in odločitev skupščine ter predlaganje ustreznih ukrepov
—	samoupravni splošni akti Skupnosti
—	ureja kadrovska vprašanja in podeluje štipendije
—	medobčinsko, regijsko- in republiško sodelovanje
' — skrb za javnost dela skupščine in drugih organov ter ustrezno obveščanje "■— daje predloge za družbena priznanja in nagrade
—	ureja povračila stoškov in druge pravice delegatov v zvezi z njihovim delom v organih Skupnosti
—	ureja odnose med Skupnostjo in delovno skupnostjo, ki opravlja za Skupnost strokovna, finančna, administrativnotehnična in druga opravila
• — druge naloge in opravila, ki niso v pristojnosti drugih organov in teles skupščine Skupnosti
Področje dela Odbora za razvoj vzgoje in izobraževanja in svobodno menjavo delaje:
—	spremljanje, preučevanje stanje na področju vzgoje in izobraževanja
—	priprava in usklajevanje planskih aktov Skupnosti
—	priprava analiz iz poročil o izvrševanju planov in programov ter predlaganje ustreznih ukrepov skupščini
—	proučevanje in predlogi standardov in normativov posameznih storitev, programov in dejavnosti
—	priprava osnov in meril za določanje cen, oziroma povračila za programe in dejavnosti
—	predlaga osnovo in merila za združevanje sredstev
—	proučuje in pripravlja načine in postopke za ugotavljanje rezultatov dela izvajalcev
—	predlaga metode in postopke za določanje višine povračil izvajalcem skladno z obsegom in kakovostjo opravljenega dela
—	pripravlja in predlaga druge ukrepe, pomembne za svobodno menjavo dela.
32.	člen
Vsak odbor ima osem članov.
Odbor mora biti sestavljen tako, da so v njem enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci.
33.	člen
Odbori organizirajo svoje delo tako, da posamezni njegovi člani posebej spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja odborov, vendar pri odločanju v vseh vprašanjih enakopravno sodelujejo vsi.
Predsednik in vsak član odbora je osebno odgovoren za svoje delo v odboru v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za dele in odločitve odbora.
Predsednik in člani odborov so skupščini Skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini.
34.	člen
Seje odbora skupščine sklicuje in vodi njegov predsednik, predsednik odbora je dolžan sklicati sejo na zahtevo vsaj štirih članov kot tudi na zahtevo skupščine Skupnosti, predsednika skupščine ali odbora za samoupravno delavsko kontrolo Skupnosti.
Razen članov so na sejo odborov lahko vabljeni tudi člani predsedstva skupščine Skupnosti ter predstavniki družbenopolitičnih' organizacij občine Ptuj ter tudi predstavniki drugih organov skupščine, družbenih organov, organizacij in skupnosti, kadar je njihovo sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj na seji lahko korist-
35.	člen
Odbori skupščine Skupnosti sprejemajo odločitve z usklajevanjem stališč med svojimi člani.
Če člani odborov ne morejo uskladiti stališč, s sprejemom odločitve pa ni mogoče odlašati, je sprejeta odločitev, za katero se izreče dvetretinska večina članov odbora.
Na zahtevo člana, ki se v primeru iz prejšnjega odstavka ne strinja s sprejeto odločitvijo, je odbor dolžan seznaniti skupščino Skupnosti tudi z njegovim stališčem.
36.	člen
Odbori skupščine Skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj s svojega delovnega področja oblikujejo stalne ali občasne strokovne komisije oziroma delovne skupine, ki jih vodijo posamični člani odbora.
Komisijam in delovnim telesom lahko odbor naloži, naj prouče in predlagajo možne rešitve vprašanj, ne more pa jih pooblastiti, da o čem odločajo.
7.	Komisija za delegatski sistem
37.	člen
Za proučevanje in usmerjanje dela delegatskega sistema ustanovi Skupnost skupaj z ostalimi sa-
moupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti skupno komisijo za delegatski sistem, v katero imenuje vsaka skupščina skupnosti, ki to komisijo ustanovi 2 delegata. Izvoljeni člani izvolijo izmed sebe predsednika.
Naloge komisije so:
—	proučuje postopek odločanja v skupščinah in organih Skupnosti
—	spremlja in analizira delovanje delegacij in konferenc delegacij ter predlaga ustrezne ukrepe
—	opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem delegatskega sistema
—	ima stike z delegacijami in konferencami delegacij
—	pripravlja poročila o delovanju delegatskega sistema.
8.	Delegiranje delegatov v Izobraževalno skupnost Slovenije •	38. člen
Zbor uporabnikov in izbor izvajalcev delegirata v skladu z 10. členom statuta Izobraževalne skupnosti Slovenije svoje delegate v konferenco delegacij občinskih izobraževalnih skupnosti.
Hkrati jim data zbora oblikovana stališča in smernice za delo v konferenci delegacij.
39.	člen.
Oblikovanje konference delegacij občinskih izobraževalnih skupnosti in način dela konferenc se uredi s posebnimi samoupravnimi sporazumi, ki jih sprejemajo zbori skupščine občinskih izobraževalnih skupnosti, ki konferenco tvorijo.
40.	člen
Za delegiranje delegatov v konferenco delegacij za seje zborov skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, ko predhodno ni mogoče klicati zborov skupščine Skupnosti, oblikuje vsak zbor svojo skupino delegatov.
Vsaka skupina delegatov šteje po 7 članov.
Člani skupine delegatov izvolijo izmed sebe vodjo skupine.
Skupina se voli za dobo največ enega leta.
41.	člen
Skupini delegatov za delegiranje delegatov v Izobraževalno skupnost Slovenije imata naslednje naloge:
—	med zasedanjem zborov skupščine Skupnosti
a)	obravnavata gradiva za seje zborov skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
b)	oblikujeta v skladu s politiko Skupnosti stališča in smernice za delo delegatov v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije
c)	delegirata delegate v konferenci delegacij
—	redno poročata o svojem delu in o delu delegatov — konferenci delegacij in zborih skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije skupščini Skupnosti.
42.	člen
Če skupina delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotovi, da ne more oblikovati stališča in smernic za delo delegata, zahteva pomoč odborov Skupnosti in predsedstva.
43.	člen
Skupini delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije za svoje delo odgovarjata zboroma skupščine Skupnosti.
44.	člen
Delo skupin delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije podrobneje ureja poslovnik o delu skupščine Skupnosti.
9.	Delegatske delovne skupine
45.	člen
Zbora skupščine Skupnosti lahko oblikujeta svoje posebne ali skupne delegatske skupine za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja zbora oziroma skupščine.
Za spremljanje in proučevanje določenih druž-beno-ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v Skupnosti lahko skupščina s poslovnikom oblikuje stalne delegatske delovne skupine.
Delegatskim delovnim skupinam iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko zbor oziroma skupščina naroči, naj predlože poročila o ugotovljenem stanju ter predlagajo stališča do posameznih vprašanj ali ukrepe, ki naj bi jih zbor oziroma skupščina sprejela, ne more pa jih pooblastiti, da o čem odločajo.
V delovne skupine iz prvega in drugega odstavka tega člena je lahko izvoljen vsakdo, ki je lahko delegiran v skupščino Skupnosti. V skupnih delovnih skupinah mora biti enako število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev.
10.	Samoupravna delavska kontrola
46.	člen
Da bi delavci in drugi delovni ljudje lahko uresničevali samoupravno delavsko kontrolo v Skupnosti tako, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti in z zakonom, so jih njihovi delegati dolžni seznanjati z delom skupščine Skupnosti in njenih organov.
Na sejah zborov skupščine je lahko navzoč vsak član Skupnosti pod pogoji, ki jih v skladu s tem statutom določa poslovnik.
Vsak član Skupnosti ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščine oziroma njenih zborov in mu je delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno strokovna, tehnična in tem podobna dela dolžna dati na njegovo zahtevo posamezen zapisnik n^vpogled.
Organi samoupravne delavske kontrole samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev imajo pravico vpogleda v listine in poslovne knjige Skupnosti s pogojem, da to store v primernem času in na tak način, ki ne ovira normalnega dela organov Skupnosti oziroma delovne skupnosti, ki opravlja določena dela za Skupnost.
47.	člen
Skupščina in njena zbora ter odbori skupščine so dolžni sproti obveščati odbor samoupravne delavske kontrole Skupnosti o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo delo in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami.
Organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev, so dolžni dati odboru samoupravne delavske kontrole Skupnosti zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom.
Delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativne strokovna, tehnična in tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni, za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, so dolžni dati odboru samoupravne delavske kontrole Skupnosti zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem posameznih opravil, katera opravljajo po posebnem pooblastilu.
O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo. odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti, lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali posameznega strokovnjaka.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje pet članov in sicer tri izmed uporabnikov in dva izmed izvajalcev.
Kandidacijski postopek za izbor, članov odbora se izvede v skladu s 14. členom tega statuta. Volitve izvedejo članice Skupnosti.
Rezultat volitev ugotovi skupščina Skupnosti.
Mandatna doba članov odbora je štiri leta.
49.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvolijo predsednika 'odbora in njegovega namestnika.
Predsednik odborov, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter
predstavlja odbor v odnosih s skupščino Skupnosti in njenimi odbori kot tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi.
Odbor dela in odloča na sejah. Odločitev je v odboru sprejeta z večino glasov vseh članov odbora.
Člani odbora so osebno in kolektivno odgovorni delavcem in drugim delovnim ljudem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitost njegovih odločitev.
Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini Skupnosti s svojim delom.
11.	Temeljne skupnosti in enote skupnosti
organov oziroma delovnih teles ter za pravice, obveznosti in odgovornosti njihovih članov načela, vsebovana v določbah tega statuta, ki se nanašajo na odbore oziroma delegatske delovne skupine skupščine Skupnosti.
55.	člen
S samoupravnim sporazumom o organiziranju v temeljne skupnosti oziroma ustanovitvi enote skupnosti se določi število delegatskih mest v njenem zboru uporabnikov tako, da delegate v ta zbor lahko delegirajo neposredno ali po konferencah delegacij vse samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov, ki ga sporazum sklenejo.
50.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti imajo delavci, drugi delovni ljudje in občani ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti pravico, da se v Skupnosti organizirajo v temeljno skupnost ali ustanovijo enoto Skupnosti.
V temeljno skupnost se lahko organizirajo člani Skupnosti, ki so interesno ožje povezani med seboj na enem od področij vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Enote skupnosti lahko ustanovijo člani Skupnosti, ki so interesno ožje povezani med seboj v zvezi z dejavnostjo ali več izobraževalnih organizacij.
51.	člen
Člani skupnosti lahko organizirajo temeljno skupnost ali ustanovijo enoto, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če obstoje interesi na določenem področju za uresničitev interesov vzgoje in izobraževanja, ki niso vključeni v program Skupnosti
—	da se sredstva za uresničitev interesov iz prejšnje točke tega člena zbirajo iz neposredne menjave dela dogovorjene na področju za katerega je temeljna skupnost ali enota ustanovljena
—	da interesi temeljnih skupnosti ali enote ne ogrožajo izvedbe programa Skupnosti dogovorjenega s posredno menjavo dela.
52.	člen
Pobudo za organiziranje v temeljne skupnosti ali za ustanovitev enote Skupnosti lahko da organ upravljanja vsake samoupravne organizacije in skupnosti, ki je članica Skupnosti. Organi več takšnih organizacij oziroma Skupnosti v ta namen ustanovijo iniciativni odbor.
Iniciativni odbor ugotovi možne udeležence samoupravnega sporazumevanja, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in ga da udeležencem v obravnavo; zanjo določi čas najmanj 30 dni. Na podlagi rezultatov obravnave osnutka določi predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejem udeležencem.
53.	člen
S samoupravnim sporazumom o organiziranju v temeljno skupnost ali ustanovitvi enote Skupnosti in z drugimi samoupravnimi akti temeljne skupnosti ali enote ni mogoče določiti ničesar, kar bi bilo v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti ali z drugimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti.
54.	člen
Skupščino epote Skupnosti oziroma temeljne Skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
'Določbe tega statuta, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov in delegatov ter na sodelovanje drugih delegatov in predstavnikov v delu skupščine Skupnosti, se primerno uporabljajo tudi za skupščine enote in temeljne skupnosti.
Če skupščine enote Skupnosti oziroma temeljne skupnosti oblikuje skupne organe uporabnikov in izvajalcev za pripravo osnutkov odločitev skupščine ter za spremljanje izvajanja v enoti oziroma temeljni skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov in določitev njene skupščine ali če oblikuje delegatska delovna telesa, veljajo za delo teh
12.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
56.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravlja samoupravne akte, ki jih ha področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina Skupnosti, skrbi za izvajanje teh samoupravnih aktov, sprejema obrambni načrt Skupnosti in neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi na podlagi zakona in plani družbenopolitičnih skupnosti.
57.	člen
Predsednika, njegovega namestnika in člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina Skupnosti v skladu z predpisi, izmed delegatov s funkcijami v skupščini
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 7 članov. Po položaju so člani odbo-ra:
—	predsednik skupščine Skupnosti
—	namestnik predsednika skupščine Skupnosti
—	predsednik zbora izvajalcev skupščine Skupnosti
—	predsednik zbora uporabnikov skupščine Skupnosti
—	delavec, ki v strokovni službi odgovarja za Skupnost
—	dva člana imenujejo družbenopolitične organizacije Skupnosti.
Predsednik in člani odbora so imenovani za čas, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina lahko Že prej razreši in na njihovo mesto imenuje druge.
Predsednik odbora sklicuje seje, predlaga dnevni red in vodi seje ter predstavlja odbor.
Predsednik in člani odbora so skupščini Skupnosti osebno odgovorni za svoje delo v odboru. V skladu s svojimi pravicami . in dolžnostmi pa tudi zadelo in odločitve odbora.
Skupnosti in izmed družbenopolitičnih delavcev kijih predlagajo družbenopolitične organizacije.
III.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI
1. Skupne določbe
58.	člen
S samoupravnimi sporazumi, statutom, poslovnikom skupščine, plani, programi, pravilniki, sklepi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, združenih v Skupnosti, oziroma pravice, obveznosti in odgovornosti organov Skupnosti ter delegatov v teh organih.
Samoupravni splošni akti Skupnosti morajo biti skladni z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti kot tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi ih družbenimi dogovori, ki jih je Skupnost sklenila ali jim pristopila.
59.	člen
Postopek sklepanja samoupravnih sporazumov Skupnosti določajo ti sporazumi v skladu z-zakonom o tem statutom.
Postopek sprejemanja drugih smupravnih splošnih aktov ureja ta statut oziroma poslovnik skupščine Skupnosti v skladu s tem statutom.
STRAN 216
Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, ukiniti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje.
60.	člen
Samoupravni splošni akti, za katere zakon zahteva soglasje Skupščine občine Ptuj ter spremembe in dopolnitve teh aktov se objavijo, ko jo to soglasje Sano.
2.	Samoupravni sporazum
61.	člen
S samoupravnimi sporazumi uprabnikov in izvajalcev v Skupnosti določajo temelje planov Skupnosti in urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosih oziroma v drugih samoupravnih odnosih v Skupnosti.
Če z zakonom ali samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti ni določeno drugače, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščina Skupnosti.
Skupščina Skupnosti je dolžna obravnavati pobude, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugih delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih, po svojih delegatih v skupščini Skupnosti in njenih organov ali po svojih delegatih v odboru za samoupravne delavske kontrole Skupnosti, kakor tudi po sindikatu, drugih družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnosti.
62.	člen
Ko skupščina Skupnosti sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo uporabnikom in izvajalcem, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
Če organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma ni pripravil tudi osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek odgovorni odbor skupščine, oziroma, če skupščina tako sklene, delegatska delovna skupina.
63.	člen
Ko poteče rok za obravnavo osnutka, samoupravnega sporazuma, ugotovi pristojni odbor skupščine rezultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi osnutka izraženih predlogov in pripomb.
Skupščina Skupnosti določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem.
Samoupravni sporazum je v Skupnosti sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev, in to dejstvo ugotovi skupščina Skupnosti.
3.	Statut skupnosti
64.	člen
Statut Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi. V primeru, da je začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bil spremenjen o oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti, ker so k temu sporazumu pristopili novi udeleženci, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembe števila delegatskih mest ali sestave konferenc delegacij in iz posebnih razlogov, skupščina Skupnosti začasno uredi vprašanje, ki jih ni mogoče odlašati, s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka prene1 ha veljati z dnem uveljavitve spremembe oziroma dopolnitve statuta.
4.	Poslovnik skupščine
65.	člen
Skupščina Skupnosti 's svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovit-
vi Skupnosti in statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi z delom oziroma delom zborov, odborov in delegatskih delovnih skupin in sicer:
—	način programiranja dela zborov skupščine in njenih odborov
—	metode dela in sodelovanje zborov skupščine in njenih dogovorov
—	poslovni red za sklicevanje in potek sej
—	postopek sprejemanja odločitev
—	način in postopek volitev članov organov Skupnosti in delegatskih delovnih skupin ter njihovega odpoklica
—	način in postopek imenovanj ter razrešitev
—	način in postopek delegiranja delegatov v skupščino republiške izobraževalne skupnosti
—	način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovi delom v skupščini, njenih zborih in njenih odborih
—	način vodenja in potrjevanja zapisnikov
—	druga vprašanja podobnega značaja.
5.	'Mani in programi Skupnosti
66.	člen
Dolgoročne, srednjeročne in letne plane Skupnosti ter programe vzgojno-izobraževalnih storitev in druge programe Skupnosti sprejema skupščina Skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov.
S planom oziroma programom Skupnosti ni mogoče naložiti uporabnikom in izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom.
Če skupščina skupnosti določi, je njen pristojni odbor dolžan dati v obravnavo že osnutek plana oziroma programa. V tem primeru je dolžan pri pripravi predloga obravnavati v obravnavi osnutek izražene predloge, mnenja in pripombe.
6.	Drugi samoupravni splošni akti Skupnosti
67.	člen
S pravilniki in sklepi in drugimi akti splošne narave skupščina Skupnosti zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih delavci in drugi delovni ljudje oziroma njihove samoupravne organizacije in skupnosti prevzele s samoupravnim sporazumom ter določa način in podrobnejše pogoje uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti.
Za obravnavo predlogov iz prejšnjega odstavka v delegacijah mora biti praviloma zagotovljen čas najmanj 14 dni. S poslovnikom skupščine se podrobneje določi, v katerih primerih je ta čas lahko izjemoma krajši in v katerih primerih je izjemoma mogoče predlagati določen splošni akt na sejah skupščine.
68.	člen
Skupščina Skupnosti daje, kadar je to potrebno, avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela in razlago v Skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov.
Skupščina Skupnosti lahko pooblasti svoje odbore, da po potrebi izda metološko oziroma tehnično navodilo za izvajanje določenega
zavezuje
subjekte, na katere se nanaša, da se pri uresničevanju svojih pravic oziroma pri izpolnjevanju svojih obveznosti po njem ravnajo.
IV.	SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
69.	člen
Skupščina Skupnosti in njeni organi sodelujejo z ustreznimi orgdni Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih občin in drugih dejavnosti v občini Ptuj, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi z organi družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, kadar je potrebno z njimi uskladiti programe dela, osnove in merila v svobodni
samoupravnega splošnega akta. Navodilo iz prejšnjega odstavka
menjavi dela ali stališča v drugih zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena.
Kadar je Skupnost poklicana, da kot udeleženka sodeluje pri družbenem dogovarjanju ali samoupravnem sporazumevanju z drugimi družbenimi dejavniki v vprašanjih, ki so skupnega pomena, sklene družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum oskupščine Skupnosti.
Ce v primerih iz prejšnjega odstavka skupščina Skupnosti ne določi drugače, sodeluje v postopku priprave predloga družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma njen odbor pristojen za pripravo in izvrševanje odločitev v zadevah, ki so predmet družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja.
71.	člen
Če Skupnost sklene samoupravni sporazum ali družbeni dogovor s katerim je predviden skupen delegatski organ udeležencev, delegira delegate v takšni organ skupščin.
Delegati se v skupnem organu ravnajo po napotkih in smernicah skupščine ter so ji dolžni poročati o delu skupnega organa in o svojem delu v njem.
V posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo v skupnih organih, lahko delegati zahtevajo mnenja od pristojnega odbora skupščine, strokovna služba, ki opravlja ustrezna dela za Skupnost, pa jim je dolžna priskrbeti potrebne podatke, ki jih zahtevajo.
Delegati v skupnih organih so skupščini Skupnosti osebno odgovorni za svoje delo v teh organih, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve teh organov.
72.	člen
Kadar skupščina Skupnosti oziroma njen odbor ugotovi, da odločitev organa druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali družbenopolitične skupnosti lahko vpliva na uresničevanje interesov uporabnikov in izvajalcev v Skupnosti, zavzame do takšne odločitve oziroma njenega osnutka ali predloga stališča in jih sporoči ustreznemu organu.
73.	člen
Zbor uporabnikov skupščine Skupnosti delegira v svet posamezne izobraževalne organizacije, ki izvaja v skupščini Skupnosti vzgojno-izobraže-valni program, toliko delegatov, kolikor določa njen statut.	j
Zbor uporabnikov delegira delegate izmed kandidatov, ki so lahko delegirani v zbor uporabnikov skupščine Skupnosti.
Ko zbor uporabnikov delegira delegate v svet izobraževalne organizacije določi tudi čas trajanja njihovemu mandatu, vendar največ do izteka mandatne dobe delegatov, ki sestavljajo zbor uporabnikov. Zbor uporabnikov lahko delegata predčasno odpokliče ali na njegovo prošnjo razreši in na njegovo mesto delegira drugega delegata.
74.	člen
Delegat zbora uporabnikov se v svetu izobraževalne organizacije ravna po napotkih in smernicah zbora uporabnikov skupščine Skupnosti, ter mu je dolžan poročati o svojem delu in o delu sveta.
V posameznih vprašanjih, ki jih obravnava svet izobraževalne organizacije lahko delegat zahteva od zbora uporabnikov stališča do teh vprašanj, od strokovne službe, ki opravlja ustrezna dela za Skupnost pa potrebne podatke.
Delegat v svetu izobraževalne organizacije ne more prevzeti materialnih ali drugih obveznosti v imenu Skupnosti.
Delegat v svetu izobraževalne organizacije je zboru uporabnikov osebno odgovoren za svoje delo v tem svetu, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi v svetu pa tudi za njegovo delo in odločitve.
V.	RAZPOLAGANJE IN RAVNANJE S SREDSTVI V SKUPNOSTI
75.	Gen
Finančna sredstva, ki jih v Skupnosti združujejo uporabniki oziroma izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ali v druge s samoupravnim sporazumom določene namene, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, ki jih določa letni plan Skupnosti.
Finančna sredstva, ki jih Skupnost pridobi s prihodki od dotacij, subvencij, daril ali volil, je mogoče porabiti samo za namene, za katere so bila ta sredstva dana.
Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana Skupnosti, ne da bi bil označen namen, in izredne prihodke je mogoče porabiti samo za namene, določene z letnim planom Skupnosti.
Kot namenska1 poraba finančnih sredstev se ne šteje njihova začasna uporaba v druge z letnim planom Skupnosti določene namene, da bi s tem premostili začasno neuravnovešenost prihodkov in odhodkov Skupnosti.
76.	člen
Izplačila finančnih sredstev v Skupnosti temeljijo na letnem planu Skupnosti.
Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, poročil ali obračunov, so dovoljena šele, ko program, poročilo oziroma obračun odobri skupščina oziroma njen pristojni organ.
Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljene šele, ko je takšen akt veljavni sklenjen.
Predujeme je dovoljeno izplačevati ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom. Ce je v letnem planu Skupnosti namen sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina Skupnosti, če ni za to pooblastila svojega pristojnega odbora. Z letnim planom Skupnosti so odbori skupščine Skupnosti lahko pooblaščeni samostojno odločati o izplačilih, planiranih za navedene namene, s tem, da izplačilo za posamezen namen ne sme preseči določenega zneska.
77.	člen
Delovna skupnost, ki za Skupnost opravlja administrativno strokovna, tehnična in tem podobna dela, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev Skupnosti po nalogu predsednika skupščine oziroma predsednika odbora skupščine.
Nalog za izplačilo mora temeljiti na samoupravnem splošnem oziroma posamičnem aktu iz 76. člena tega statuta.
Kdor izda nalog za izplačilo, je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim aktom oziroma posamičnih aktov, ki je po tem statutu lahko predlagan za to izplačilo, kot tudi za njegovo skladnost z zakonom oziroma predpisom na podlagi zakona.
78.	člen
V	primeru, da kdo od tistih, ki so se s samoupravnim sporazumom zavezali združevati sredstva v Skupnosti, ne izpolni teh svojih obveznosti pravočasno, je predsednik pristojnega odbora skupšGne oziroma vodja ali delavec delovne skupnosti v okviru pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik odbora skupščine, dolžan ukrepati za izterjavo.
V	primeru, da združevanje sredstev v Skupnosti začasno zaostaja za planirano dinamiko in zaradi tega ne bi bilo mogoče pravočasno izvršiti dospelih izplačil, lahko odgovorni odbor skupščine najame premestitveno posojilo, s tem, da o najetju posojila poroča skupščini Skupnosti.
VI.	URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
79.	člen
Skupščina Skupnosti je nosilka nalog, ki jih
ima Skupnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podlagi zakona ter po družbenem planu in planih občine Ptuj.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi organi skupščine opravljajo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po, smèrnicah in napotkih skupščine.
Skupščina Skupnosti in njeni organi pri opravljanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozašGte sodelujejo z ustreznimi organi občine in z družbeno političnimi organizacijami ter z njimi usklajujejo ukrepe na tem področju.
80.	člen
Samoupravni sporazumi, ki jih uporabniki in izvajalci sklepajo v Skupnosti in drugi samoupravni splošni akti Skupnosti morajo biti naravnani na krepitev obrambne moči, varnosti in trdnosti celotne družbe, zlasti s tem, da se krepi pripravljenost in sposobnost delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov za obrambo države, zavarovanje in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, in za družbeno samozaščito.
Finančna sredstva za izvajanje nalog Skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se zagotavljajo s planskimi akti Skupnosti.
V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo višino povračil za opravljanje vzgojnoizobraževalnih storitev oziroma cene teh stroškov, morajo biti upoštevane tudi pravice in obveznosti izvajalcev, da v svojih organizacijah združenega dela izvajajo določene obrambne priprave in priprave za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah.
81.	člen
Obrambni načrt Skupnosti določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. Sestavni del obrambnega načrta je statutarni sklep, ki v skladu s predpisi organov skupnosti, njihova pooblastila in način odločanja tako, da Skupnost v takih razmerah lahko opravlja svoje temeljne naloge.
VII.	JAVNOST DELA
82.	člen
Delo Skupnosti je javno.
Skupščina Skupnosti in njeni pristojni odbori obveščajo javnost o svojem delu, o-doseganju ciljev Skupnosti in izpolnjevanju njenih planov ter o uresničevanju družbeno ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v njej.
Seje zborov skupščine in njenih organov so javne. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine, lahko skupščina sklene, da bo obravnava določenega vprašanja zaprta.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje zborov skupščine in njenih odborov ter obveščati javnost o njihovem delu, če ne gre za vprašanja, katerih obravnava je zaprta.
Gradiva za sejo zborov skupščine, odločitve skupščine oziroma posameznega zbora ter stališča, izrečena v obravnavi, so javna.
podobna dela, ki omogočajo delavcem in drugim delovnim ljudem, da v Skupnosti po svojih delegatih usklajujejo posamične, skupne in družbene vzgojne izobraževalne potrebe in interese ter da sprejemajo odločitve v zvezi z zadovoljevanjem teh potreb oziroma uresničevanjem teh interesov, opravlja delovna skupnost skupne strokovne službe, ko jo je Skupnost ustanovila skupaj, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Ptuj.
Med delà iz prvega odstavka tega člena ne štejejo tista dela, ki jih na podlagi zakona opravljajo strokovne službe samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov oziroma izvajalcev.
Ce skupščina Skupnosti oziroma njen odbor ugotovi, da je za namen iz prvega odstavka tega člena potrebno opraviti določene razvojno, raziskovalne ali drugo strokovno delo, ki ne sodi v delovno področje strokovnih služb, organov oziroma organizacij iz prvega in drugega odstavka 'ega člena, poveri takšno delo specializirani organizaciji ali posameznem strokovnjaku.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Izobraževalne skupnosti Ptuj, sprejet na skupščini Izobraževalne skupnosti Ptuj 2/7-1975, statutarni sklep o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo v skupščino Izobraževalne skupnosti Ptuj posamezne delegacije oziroma konference delegacij sprejet na skupščini. 15/8-1978 in statutarni sklep o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite Izobraževalne skupnosti Ptuj, sprejet na skupščini Izobraževalne skupnosti Ptuj 25/4-1978.
V času od sprejetja do uveljavitve tega statuta se njegove določbe začasno urejajo v skladu z zakonom.
86.	člen
Dokler skupščina Skupnosti ne sprejme poslovnika v skladu s tem statutom, uporablja dosedanji poslovnik, v kolikor ni v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti in s tem statutom.
87.	člen
Ta statut začne veljati, ko da zanj soglasje Skupščina občine Ptuj ter po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
štev.: 022-3/82-1 Datum: 30/3-1982
255.
Na podlagi 34.'zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS, št. 35/79) sklenejo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Skupnost otroškega varstva občine Ptuj
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE PTUJ
83.	člen
Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odloGtev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakonskega predpisa ali samoupravnega splošnega akta.
Kdor predloži skupščini ah njenemu odboru gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti. Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, je dolžan varovati njihovo tajnost.
VIII.	OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL
84.	člen
Administrativno strokovna, pomožna in tem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem sporazumom delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost kot izvajalci ustanavljajo Skupnost otroškega varstva občine Ptuj, (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2. člen
S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, določajo in opredeljujejo
—	cilje združevana v skupnost in njene naloge,
—	dejavnost skupnosti,
—	programe družbenega varstva otrok,
—	ustanavljanje enot skupnosti,
—	združevanje v Skupnost otroškega varstva Slovenije,
—	soustaviteljstvo v Skupnost socialnega varstva občine Ptuj,
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami,
—	samoupravno organiziranost skupnosti,
—	skupne organe skupnosti,
—	samoupravno delavsko kontrole in nadzorstvo,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah,
—	samoupravno planiranje v skupnosti, —
—	osnova družbenoekonomskih odnosov v skupnosti,
—	strokovno službo skupnosti
11. CILJI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST IN NJENE NALOGE
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se združujejo v skupnost, da v njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varstvo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
4.	člen
Za dosego ciljev, opredeljenih v 3. členu tega sporazuma delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti zlasti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev,
—	zagotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojnovarstvenih organizacij,
—	zagotavljajo sredstva za izvajanje pravic do denarnih pomoči,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
—	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s 'skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev,
— sé sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije in o združevanju sredstev za te namene.
111.	STATUSNE DOLOČBE
5.	člen
Skupnost otroškega varstva občine Ptuj, je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, statuta, tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov.
6.	člen
Ime skupnosti je: Skupnost otroškega varstva občine Ptuj.
7.	člen
Skupnost se registrira v sodnem registru, ki ga vodi temeljno sodišče v Mariboru.
8.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Za skupnost (posluje) podpisuje predsednik skupščine oz. njegov namestnik v odsotnosti predsednika oz. njegovega namestnika lahko zastopa skupnost drugi član skupnosti, če ga za to pooblasti predsednik.
Drugi delavci podpisujejo za skupnost v mejah pooblastil, ki jih določa statut skupnosti.
IV.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
9.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok.
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
10.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
V.	PROGRAMI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
11.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v skupnosti programe družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela in po načelih solidarnosti in vzajemnosti.
12.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v skupnost se o programih družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela, dogovarjajo v skupščini skupnosti.
Delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo obseg in kvaliteto programov družbenega varstva otrok s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in drugimi planskimi akti skupnosti.
13.	člen
Programi družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti so:
—	priprava otrok na vstop v osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo,
—	vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in
—	solidarnost zagotavljanja minimalnega obsega denarnih pomoči.
VI.	ENOTE SKUPNOSTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
14.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko delavci, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter delavci, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevni skupnosti, organizirajo v enoto skupnosti.
Enota skupnosti ureja oblike družbenega varstva otrok, ki zadevajo območje za katero je ustaljena obravnava in daje mnenje o zadevah, ki jih sprejema Skupnost otroškega varstva Ptuj, sodeluje pri načrtovanju in gradnji vzgojnovarstvenih zmogljivosti in otroških igrišč na območju krajevne skupnosti in opravlja druga zadeve, ki so opredeljene s statutom skupnosti in statutom krajevne skupnoti.
Enota skupnosti se lahko ustanovi za eno ali vež krajevnih skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	da je območje, za katerega se enota skupnosti ustanavlja vezano na vzgojnovarstveno enoto,
—	da se z ustanovitvijo enote skupnosti bistveno izboljšuje družbeno varstvo otrok in tega ni možno doseči na drug način.
VIL ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
15.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
16.	člen
Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
VIII. SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
17.	člen
V	Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Ptuj.
18.	člen
V	skupščini Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj ima skupnost 6 delegatskih mest.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
19.	člen
Skupnost sodeluje s Skupščino občine Ptuj preko skupnosti socialnega varstva občine Ptuj, leta enakopravno odloča z zbori skupščine občine o zadevah s področja socialnega varstva.
Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini Ptuj, ko le-te obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina skupnosti:
20.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina).
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
21.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov.
22.	člen
V skupščini delegati:
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok,
-r sestavljajo in predlagajo članom skupnosti program dela in razvoja in
—	sklepajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v zakonih ter s samoupravnim sporazumom in statutom.
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
število delegatskih mest v zborih skupščine skupnosti ter mandatna doba predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov se podrobneje določi v statutu skupnosti.
24.	člen
Za opravljanje nalog skupščine imenuje skupščina tajnika. Pravice, dolžnosti in odgovornost tajnika skupščine ureja statut skupnosti.
2. Način in postopek sporazumevanja v skupnosti
25.	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Delegati v skupščini odločajo:
—	po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov,
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih in
—	samostojno v posameznem zboru.
26.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti, o spremembah in dopolnitvah le-teh.
27.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	volijo predsednika skupščine, njegovega namestnika in tajnika skupščine ter člane skupnih organov,
—	volijo delegate za skupščino Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj,
—	imenujejo vodjo skupne strokovne službe potem, ko da mnenje organ upravljanja delovne skupnbti skupne strokovne službe,
—	dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila skupna strokovna služba ustanovljena,
—	dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe, ter k razvidu del in nalog,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikov za dosežke na področje družbenega varstva otrok,
—	odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po statutu skupnosti in drugih splošnih predpisih.
28. člen
Enakopravno v obeh zborih delegati zlasti:
—	sprejemajo statut in druge splošne akte skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občini Ptuj,
—	oblikujejo elemente za pripravo samo-
upravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo, osnutek samoupravnih sporazumov in jih dajejo v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela ter skupnostim in določajo predloge samoupravnih sporazumov,
—	ugotavljajo in sprejemajo sklepe, kdaj so sklenjeni samoupravni sporazumi,
—	sprejemajo plane skupnosti in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	sklepajo samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju v vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
—	odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči,
— oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok,
—	odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornosti skupnosti na področju ljudske obrambe in družbeni samozačiti,
—	odločajo o drugih zadevah, skladno s statutom skupnosti in drugimi splošnimi predpisi.
29.	člen
V zboru uporabnikov delegati samostojno:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	volijo delegate za ustrezni zbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	volijo delegate v organe upravljanja vzgojno varstvene organizacije,
—	oblikujejo organe in delovna telesa zbora ter volijo in razrešujejo njihove člane,
—	odločajo o drugih zadevah skladno s statutom.
30.	člen
V zboru izvajalcev delegati samostojno:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	volijo delegate v ustrezni zbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	oblikujejo organe in delovna telesa zbora ter volijo in razrešujejo njihove člane,
—	odločajo O drugih zadevah skladno s statutom.
XI.	SKUPNI ORGANI
31.	člen
Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvrševanje njenih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti.
Člani skupnih organov so lahko delegati, ki so člani delegacije uporabnikov in izvajalcev za skupščino.
Mandat članov skupnih organov poteče z iztekom mandata skupščine, ki jih je imenovala.
Število skupnih organov, njihovo delovno področje in sestavo določa statut skupnosti.
XII.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZORSTVO
Mandat članov odbora traja 4 leta; ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma voljena za člana odbora.
35.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati pobude in predloge za ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti. Odbor ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, o čemer mora predhodno seznaniti skupščino skupnosti.
36.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnosti opravlja pristojni upravni organ skupščine občine Ptuj.
XIII.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
37.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščite ki ima 6 članov.
Podrobnejša določila o sestavi in pristojnostih odbora vsebuje statut skupnosti.
38.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
ši. člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
40. člen
Skupnost mora v svojih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
32.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih ter preko odbora samoupravne delavske kontrole.
33.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti:
—	izvajanje sprejete politike,
—	uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti,
—	izvajanje samoupravnih aktov skupnosti.
—	izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženka je skupnost,
—	delovanje organov skupnosti,
—	izvajanje odločitev skupščine in njenih organov,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje,
—	uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti.
34.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini.
Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Ptuj.
XIV.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
•	41. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki so združeni v skupnost, morajo planirati ra?voì družbenega varstva otrok, pri tem pa poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevati tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih usmeritev družbenoekonomskega razvoja obline in republike.
42.	člen
Planiranje se izvaja:
—	z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	s sprejemanjem dolgoročnega plana razvoja družbenega varstva otrok v občini.
43.	člen
Planiranje se v skupnosti prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina in poteka po postopku in na način, ki ga določa statut skupnosti.
XV.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
44.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plan? in drugih planskih dokumentov skupnosti.
XVI.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
45.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovne skupnosti strokovne službe.
Skupščina skupnosti imenuje vodjo strokovne službe in daje soglasje k določbam statuta strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba.
46.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
4

47.	člen
DelaVci delovne skupnosti strokovne službe pridobijo dohodek iz prihodka, ki ga ustvarijo na podlagi menjave dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetimi programi dela.
XVII.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko skupščina ugotovi, da ga je sprejela večina podpisnikov in ko da nanj soglasje Skupščina občine Ptuj.
Spremeni in dopolni se lahko po postopku, ki velja vestniku občin Ormož in Ptuj.
49.	člen
Z'dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Ptuj, ki je bil sprejet na skupščini Skupnosti otroškega var stva Ptuj , 24/12-1974.
Štev.: 022-2/82-2
256.
POPRAVEK
V	odloku o upravljanju, vzdrževanju in financiranju nekategoriziranih krajevnih, poljskih, gozdnih in drugih javnih poti na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 21-223/84) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka. Zato po 3. odstavku 182. člena poslovnika SO Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13-124/77) dajem tale
popravek:
V	1. odst. 10. člena se druga in tretja alinea pravilno glasita:
,, — če se izogibajo izpolniti naložene obveze krajevne skupnosti za vzdrževanje in popravilo javne poti (6. člen);
— če vozijo po javnih poteh, kjer je to prepovedano, s težjimi in neprimernimi vozili ali vozijo ob neprimernem času, ko se dela škoda na javnih poteh in tega niso prijavili pristojni krajevni skupnosti (9. člen);”
SEKRETAR
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan VlCAR 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma ankrat I mesečno. In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih «evllk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednlk Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuj« uredniški odbor - odgovorni uradnik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14. Maribor.