štev. * 1
Narod obsoja protidržavno In protisokolsko rovarstvo
80-letnica Petrove mame
na Cetinju, o katerem smo nedavno poročali.
šestdesetletnica podjetnika
Nedavno je obhajal svojo 60-letnico g. Ivan Pi-čulin, izvošček v Križah pri Tržiču. Ves tržiškl okraj, pa tudi mnogi tujci, ki prihajajo na Golnik, ga poznajo. Saj ni mogoče pozabiti tega originalnega možaka, kdor ga je enkrat spoznal, šega vi, vedno veseU Pičulin spada med original^ kakršne premoremo le ml. Jubilanta diči poleg dobre volje in drugih vrlin pred vsem trdna in globoka narodna zavednost. Neumorno je delo-val za ljudsko prosveto, vidimo ga med ustano-vitelji gasilskega društva v Križah, v katerem je daljšo dobo deloval kot načelnik, vidimo g« med pevci, sploh povsod, kjer se dela za izobrazbo ln napredek ljudstva. Kot zvest naprednjak tudi v najhujših časih ni tajil prepričanja in j« z vsemi močmi sodeloval pri utrditvi narodne ia napredne misli na deželi. Jubilantu želimo zdrav ja in sreče tudi v bodoče!
801etnico rojstva je praznovala te dni gospa Doroteja 2 e r o v n i k, re-stavraterka v znani restavraciji »Pri Petru«. Po rodu iz Lok v Tuhinjski dolini Be je gospa Doroteja poročila s Petrom Zerovnikom, doma iz Mengša, s katerim sta točno pred 50 leti prevzela na kamniškem glavnem kolodvoru restavracijo v »Grajskem dvoru«, ki od takrat slovi pod imenom »Pri Petru«. Včasi, ko je bilo v Kamniku družabno življenje mnogo bolj razvito kakor danes, so bili tedenski družabni večeri »Pri Petru« posebno priljubljeni Na njih ao se shajali vsi kamniški uradniki m meščani v prijetni družbi, gospa Doroteja pa s« je pridno sukala okrog štedilnika in skrbela, da so bili številni gosti vedno zadovoljni. Ko JI je med svetovno vojno umrl blagi soprog Peter, Je sama prevzela restavracijo in Jo vodi še danes z najmlajšo hčerko gdč. Gizelo, starejši hčerki pa sta omoženi v Mariboru. Točno 50 let Je že Petrova mama gostilni čar ka »Pri Petru«. Pridna, neumorno delavna in postrežljiva je še danes kakor nekdaj. Prav nifl se jI ne pozna njenih 80 let, saj je še duševno in telesno tako krepka in čila, da bi ji lahko zavidala marsikatera pri Šestdesetih letih. Z velikim zanimanjem prebira vsak daa časopise. Mami želimo Se mnogo zdravih in vedrih leti
Jubilej ruskega učenjaka
Prof. dr. N. M. Bubnov Je obhajal te dni 75-letnico. Profe. sor dr. Bubnov je eden najbolj gnnnlh ruskih zgodovinarjev, ki so se posvetili raziskava* nju in proučevanju evropskega srednjega veka. Njegova dela so zanesla sloves njegovega Imena v vm kulturne dežele sveta. 28 let (1981—1919) Ja bil dr. N. Bubnov profesor kV jevske univerze sv. Vladimira, od 1. 1905. do 191». Je bfl dekan zgodovinske fakultet« iste univerze. Novembra 1. 1920. je bil ia» voljen za pogodbenega ln pozneje za rednega profesorja ljub« ljanske univerze; tu Je predaval do svoje upokojitve, ker j* 2e prekoračil starostno mejo 65 let. Tudi v času svojega bivanja v Jugoslaviji je prof. Bubnov intenzivno nadaljeval svoja znanstvena raziskavanja. Prof. N. Bubnov je predsednik ljubljanske podružnice Društva ruskih učenjakov * kraljevini Jugoslaviji in podpredsednik Ruske Matic«.
Slika levo«
Tiho oboroževanje
Nemci ob vsaki priliki poudarjajo, da so »neoborožen na* rod«. Ta slika, posneta v Berlinu, kjer občudujejo vojaki 260 stotov težki top, pa kaže, da so besede lažje kakor dejanja. Nemčija ne zaostaja v oboroženju prav nič za drugimi državami po svetu
^ogled na veliki protestni zbor
V Ljubljani, dne 9* februarja 1933
Dva moderna robinsona
Berlinski zdravnik dr. Rltter ta njegova žena sta >e tako naveličala tega »veta, da sta že pred leti odpotovala na Ga-lapaške otoke, kjer živita samotno, a zadovoljno življenj® modernih Robinzonov.
Slovo Človekoljubnih menihov
Aparati slikovnega brzojava sistema Siemens-Karolus-Telefunken. Na levi Oddajnik, na desni sprejemnik. Jasno •• vidi zanmtanost celotne uredi t v«
1» Berlina ▼ Buenos Airee brezžično preneSena slika očesne mrežnice ▼ notranjosti očesa, ki > nekemu argentinskemu zdravniku pripomogla d<J
pcvvUnega zdravljenja
Bilka levo:
Bratje sv. Bernarda so se Izselili v Tibet, ker je s prometnim napredkom postalo njihovo reševalno delo v Alpah odveč.
n	9	M O	Ce več let pošiljajo s posebnimi stroji poleg be-
KMTA^^ŽI/Ised tudi slike po brzojavu. Od brzojavljanja slik D» ttVlU V ABUfll«	po žicah do brezžičnega prenosa je le kratek
J*	«•	korak. Ce se da brezžično prenašati električni
tok poljubne oblike, seveda ne more biti ovire tudi ne ca tok, ki prenaša svetlobne odtenke slik. Vzrok, da poleg zvočnega radia nimamo le tudi slikovnega radia, bo samo zamotani in dragi sprejemni aparati.a Za slikovni radio so se poskušali uvesti te nekateri preprostejši aparati. Pred leti so imele nekatere oddajne postaje •e reden program t« vrste. Toda take preproste metode se niso mogle udomačiti, ker so bile slike tudi za Mjskromnejši okus preslabe. Ne glede na današnje stanje Je slikovna telegrafija ena najvažnejših pridobitev našega časa. Za enkrat Ima največji pomen v policijski službi, ker omogoča naglo razširjenje slik in prstnih odtisov zasledovanih zločincev. Zmerom bolj pa se je poslužuje tudi moderno časopisje, ker si po tej poti lahko
najhitreje preskrbi slike važnih dogodkov po svetu, dasi Je treba pripomniti, da, žal, baš brzojavne slike E^ enkrat še niso posebno pripravne za ponatis, ampak služijo le bolj kot predloge, po katerih se skušajo doma narisali originalne slike. Prava vrednost slikovnega brzojava Je v bodočnosti, ker se mora smatrati za predhodnika televizije (gledanja dogodkov na daljavo).
Slika levo:
Cesta, koder je nekoč pljuskalo morje
V osušenem delu Zuiderskega morja so Holandcl zgradili krasno prometno cesto, po kateri danes dirjajo avtomobili.
Brezžično prenešena slika
Kakor pušlca
Sola angleške mladine
lUkor v drugih državah, se tudi v Angliji mladina seznanja z vojno obrtjo. Slika nam kaže tolarje pri pregledovanju najmodernejšega tanka.
Sodi v morju
V lukl Cette pri Marseillu so ladje pometale v morje velikansko Število sodov, ki jih je bila neka francoska tvrdka poslala v Ameriko, kjer pa so odklonili sprejem blaga, zaradi česar so se mo» rale ladje s polnimi sodi vrniti v domovino.
teže sani na jadra po ledu. Po vsej Evropi posvečajo ob velikih zamrznjenih jezerih
Umu športu veliko pažnjo.
Slika desno:
Francosko vlado je sestavil
radikalni socialist Daladier Bilka spodaj:
Na Grškem še vedno potresni sunki
V osrčju Soluna so zgradili prebivalci Sotorno naselbino za nesrečno prebivalstvo • Kalkidike, ki je moralo Baradl potresa os ta vi ti svoje domove.
Največjo rečno pregrado v Evropi
m> zgradili pravkar v Nemčiji preko reke Saale na Turin-Ikem. Ogromna množina 215 milijonov kubičnih metrov zaje-Bane vode bo dala letno 60 milijonov kllovatnih ur električnega toka.
■lika levo i
Razstava na kolesih
Noge mn nadomeščajo roke
Francoska Industrija je dala sestaviti poseben vlak, ki prikazuje izdelke francoske industrije. Vlak potuje pod naslovom. »Train Ebcposition« lz kraja v kraj ln bo posetil kot potujoča razstava 59 francoskih provincialnih mest.
Vojna na Daljnem vzhodu
Japonske granate v kitajskem zidu
Od rojstva pohabljeni Franc Filip iz Madžarske si je pridobil takšno spretnost, da lahko piše z nogo.
Sanitetni vlak odvaža ranjence
V pokrajini Somenkuo, ki Je v vojaškem pogledu najvažnejša točka kitajskega zidu, so japonske granat« povzročila zelo vidno razdejanje.
.......................r i i'ii'r'(r -inr"1fiTTTrir---- • ■ •,•	■■•■■,•■ -
Nenadna japonska ofenziva na mandžursko-kitajski meji je prinesla napadalcu težke Izgube. Japonci so sicer dosegli, kar so hoteli, ker so Imeli številčno premoč ln so bolje opremljeni za vojno, toda človeške žrtve, ki so jih pri tem utrpeli, so bila tako številne, da so morali odvažati ranjence s dolgimi zanltetnlml vlaki v zaledja.
Japonska artlljerija je takole razrušila kitajski zid pri šankajvanu
Sestre Rečega križa hite na alarm v ogroženo vojno ozemlje