AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 1 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 25, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. "estolica Nemčije v objemu plamenov stotine angleških bombnikov je neprestano 42 mi-Mit vsipalo na tone bomb na Berlin. Štiri štir-Jaške milje Berlina je v plamenih. 58 bombnikov se ni vrnilo domov 24. avg. — Berlin je okusil sinoči vso težo Wlii Prihrumelo nad mesto na stotine angleških 'Wr ter vsiPal° na prestolico Nemčije tone in tone in zažigalnih bomb v najhujšem zračnem napa- ^osišča ^ raznih naselbin * * u — sWJ!xJe doživel Berlin v tej vojni. Možgani evrop-so dobili živčni napad. Škadroni angleških bombnikov so udarili v srce Nemčije in sicer z večjo silo, kot jo je še kdaj doživelo kako mesto. Bombniki so zmetali več kot 1,800 ton bomb na Berlin. Pa. - Andy - j saržent v vojaški službi, 1 Zgubil star 27 let, je 25. življenje z enajsti- letal«, ko j n n j, ' — je njego-Padlo v morje pri Ku- IS JSla 1s, «an, 111. — pred dnevi ^sipina Keller, rojena So?^Vet Tukajza- tfate. d' hčerko, starše in tri Mk[ IN ZadnJ'e dni je tukaj Sen I Šetina- star 32 let Ntrl erikL Zapušča že" iii1"Mušr-a* Dalje -ie umrla Bila lvdova> stara 75 let % jj J Črnomlju, Bela Kra-l^o dekliško ime je bilo 150 i 6riki se J'e naha" fe , et" ZaPušča tri si-Clr ^ere. ''te'ttr' Minn" Pred dne" Xa ? Udarila v senik slo-S^^ia Antona Polj t0ll ( Balkanu. Zgorelo je Stfi* in škoda znaša odb je ukazal ti S**** na delo S* 4 h ]e brz Vladni delav-av+A "z°javnim potom Cr^i uniji, da se LPt' ft* del° 4,000 delav-• v j0^ter Aeronautical NC^ilie, Pa. Ak0 se V11 vinebodo Pokorili, je 0 Vse privilegije in ker Je '^i.ki °Štiri stražnike So člani unije. "le fiWdne je umrl v >1 *Skl- star 35 let. j%rvna 12814 Lake KS Žatenahl-Tu- ■^V^Thom J I K*0* ?aDoleniakem . ki 9!nika Williama uJ0Č0 mater as, doma \ ^ogS nahaja v New > b0 iz Svetkove-C raVod k molitvi v, 0seph in Dolenc, vly *nic> Helen S>8v >ihbo darova iti Sna £maSazaP° ' Kostanj šek fctnice PRISELJENCI BODO VEČINOMA OSTALI Chicago. — Narodna zveza j nenavadno in sumljivo obnaša-prodajalcev zemljišč napovedu-j nje, naj pokličejo policijo, je, da bo ostalo 40 odstotkov de-j Pismo ima pri nas lavcev, ki so se naselili radi dela| Miss Virginia Debevec ki je v raznih mestih po vojni isto-1, svoje čase stanovala na 1033 E. tam. Tako mislijo, da jih bo 61. St. naj se zglasi v našem ostalo v Detroitu do 48%, uradu po pismo Clevelandu 35%, v Baltimore 37% in v Kaliforniji do 49 odstotkov. -o- Italijanska operna palača razbita New York.—Rimski radio je poročal, da so angleške bombe v nedeljo razbile v Milanu slavno operno palačo La Scala. Hotel je ustaviti vlak, da bi se peljal Tulsa, Okla. — 16 letni Harry Scherrer je bil poslan za tri leta v federalno poboljševalnico, ker je položil čez železniške tračnice lesene pragove, da bi ustavil potniški vlak. Strojevodja je vlak pravočasno ustavil in preprečil nesrečo. Deček je pred sodnikom izjavil, da se je naveličal hoditi ob progi, zato je hotel vlak ustaviti, da bi se nekaj časa peljal. PADEC JE BIL O. K., AMPAK PLANKA Dunkirk, N. Y. — Herbert Christy je barval verando, ko mu je spodletelo in padel je 12 čevljev globoko. Ravno se je pobiral s tal brez vsake poškodbe, ko pade nanj deska, na kateri je stal, ko je barval, in ga do nezavesti pobije na tla. lek vlade naznanja, da so vladni tajni agent je aretirali štiri ženske, ki so vohunile v prid Nemčije. Vse so bile prijete v Detroitu. Dalje so prijeli tudi dva moška, ki sta tudi obdol-že-na vohunstva. Eden izmed prijetih je dr. Alfred Williams-Thomas, star 44 let in znan kirurg v Detroitu. Vsak izmed njih je bil postavljen pod varščino $50,000 do obravnave. Med prijetimi je tudi 34-let-na Grace Buchanan-Dineen, po-tomkinja stare francoske ple menitaške rodovine. Uvedena v nemško špijonažo je bila še le ta 1941 v Budimpešti, kjer so ji dali imena in naslove kakih 200 oseb v Zed. državah. Po tom teh oseb bi dobila vstop v razne kroge, kjer bo dobila važ- vališče teh oseb so v Clevelandu, Daytonu in Toledo, O. Njena naloga v glavnem je bila, da dobi informacije o Fordovih tovarnah, kako so zavarovane proti sabotaži in kako močne so proti zračnim napadom. Med prijetimi je tudi neki Steuart Hoffman, ki je nedavno vstopil k ameriški trgovski mornarici z namenom, da bo v kakem pristanišču pobegnil z ladje in se izmuznil v Nemčijo. Hoffman je poslal že v Nemčijo važne informacije glede naših pomorskih baz in o plovbi naših ladij. Ker so vsi vohuni prijeti ob času vojne, jim preti smrtna kazen, ako bodo spoznani krivim. GESTAPO IMA ZDAJ OBLAST London,—Vse notranje zade- lerja, ministrom notranjih za- Bilo srečno! V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete gdč. Sonia Koželj in Mr William Barron. Nevesta je hčerka znane narodno zavedne družine Mr. in Mrs. Rudolf Koželj iz 687 E. 156. St. Zlasti Mrs. Koželj se vedno rada udej-stvuje pri narodnih in društve nih prireditvah in je vedno pri pravljena pomagati pri tej ali eni akciji v korist našemu naro njegove du. Mlademu paru želimo vse i najboljše v novem stanu. Na operacijo rank Virant, 1161 Norwood Rd. gl. odbornik SDZ, se je pdal Lakeside bolnišnico v svrho operacije: želimo mu skorajšno okrevanje. Danes je važen dan Danes je 25. dan v mesecu Društveni tajniki in tajnice ape lirajo na članstvo, da danes po ravna asesmente, da ne bo sus pendacij. Važna seja nocoj Skupna društva fare sv. Vida imajo nocoj važno sejo. Pride jo naj vsi zastopniki in zastop nice. Pozdravi iz Penna Iz Pittsburgh, Pa. pošiljata pozdrave Anthony in Catherine Kotar, ki sta tam na počitnicah Naši vojaki ve v Nemčiji so prišle pod oblast Gestapo, ko je Hitler imenoval načelnika Gestape in tajne policije, Heinricha Himm- Ernie Pyle, 1 ki se nahaja z ameriško armado na Siciliji in od tam redno pošilja zanimive novice v ameriško časopisje, je te dni opisal ameriškega generala Bradleya in njegov pomožni štab. Tako vidimo, da je generalov osebni ordinanc slovenski vojak, korporal Frank čekada iz Calumeta, Michigan. Kot piše Mr. Pyle, so Franka izbrali generalu za osebnega strežaja največ radi tega, ker je bil vedno tako čist in znažen. Izbral ga je nek polkovnik v Oranu še mese ca marca in od tega časa je Frank stalno pri generalu. General ima čvrstega slovenskega fanta zelo rad in občuje ž njim kot z osebnim .prijateljem. Res naši slovenski fantje se povsod izkažejo. Zadnji teden je odšel k letalskem koru Raymond Novak, sin Mr. in Mrs. John Novak iz 6326 Carl Ave. želimo mu vso srečo in zdravja. Kdor prijateljev bi mu rad poslal kako kartico, ima u naslov: Pvt. Raymond J. No vak, 35069991 Flight 83, 610 TR. Gr. 64th Wing, Lincoln Air Base, Lincoln, Nebraska.k M M M Iz Oklahome se je oglasil George Bohar, sin poznane družine Mr. in Mrs. Nick Bohar, ki vodijo lepotilni salon na 6213 St. Clair Ave. Pozdravlja vse prijatelje in znance ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov na Za registracijo Tem potom se opominja dr žavljane v 32. varde, da bodo imeli v četrtek lepo priliko regi strirati se pri volivnem odboru,! bodisi, ker se niso'udeležili zadnjih dveh volitev, ali pa so se preselili od zadnjih volitev. V 32. vardi ibo registracija v četrtek 26. avgusta in sicer od desetih dopoldne do desetih zvečer in sicer v Nottingham šoli, Nottingham in Waterloo Rd., ter v Memorial šoli, 152. cesta. Tako poroča vardni vodja John Rožanc. Na oddih v Minnesoto dev in načelnikom vladne administracije. To vest je javljal radio iz Berlina. iHimmler bo nadomestil ministra Fricka, ki je bil imenovan governerjem nad Češko in Moravsko, kjer je lansko leto gospodaril "rabelj" Heyndrich. Za gospodinje Mr. in Mrs. Joseph Planinšek, 16213 Parkgrove Ave. odideta na Eveleth, Minn., kjer bosta obiskala starše Mrs. Planinšek. Tam bosta ostala dva tedna, želimo jima mnogo razvedrila in počitka. Slike s farm Nocoj bo kazal Anton Grdina slike v Slovenskem društvenem slov je: PvUGeorge Bohar, Btry|domu na Recher Ave. Pokazal A, 30 Bn. 6th Regt. Sec. 1, ASN bo tudi najnovejše slike iz živ-35066261, FARTC, Fort Sili,'ljenja naših farmarjev v Genevi Oklahoma. I in Madisonu. Kar bi danes polagali na srce našim gospodinjam, je to, naj pridno kupujejo zgodnji krompir, ki ga je dovolj na trgu. Kot znano, zgodnji krompir radi svoje mehke kožice ne stoji dolgo. Zato ga kupujte in porabite sproti. S tem boste ustregle svoji družini, ki vas bo pohvalila radi dobre jedi, drugič boste pa pomagali svojemu grocerju, da,mu ne bo krompir obležal in se mu pokvaril, ako bo stal predolgo. Na sto načinov je, po katerih lahko pripravite in servirate krompir. Zdaj, ko ni drugih živil toliko, pa kuhajte več krompirja, enkrat v tej, drugič v drugi obliki, da se ga vaši "bordarji" ne bodo naveličali in rekli . . . vsak dan krompir, od nedelje do nedelje. Toda Bog, da ga imamo dovolj. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER jaiizs DEBEVEO. Editor »117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naroOnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4 0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ______Posamezna številka, 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6.50 per rear. Cleveland by mall $7.50 per year 0. S. and Canada $350 for 0 month*. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 for I months. Cleveland by mall $X25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for I months ____Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 200 Wed., Aug. 25, 1943 Kdo je bil Litvinov? Značilno je, da je prišla vest iz Moskve, da se Maksim Litvinov ne bo več vrnil nazaj v Washington kot ruski ambasador pri ameriški vladi, ravno v času, ko so se vršila v Quebecu posvetovanja med ameriškimi in angleškimi vojaškimi in civilnimi voditelji glede nadaljne ofenzive proti osišču. Nekateri smatrajo, da je hotel s tem Stalin pokazati Ameriki in Angliji, da ni zadovoljen z bojno strategijo, kakor jo vodita. Z drugimi besedami, da hoče Stalin izsiliti od svojih zapadnih zaveznikov drugo fronto v zahodni Evropi. Ameriški državniki sicer trdijo, da odpoklic Litvinova ni prišel nepričakovano in da so vedeli o tem že več tednov. Drugi zopet trdijo, da se trgajo vezi med Ameriko, Anglijo in Rusijo in to zadnje, seveda, najbolj hiti zatrjevati dr. Goebbels v Berlinu. Vse to so pa ugibanja in kaj je prav za prav za vsem tem narod, ki nima stika z visoko diplomacijo, ne bomo zvedeli tako hitro in mogoče je celo, da niti izurjeni diplomati ne bodo tako hitro zvedeli, kaj kuha skrivnostni Stalin, ki ni še nikdar položil vseh svojih kart na mizo. Zato tudi mi ne bomo ugibali o tej najnovejši politični ali diplomatski potezi v Moskvi, pač pa bomo napisali par besed o tem odličnem Rusu, Maksimu Litvinovu, ki se je vedno pokazal, da je naklonjen zapadnim demokracijam in je moral nekoč za to svojo naklonjenost tudi plačati. Litvinov je bil ruski komisar za zunanje zadeve leta 1933 in je takrat dosegel, da so Zed. države priznale Rusijo oziroma sovjetsko vlado. Ruskim zunanjim ministrom je bil imenovan leta 1928, toda to važno diplomatsko pozicijo je izgubil, ker se je leta 1939 izjavil proti sodelovanju z Nemčijo. Izginil je bil s političnega pozorišča in nekaj časa ni nihče vedel, kje da je. Nenadoma se je pa prikazal v javnosti kot ambasador pri Zed. državah. Kot ruski zunanji minister ali komisar je vdno zagovarjal sodelovanje z zapadnimi demokracijami. Mnogokrat je dvignil svoj glas in je pel levite velesilam, ker dovolijo Japonski širiti svoj vpliv in moč na Daljnem vzhodu, ker dovolijo Mussoliniju inVazijo v Etijopijo in ker dovolijo vedno večjo in sumljivo ekspanzijo Nemčiji. Litvinov je pristopil k ruskim revolucionarjem že v zgodnji mladosti. Mnogo je pisal in govoril za strmoglav-ljenje carskega režima. Ko je bila v Rusiji izvršena revolucija 25. oktobra 1917, je bil Litvinov v pregnanstvu v Londonu. Takoj drugi dan je bil imenovan prvim sovjetskim ambasadorjem pri angleški vladi, toda angleška vlada ga ni hotela sprejeti, zato se je vrnil v Moskvo in stopil v diplomatsko službo pri zunanjem ministrstvu. Kmalu zatem so ga sovjeti imenovali ambasadorjem pri ameriški vladi, toda ameriški državni oddelek mu ni hotel izdati potne vize. Litvinov se je neprestano trudil, da bi dosegel od ameriške vlade priznanje sovjetske vlade. To'se mu je posrečilo šele po 15 letih, ko je prišel na povabilo predsednika Roose-velta v 'Washington ter začel pogajanja za priznanje Sovje-tije. Leta 1939 ga je Stalin nenadoma odstavil kot zunanjega ministra. Svet se je temu čudil in si ni znal razlagati te Stalinove politične poteze. Šele potem, ko je Stalin podpisal nenapadalno pogodbo s Hitlerjem, so se svetu odprle oči. Litvinov je bil odstavljen zato, ker ni hotel imeti nobenih političnih ali sploh kakih zvez s Hitlerjem. Njegovo mesto v uradu komisarja zunanjih zadev je prevzel Vjaceslav Molotov, in kmalu potem je prišel v Moskvo nemški zunanji minister von Ribbentrop. V nekaj dneh je bila sklenjena in podpisana nenapadalna pogodba med Rusijo in Nemčijo. To je bilo v avgustu 1939. Koliko je bila vredna ta pogodba pa vsi vemo. Ali so Nemci bežali pred otroci? Še ni dolgo, kar je nemški propagandni minister Goebbels trobil v svet, da napadajo Harkov ruski vojaki, med katerimi so samo dečaki pri 14 letih in priletni ljudje nad 50 leti. S tem so hoteli Nemci najbrže povedati svetu, da Rusija nima nobenega pravega vojaka več, ampak samo še otroke in starčke. No v pondeljek so jo Nemci pocedili iz Harkova na vrat in na nos, da so si rešili kožo, kateri so si jo pač še mogli. Torej tista slavna nemška vojska, junaška in hrabra, v kateri je baje vsak vojak pravi Samson, je bežala pred ruskimi otroci in starčki! Nemški Herrenvolk se je slabo izkazal. Toda naciji naj bodo le brez skrbi, ruski "otroci in starčki" jim bodo vzeli še marsikatero noč spanja, če kaj vemo. Harkov, ki je v manj kot dveh letih štirikrat menjal gospodarje, je važen tako za Ruse, kot je bil važen za Nemce. Zato so pa Nemci drago plačali, hoteč ga obdržati, pa ga kljub vsem žrtvam niso mogli. S padcem Harkova je vse desno krilo nemške armade, ki sega do Azovskega morja v nevarnosti. Najbrže se bodo morali naciji umakniti za reko Dnjeper, kar bo pomenilo, da se bodo morali umakniti tudi morju. iz URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois Klic za vašo moralno podporo Ko je začel Slovenski ameriški narodni svet delovati v smislu resolucij, sprejetih na Slovenskem narodnem kongresu lani v Clevelandu, se je obrnil do slovenskih Amerikancev s prošnjo, naj mu pomagajo v prvi vrsti z denarnimi prispevki, da bo mogel vršiti svoje prepotrebno delo. Naši ljudje so se širom po tej deželi in izven nje radi odzvali tistemu klicu; ustanavljali so naše podružnice in jih še ustanavljajo ter redno pošiljajo denarne darove, ki znašajo sedaj že kaj čedno vsoto — kakih dvajset tisoč dolarjev v okroglih številkah. Sedaj pa je čas, ko bo treba tudi njihne moralne podpore. Dr. Ivan Čok se je obrnil do naše organizacije s pismom, v katerem opozarja na važnost sedanjega mednarodnega položaja ter pravi, da terjajo tiste razmere našo skrajno pazljivost in takojšnji, skupni nastop. Po njegovem mnenju ni nova laška vlada po padcu Benita Mussolinija in njegovih pribočnikov vprašala nas in naših zaveznikov za mir ali vsaj za pre-mrije, ker zahtevamo brezpogojno predajo laške dežele, in Ba-doglio, ki je načelnik tiste vlade, nadaljuje vojno proti nam in našim zaveznikom z namenom, da bi izsilil iz nas boljše pogoje za izstop Italije iz vojne. Italija se potemtakem ne bo predala brezpogojno, nego pogojno, meni dr. Čok. Kakšni pa so tisti laški po. goji, ni znano javnosti. Na vsak način bo eden izmed njih neraz-deljivost celinske Italije. Ta ne-razdeljivost laške oblasti pa pomeni, da imajo ostati meje med Jugoslavijo in Italijo take, kakršne so bile pred vojno. Naše pravične zahteve so s tem v nevarnosti; -misli pisec omenjenega pisma. V nevarnosti je Trst, Gorica, Vipava, Postojna in ves drugi slovenski svet, ki je bil pred vojno pod Italijo. Zato je naš skupni nastop nujno potreben. Treba je opozoriti Belo hišo, državni vladni oddelek in vojni urad v Wash-ingtonu, ravno tako tudi g. Churchilla, ki se baš sedaj mudi na konferenci z našim predsednikom Rooseveltom v Quebecu, ali pa angleško veleposlaništvo v Washingtonu na naše pravične zahteve. Kako naj se to zgodi naj izdatneje? Po čokovem nasvetu naj bi organizacije in posamezniki poslali brzojavke na označena mesta ter poudarlii v njih krivico, stor. jeno po prvi svetovni vojni na podlagi nesrečnega tajnega londonskega pakta z dne 26. aprila 1915, nadalje dejstvo, da se zavezniki niso držali načel, izraženih v znamenitih 14 točkah WiL sonovih, potem to, da zahteva osvoboditev vseh 700,000 Slovencev in Hrvatov, ki so pod Italijo, z vsemi drugimi Jugoslovani vred, nadalje neutaljivo dejstvo, da ustreza ta zahteva v polni meri načelu, po katerem se je osvobodila in združila Italija sama, potem borbo primorskih Slovencev in Hrvatov proti fašizmu pred to vojno in sedaj pa naposled seveda tudi Atlantsko pismo. Nadaljnja navodila o tem boste prejeli iz SANSovega urada, ko pride čas za to. Združena slovenska društva v New Yorku se prav dobro zavedajo nujnosti in potrebe takega skupnega nastopa, pa so nam dne 19. avgusta poslala brzojavko, v kateri je povedano, da se strinjajo z Adamičevimi in Čokovimi predlogi glede naše moralne podpore in našega skupnega nastopa za pra- Primorskem ter pozivajo našo organizacijo, naj stori vse potrebno, da se tak skupen nastop tudi izvede emudoma. Biljeten Združenega odbora Kakor smo že zadnjič omenili je sklenil Združeni odbor slovenskih, srbskih in hrvaških Amerikancev, da bo izdajal svoj biljeten, publikacijo, v kateri bo pred vsem skrbel za pošteno propagando naše pravične stvari, ter ga pošiljal tudi vsem članom in članicam naših podružnic. Ker pa bo treba za sestavo članskih imenikov prejkone več tednov, a delo mora iti naprej, se bo tisti biljeten za sedaj pošiljal podružničnim tajništvom v primernem številu izvodov. Tajniki in tajnice se prosijo, naj prejete biljetene razdelijo med članstvo in če jim jih še kaj ostane, tudi med druge ljudi. - Ko bodo urejeni članski imeniki, bodo člani in članice prejemali biljeten vsak na svoj dom. Naše gibanje Od 12. do 19. avgusta so se nam prijavile sledeče nove podružnice: Štev. 85 SANS, New York, N. Y., nastala iz podr. štev. 84 SŽZ; štev. 86 SANS, Elizabeth, N. J., nastala iz dr. štev. 540 SNPJ; štev. 87 SANS Brooklyn, N. Y., nastala iz dr. štev. 557 IWO; štev. 88 SANS, Brooklyn, N. Y., nastala iz dr. štev. 57 KSKJ; štev. 89 SANS, Pueblo, Colo., nastala iz slov.' pevskega društva "Prešerna." Ta organizacija je dne 19. avgusta štela 89 podružnic. ,V istem času so nam poslale prispevke sledeče podružnice: Štev. 3 SANS, Pittsburgh, Pa., $55 (v ta znesek je prispevalo dr. štev. 50 KSKJ $50 in njegov tajnik Math Pavlakovich pa $5); štev. 33 SANS, Bridgeport, O., $37 ($5 od tega zneska je namenjenih za slovenske vojne ujetnike v Indiani); štev. 62 SANS, Crivitz, Wis., $30; štev. 80 SANS, White Valley, Pa., $60; štev. 89 SANS, Pueblo, Colo., $25. Postojanka štev. 33 JPO-SS, Braddock, Pa., nam je podarila $200 in po predsedniku KSKJ Johnu Germu sta prispevala iz Puebla Mrs. Martin Morin $10 in John Jenko pa $5. Društvo Amerikanska Slovenka štev. 10 JPZ Sloge iz Sheboygana, Wis., je nam v svojem pismu želelo kar najlepše uspehe v teh prepotreb-nih naporih ter pridejalo ček za $25 naši organizaciji v podporo. Shodi, seje, sestanki in prireditve Podružnica štev. 2 SANS, Chicago, 111., bo imela dne 28. avgusta ob osmih zvečer svojo mesečno sejo v prostorih na 1638 N. Ilalsted St. ter poleg drugega ukrepala tudi glede svoje veselice, ki jo misli pri-perditi dne 20. novembra ravno tamkaj. Po seji bo imelo članstvo lepo domačo zabavo po gorenjski navadi. Poleg druge zabave bo tudi lepo petje. Pel bo naš znani tenorist Tomaž Cukale in morebiti tudi Majda Novak. Oba pa bo spremljala Ksenija Novak na klavir, če bo vse v redu. Tisti in tiste, ki jih srbijo pete in se radi malo zasučejo, Li nikakor ne smeli zamuditi te seje in domače zabave po njej. Kajti Joe Gomilar je dal častno besedo, da bo tamkaj s svojo harmoniko. Dne 21. avgusta se je vršila tu v Chicagu peta seja našega Hvala dobrotnikom j pirali partizane. Govori se, da I so partizani sami ustrelili svo- r, , v~ ' .... ,. ,. i jega komisarja dr. Antona Zu-Zopet se želim zahvaliti tistim! „.v , . , j v . , - j , . -XVI pancica, advokata dobrim ljudem, ki so ze toliko ^ ^ vice naših bratov in sester na. izvrševalnega odbora. Padec Harkova dokazuje, da je nemška armada zelo oslabela. Zavzetje Harkova od strani ruskih armad pa s polotoka Krima v Črnem obratno pomeni, da Rusi ne bodo odnehali, dokler ne bodo pognali zadnjega Nemca z ruske zemlje. prispevali v denarju za našo rojakinjo Mrs. Josephine Vene. že v zadnjih mojih treh dopisih sem se bila zahvalila v imenu potrebne žene, ki se nikakor ne more dovolj zahvaliti za tako velikodušen dai% katerega so ji bili ljudje, naši dobri rojaki, nakazali. če dobro premislimo, bomo sami sprevideli, da človek ne more živeti samo od zraka in torej, če nima sam svojih sredstev, tedaj se mora obrniti do nekoga za pomoč* Sedaj sem ji zopet izročila vse doneske, katere sem prejela v tekočem mesecu. Neizmerno je bila vesela ta sirota. Darovali pa so sledeči: Neimenovana iz 81. ceste je darovala $7.00;- Mr. in Mrs. Louis Simončič iz Maple Heights $5.00; po $2.00: Rev. Julij Slapšak, Mrs. Rozi Tomšič iz 80. ceste, Mrs. Angela žura iz 123. ceste, Mrs. Leo Dardzinski iz Union Ave., Mrs. Frank Lin-dič iz 81. ceste, Mrs. Joseph Riž-man; po $1.00: Mrs. Theresa Rangus iz 81. ceste, Mrs. George Kosumplik iz 81. ceste, Mrs. Harry Dardzinski iz 78. ceste, Edward Papesh iz Union Ave., Albin Papesh iz Union Ave. V imenu te sirotne žene vam vsem skupaj izrekam najiskre-nejšo zahvalo in Bog naj vam stotero povrne. K temu pa naj omenim še to, da se sedaj ta žena nahaja pri nas- na stanovainju. Ponudila sem ji eno naših sob, da bo imela bolj udobno stanovanje. Namenila sem ji bila našo prednjo sobo, toda sirota je odklonila in je zadovoljna z vsako sobo, samo da bo pod streho in si je izvolila drugo sobo, ker pravi, da nam noče biti v nadlego, češ, da je zanjo vse dobro. Dragi rojaki, rečem vam, cte je res hudo, če človek na stara leta nima nikogar svojih in je odvisen le od podpore dobrih ljudi. Zato pa vas v imenu te sirote lepo prosim, da ji še kaj pomagate, ji še kaj prinesete, kar lahko izročite mani ali pa pridite k nam in ji sami izročite. Bodimo usmiljeni, da bomo tudi mi usmiljenje dosegli. Mrs. Elizabeth Papesh, 7816 Union Ave., Cleveland 5, Ohio. j -o- Italijanska zverstva v" Sloveniji POLHOVGRADEC: od 18. do 26. 7. 1942, so Italijani v mestu ustrelili 9 oseb, v vasi Belca pri Dvoru pa so zažgali 6 hiš. TOMI ŠEL J: Dne 25. 7. 1942 so Italijani ustrelili 12 ljudi, ki so jih partizani izvolili v vaški sov,jet. Listo z imeni so partizani pri umiku pustili v občinski pisarni. BIRČNA VAS: Dne 29. 7. 1942. je na progi med Rožnim dolom in Uršnimi seli eksplodirala mina. Zato so Italijani Birčno vas in Stransko ,vas za žgali, iz Radohe pa so odpeljali 35 moških. Tu ni skoraj nobenega moškega več. Na poljih nihče ne dela. GROSUPLJE: Dne 3. avgusta 1942 so Iatlijani celo uro streljali s topovi iz Grosuplja v vasi Gabrje in Nova gora. Pričeli so tudi selitev prebivalstva iz Grosuplja, Šmarja in okoliških vasi. STARA VAS PRI GROSUP-LJU: 8.8.1942 so bili od Italijanov odpeljani naslednji moški in fantje: Kocjan Jože, Po-držaj Tone, Strubelj Janez, Maketerjevi fantje, Rome Stanko, dva Tengaljčeva in učitelja. Odpeljali so tudi večino mož in fantov iz vasi Mali vrh. Veliki vrh in Razdrto, skupaj okrog 80. GOLO: Italijani so ustrelili 8 oseb iz Golega, 5 iz Zapotoka in 6 iz Visokega, češ da so pod- iz Ljubljane. Dr. Zupančič je bil doma iz Iga. PRESERJE: Italijani so določili rok od 10 dni, v katerem naj se domačini vrnejo iz gozdov; sicer bodo izvajali repre-salije. Ljudje se skrivajo v okoliških gozdovih, hranijo se z nakradenim krompirem. Več ludi se je vrnilo, med njimi Polde Kovač iz Preserja; Italijani so ga odpeljali, njegovo hišo pa zažgali. RUDNIK: Italijani so zahtevali od župnega urada družinske pole za vse tiste družine, katerih fantje so pobegnili v gozdove, na občini pa so pobrali sezname takih družin. STRAŽA-VAVTA VAS: 26. 7. 1942 so Italijani požgali mnogo hiš v vasi Straža in tudi nekaj v Vavti vasi. NOVO MESTO: Dne 1. 8. 1942 so Italijani začeli-izselje-vati ljudi iz vseh hiš, ki se nahajajo v pasu širokem poldrug kilometer na obeh straneh železniške proge. Ob železnici grade bunkerje in kopljejo globoke jame v obrambne svrhe. Mnogo mož, žena in celo otrok so odpeljali v internacijo. TEŽKA VODA PRI STOPI-CAH: Italijani so odpeljali 30 moških neznano kam. MIRNA PEČ: V Mirnopeški fari so Italijani požgali vasi Šfentjurje, Poljane in Hrastje, baje tudi Globodol. MALKOVEC NAD TRŽIŠČEM: Dne 2. avgusta 1942 so Italijani V Prijatlovi zidanici zajeli in takoj ustrelili 16 partizanov. Nato so zažgali vso vas Malkovec, t. j. 30 hiš in vsa gospodarska poslopja, 2. avgusta so Italijani ujeli partizana Povšeta iz Novega mesta. Odpeljali so ga v Mokronog. Pri njem so našli imenik ljudi, ki so v Tržišču in Mokronogu podpirali partizane. Pov-še bi moral biti ustreljen, a se je v zaporu sam obesil. Sedaj love ljudi, ki jih je Povše imel v seznamu. ŠT. RUPERT: Na gradu Dob je nastanjen oddelek Italijanskih vojakov. Ker je iz vasi Škarpa odšlo nekaj fantov s partizani, so zažgali 5 hiš. TRŽIŠČE: Dne 4. avgusta 1942 so se razvneli boji s partizani v gozdu nad Tržiščem. V teh bojih je padlo 5 Italijanov; zato so v Tržišču ustrelili 10 domačinov. Kmalu nato je priletelo nad Tržišče 7 italijanskih letal, ki so vas bombardirala. Od bomb je bilo ubitih 17 vaščanov, a zgorelo je preko 20 hiš. GORNJE OTAVE: Dne 30. julija 1942 so Italijani ujeli partizana — učitelja Mervič Metoda in Šinkovca Viktorja, ter še 18 drugih partizanov. Štiri od teh so takoj ustrelili, v petek dne 31. julija pa še 6. IIEGUNIJE: Italijani so požgali 7 hiš in 30 ljudi odpeljali. ROV TE nad Logatcem: V nedeljo dne 2. avgusta 1942 so Italijani v vasi Podpesek zažgali 9 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Lukana Pavla, občinskega odbornika in načelnika zadruge v Rovtah so že prej ubili, sedaj so še zažgali hišo in hlev ter odgnali 4 glave živine. Ta dan so ustrelili 10 mož in fantov. Morali so si prej sami izkopati grobove. BLOKE: 12. avgusta 1942. — Na Blokah in v okolici je že do sedaj požganih nad 100 hiš in ubitih okrog 60 ljudi. Že sedaj več kot vso prvo svetovno vojno. Dne 5. avg. so Italijani iz aeroplanov bombardirali vas Ravne. Dve ženski sta bili ubiti. Italijani so ustrelili 5 fantov, trije so pa bili ubiti že prej. V vaseh Metulje in To-! pol so zažgali po 2 hiši, v vasi1 je tšaaj greb 15 fantov. Med mff so gostilničar Lenarčič pesnik Čampa, dalje j Domn, Matičev Janko, ^ Korle. Za vojašnico je*1 šče z 60 grobovi slovens!® di, deloma ubitih od deloma od partizanov, šče je tudi na Velikem Kotlu. • | p BOKALCE: V noči o""L 12. avgusta so partizan1 dli gospodinjsko šolo d® cah. Odpeljali so vso živila. --o---( Mnogostranskiiz Prevejani izumitelji stoji p» in «mt Tei oddavna ustvarjati zlasti |a mete za universalno W ' sebno daleč je prišla v'6 rika. Posebna palica. istočasno kot miza za levu* uvelj^ 8; v; sik torF redstaft se sicer ni toliko likor palica, ki rabi kot stol. Za dame je P®' ročna torbica, ki se spremeniti v sedež majhen vzhod in iz moli ogrodje, ki Pr' . ge stola. Sedež sam Je ki se napihne z z^V Splano pohištvo i'"" priložnosti za ustvi verzalnih reči. Tako pohištvo, ki se da sp^ ifved, i vzel vi: set l« za "jii •edi 110 zai »di feir ležalnik, v lestvo Posebno H tak n. , j| ti « ■pol iiv je gugalnik, ki spi ^ nihanjem v gibanje P glavo človeka, ki ' fN tako da tega hladi-_ Svetlikajoči se izum, ki prihaja v P^Tij^ bno sedanje čase za* ^ % k tem ključu je majhna , % žarnica, ki takoj za češ ključ uporabiti- Rekord med S, izumi pa imajo % škarje, ki se dajo J,,; Jfc, rezilo za steklo, k1* ^ «,Vej palo za žico, odvU^f ^, pila za nohte, odpira„ vne škatlje in. pa ni vse, kajti te ^ je so obenem tudi ^ rilom in čeprav so po dolge, vsebujejo ^ kolesce za pikčallJ plinomer. . • A S % % a ni Napačno so se \ JI it Župniku v neke" deželskem mestec J četkom maše sp°J / t neki mlad par da111 P ... J)^ nik pa je dejal ta, da bo prej Ko pa je končal « pred oltarja * / "Oni, ki se zei „ stopijo pred fapa poziv nič (Na ta pred oltar žensk, ki so oc zumele žup»lk°V samo en moški • fl)«1 J %eč >4a; N > je h j N« k!> % v d; Pri fencu sin in sosedova ^ sta se držala KjJ< o neskončni sre • Onstran fenc* se ^ ca živina. fiH^.j "Poglej," r -j, "kako si krava r^ ta gobce. p0W Oh, takega -zalju • jaz ka besedah je ^jl \ dekleta in svojega srca, ,0 « r. "Kar pojdl' feP0P mu naglo svetuj ,, "saj je krava Si K 't; Ii< rV . Se "Poslušaj draga," uči "Nič ninu m ma« J/ v-Kbi V: Je Mi> u, ih,' am Protl/> ' fant tako ^p Fara 3 hiše, popolnoma pa so' da povej mu> ^Pp zažgali vasi Zakraj, Cotno in 1 ko zunaj Pr®c . po-j dar gre C; Kotel j. Dne 8. avg. je bil JL č II . it M Qrogov Groga Obraz s slovenskih hribov. P» Južni so šli vsi za hlev, [jjl počivala veja sena, ka-Je priletela pred dvema lma> Od vrha so strosili Po bližnji trati, da se do-3(iJ *uši. Kar je bilQ pa že ,nif:M za zimo, so zmetali z 2askedenj. Gospodarje '^lje mesto vil v rokah ■prav vedel, kako naj bi se «1 , vile morate vzeti," mu .^Marijanca. ' VeJa," je mrmral oče, ?a ni. kar je Marijanca J tlidi ni odložil gra-C^uje po glavi, da fchp 1 Pri nobeni stvari efi jeVe7fatL stari Groga je javS ti; J5'kako je ž njim rav-m ®au je grabi je in mu pri» ta|'e v roke. Pa oče je i po, n°> kot bi imel oci le 'it^h, e' zato Je vrgel Kebek tudi črez ste- « m drugi so morali p°Pravljati. Kadar 1 kaj narobe, je Z*rah> , 1 pondeljek so ime-JJ^u kosce. Od Gro-°bili dva pomočnika, -zest a pVi hiši: ene" pa tako r°St teŽUa' drugi Je 2a del0 P°trt' da skoraj ni ' T°da boljših ni bi-. So ' Je še dobro rezal aJsih koscev, gospo- šal ibo' oiifl m n. »e Pf jo J* 7.0 ^t) . it! ti i} jvft jft IJ Gti d it na-veja. držal vrste in je % l J pustil za sabo ne-H,rcek- Bil je bolj v v Pomoč, zato mu ftWari 1 Grintovčan, naj v Posteljo za nekaj Se mu vidi, da ni J da 'iete Groga je tudi ču" Veja !)a p°ti in je odšel. ^ ' Je rekel, "le pakete vejo naloži- fc Pa sploh niso >ak er seil0 so vozili kak ~ razumeti, kdor Je Predruga jhČGr°ga ob pamet. aVno ni bil- toli-omočen, da je ni take dra-l)0 v-w vozm na iflkaVožnji poti domov. tf;;,Oe Groga misli1' h '" Po vasi so pa, go- / Su ijb "^»mel. S ; Postal; a Posla, Tudi zelo če je imel Mi i'usia' je gotovo pa »a oba poAbil iafk': Vei!Se Je Pogostoma ri, ' Veja. Sploh je moči ik&to«. 1 bilo, kot bi bil s !-Pa stai'i oče, kot dr°riia- N H> **}> nakupil, če-je bU02lzmo pro- ali sin, sestra ali žena. Vsak kot je videti drugačen, v hiši in zupaj hiše, povsod se nekaj pogreša in vsaka stvarica vzbuja nov spomin, žalosten spomin. Ni palače ne koče, ki bi ne vedla tega povedati, ko bi znala govoriti. Toda stvarnik je modro vredil človeško občutljivost; zraven žalosti je položil v človeka pozabljivost; zraven žalosti, da mu ne brani izpolnjevati drugih dolžnosti, do Boga, do ostalih živih in do samega sebe. Modro je sestavil svet, da za to, kar mine, kaj drugega nastane, da ni stvari ne človeka, sploh ničesa na svetu, kar bi se večno pogrešalo. Kolikokrat se sliši, če ta ali ta človek umrje, ne bo se moglo prebiti, vse bo šlo pod nemar. Kadar pa tisti človek res umrje, se čuti nekaj časa za njim praznota, potem pa gre vsaka reč svojo pot kot bi bilo od nekdaj tako. Na Kremenicah so obhajali spomin na umrle gospodarje ali gospodinje, če tudi niso več gospodarili svoje zadnje leta, s sedminami. Povabijo se v goste vsi, ki bi se na svatbo vabili in ti gredo najprej k maši, moliti za dušo pokojnega, potem pa k pojedini. Gostovanje je prav tako, kakor ob ženitova-nju, le nekoliko manj glasno, ker ni godbe. Tudi za Grogom so imeli sedmino v jeseni, ker bi bil postal gospodar prej ali pozneje, ko bi ga ne bil Bog vzel k sebi. Takrat je bil oče že zdrav in se je že toliko utolažil, da se mu ni več poznalo ne v govoru ne pri delu. Menili so se pri prvih skledah le resne reči: Groga je bil v svojem vedenju ves prejšnji gospodar Grogove hiše, prijazen pohleven, raje počasen kot prenagel, mož, kateremu se je videlo na obrazu, da opravlja skrbno svoje dolžnosti, pa da tudi na Boga ne pozabi. Seveda so tudi do pičice razkladali na drobno, kako se je zgodilo, da je vlovila veja ranjkega Grogo, kje ga je ranila in kako so ga domov prenašali; tudi Groga se je možko razgovarjal o vsem tem kakor o nezgodi, ki se ne da več predrugačiti. Pač so se pa Marjani večkrat še zmočile oči s solzami. Sleherni gost si je tudi mislil, da je bila znabiti nesreča božja kazen za neubogljivost, toda nikdo ni hotel vreči kamna za mrtvim v grob. — Govorica se je zasukala na gospodarske in druge stvari, nazadnje, ko je pomočil jezike še kozarec vina, so bili kaj gostobesedni in celo veseli, tudi gospodar sredi sorodnikov in prijateljev. Tako se človek spremeni in prav je, da je tako. K ZADNJEMU UMEŠČE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA C Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) Vse te prednosti so povzročile, da je dobila "Hrvatska župani-ja" velik političen pomen in da se je pod njenim vodstvom osnovala neka slovenska zvezna država, ki se pojavlja že pod Samom in se je vsaj deloma ohranila še pod slovenskimi karantanskimi vojvodi: Borutom, Hotimirom, Valkunom in Inkom. Poleg plemenske zveze z župani na čelu Jugoslovani prvotno niso imeli drugih državnih oblik. "Drugih vladarjev nimajo razun nekih starcev, županov," pi-avi grški zgodopi-sec. Značilno je, < da imamo Slovenci za označevanje vladarjev in oblastnikov le dve domači besedi: župan in vladi-ka, a poslednja nam pomenja le cerkvene dostojanstvenike in je med ljudstvom skoraj neznana. Vse druge označbe, kakor kralj, cesar, knez so tujke po izvoru. "Kralj" je nastal iz lastnega imena Karol, ker je Karol Veliki, ki je tudi Jugoslovanom bil dobro znan, veljal za vzor mogočnega vladarja; "cesar" je vzet iz latinščine (caesar), a tudi beseda "knez," ki je gotskega izvora se šele v 9. stoletju pridevlje slovanskim oblastnikom in je menda Kocel prvi, ki se imenuje "knez panonski." Srbski vladarji so pa še v 12. stoletju nosili le naslov "veliki župan." Plemenske župe prvotno niso bile med seboj v zvezi, ampak so same zase tvorile male državice. Vendar so razni zgodovinski dogodki pospeševali tesneje združenje poedinih plemen. Treba je bilo večkrat skupnega odpora proti Obrom, Bavarcem in Furlanom; vojni uspehi so dvignili zavest in ugled posameznih plemen in poglavarjev, da so drugi rodovi radi priznavali njihovo premoč in vrhovno oblast. Silno je vplival tudi spomin na slavno Samovo zvezno državo, ki je bila močan branik proti obr-skemu in frankovskemu nasil-stvu. Morda so se izprva razna plemena le ob času vojske združila pod vodstvom skupne SPREJMEMO TAKOJ DRAW PRESS OPERATORJE Predznanje ni potrebno MI VAS BOMO TRENIRALI Začetna plača 70c na uro Lepa plača od kosa in povrhu overtime. Delo podnevi. 100% vojno delo. Zglasite se 8 do 5 od pondeljka do petka, v soboto od 9 do 3 The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. ma osnovala neka zvezna drža- va, pod skupnim vladarjem, ki so ga župani izvolili. Beseda vojvoda (dux) še spominja na to, da je bila njegova prvotna naloga biti voditelj v boju. V začetku osmega stoletja je bila slovenska zvezna država že gotovo osnovana. Zgodovinski viri nam imenujejo okoli 1. 738. Boruta kot vojvoda Karantan-cev. Vladarska oblast je sicer takrat že bila v njegovi rodbini dedna, vendar čitamo, da je še vedno bilo odvisno od ljudstva, oziroma od njegovih županov, katerega so priznali za vojvoda. Tako poroča neznani bavarski zgodopisec: "Po smrti Borutovi so Bavarci Gora-zda, ki je že kristjan postal, na prošnjo Slovencev poslali nazaj in oni so ga napravili za vojvoda." Že takrat je morala volitev novega kneza, oziroma njegovo umeščen je biti združeno z gotovo slovesnostjo in določenim obredom, ki je menda odgovarjal umeščenju župana pri posameznih plemenih. O Hotimiru namreč poroča isti zgodopisec: "S privoljenjem kralja Pipina so dali na proš- njo imenovanega ljudstva Ho-timira-nazaj, ko je bil že krist-j jan postal. Oni so ga sprejeli1 obred pri umeščenju koroškega vojvoda. Dalje prihodnjič DELO DOBIJO DELO DOBIJO | DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO Predznanje ni potrebno. Plača od ure in overtime. Availability statement required. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. & Crane 1 block južno od Union Ave. (205) PRESS OPERATOR Izkušen ali začetnik. Mi učimo. Lepa plača na uro. Delo 50 ur na teden. DICKEY-GRABLER CO 10302 Madison Ave. (306) MALI OGLASI Par išče stanovanje Mlad zakonski par z 2 leti starim otrokom, želi dobiti 4 ali 5 sob med E. 55. St. in 79. St. Kdor ima kaj primernega naj pokliče POtomac 0160. (202) Stanovanje v najem Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odrasle osebe. Stanovanje je v Collinwoodu na Grovewood Ave. Za podrobnosti pokličite ENdicott 9542. (201) Stanovanje išče Mirna družina treh odraslih oseb želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob in darima "tudi furnez. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče MU-1719. , (201) Hiše naprodaj in mu izročili vojvodstvo." Mi-, V Euclidu je hiša 6 sob, mo-sliti si moramo, da se ta "izro-lderna v vseh ozirih, lot 50x150, čitev" ni vršila na tihem in na skrivnem, temveč se je vršila javno, vpričo ljudstva. Gotovo pa je, da se v teh poročilih jasno izraža demokratična misel, da ljudstvo prosto voli svojega poglavarja in mu samo izroča vladarsko oblast. In ta misel se je ohranila tudi pozneje skozi sedem stoletij v obredu voj-vodskega umeščen j a, dasiravno prodaj> davi 1 V^rPCa najel, de-3 in Itako, kakor C \ fcVl gospodar se P? iv U Zan^ i" -o \nj i n?a V Zerjalo- % t obišče. Ko so kako se in od-Je potolažil ga vladarja, a naravno je, da1 je takrat vsak vpliv podložne-je njegova oblast tudi ob miru | ga ljudstva na zasedanje vla-ostaia ugledna in vplivna, zla-, darske stolice že davno minil sti če se je izkazal za hrabrega Opisane družabne in ustanovne boritelja in razumnega povelj-j razmere je treba imeti pred oč-nika. Na ta način se je polago- mi, ako hočemo prav tolmačiti' 2 garaži, cena $7,000. V bližini 185. ceste je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, vse v dobrem stanju, 2 garaži, cena $6,000. Za podrobnosti se zglasite pri Edward Kovač 960 E. 185. St. KE-5030, IV-7330. (201) BUY ^HUTCO.STATD' tsSŠŠB BONDS AND STAMPS '111' posteljo, na moč tre- tr\ 1Jreri l Ka ;« turi Okr •t 41 d.a bo okreval, se -n folnik bi /anjkim, tudi ni mogel, do- )e blodil se v sa- č;jebii boiji VN. ft.nomer: ve- ■sč k% jena telesu in na bl1 napovedal iko hi-mi- k«teri %....... zamašiti Je umrl oče Minolo je leto in zopet so imeli kosce pri Grogovih. Vsi kosci Janskega leta so zopet kosili po Grogovi drasti, le najmlajšega ni bilo več. Počival je že leto dni tam, kje ga nikdo ne budi. Zanjga je prišel Gregor pod vasjo, da bi bilo dovolj števila in da bi*se košnja ne vlekla predolgo, kar bi bilo narobe, posebno če bi vreme nagajalo. "Boštjan," je rekel' Grintov-ški hlapec, "danes bomo pa že dopoldne dobili pogače. Paste-rico sem srečal na vse zgodaj, ko je šla po našo gospodinjo, naj jo gre peči. -Kvas je neki Marjanca že sinoči ognjetla v testo. Boštjan, ti le ne veš, kako slastno pogačo napravi naša gospodinja." Vsaj dva groša bi bilo vredno za to plačati, da se sme občudovati poližnjen Boštjanov obraz, pa kosci se niso zanjga menili, pogledali so vsi hkrati Grogo. Grintovčan se je namuznil, je zamežal z enim očesom in od strani poprašal: Zaskrbljenih obrazov, vendar z zaupanjem so se otroci iz mesta Scoglitti na Siciliji, pnUiicAi novemu zavojevalcu in ga vprašali za hrano. Ameriški vojak, ki je tipičen za nov režim, jim je prinesel hrane na mesto da bi jim jo odvzel. Ameriški narednik sorazmerno razdeljuje jedila med lačne otroke. ŽENSKE OPERATORICE NA STROJIH in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap * Screw Co. 1 , 2921 E. 79. St. (203)' ŽENSKE za splošna dela v Cafeteriji Dnevno delo od 8 do 4 Dobra plača THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. (201)1 TOVARNIŠKO DELO 100% vojna tovarna Predznanje ni potrebno. Plača od ure Overtime THE ENAMEL PRODUCTS CO. vogal Taft Ave. & Eddy Rd. (201) OSKRBNIKI Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku Hotel Westlake (203) MOŠKI IN ŽENSKE HOTEL STATLER v ima odprto za splošna kuhinjska dela za čiščenje. Plač* hrana, uniforme. Znanje angleščine ni potrebno. Državljanstvo se ne zahteva. Predznanje ni potrebno, naučili vas bomo mi. Jako dobri delovni pogoji, počitnice s plačo. Zglasite se v sobi 335 med 9 in 5. Vhod na 12. cesti za služabništvo. (200). Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška < dela 1; > 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i4c na uro Ženske 62V£c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (203) MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in UČENCI Plača od ure. Cleveland Cap ž Screw Co. 2921 E. 79. St. (203) DEKLETA za Hotel Westlake DELAVCI za SPREJEMANJE .ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (205) SPREJME SE 10 MOŽ TAKOJ! Splošno tovarniško delo 70c na uro. Delo podnevi. Morajo biti državljani. THE BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49. St. Employment Office odprt od 8 do 5 od pondeljka do petka, v soboto od 9 do 3. (203) ASEMBLANJE PUNCH PRESS OPERATORICE (203) j MACHINE OPERATORICE . INŠPEKTORICE (Plača od ure) 100% vojno delo. Začetna plača 70c na uro in privlačna plača od kosa in overtime Delo podnevi Potrebno je izkazilo o državljanstvu Zglasite se od 8 do 5 od pondeljka do petka, od 9 do 3 v soboto. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. (203) za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah 4 - Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (205) Palomita Zgodovinski roman l ti sszssssz Ob ograji pred glavnim grajskim vhodom se je prerekala Palomita ves ta čas silovito, četudi docela brezuspešno s sicer vljudnimi, zato pa nič manj ne odločnimi in vestnimi čuvaji, ki jej nikakor niso hoteli odpreti vrat brez zahtevanega pisanega dovoljenja. Njena razburjenost in njena jeza sta že začeli polagoma prikipevati do vrha, tako da jih je že začela zmerjati kar odkrito, ne da bi se zato zmenili zanjo trdosrčni, a točni stražniki kaj več ko pa poprej, ko jih je še prosila zlepa. Kratko in ostro prerekanje stražarjev ter glasno, skoraj cvi-leče vpitje in zmerjanje razjarjenega dekleta je končno obrnilo nase tudi pozornost mladega huzarskega častnika, ki se je bil pojavil vprav tedaj na svojem visokem in iskrem polnokrvnem arabskem žrebcu v senci visokega topola ob potočku, kjer je zavijala ozka, z drobnim belim peskom debelo posuta steza proti nekoliko bolj vstran ležečim grajskim konjakom. Počasi se je priblližal še vedno trdno zaprtim glavnim vratom in vprašal nekoliko zavzet prvega stražnika po vzrokih pravdanja z mladim dekletom, ki je čakalo zunaj vrat in sililo kar venomer skoznja. "Poglejte, senor," je odvrnilo ditro dekle samo namesto vprašanega stražnika, "nikakor me ne marajo spustiti notri, četudi sem jih sprva lepo prosila. Jaz pa moram videti na vsak način in brezpogojno cesarja ali pa cesarico in govoriti z njima takoj, ker sicer bi bilo lahko že prepozno. Mladi gospod, za božjo voljo Vas prosim, ali bi mi ne mogli Vi pomagati do tega?" S prožnim skokom je razjahal mladi častnik svojega konja in ga izročil svojemu čokatemu in zastavnemu vojaškemu slugi, ki se je bil približal med pogovorom pozorno mali gruči, vodeč za uzdo lepo zalitega in čistega V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJULJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Lovrenc Habjan ki Je umrl 25. avgusta. 1941. Pod zeleno tratico , dve leti spavaš že, nismo Te še pozabili, vedno brišemo solze. Spavaj mirno, spavaj sladko v ftrobu tihem pod zemljo, duša pa na.1 srečo uživa v raju večnem blaženo. Žalujoči ostali: ANTON in ANA, starši. PVT. ANTHONY in PVT. JOSEPH, brata. ANN, poročena ARKO, sestra. Cleveland, O., 25. avgusta, 1943. konja belca, osedlanega s prekrasnim ženskim sedlom, izpod katerega se je svetlikal na te-mnomodrem baržunastem pod-ložku v srebrnih našivih mehiški cesarski orel. Pritisnivši narahla na železno kljuko malih vrat od znotraj, jih je potisnil brhki, mladi častnik z vso lahkoto na dvoje in se tako približal mlademu, zalemu in po vsem životu nervozno trepetajočemu dekletu. Mladenič ni bil nihče drugi kot Rudofl plemeniti Kolonič, naš prejšnji miramarski znanec, v prekrasni, brezmadežni, krvavo-rdeči uniformi huzarskega majorja v službi posebnega "Cesa-ričinega polka," ves prekrižan s svetlečimi se vezmi čez široko prsa, na polno zalitih plečih ka kor tudi ob ravnih in napetih be drid, v nizkih, lahkih črnih škor njih, s trdo, sijajno, ne pretežko čelado na glavi in ozkim, kratkim mečem v srebrno odsevajoči nožnici ob boku. "Juana, mojega ubogega brat. ca, so obsodili včeraj po "črnem odloku" in siromak ima umreti danes ob dveh popoldne, če ga med tem ne reši povsem krivične obsodbe usmiljena beseda Njiho vih Veličanstev." Rudolf jo je pogledal presenečen. "Po 'črnem odloku' pravite, senorita —?" se nakrat začudi. "To je vendar nemogoče!" "Da, da, po 'črnem odloku,' ta ko je in nič drugače. Zato sem prišla sem, da iaprosim vladarske milosti za njega, ki trpi po krivem samo zaradi zasledovanja. Lepo Vas prosim, senor, spustite me notri, da izpregovo-rim z njimi, dokler je še čas!" Po zložnih stopnjicah od gra da sem sta se tedaj pojavila sta rikavi grof Bombelle in zraven njega vesela, mlada in lahkono-ga cesarica, ki sta se približevala v živahnem razgovoru glavnim vratom. Rudlof ju je takoj opazil. Globoko ginjen po nestrpnih in obupnih besedah duševno silno trpečega dekleta, kakor tudi očaran po njenih nenavadni telesni krasoti in nadvse pri-proste naravni prikupi j ivosti se tedaj dotakne Rudolf narahlo njene roke in pravi dokaj vznemirjen: "Tu prihaja cesarica! Počakajte malo, senorita, pa čemo videti takoj, kaj moremo v tem slučaju za Vas opraviti!" Prvič so jej sedaj narahlo zažarele njene velike, temne oči, ki jih je vprla v znak globoke, prav iz srca prihajajoče hvaležnosti v mladeniča, ki se je ob njih očarujočem svitu nehote zdrznil, a že naslednji hip odhitel urnih, skoraj poskaku-jočih korakov proti mladi cesarici in njenemu uslužno dvorljivemu spremljevalcu. V čim najkrajših in najkras-nejših besedah je pojasnil Rudolf dobrovoljni in pazno poslušajoči cesarici Palomitin, odnosno njenega brata obupni položaj, proti koncu pa še pristavil z razločnim in dobro slišnim poudarkom: "Vaše cesarsko Veličanstvo najbrž že itak samo dobro ve, da je bil razveljavljen označeni odlok že pred več kot tremi tedni!" (Karlota je prikimala živahno, nato pa dejala z glasom, ki je nedvomno razodeval njeno v resnici iskreno zanimanje za Juanov pereči položaj: "Naj bo že temu kakorkoli, fant je vsekakor opravičen, da se ga vsaj pošteno sodi po zakonih, ki jih določata zato na- ša ustava in pa naš današnji zakonski upravnik. — Major Kolonič, prosim Vas, odjezdite brzo v mesto in ustavite izvršitev obsodbe, nato pa se vrnite in mi poročajte takoj podrobneje o vseh dogodkih!" Poklicala je takoj bliže Palo-mito, kateri je zagotavljala v sočuvstvujočih in bodrilnih besedah, naj opusti svojo dosedanjo bojazen, ker končno se bo le izteklo vse tako, kakor je prav in se bo njen brat, če je res nedolžen, vrnil zdrav in nepoškodovan zopet na njihov dom. Palomita, na tak način nenadoma in povsem nepričakovano oproščena, četudi morda le začasno, grozne in težilne more, ki ji je stiskala dotlej ranjeno srce, je zdrknila vsa solzna pred cesarico na kolena in ulovivši njeno fino, mehko roko, jo obsipala obilno z V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN NEZABNE MATERE Terezija Mramor ki je Bogu vdana za vedno preminila dne 25. avgusta, 1940. Draga, ljubljena in nezabna mati. Čimdaljše je razdobje, odkar ste nas zapustili in se za večno preselili k ljubečemu soprogu in našemu pokojnemu očetu, tembolj nam silijo solze na očesa v blagem spominu na Vaše plemenito srce. Ob tližtti obletnici Vam žalostni kličemo: Mir Vam bodi do svidenia nad zvezdami! * Žalujoči: JUSTINA KAUŠEK, hči. WILLIAM in EDWARD MRAMOR. sinova. Cleveland, O., 25. avgusta, 1943. iskrenimi poljubi in vročimi solzami nenadne sreče ter globokega in vdanega hvaležnost-nega priznanja. Ko so zakrili sivi oblaki gostega pocestnega prahu Rudolfa in z njim vred njegovega, na vso moč drvečega arabskega dirjača v daljavi, je podala Karlota potolaženi deklici prijazno svojo desno roko v slovo, obenem pa dejala, obrnivši se proti svojemu ustrežnemu spremljevalcu, z rahlim nasmeškom na obrazu: "Gospod grof, taka je stvar in prav nič ne pomaga! Koncem konca bova menda res morala zdaj na izprehod kar čisto sama, potem pa, karkoli že pride!" VI Cerkev in država. Med cesarjem Maksimilijanom in nadškofom Labastido se je bil razvil med tem časom živahen in nad vse zanimiv razgovor o splošnem položaju dežele kakor tudi še prav posebno o čudnem in skoraj nerazumljivem stališč\i, ki ga je bila začelia prav tedaj (zavzemati napram mladi mehiški monarhiji katoliška duhovščina. Dočim se je dozdevalo na prvi pogled, da bi bilo ravno v prid katoliške cerkve bolj kot pa kogarkoli drugega, da bi se čim prej in čim močneje utrdil vpliv in moč novega cesarstva, pa je rogovililo ravno katoliško duhovništvo, tako višje kakor tudi nižje, po vsej deželi na način, ki ni pripuščal niti najmanjšega dvoma, da se kuha v njihovih krogih že zopet nekaj novega. Priznati je sicer treba resnici na ljubo, da ni vrnila mehiška monarhija niti ne od daleč vseh onih predpra-vic, ki jih je nekoč uživala katoliška cerkev v Mehiki, katere pa so jej bile zapored odvzete po raznih liberalnih vladah tekom nekaterih zadnjih desetletij. Vendar pa ni bilo treba iskati krivde temu toliko pri vladi sami kakor pa v tedanjih splošnih razmerah in potežko-čah v deželi, ker je njen tedanji, v strogo katoliškem duhu vzgojeni najvišji poglavar brez najmanjšega dvoma imel najboljšo voljo zadovoljiti po možnosti tako to kakor tudi ono stranko, kar pa že od ne-'kdaj nestrpnemu mehiškemu katoliškemu duhovništvu seveda nikakor ni moglo v glavo. (Kmalu po cesarjevem lastnem prihodu v Mehiko je dospel tja tudi poseben papeški nuncij Monsignor Meglia z namenom in izrecno nalogo, da razreši v zadovoljstvo svete rimske stolice zamotani mehiški cerkveni položaj. Nastanil se je bil naravnost v nadškofo-vi palači, kjer je bil naravno podvržen že koj od vsega po-četka neposredno nadškofove-mu vplivu, ki mu je seveda sli- kal in prikazoval okolščine ka-tor tudi — po njegovem razumevanju — splošne potrebe v deželi v svoji lastni luči ter po svojih osebnih težnjah. Pogajanja, ki so se kmalu nato razvila med papeškim nuncijem in mehiškimi cesarskimi oblastmi, niso nikakor OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. čE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci revmi, visokem pritisku krvi ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem sto riti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) ★ ★ ★ MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V ★ ★ ★ Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderton 0628 vsedel tudi sam ravno med svojim odlični® kom in njegovim spi cem, katerega je rc na svojo levo stran. "Da, res je, obilni vsakdanji posli moj^j mi, žal, dopuščajo le sa za obiske, četudi je prinesla onim, ki so bili priza- intam narediti izjem' ' nemu pravilu, kadar t kuje dolžnost ali P*1" še presvete cerkve. Veličanstvo, Vaše vid bilo in zdaj sem tu,d čneje poizvem, s čim morem biti na uslug0' deti, zaželjenega uspeha; cerkev je vsekakor zahtevala dosti več, kakor pa ji je bila nova in še slabotna država, ki je želela biti vsestransko obzirna in pravična, zmožna spričo obstoječih razmer v tistem času privoliti. Končno, v aprilu leta 1865, je zapustil monsignor Meglia jezen in do kraja užaljen mehiško prestolico, ne da bi bil kaj odpravil za svojo stranko, niti se prišel poslovit od mehiških vladarjev. Na tak način so torej padla pogajanja med rimsko cerkvijo in mehiško državo nanovo nazaj na svojo mrtvo točko. Da se ta položaj zopet vsaj deloma omili in po možnosti tudi najde nova podlaga za na-daljne razgovore, je bil povabil cesar Maksimilijan še enkrat mehiškega nadškofa na današnji prijateljski sestanek, trdno upajoč, da se bodo dala le še kako odkrito nova pota za zaželjeno ponovno zbliža-nje med cesarskimi posvetnimi na eni in rimskimi cerkvenimi oblastmi na drugi strani, dasi-ravno brez nuncijevega posredovanja. "Vaša Vzvišenost, izredno me veseli, da ste se odzvali tako naglo in točno mojemu povabilu," je povzel cesar prvi besedo, potem ko je odkazal prelatu udoben sedež za malo okroglo mizo, ki je stala v desnem kotu dvorane blizu visokega okna, od koder se je nudil lep razgled preko zelenega cha-pultepeškega drevorda proti nekolika bolj oddaljenemu glavnemu mestu. Primaknivši nato še drugi, lažji stol, se je 0,2( Bil** WITH T0$ "an V Španiji se čujejo fAas0V{ kraljevske vlade.ta$ ki nam ga Prf JU nja slika, je ^ VjL kralja bi sedaj mo^m * Domačini mesta Pollina na Siciliji zujejo prihod ameriških motoriziranih Američani pravijo,