Posamezna Številka Din 1• St. 39. V Ljubljani, v petek 15. februarja 1924. Poštnina v gotovini Leto I. NARODNI DNEVNIK J Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. -------------n---------—— Uredništvo: IVoIffova ulica St. 1/1. —Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg S. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Na potu h konsolidaciji. Optimisti so lahko zadovoljni. Njih vera v Jugoslavijo se poplaču j e. Naš dinar raste, naša trgovinska bilanca se bliža aktivnosti, naš proračun se oprošča fiktivnosti, naš zunanje - politični Položaj je vedno bolj utrjen in naše meje so določene. Pa še iz drugega vzroka so lahko optimisti zadovoljni. Kljub naravnost eksemplarični razdrapanosti, ki vlada med strankami v skupščini, opažamo ravno te dni, kako se opuščajo skrajnosti in kako se počasi bližamo oni zlati srednji črti, ki bo omogočala sodelovanje pri delu za napredek Jugoslavije vsem, ki jo ljubijo. Do skrajnosti avtonomistična SLS je Pokopala svojo zahtevo po zakonodajni avtonomiji, nekdaj zagrizeno centralistična JDS ali točnejše DS je postala revizijonistična in še pred nedavnim vse odklanjajoči Radič pričenja resno govoriti o svojem nastopu v skupščini. Preobrat naših opozicionalcev je popo-len in ker je v narodnem in državnem oziru ta preobrat pozitiven, se ga iskreno veselimo in ga pozdravljamo. Cisto irelevantno pa nam je, če je nastal ta preobrat iz idealnih ali pa iz strankarsko - špekulativnih motivov. Glavno ja, da je preobrat tu, ker nje-gov ugoden efekt ne more izostati. Preobrat v mišljenju opozicionalnih strank dokazuje, da je življenje silne j e, ko pa vse strankarske teorije in špekulacije, da pravi življenje vsem Jugoslovenom, vedno bolj kategorično, da spadajo sku-Paj in da se morajo sporazumeti ali pa — Propadejo. Je to sicer silno jasna resnica, toda kljub temu je bila njena zmaga težavna, ker časopisi vseh strank so se pošteno trudili, da njeno zmago preprečijo. Samo poglejmo nazaj v dogodke pred letom dni, ko je divjal v naši državi volilni boj. S kakšno strastjo se je na eni strani pridigovalo ljudem, da je njihova edina rešitev, če se ločijo od Srbov, in s kakšno vehemenco se je na drugi strani povdarjalo, da je samo popolna stopitev s srbstvom rešitev za Slovenijo. Ni pa prešlo še leto dni in obe plati morata priznati, da je bilo eno *o drugo stališče napačno in da leži desnica v sredini. Pes ie> da sta še obe stranki tako skrknjena, da nočeta priznati svoje Prejšnje napake in da hoče vsaka svoj }nnik olepšati z raznimi frazami. Naj jim 1°,'“ovoUen časten umik, ker za napredek države zadostuje, da je umik izvršen pa čeprav le z nemožatimi olepšavami. Olepšavanje umika pa je treba dovoliti našim strankam še iz drugega vzroka. Konsolidacija države se šele Pričenja ta rešiti je še vse polno in nad vse važnih vprašanj, ki so rešljiva le, bodo stranke zopet nekaj popustile ® Priznale. Odpraviti je treba korupcijo, ki obstoji, kakor po vsem svetu, tako tudi ®ri nas. Toda korupcije ni mogoče odjaviti s tem,, da se jo strankarsko izraJ temveč da se jo prične iztrebiti pri *®bi. Samo tisti sme vreči kamen na jkugega, ki je sam brez greha. In zato bo korupcija odpravljena preje, do-**er je ne bo vsaka stranka iztrebila sebi. Besedolomstvo spada tudi v to Oglavje! In rešiti je treba uradniško vprašate. Tudi to vprašanje ne bo nikdar re-J-no, če se ga bo skušalo le strankar-sIj \zr.ab‘t'> kakor se je to dogajalo do-daj in kar so zagrešile skoraj vse tranke. Uradniško vprašanje je treba Popolnoma strankarsko depolitizirati in ™terver,cije političnih strank v korist otežejev bi se morale kaznovati. ^Končno pa bo treba tudi rešiti vpra-kovn- i. Mavsar— k°ios*'- dvor: »Družina veriž« LEE Parry 1>šiber€- v slavni viogl V Mariboru: Narodno gledališče: Zaprto. V Celju: Mestno gledališče: »Revček Andrej-cek«. Red A Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt v Sp. Šiški. Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik"! Or. Ogris: laični zakoni. Iz Francije prihajajo vesti, da je bi-bo papeževo pontifikalno pismo, v katerem priporoča duhovščini ustanavljanje diecezalnih bogoslužnih udruženj, splošno dobro sprejeto ter da se na mnogih krajih vrše že priprave za udejstvitev novega stanja. Nismo zavzeli našega stališča o tem predmetu takoj ob priliki objave papeževega pisma (sredi meseca januarja), ker je bilo znano, da se je doslej precejšen del francoskega epi-skopata diecez. udruženjem upiral in z ozirom na podobne prilike v zgodovini tretje republike ni fcilo izključeno, da prepreči vpliv episkopata razširjenje papeževega priporočila med narodom. Po vsem izgledu pa je sedaj ta spor izravnan. Problem ločitve cerkve od dr-'žave stopa s tem v nov razvojni stadij. Nas zanima predvsem, koliko je to vprašanje pridobilo izkušenj glede praktične izvedljivosti Ln kakšen vpliv utegne francoski primer imeti na ureditev te zadeve v bodočnosti. Glavna napaka zakona z 9. dec. 1905 je, da nosi vse znake priložnostnega legislativnega dejanja. Res ja, da je tvorila zahteva po ločitvi cerkve od države integralno tečko v programu radikalne in socijalistične stranke žc izza belleville-skega programa, s katerim je hotel Gambetta 1. 1869 paralizirati tedaj še vsemočni vpliv desničarskih, katoliških partij. Toda ta zahteva je bila mišljena bolj kot propagandno sredstvo, o načinu njene izvršitve radikalci niso imeli časa sestaviti sistematičnega podrobnega načrta. Še le, ko so v bu-lanžistični in še bolj v Dreyfusovi aferi našle levičarske stranke pri plemstvu in onem delu meščanstva, ki je podpiralo politične aspiracije duhovščino, presilen odpor, se je razvnela borba za kongregacije, konfesionalno šolstvo in slednjič za cel kompleks pravnih odnošajev med cerkveno hierarhijo in državno oblastjo. Medsebojna nezaupljivost, napeta razdraženost in ne najmanj partijsko - politični motivi so rodili na strani države ukrepe, ene bolj enostransko prohibi-tivne od drugih, dokler se niso pod predsedništvom dr. theol. Comtes-a sklenili zakoni slavljeni ponekot iz kratkovidnosti kot vzorna rešitev vprašanja. Bistvene točke te reforme so bile: Odtegnitev vse nekoč državne imovine (t. j. skoraj vse), popolna izločitev vere iz pravnih odnošajev države, odstranite’- verskih odznakov in simbolov v javnosti, vsestransko državno nadzorstvo, policijska kontrola nad bogoslužjem, pravna utesnitev verskega udruževanja Ud. Varstvo bogoslužnega inventarja, semenišč in podobno so imela prevzeti neka predvidena udruženja, iz katerih bi bil vpliv cerkvene hierarhije docela izginil. Radi nedostatka pontifikalnih pravic je zato Pij X. duhovščini prepovedal pristop k tem društvom. Sicer je novela iz 1. 1907 omilila nekatere trdote, toda položaj je ostal i nadalje za obe strani neznosen. T udi če se ne ozira mo na ogromne gmotne škode, nastale na narodovem premoženju ob priliki zakonove provedbe, moramo priznati, da so rastoče ujme v drugih pogledih zahtevale skorajšnjo remeduro Diecez. ' druŠtvav ki naj bi imela prevzeti obskr-bo bogoslužja, so bila v pridobivanju potrebnih sredstev omejena na prostovoljne milodare in zbirke, niso pa smela sprejemati daril in oporočnih volil, rezervni fondi so bili dovoljeni le do skfomnega zneska, fundirana imovina iizključena. In še razpolaganje s temi malenkostmi je bilo podvrženo nadzoru državnega računovodstva. S takšnimi finančnimi sredstvi bogoslužje ni moglo živeti, umreti pa tudi ni moglo, kajti država je ločila od cerkve le sebe, ne pa tudi svojih državljanov. Francije ne smemo soditi po Parizu, temveč po njenem kmečkem in malomeščanskem prebivalstvu, kn s svojimi 80 odstotki celote tvori glavno moralno im gospodarsko silo države. To prebivalstvo pa ni nič manj verno kakor naše. Posameznik je ostal tudi po 1. 1905 z vsem svojim Čustvovanjem in mišljenjem zakoreninjen v starih tradicijah ter živel po verskih pravilih. Duhovščina ni izgubila vsled siromaštva na svojem vplivu in ugledu. Stare vezi med posameznikom in verskim naukom ter cerkveno hierarhijo so ostale bistveno taiste, o teh odnosih ni državni zakon mogel spremeniti ničesar. Ljudska prosveta je bila še preslaba za izravnavo vrzeli. Odtod tista napetost, neprestana nesoglasja, ki so zastrupljala notranjo francosko politiko v zadnjem desetletju pred vojno. Razmere so dozorele do stanja, v katerem brez oškodovanja prestiža ni mogla odnehati ne država, ne cerkev. To vse se je odražalo tudi v urejevanju meddržavnih odnošajev. Naj si bo že radi česarkoli, dejstvo je, da se je po voni ugled papeštva dvignil. Francoskim vplivom so se jeli odpirati na azijskem zapadu širši horizonti in tu so se dhli dalekosežni interesi realizirati le sporazumno z Vatikanom. In tako se je našla priložnost tudi za preureditev laičnih zakonov iz 1. 1905. Jonnart in Castelnau sta opravila diplomatične posle pri kuriji, v Parizu pa so se zamislili trije najizkušenejši juristi v takšno razlago zakona, ki bi bila mogoča brez tekstuelne spremembe. Omiljena upravna praksa in odtoki kasačnega sodišča so pripravili prejudicev polno podlago — in šlo je Dobro usmerjena interpretacija zakonov je našlak da škofje lahko prevzamejo predsedstvo v diecez. društvih, da morejo v tej zadevi stopiti v neposredne zveze s papežem, da vršijo ta društva lahko vse funkcije pravne osebe. Pontifikalno pismo je to stanje stvari le ugotovilo. Zdelo se nam je vredno, opozoriti na usodo francoskih laičnih zakonov, ker so naleteli pri nas dostikrat na napačno umevanje. Oni so vzgled, kako bi se zakoni, ki posegajo tako globoko V zasebno življenje, ne smeli delati, in še posebno ne iz zgolj partijsko - političnih vidikov, t. j. da se ž njimi političnemu nasprotniku spodkoplje soci-jalna in gospodarska podlaga. To poslednje se danes pogosto dela v izvest-nih državah v bolj ali mami skriti obliki. Naj si bo svrha zakonskih projektov in že samih zahtev po ločitvi cerkve od države še tako idealna> franc, izkušnja je prikazala, da je provedba sila realna in zapletena stvar, da posega tako globoko in v tolike vrste življenja, kakor morda nobena druga. Izkazalo se je, da se mora, kakor stvarna. tako tudi pravna podlaga takih načrtov pripravljati le postopno, zelo previdno in v številnih etapah. Dotlej pa ostane glede razmerja med cerkvijo in državo koordinačni sistem (konkordat) realnim razmeram še najbolj prikladno pravilo, in poglobitev ljudske prosvete najboljši cerkvenopolitični prav ec. Iz strankarskega življenja. Politični klub NSS ima tedenski sestanek, danes v petek. 15. februarja ob 8. uri pfi »Novem svetu« (Prešernova srba, levo.) Člani somišljeniki NNS so vabljeni! Enketa NSS v Celju dne 17. t. m. se vrši na Dečkovem trgu št. 3 (pri grozdu), pritličje desno — nasproti Narodnega doma — ne pa, kakor je bilo prvotno javljeno pri »Wilsonu« v Gaberju. Prosveta. Gostovanje gospe Šetlnske bo v drami v petek, dne 15. t. m. Gospa se predstavi ljubljanskemu občinstvu v naslovni vlogi ruske tragikomedije »Nju«. Operni basist gospod Hugo Zathey. Brez dvoma je, da je gospod Zatliey eden najpriljubljenejših pa tudi najagilnejših članov našega opernega ansambla. Te dni praznuje g. Zathey dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja, od kar je stopil na odrske deske.. Rodom Poljak Iz Krakovega, je po abso-lvirani gimnaziji obiskoval juridično fakulteto in konservatorij v Krakovu. Prvo svojo pogodbo je podpisal za gledališče v Černovice in čuden slučaj je, da Je v istem : trcnotku, ko je imel že podpisano pogodbo za Černovice, dobil tudi ponudbo od ravnateljstva nemškega gledališča v Ljubljani, . ki je takrat ravno uvajalo v svoj repertoar tudi operne predstave. Po Černovicah je nastopal gospod Zathey v Lvovu, Lod-zu, Stanislavu. Krakovem, Moravski Ostro- vi in Brnu. Meseca avgusta leta 19,18 pa je bil med prvimi, ki so se odzvali povabilu slovenskega gledališkega konzorcija v Ljubljani. Od takrat dalje nastopa nepretrgoma na našem odru ln to v najvažnejših basovskih partijah. Svojo dvajsetletnico proslavi gospod Zathey v operi »Faust«, v kateri poje vlogo Mefista, ki jo prišteva k najboljšim svojim vlogam. Nastop se vrši v soboto, dne 16. t. m. in prepričani smo, da se naše občinstvo odzove povabilu in do zadnjega kotička napolni gledališče ter tako pokaže svoje simpatije odličnemu kulturnemu delavcu. Drugo gostovanje zagrebškega baleta v naši operi. Da ustreže splošni želil občinstva, priredi uprava Narodnega gledališča v nedeljo, dne 17. t. tjt. ob po! 8. uri zvečer drugo in zadnje gostovanje zagrebškega baleta z Margareto in Maks Froma-nom na čelu. Spored je nadvse zanimiv in ABjtgUkl večini sestavljen iz popolnoma no- vih točk. Sedeži za ta baletni večer so v predprodaji od danes naprej pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Natančnejši spored priobčimo jutrL Umetniška razstava v paviljonu pod Tivolijem. Klub »Mladih« priredi svojo V. umetniško razstavo v nedeljo, dne 17. t m. ob 11. uri dopoldne. Razstavi 14 slikarjev, kiparjev, večinoma že znanih z raznih razstav tu in drugod. Za vse tiste, ki iščejo resne umetnosti, je ta razstava gotovo razveseljiv dogodek. V nedeljo, dopoldne ob 11. url se vrši v Unionski dvorani matineja »Zveze godbenikov za Slovenijo«, na kateri izvaja sinfoničnl orkester prekrasne Dvofakove »Slovanske plese«. »Zveza godbenikov« si Je nadela nalogo med drugim tudi, da propagira najširšim plastem ljubljanskega prebivalstva orkestralno glasbo na matinejah, h katerim je omogočen vsakomur vstop. Nedeljska matineja je po svojem naslovu namenjena sicer v prvi vrsti za mladino, vendar je pa vsak dobrodošel, ki hoče uživati nesmrtno Dvofakovo glasbo. »Slovanski plesi« so tako karakteristični in uživajo po celem svetu tako velik sloves, da bi bilo odveč govoriti o njihovi umetniški vrednosti. Zato matinejo se dobivajo sporedi v Matični knjigarni po 5 Din In 2.50 Din. Z vsporedoin se ima vstop v dvorano. 1 Maksim Gorkii o svojih literarnih načrtih. Sotrudnik »češkega Slova« je obiskal v Marijanskih Lažnih Maksima Gorkega, ki je izjavil, da pripravlja študijo o Lje-ninu in vrsto pripovedk z naslovom »Pomen človeške domišljije«. Študija o Ljeninu izide najprej v Ameriki, potem pa tudi v Rusiji. Gorkij je še izjavil: Pisateljem in pesnikom ne smemo postavljati ciljev. Vsak naj piše po svojem srcu. Literatura je veličastna in sveta umetnost. Filozofi iščejo resnico, toda pesniki in pisatelji jo najdejo. Nova velesila. Pravzaprav nova le po Imenu in notranji strukturi, nekdanja carska Rusija, poznejša »ruska socialistična federativna sovjetska republika« in po najnovejšem »zveza socialističnih sovjetskih republik«. Komisar zunanjih zadev Čičerin je v kratki noti naznanil vsem z moskovsko vlado v stikih stoječim vladam, da je oficialni naslov ‘Rusije od sedaj za naprej le »sojiiz socialističeskih sovjčtskih respublik«. Dobrega Slovana bo takoj zbodlo v oči, da manjka tej državi ruski atribut, dejstvo, ki na prvi pogled nekoliko zatemni nade na lepšo slovansko bodočnost, pri pozornejšem ‘ motrenju danih razmer pa moskovskim vla-dalcem nimamo kaj očitati. V novem nazivu sta dva važna samostalnika, zveza republik, s trajno vrednostjo, in dva olepševalna pridevka, socialistični in sovjetsKi, ki jih bo sčasoma lahko nadomestil kak drug pojem; na pr. evropsko-azijski, evroazijski ali kaj podobnega. V diametralnem nasprotju s carsko Rusiio, v kateri je upravljal Sankt Peterburg celo razsežno ozemlje — z izjemo v realni uniji pridružene Finske ali vazalnih držav Hive in Buhare—od Varšave do Vladivostoka in od Nove Zemlje do Pamirja v najstrožjem birokratskem centralizmu, je novi Sojuz sestavljen iz 33 republik, med njimi najmočnejša »ruska (ve-likoruska) socialistična sovjetska republika« in koj za njo »ukrajinska (maloruska) soc. sov. rep.« Tretja slovanska je »beloruska soc. sov. rep.«. Narodnostna in jezikovna odcepitev Ukrajincev in Belorusov je de mre od Rusov (Velikorusov) priznana in samo politično modro je bilo od ruskih članov moskovske zvezne vlade, da niso več forsirali posebno pri Ukrajincih toliko nepriljubljenega ruskega naziva, negle-dč na ostalih 30 neslovanskih narodnosti. To so gotova dejstva, s katerimi moramo južni in zapadni Slovani brez sentimentalnosti računati. Vprašanje je, ali je podano v novi državni obliki, v zvezi, dovolj garancije, da bodo hoteli ostati posamezni členi skupaj, in v slučaju odpora ali upora tega ali onega, ali jih bo mogla centralna oblast prisiliti k sodelovanju? Pogled na Združene države severoameriške in britanski imperij nas more samo utrditi v prepričanju, da je zveza avtonomnih članov edina praktično uspešna upravna forma pri državi, ki obsega pol Evrope in skoro prav toliko Azije, ki vsebuje narode ;n plemena, tako različna po krvi, jeziku in prepričanju, da se ne bod nikdar zlila v eno homogeno maso, — ki ima p-* na drugi strani toliko čvrstih pogojev za obstanek, da se za njeno bodočnost ni bati. Sila, ki predvsem drži novi sojuz krepko skupaj, ni Marxov socializem niti s krvjo omadeževana črezvyčajnaja komisija, ampak absolutna številčna, teritorijalna, gospodarska in kulturna premoč velikega inskega naroda, ki ga niti ukra.instvo niti kako drugo gibanje ne bo premaknilo z odličnega, v slovanstvu prvega mesta, ki ga zavzema v civiliziranem svetu. Ruski jezik bo ostal še nadalje neobhedno potrebno občilo vsem drugorodcem od Črnega morja do Tihega oceana, matuška Moskva je glavno mesto Sojuza in iz nje se vodi zunanja politika, vojska in mcrnari.a, promet ter izvozna in uvozna trgovina. Turgenjeva prekrasne besede o ruskem jeziku: ko bi tebe ne bilo, kako bi ne obupal pri pogledu na vse, kar se godi doma: no, ni mogoče verjeti, da bi tak jezik ne bil dan velikemu narodu — veljajo v polnem za današnje dni. Pa ne samo sila, njihov lastni interes zapoveduje malim zveznim republikam, da se tesno oklenejo močne Moskve, ki jih edina more držati na uzdi, da se ne spopadejo bodisi iz krvnega sovraštva ali radi gospodarskih interesov. Tatarji, Čerkesi, Gruzlni, Oseti, Armenci, Lezgini in Turk meni, Sarti in vsa različna sibirska ljudstva imajo mirno življenje zagotovljeno v Sojuzu. Lepo zaokrožena kontinentalna lega s primeroma lahkim dostopom do meja, pomanjkanje večjih prirodnih ovir v notranjosti, na široko razpredena mreža vodnih cest, moderna prometna sredstva, tradicija večstoletnega sožitja in gospodarskih stikov v isti državi, skoro nemogoče ustvarjanje popolnoma samostojnih in neodvisnih državnih enot radi nemočnosti zunanje pomoči — vse to so momenti, ki pričajo, da za centrifugalne sile ni pravega prijema in da je Sojuz krepka in najboljša upravna oblika, močnejša od carske Rusije. Zveza soc. sov. republik je silna, ruska, slovanska država, pa čeprav ni tako na njenem ščitu napisano. Ta zveza potrebuje pa še časa, da se opomore od notranjih težkih udarcev. Ko se pa to zgodi, ko bo zopet pri moči, tedaj pa se bo z vso silo vrgla na to, kar bo potrebovala — Port Artur, Bender Abbas, Carigrad, Karpate in za Karpati — kdo ve — morda — Trst? Iz Rušile. Nezadovoljnost med komunisti proti absolustični politiki stranke raste. V Petrogradu je bila na zborovanju komunističnih klubov z ogromno večino sprejeta resolucija opozicije da se mora prenehati s tero-rizovanjem komunističnih klubov. Obenem se je odločno protestiralo proti represalijam. ki jih uporablja vlada proti opozkajo-nalcem, Te represalije so precej trde. rako je bilo v Moskvi v petih dneh odpuščenih iz državne s užbe 38 komunistov, ki so bili že leta dolgo agilni člani stranke in od katerih so nekateri rešili komunistično stranko za časa vstaje kronstadske posadke. Zadnja številka »Vojnega vestnika« je bila konfisclrana vsled članka, v katerem se povdaria potreba osvežitve stranke. Članek je izšel v »Vestniku z odobrenjem Trockega. Padanje ruskega červona. Ob smrti Ljenina Je veljal ruski červonec še preico 610 milijard mark. 6. februarja pa je veljal samo še 102 milijardi ali približno dva dinarja. Vncbovpljoče številke. Predsedstvu moskovskega sovjeta je javila policija, da je pobrala po moskovskih ulicah v času od 10. decembra do 25. januarja 1025 trupel otrok, ki so zmrzli. Dalje pobrala policija v isti dobi 7385 otrok, od katerih so morali oddati 4015 otrok v bolnice, katerim so morali odmrzle ude odrezati. Rakovskl povabljen v Moskvo. Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin le povabil Rakovskega, ruskega odpravnika poslov v Londonu, v Moskvo, kjer bo dobi nova navodila, ki so postala potrebna po pravnem priznanju bočlševiške vlade s strani Anglije. Mariborsko pismo. Poplava naših obratov po tujcih. — Razširjenje železniških delavnic. — Peticija radi gledališke subvencije. Maribor, 14. februarja. Naše nekdaj obupno stališče v mariborskih tvornišk h in drugih obratih se tudi po osvobojenju ni izpremenilo tako. kakor smo upravičeno pričakovali. Industrijska in druga podobna podjetja so ostala po ogromni večini tudi še nadalje v rokah bodisi domačih ali pa inozemskih Nemcev, le orav neznaten del je prešel v slovenske roke. Tudi na novo nastala podjetja so večinoma v nemških in pretežno v inozemskih rokah in ker je Maribor v prvi vrsti industrijsko mesto, je razumljivo, da mu tudi ravno industrija daje glavno obiležje Tega se domači'in inozemski nemški podjetniki prav dobro zavedajo in izrabljajo to svojo ugodno situacijo v nemške jx)litične in nacijonalne namene. Znano je, kako so Nemci v Stari Avstriji ljubosumno in vztrajno branili svoje »posestno stanje«, istotako pa ga branijo tudi danes v naši državi. Pri vsem njihovem postopanju jih vodi želja po ohranitvi tega »nemškega posestnega stanja« in izza vsakega sprejema ali odpusta kake delavske ali uradniške moči glede gotov sistem, prikrojen nemškonaciionalnim namenom. Prve čase po osvobojenju so nemška podjetja vsled neiz-vestnosti situacije bila v strahu, zato so rada ali nerada vendar sprejemala v svojo službo tudi nacijonalno zavedne naše ljudi. Danes se čutijo varna, zato se teh takrat sprejetih moči odrešijo, kakor hitro se jitn ponudi za to najmanjša vzročna prilika. Ha tako izpraznjena mesta nastavljajo potem svoje so-rojake, Nemce, bodisi domače, če jih dobe, če pa teh ni. jih privabijo iz Avstrije^Nein-čije ali pa Češkoslovaške. Posebno iz Češkoslovaške importirajo radi zagrizene Nemce, katere deklarirajo potem pri naših oblastvih za čistokrvne Čehe. čeprav ne znajo nobene besede češko. Mnogo takih »Čehov« prihaja k nam tudi z — Dunaja Ponovno ponemčevanje naših podjetij potom nemških nameščencev se opaža posebno živahno v zadnjem času. V teh naših obratih je dan za dnem manj naših ljudi, mesto da bi bilo ravno narobe, vsak dan manj- Nemcev. Pri nastavljanju novih nemških moči pa tekmujejo, kar je najbolj žalostno tudi nekat--a slovenska podjetja, ki se sicer vedno rada izdajajo za strogo narodna. V tem oziru bo treba nekaj ukreniti, ker bomo sicer imeli kmalu celo vrsto naših uradnikov brez posla in zaslužka in Maribor bo postajal vedno bolj nemški, mesto da bi, se sloveniziral. Tu mora merodajna oblast končno vendar enkrat zastaviti vso svojo avtoriteto ;n napraviti temu konec, pa tudi naše časopisje mora spregovoriti odločno besedo in če ne bo drugače, tudi imenoma ožigosati, posebno ona »narodna« podjetja, ki podpirajo nemško kolonizacijo Maribora Pred nekaj mesci je vznemirila Maribor govorica, da namerava država opustiti tukajšnje železniške delavnice ob Koroškem kolodvoru ter jih prenesti iz periferije v sredino države. Govorice so se izkazale kmalu kot popolnoma neosnovane. Prometni minister je na tozadevno vprašanje odgovoril, da na prenos delavnic nihče ne misli, pač pa se vlada nasprotno bavi z mislijo delavnice še povečati in opremiti s še mode-nejšimi napravami. Minister je svojo obljubo tudi držal in izdelal tozadevni načrt ’n proračun, katerega je predložil v pondeljek finančnemu odseku narodne skupščine v odobritev. Finančni odbor je načrt sprelel in odobril za razširjenje delavnic v Mariboru in Nišu kredit v skupnem znesku 1C milijonov dinarjev. Kakor doznavamo se bo z razširjevalnimi deli pričelo še to leto. Delavnica se izpopolni tako, da bo vršila lahko vsa joopravila in izdelovala v slučaju potrebe lahko tudi sama nove vozove. S tem bo naša mariborska industrija zopet pridobila. Delavnica prejšnje južne, sedaj državne železnice v Mariboru, je bila že v Avstriji največje družbino pod- jetje te vrste in to glede velikosti objektov, kakor tudi glede števila zaposlenega delavstva in uradništva. Delavnice, ki so že spočetka zavzemale 38.000 kvadratnih metrov površine, so bile dogotovljene in otvorlcne L 1863. Otvoritvi je prisostvoval sam generalni ravnatelj Južne železnice, Francoz G. de Lapeyriere. Te delavnice so bile za razvoj Maribora velikega pomena, žal pa tudi velikega pramena za germaniziranje. Bile so prava institucija za ponemčevanje slovenskega delavstva. Razni nameščenci teh delavnic so bili najbolj zagrizeni nemški agitatorji v Mariboru. Tudi po osvobojenju j« mnogo teh ljudi ostalo na svojih mestih in delavnice tudi še danes v tem oziru še niso popolnoma prečiščene. Ko je nedavno država prevzela Južno železnico in seveda tudi njene delavnice v Mariboru, je hotela odpustiti takoj vse inozemske nameščene*, čemur pa se je uprla prejšnja privatna družbena uprava na Dunaju, ker ni hotela izplačati do teh nameščencih v razne fonde vplar čanih svot, čeprav bi to morala storiti. Državna uprava je radi tega morala svojo namero odgoditi dotlej, da se doseže v tem oziru z družbo potreben sporazum. Peticiia radi povišanja subvencije našemu Narodnemu gledališču, o kateri se le razpravljalo na znani, po županu g. Viktorju Grčarju sklicani anketi v mestni posvetovalnici, je bila te dni odposlana v Beograd ministrskemu predsedstvu, finančnemu ministrstvu, predsedstvu ministrskega sveta, predsedstvu ministrskega sveta, predsedstvu narodne skupščine, finančnemu odboru narodne skupščine, klubom narodne skupščine in drugim. Peticijo so iradpisala in opremila s štampiljkami vsa slovenska kulturna, narodna, stanovska in strokovna društva, krajevna predsedstva radikalne, demokratske, slovenske ljudske, narodno-socijatistične, stranke ter zastopstvo mestne občine kot predstaviteljice celokupnega slovenskega Maribora. Peticija zahteva povišanje letne subvencije Narodnemu gledališču v Mariboru v toliki višini, kakor je zahtevala uprava IX) sklepu gledaliških upravnikov iz cele države, to je v iznosu 1 milijon dinarjev. Država naj poviša subvencijo od sedaj dovoljenih 200.000 Din. na 1,000.000 Din. rednim potom v proračunu za leto 1924, če pa to ne bi bilo več mogoče, naj najde kredit kje drugie, v kakem izrednem fondu. Svota Je tako majhna v primeri z državnimi računi, da se da nabaviti brez posebnih težkoč. Mariborsko Narodno gledališče je v državni upravi in priznano kot oblastno gledališče, ravno tako kakor gledališča v Osijeku, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu in Skoplju, radi tega je dolžnost države, da mu nakaže vsaj enako subvencijo kakor jo je nakazala omenjenim. Peticija naglaša dalje, da šteje Maribor danes s predmestji že preko 40.000 prebivalcev, ima gimnazijo, višjo realko, moško učiteljišče, srednjo kmetijsko Solo, trgovsko šolo, torej celo vrsto srednješolskih zavodov z mnogobrojnim dijaštvom in učiteljstvom, dalje artiljerijsko in Inženirsko podoficirsko šolo, Štiri meščanske šole, 10 osnovnih šol, mnogo uradništva in vojaštva s številnim oficirskim zborom, mnogo delavstva itd., in je radi tega obstoj stalnega gledališča neobhodno potreben. Končno Je izražena nada, da bo vlada vjjoštevala omenjene argumente in zavedajoč se popolne upravičenosti predstoječe zahteve, poskrbela, da se mariborsko Narodno gledališče ohrani in še izpopolni. Na merodajmh faktorjih v Beogradu, pa tudi na naših zastopnikih je sedaj, da se zahteve peticije ugodno rešijo, ker bi zatvoritev gledališča, ki bi sicer moralo slediti najkasneje 1, aprila, ne-uoodno vplivala na naš ugled tako doma kakor v kulturnem inozemstvu. PoBftične vfestB. = Opozicljonalni blok straši tudi v Ru-ntuniji. Te dni se vršijo namreč pogajanja med kmečko in narodno stranko v svrho sodelovanja pri opozicijonalnem bloku. Zdi se, da bodo pogajanja uspela. == Nadaljevanje političnih preganjanj na Madžarskem. Budimpeštanskl občinski svet je sklenil, da naprosi vlado, naj nadaliire ista še naprej strogo zadržanje napram onim emigrantom, ki so zagrešili »zločinska dejanja« za časa revolucije. Ti emigranti se ne sinejo vrniti v domovino. = Rezultat rumunsko-raadžarskih pogajanj je sledeči; Juridična komisija je končala določbe glede medsebojne izročitve zločincev. Dosegel se le tudi sporazum glede dolgov in terjatev. Ostala vprašanja še niso rešena, ker zahtevajo Madžari marsikaj, čemur romunski delegati ne morejo pritrditi, predno se ni izrekla bukareška vlada. • = Vprašanje pomorske razorožitve. V četrtek, 14. t. m. se je pričela v Rimu pred-konferenca glede vprašanja pomorske razorožitve. Kakor znano, pripravlja Društvo narodov za prihodnje leto tozadevno svetovno konferenco. Rimskega posvetovanja se udeležuje 40 delegatov iz raznih držav. = Stinnesova časopisna mreža. Prvega maja prične izhajati v Františkovih Lažnih dnevnik »Biiderzeitung«, ki ga bo financiral Hugo Stinnes. = Italijanski poslanik v Moskvi. Za italijanskega poslanika v Moskvi bo imenovan Kajetan Manzoni. Novi poslanik je zapo-čel svojo karljero leta 1893 in ima mnogo praktičnih izkušenj. Več let je bil tajnik italijanskega poslaništva v Londonu, nato pa ravnatelj v zunanjem ministrstvu. I.eta 1920 je dobil posebno zaupno misijo v AJ-baniji. = Kafandarls prot! monarhiji. V ponde-ljek je prečital ministrski predsednik vladno izjavo, v kateri povdarja, da bodo ostale smernice sedanje vlade iste, kakor jih ie začrtal Venizelos, dasi je moral le-ta radi svoje bolezni zapustiti politično življenje. Izjava povdarja med drugim, da je vlada že dolgo časa prepričana, da je dinastija odgovorna za vse moralno in materiialno trpljenje, ki je zadelo grški narod. Odpraviti ga je možno samo z radikalno spremembo vladavine. O tem more odločati samo narod. Povratek dinastije bi moral zopet ogrožati življenjske interese dežele in edino republikanska vladavina bi lahko tvorila podlago za zopetni povzdig grškega naroda. Po izjavi se je vnela živahna debata, tekom katere so republikanski govorniki zavzeli stališče, da je plebiscit sploh nepotreben in naj se enostavno proglasi republika. Zahtevajte po vseh Bokalih ..Nar. Dnevnik" I Ekspcze avstrijskega zunanjega ministra. Avstrijski zunanji minister dr. Qr(inr-berger je podal v finančnem odboru kratek ekspoze o zunanji politiki. * Glede dogovora z Rumunijo je povda-ril, da stoji rumunska vlada na stališču, da ne more preje skleniti definitivne trgovske pogodbe, dokler se novi kraji Rumunije ne organizirajo v gospodarske enote. V kratkem se vrši na Dunaju posebna konferenca, ki se bo bavila z rešitvijo drugih gospodarskih in prometno-političnih vprašanj. Minister je z zadovoljstvom omenil, da spada Rumunija med one države, ki hočejo živeti v dobrih odnošajih v Avstrijo. V kratkem se prično med Rumunijo in sovjetsko Rusijo politično-gospodarska pogajanja, ki se bodo vršila na Dunaju. Z ozirom na francosko-češkoslovensko pogodbo je Izjavil, da so njene določbe v glavnem splošnega značaja razven dveh točk: proti vzpostavitvi Hohenzollerncav v Nemčiji in Habsburžanov na Madžarskem. Glede jugoslovansko-Itallianskega sporazuma je izjavil, da pomeni končno rešitev reškega vprašanja; Avstrija kot soseda Jugoslavije in Italije pozdravlja ta sporazum, ki je odstranil nevarnosti konflikta. Končno je izjavil, da je po priznanju sovjetske Rusije s strani Anglije In Italije tudi Avstrija pripravljena, storiti potrebne korake za priznanje de jure. Tozadevna po. gajanja se prično v najkrajšem času. = Naloge Društva narodov. Iz franco- siih vladnih krogov poročajo, da je predlog angleške vlade, naj bi Društvo narodov nad. zorovalo razorožitev Nemčije, preuranjen. Nemčija mora biti predvsem članica Društva narodov, toda njen sprejem je odvisen od sporazuma vseh velesil. = Nevarno gibanje nemških komunistov. Iz Berlina poročajo, da se je policiji posrečilo izslediti in aretirati nekega komu-nlstičnega kurirja, pri katerem so našli mnogo^ pisem, dokumentov ln komunističnih načrtov. Komunisti so nameravali te dni po' vsej Nemčiji prirediti akciio z geslom za osemurni delavnik. Tudi v Kčnigsbergu so konfiscirali mnogo dokumentov, iz katerih je razvidno,da so hoteli komunisti na dah 13. t. m. povzročiti velike demonstracije. Komunistični voditelji so celo zahtevali, da mora vsak oženjeni proletarec vzeti s seboj svojo ženo. Zenske naj bi pri demonstracijah skušale v prvih vrstah preprečiti Policijske odredbe in povzročiti spopade. — Ameriški socijalisti se bodo udeležili tudi topot predsedniških volitev, daslravno nimajo nobenega Ugleda za zmago svojega kandidata. Ameriški proračun za mornarico znaša za leto 1924 272 milijonov dolarjev. IB milijonov dolarjev je predvidenih od te vsote za hidroplane. Dnevne vesti. Prvega aprila! Savez državnih nameščencev ie predložil vladi spomenico, v kateri zahteva, da se prejemki nameščencev primerno zvišajo. V to sviho bi naj vlada vstavila v proračun le 350 milijonov. Spomenico je vlada sprejela, obenem pa tudi takoj izjavila, da niti misliti ni na to, da bi se lahko državni proračun obremenil še za nadaljnjih 350 milijonov. K te} slabi vesti iz Beograda se pridružuje še druga, ki pravi, da bo državna »prava šele s 1. aprilom pričela izplačevati Prejemke po novem zakonu. Odveč bi bilo poudarjati, da se državnim nameščencem godi skrajno slabo, da » brez najnujnejših sredstev za vsakdanje Preživljanje, lačni in raztrgani. Nerazumljivo je zato postopanje vlade, ki ne vpo-'teva v polnem obsegu teženj državnih nameščencev in odlaša izplačevanje še tistih Prejemkov, ki so že uzakonjeni. Organizatorna moč državnih nameščencev je danes oslabljena. Borbenost nameščencev je izpodbita z redukcijami. Strašilom, ki v sedanji brezposelni dobi dobro Učinkuje. S tem pa še ni rečeno, da ne narašča »Plosno nezadovoljstvo med nameščenci. Nezadovoljstvo, ki bo navzlic vsem straši-tora moralo prav kmalu izbruhniti. Takrat ne bo sile, ki bi mogla ustaviti odločnih nkefo nameščencev. Vsi sloji v državi zahtevajo dobro npravo. Vsi sloji so danes na strani obubožanih državnih nameščencev v zavesti, da UDrava toliko časa ne bo dobra, aoKler se bodo državnim nameščencem gonite sociialne in gospodarske krivice. Vse Pravično ljudstvo zato ne odobrava vladne-sa stališča, da se državnim nameščencem izaatno ne pomaga. Jugoslovanska javnost awolntno ne bo mogla iti preko pasivnega zadrzanja vlade napram. drž. nameščencem, s* a mora takoi najti sredstva za dostojno plačevanje drž. nameščencev. Mora! “Jteresn države, javne uprave In tisočev “•tradanih družinskih očetov. .tl." Problematičnimi tolažbami prvoaprilskih izplačil se nihče ne zadovolji. Opozorilo. Cenj. čitatelje vljudno opozarjamo. da smo morali radi tehničnih ovir Pustiti današnjo običajno prilogo. Zato pa knela prilogo sobotna številka. Pred" Nušim ccnj. čltateljem nenaročnikom! rim Par dnevi smo pričeli zopet nekate-m pošiljati »Narodni Dnevnik« na ogled v' -TJ™3 uaročbe. Prihodnje dni se bo to po-vto ’ a ^mo nekaj časa. Zato prosimo pne, ki so se odločili naročiti na »Na-uum Dnevnik«, da nam to prej ko mo-jj sporeče po dopisnici, na kateri naj niči natančen naslov, ali pa na polož-*’ kr so jo prejeli, da vlačajo naročnino. Uprava. Jugoslovenskl Sokolski Savez nam upsiija ta-lč dopis: »Slavno uredništvo! Ker c_,v zadnjem času zopet ponovno vmešava fOKoistvo v dnevne politične boje ter raz-det iia .v dnevn'h časopisih o sokolskih za-svan, kar nikakor ni v korist organizaciji, urosimo ponovno, da blagovolite vpoštevati ta,e Ponovno izrečene želje, da se naj Sodstvo rie vmešava v dnevno politiko, kajti “atoga Sokolstva je. da v vseh zadevah, ki njegove organizacije in njegovih unkcijonarjev, samo odloča v lastnem delo-*togu. Opozarjamo zlasti na to, da se v gatkem vrši glavna skupščina JSS in sabor sokolstva, ki sta edino kompetentna fak-SPHa o vseh spornih vprašanijh. Zdravo! Uangl, 1. r. starosta, Fux. 1. r. tajnik.« S poslanim dopisom se naše uredništvo P°Polnorna strinja. Konstatirati moramo, da Sr “st še nikdar ni izval politične pole- ne glede dolskih organizacij in ne vlarf«8?. °*sk‘h funkcionarjev. Kdo je začel nosti .“Pkolstvo v dnevno politiko, Je jav-znano. Prael čar«vuikl iz držav Male antante v V^ie’števml ^ 16- t m- dospe «v. Prag0 tante. Zdri, pravnikov iz držav Male an-sanitam,. a mk* sl bodo ogledali socijalno-. naPrave v Češkoslovaški. Ljubljana, 14. februarja. pičeve ulice za šentpetersko cerkvijo. Uraduje se izven sobot, nedelj in pondc.jkov, vsak dati od 15. do 18. ure. — OdbOT. — Kino »Matica« naznanja p. n. občinstvu, da se vrše predstave zopet redno in sicer ob delavnikih ob 4., pol 6., 7. in pol uri. — Ob nedeljah in praznikih pa ob pol 11.. 3„ pol 5., 6„ pol 8. in 9. uri. — Kino »Ljubljanski dvor« predvaja do vključno nedelje 17. t. m. pretresljivo dramo v 6 dejanjih »Družina verižnlka« »Si-ber«, v glavni ulogi splošno znana krasotica Lee Parry. Film se odlikuje s krasnimi naravnimi slikami in najmodernejšimi, razkošnimi toaletami Celfe. Ljubljana. — Predavanje jugoslovensko-češkosio-vaške Lige. Opozarjamo na predavanje dr. Ivana Laha o temi: Izlet v Češkoslovaško republiko, ki se vrši danes ob 8. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. — Predavanje bo pojasnjevalo preko 100 skiop-tičnih slik. Vstopnina 2 Din, za dijaštvo 1 Din. — Radikalni akademski klub »Slovenski Jug« v Ljubljani je priredil v torek 12. t. m. zvečer svojo prvo prireditev v veliki dvo-rani Narodnega doma. Prireditev je imela intimni značaj ter so se je udeležil^ le povabljeni gosti, ki so se odzvali v častnem številu. Med gosti so bili tudi min. n. r. dr. Niko Zupanič, veliki župan dr. S p o r n, bivši veliki župan dr. Lukan, češkoslovaški gen. konzul dr. B e n e š, avstrijski gen. konzul dr. Kohlruss, portugaski konzul g. S t r u c e 1 j I. dr. Prvi del sporeda so izpolnili naši umetniki. Operni pevec g. Šimenc je zapel »Človeka nikar« in »Ba-jazzi«, operni pevec g. C v e j i č pa »Na no-čištu«. Oba pevca, ki sta pela dovršeno umetniško sta bila živahno aklamirana ter sta morala ponoviti svoja izvajanja. Baletne točke gdč. Vavpotičeve in gdč. S v o -bo do v e so bile izvajane zelo lepo. Vsem umetnikom so bili poklonjeni krasni šopki. Po umetniškem sporedu se je zahvalil g. Lj. Jurkovič za častno udeležbo in naglasil pomen delovanja radlkalskega kluba in narodnega radikalizma. Nato se je pričela prijetna domača zabava, ki se je raztegnila do zgodnjih jutranjih ur. — Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Ljubljani se je konstituiralo tako-le: predsednik inž. Š t e b i (soc. dem.), podpredsednik Vekoslav Vrtovec (SLS), člana dr. Stanovnik (SLS) In Albin Zajc (SLS); namestnika Jernej Ložar (SLS) in A. Lah (soc. dem.). Upravni odbor Mestne hrani nice je zastopan v Kreditnem društvu po odbornikih: Iv. Orehek (SLS), Rojina (SLS), Rozman (soc. dem.) in To k a n (soc. dem.). — Nbstrpnl frančiškani. V Rožni dolini se je vršil včeraj popoldne pogreb kovinskega strugarja g. Aleksandra Družnika. Pogreba bi se imela udeležiti dva frančiškana iz viške fare. Ko sta pa prišla frančiškana v bližino hiše žalosti, sta zagledala socijalistlčni rdeči prapor in venec z rdečimi trakovi. Očividno je ujezilo frančiškana, da se udeleži pogreba rdeči prapor. V svoji »sveti« jezi je eden izmed frančiškanov zavil v stransko ulico in se ni udeležil pogreba. Drugi frančiškan se je pa šele po dolgem premišljevanju odločil, opraviti pogrebno opravilo. Navzoče občinstvo je ostro obsojalo nestrpen nastop frančiškanov. — Kljub raznim opominom od strani magistrata in policije, se nekateri hišni gospodarji in oskrbniki prav nič ne brigajo za policijske predpise in ne čistijo hodnikov snega in tudi ne odpe jejo vode. Policija je odločena, da bo odslej strogo in brezobzirno kaznovala vsakega brez izjeme, kdor se ne bo ravnal po predpisih. —i Tatvine v Ljubljani. Livarju Jožefu Hlebšu v strojnih tovarnah in livarnah je bila iz suknjiča ukradena listnica, v kateri ie imel 750 Din gotovine, vojaško odpustnico, več fotografij in potrdilo davčnega urada. — V državni jami na Vidovdanski cesti so bile ukradene 3 velike deske, vredne 140 Din. — V mestni klavnici Je bila ukradena 14 m dolga veriga z malimi členki, Mestno gledališče. V torek zvečer so v našem mestnem gledališču igrali pod režijo g. O. Šesta igralci ljubljanskega narodnega gledališča H. Ibsenovo dramo »Gospa z morja«. Igra je privabila v gledališče mnogo gledalcev, ki so Istega napolnili do zadnjega kotička. Igralo se je vseskozi dobro in umetniško, ter je predstava dosegla popoln uspeh. Občinstvo želi ljubljanske goste kmalu zopet videti na našem odru. Smrtna kosa. Umrl je 12. t. m. dijak tukajšnje trgovske šole Boris Salmič, sin znane celjske narodne rodbine Salmičeve, v 15. letu svoje starosti. Srebrno poroko ,sta obhajala minulo soboto g. Alojz Jerše, revident juž. žel. in njegova soproga. Sokolska župa celjska ima v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v sokolski telovadnici svoj redni občni zbor. Orkester »Bratstva« je v poljubni zasedbi vsem nar. društvom in organizacijam na razpolago. Tozadevna pojasnila daje kapelnik g. A. Hub, Glavni trg št. 2. Plesna tekma v Celju. Kuratorlj šole modernih plesov priredi dne 23. t m. ob 20. url v vseh gornjih prostorih Narodnega doma, svoj I. elitni ples s plesno tekmo. Tekmovalo se bode v sledečih plesih: Tango Blues in Boston. Jury za tekmo sestoji iz po enega akademičnega kiparja, slikarja, arhitekta, pisatelja in predsednika jury-a predsednika kluba plesovodij v Ljubljani g. Černeta. Ker je ta prireditev prva te vrste v Celju, vlada za to veliko zanimanje. Vabijo se vsi amaterji modernih plesov, k udeležbi gorenjega'elitnega plesnega večera, ter so prijave tekmovalcev poslati do najkasneje 22. t. m. g. A. Vebletu, tajniku gre-mija trgovcev v Celju, Savinjsko nabrežje št. 3, ki je tudi z vsemi tozadevnimi informacijami interesentom na razpolago, in sicer od 17. do 18. ure dnevno. Ptuj. Dramatično društvo priredi dne IS. L m. ob pol 8. uri v mestnem gledališču komedijo v 3 dejanjih »Ženitev«. Gostuje Narodno gledališče iz Maribora. Poroka. Dne 9. t. m. se je poročil gosp. Viktor Skrabar z gdč. Minko Bratanič. Poroka se le vršila opoldan v kapelici Sv. Roka na Hajdinu. Razpisana so službena mesta v poštnih uradih Ptujska gora. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Vurberg in Sv. Barbara v Halozah. Gospodarstvo. *tovašklh ««nia,Va iugoslovenskih in češko- vredna 'šob Din.’— v’gostiini pri Čenčiču pogovora je S«'*■’ P°d'a,g' tozadevnega j je j,jja ukradena Adolfu Mlinarju iz Se'a de-idejo v Medič, nik fotonov škosln« *i * ^skl Pa sta prideljena četa ar? oficirja podpolkovnik Doležal 111 major Neorkle vubUVOr9 t. . i ' ° j Ulla umhvwii« nuunu mimatju »*» a uti« da odideir, S,‘°čito naže vojno ministrstvo, narnica, v kateri' je imei 1500 Din gotovine Milan Prag0 slede2i oficirji: general in yeč važnih listin. — Natakarskemu va- Podpolknv?1!?’ pneralštabni polkovnik Iljič, iencu ivanu Dovjaku na Dunajski cesti je nik .Antonovič in art. podpolkov- | vkimil nekdo v kovček, v katerem pa je Postiti ®rez2,c"®. brzojavne In telefonske žičntK i?a zasetodke. Po pravilniku o brez- , iaX? “ ‘elefonskih prejemnih Poštni .(radfoaparatih), ki ga je izdalo vi« Jril,nistrstv()' imajo vsi državljani pra-rata jto^aviiafi si prejem ne radioapa-niem *ndar pa samo s »osebnim dovolje-da?ni u8a niinistfstva. Postavljanje od -««unih aparatov je prepovedano. Ako bi K»*atl £ikl naPravili l>rez2lčne prejemne brez dovoljenja ministrstva, mora .^,na “‘rekclla .take aparate na stroške rP 'cf1,lta,napraviti neporabne s tem, da odbrani najpotrebnejši del aparata. Ce bi se aparati upiral> se mu ^vzamejo vsi 0t,ror,t®v brzojava In telefona prt JJ*tJ Martjanci. Pri pošti Martjanci v Prek-rjurlu- je bila dne 1. februarja t 1- otvorjena ”vna telefonska govorilnica in brzojavna posuta. Prevedba drž. nameščencev. Mini-. ‘f^bravde je odločilo, da se oni držav-nl nameščenci, ki so dosegli že 65. leto sta-Prevedejo po novem uradniškem «B*onu. ;— V ministrstvu prosvete se namerava reducirati nad tristo veroučiteljev, v*:ed nezadostne kvalifikacije. trniuIT. pro kakor omenjeno, na stališču zaščite domače industrije. Ker pa more biti to zaščiten je precej epasno, če ni izvedeno pravilno, Je potrebno, da merodajni činitelji zelo temeljito prouče vprašanje potrebe in intenzivnosti zaščite, kajti v nasprotnem slučaju bi nam nova carinska tarifa ne prinesla tega, kar pričakujemo od nje, ampak samo škodo. Nikakor pa ne sme carinska tarifa zagotoviti nekaterim industrijskim panogam monopolnega položaja.-To bi bilo škodljivo tako za državo, kakor tudi za dotično industrijo samo, posebno pa še za konzumente. Monopolni položaj povzroča, da podjetnik diktira za svoj izdelek kolikor mogoče visoke cene, ne da bi skušal svoj izdelek zboljšati. S tem ima korist le pod jetnik, toda tudi ta le neupravičeno in trenolno. Konkurenca pa priganja producenta, da izboljšuje svoj izdelek in tako ima korist tudi konzument ŽITO. Novi Sad, 13. februarja. Pšenica 332.50 do 335, koruza 240 do 245, fižol, beh S65. Moka št. 6, 325. banatska št. 6 312.50, otrobi, debeli 195 dinarjev. Budimpešta, 12. februarja. (v tisočih madž. kron.) Pčenica 219 do 226, rž 175 do 177, ječmen za krmo 180 do 200. za pivovarne 210 do 225, oves 192.5 do 195, otrobi US do 120, koruza 175 do 177.5, lucerna 6.9 do 7.7. KOŽE. Zagreb, 13. februarja. Jermenski km* poni 115 do 120. vache kruponi, težki 102 do 105, srednji 98 do 100, lahki 95 do 9o. vache polovice, težke 73 do 75, lahke 66 do 68, srednje 70 do 72, vrat 50 do 52, okra-jina 36 do 38. Kravine, rjave 110 do 115 črne 115 do 118, telečji boks 26 do 32, goveji boks 22 do 24. JAJCA. Zagreb, 13. februarja. ,ajca za izvoz notirajo: v Hrvatskl 2.50, v Sloveniji 2.50. v Vojvodini 2.50 do 2.70, v Srbiji 2.40, v Bosni 1.80 do 2 dinarja. KONJI. Dunaj, 12. februarja. (V miljonih avstrijskih kron.) Konji za vožnjo, lahki 4 do 10, težki 8 do IS, konji za klanje 5.5 do 12.5 tisoč avstr, kron ža kg žive teže. Dunaj, 12. februarja. (V tisočih avstrijskih kron.) Svinje, debele 27 do 28.5, srednje 26 do 27, domače 24 do 27, danske 21 do 21.50, mesnate 24 do 26 za kg žive teže. X Ukinjenje oblastnih Inšpekcij voda. Poljedelsko ministrstvo Je sklenilo, da sc ukinejo vse oblastne Inšpekcije voda v dr žavi. Njihove funkcije prevzamejo posebni hidrotehničnl oddelki, ki se snujejo pri županskih oblastih. TR2NA POROČILA. Maribor, 13. febr. Na zadnjem živinskem sejmu je bil promet precej slab. Kupci so vzdržljivi, ker pričakujejo padca cen, zlasti radi stabilizacije dinarja in amerikan-ske konkurence. Producenti blaga ne ponujajo v veliki meri, ker imajo še dovolj kr. me. Notlrali so: Debeli voli 13.50—14.75 (14—14.50); poldebeli 12.50—13.50 (13.50 do 14.50); plemenski 10.50—14.75 (12.50 do 13.50); biki za klanje 9.50—12.50 (11.25 do 13); klavne debele krave 11.25 do 13.25 (12—13; plemenske 10.25—11 (ll—11.75); za klobasarje 8.75—10 (9.50—10); molzne 10—13.25 (10—1175); breje 10—13.25 <10 do 11.75); mlada živina 10—13.25 (13 do 13.50); teleta 11—13.50 Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 1 ke 24—-6 (25—27; II. vrste 22—24 rneso od bikov, krav telic:19—20 meso I. vrste 32 (25—30); II. vrste 26 (-4 do 25; svinjsko meso 30—40 (30—10). Tedenski solem v Zagrebu. Zagreb, 13. februarja. Voli, domači 16, junci 13 do 14^0, krave 10 do 15, !0 do 21.50, bosanska živina 9 do 14, svinležl do 28.50 dinarjev za kg žive teže. Seno 100 do 125, otava 112.50 do 150, de-teijina 125 do 150, slama 100 do 125 dinarjev za meterski stot. Drva 400 do 600 dinarjev. za ms X Odkup južnih železnic. Prometni minister dr. Kojič je izdelal s komisijo zakonski predlog za odkup južnih železnic. Načrt je izdelan v duhu sklenjenih koncesij. Podoben načrt je izdelala tudi Italijanska vlada. Železnice se odkupijo v 60 levili; vsako leto se plača anuiteta 5,S09,000 frankov. X Borzljancl v Budimbešti. Borzni senat v Budimpešti je skleni!, da do 1. avgusta ne sprejme nobenega novega člana v borzo. Ta sklep je postal potreben radi prenapolnjenja budimpeštdanske borze, ki poseča sedaj preko 5000 oseb, dočitn ie borza zgrajena le za 2500 oseb. Med novimi borzijanci, ki so se pojavili na borzi po vojni, je 100 bivših oficirjev in 250 reduciranih uradnikov. Prihajalo pa še vedno nove prošnje za sprejem na borzo, ponaj-več Iz takih krogov, ki preje niso imeli ničesar opraviti z borznimi posli. X Revizija tujih podjetij. Ministrstvo trgovine in industrije je ponovno izdam stroga navodila vsem velikim županom, da sc strogo drže predpisov za Izdalanje dovoljenj za osnovanje podjetij po inozern-cih. Obenem je ministrstvo odrediio revizijo vseh od 1921 pa do danes izdanih koncesij inozemskim državljanom. Borzna poročila. Beograd. 14. februarja. Devize. Dunaj 0.1149—0.1152, Bukarešta 41.75—12, Ženeva 1427—1429, London 352.75—353, Milan 355—356, New York 82—82.225, Panz 363—365, Praga 238—238.50. — Valute. (Zaključki) Dolarji 82, bolgarski levi 60, romunski leji 41725. Zagreb, H. februarja. Devize. Dunaj 0.1150—0.1170, italija/izplačilo 354.75 —357.75, London, izplačilo 351—354, Nc-w York, ček 81.05-82.05, Praga 237—240, Pariz 369.10—374.10, Švica 1420—1430. — Valute. Dolarji 80.25—81.25, avstrijske krone 0.1150—0.1170, češkoslovaške krone 236—0, funti 346—349, lire 353.50—356.50. C u r i h, 14. februarja. Ne\v York 575.25, London 24.72, Pariz 25.30, Milan 24.92, Praga 16.6875, Budimpešta 0.0201, Bukarešta 2.95, Beograd 6.975, Sofija 4.35, Dunaj 0.0081. Berlin. 14. februarja. (V milijonih) Dunaj 59.351, Milan 184.535, Praga 121.095, Pariz 187.530, London 18,054.750, Nevv York 4,189.500, Curih 730.170, Beograd 50.8.2. Praga, 14. februarja. Dunaj 4.81, Berlin 7.50, Rim 151.375, avstrijske krone 4.8125. • italijanske lire 151.625, Budimpešta 11.80, Pariz 154.2» fjmdon 149.675, Nevv York 34.825, Curih 603, Beograd 42.625. Dunaj, 14. februarja. Devize. Beograd 864-868, Berlin 15.30—15.90, Budimpešta 2.42—2.52, Bukarešta 363—365, London 304,800-305.800, Milan 3089—3101, Nevv York 70.935—71.185, Pariz 3132—314S, Praga 2053-2067, Sofija 526—530, Curih 12.315 —12.365. — Valute. Dolarji 70.8o0 — 71.260, bolgarski levi 504—512, nemške marke 14.70—15JO, angleški funti 303—,304.600, francoski franki 3140—3170, italijanske lire 3085—3105, jugoslovenskl dinarji 859—365. romunski leji 356—-360, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2030— 2066, madžarske krone 1.20—1.30. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik; Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. U do 16, teleta 20 KINO „IDEAL“ lojalno popravlja tekst besedila To ni prav! Ne norčave, temveč rafinirane, ekscentrične so vse te ženske, ki igrajo v tem res krasnem do sedaj še ne nadkiiljujočem filmu. To dejstvo smatra podjetje kot umestno, da ga sporoči p. t. občinstvu. Ker se bo film predvajal nepreklicno samo 4 dni, t. j. do vključno nedelje 17. t. ni., opozarjamo, da si vsak pravočasno preskrbi vstopnice, Film je res — to priznava podjetje — amerikansld, ampak t« reklama naj se ne smatra ameri-kansk-’. Nova epohalna iznajdba na polju brezžičnega prenašanja. Ni še preteklo mnogo let, kar Je bila odkrita brezžična telegrafija in pozneje tudi brezžična telefonija, pa se je razširila že po vsem svetu in jo imamo tudi pri nas. V Ameriki, deželi tehničnih čudes, je danes brezžični brzojav in posebno brezžični telefon postal že skoro stvar vsakdanjega gospodarstva. Ne samo bogatini, tudi slab--še situirani ljudje poslušajo danes tam koncerte kar doma, v družinski sobi ali celo v postelji. Znanstveniki, ki se pečajo z razširjenjem brezžičnega prenašanja potom električnih valov, pa so odkrili seda) razen radiotelegrafije in radiotelefonije še nekaj vse bolj fantastičnega — radiotelevizijo — brezžično prenašanje slik na velike daljave Samo prenašanje slik potom elektrike je bilo odkrito že pred vojno, bilo pa ni uporabljivo v praktične svrhe, ker Je bilo predrago. Lord Nortcliffe. ki je hotel uporabiti to Iznajdbo pri svojih časopisnih podjetjih, je dobil 1. 1914 od strokovnjaka proračun, ki ie Izkazoval, da bi stale priprave za prenos fotografičnega posnetka v velikosti 10 X 13 cm potom radiovalov nič manj kakor 150.000 funtov šterlingov, za prenos posnetka v velikosti pisemske znamke pa 10.000 funtov šterlingov. Naravno Je, da Je lord spričo takih ogromnih stroškov opustil svojo namero. Kakor nikjer, tako človeški duh tudi na tem polju ne počiva. Angleški, posebno pa ameriški strokovnjaki, napenjajo vse sile, da bi premagali tudi to oviro in dote-rall Iznajdbo tako daleč, da bi bila praktično uporabljiva, cenejša in popolnejša. Napredek je presenetljiv; prenašanje navadnih fotografičnih posnetkov postaja dan za dnem bolj vsakdanja stvar in se bo gotovo v kratkem lahko splošno tudi praktično uporabljala. Učenjaki pa se s tem še ne zadovoljujejo, oni gredo dalje; odkriti ho- čejo način, kako bi ^ orezžično prenašale žive slike, tako da bi ob brezžičnem aparatu doma v postelji ne samo slišali, kako poje slavna pevka v ne\vyoršk! »Metropolitan Operi«, ampak da bi jo tudi videli. In principi tega postopanja so že znani. Te dni se je vršil na AngloŠkem celo že prvi poizkus. Eksperimentatorjem se je posrečilo prenesti sliko požara brezžičnim potom na daljavo 150 km. Slika pa ie bila še precej netočna in nejasna in bo treba iznajdbo še Izpopolniti Glavno težkočo dela Iznajditeljem zaenkrat 5e zveza med transmisijo glasov In svetlobe. Gre za hiperbolično redukcijo brzine. Sedaj se potrebuje za distancijalno reprodukcijo slike, velike pet kvadratnih centimetrov, približno četrt ure, potencialnost človeškega očesa, da zadrži impresijo enake slike pa znaša štiri petine sekunde. Onih petnajst minut radiotransmisi-je je torej treba reducirati na štiri petine sekunde In problem bo rešen. Strokovnjaki so prepričani, da jim to uspe; različnega mnenja so samo glede časa, kdaj se bo dala iznajdba tako izpopolniti, da bo splošno _uporabi;iva. Dr. Foranier d’ Albe, ki je napisal o tem nedavno podrobno razpravo, meni, da bo letošnje leto. to je leto 192-4, rojstvo izpopolnjene radiotelevizije, dočim je sir Oliver Sodge boli skeptičen in misli, da bo trajalo do popolne izgraditve iznajdbe več let, morda celo desetletij. Prof. M. A. Loow je postavil termin 20 let. Kak pomen bo imela ta nova iznajdba? Ce premislimo dobro to vprašanje, pridemo do zaključka, da bo popolnoma spremenila naše dosedanje življenje. Pomislite samo, kdo bo hodil potem še v gledališče? Tega sploh ne bo treba. Človek bo zvečer sedel k topli peči doma v svoji sobi, prižgal cigareto, potegnil k sebi kompliciran, toda ne velik aparat, nastavil na ušesa poslušalo in na oči gledalo in videl in slišal bo predstavo, ki se bo vršila bodisi v neposredni bližini ali pa v kateremkoli gledališču na svetu. Kakor bo hotel. Ravno tako sl bomo lahko ogledali slikarske in druge razstave, udeležili se shodov it prinesla nova iznajdba torej tudi — neprijetnosti ... -ii -rmma! Podpirajte Jueoslov. Haticol Henry Alurger 38 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »O moj dragi učitelj, hvala vam; gotovo priredimo tu slavnost; prižgali bomo vse lestence in dal bom odkriti pohištvo.« Zvečer je Barbemuche v kavarni naznanil, da se bo vršila slavnost prihodnjo soboto. Cigani so naročili svojim ljubicam, naj mislijo na toaleto. »Ne pozabite,« so jim rekli, »da gremo v prave salone. Pripravite se torej; obleka naj bo preprosta, a bogata.« Od tega dne je vedela vsa ulica, da gredo gospodične Mimi, Femija in Musette v družbo. Zjutraj na dan slavlja se je to-le pripetilo: Colline, Schaunard, Marcel in Rudolf so se skupno napotili k Barbemucheu, ki je ostrmel, videč da so prišli tako zgodaj. »Se je kaj pripetilo, da bi morali odložiti slavnost?« je vprašal z neko gotovo nemirnostjo. »Da in ne,« je odgovoril Colline. »Samo to je. Med sabo se ne bomo nikdar obotavljali povedati naravnost; toda ker moramo iti v družbo tujih ljudi, hočemo obvarovati gotov decarum.« »No in?« je dejal Barbemuche. »No in,« je nadaljeval Colline, »ker se moramo sniti nocoj z mladim plemenitašem, ki nam je odprl salone, pridemo iz spoštovanja do njega in iz spoštovanja do sebe, da vas enostavno prosimo, če bi nam mogli posoditi za nocoj kako boljšo obleko, ker bi nas utegnila naša skoraj malomarna toaleta spraviti ob ugled. Morate razumeti, da nam je skoraj nemogoče, stopiti v bluzi in paletotu v sijajne sobane te rezidence.« »Toda,« je dejal Carolus, »štirih frakov nimam.« »Oh!« je rekel Colline, »napravili bomo s tem, kar imate.« »Poglejte torej,« je dejal Carolus in jim odprl zelo dobro opremljeno omaro. »Saj imate tu popolno skladišče elegance.« »Trije klobuki1« je v ekstazi rekel Schaunard; ali more imeti človek tri klobuke, ko ima samo eno glavo?« »In čevlji,« je rekel Rudolf, »poglejte vendar!« »Čevlji so,« je zatulil Colline. In kot bi trenil z očesom, si je izbral vsak popolno opravo, »Do danes zvečer,« so rekli in se poslovili od Barbemuchea; »dame bodo blesteče napravljene.« »Toda,« je rekel Barbemuche in pogledal na popolnoma prazne obešalnike; meni ne pustite nič? Kako vas bom sprejel?« »Oh! za vas je vseeno,« je rekel Rudolf, »vi ste gospodar; vam ni treba biti mar etikete.« »Vendar,« ie rekel Carolus, »mi ostane samo ena spalna suknja, ene hlače, en flanelast telovnik in copate; vse ste vzeli.« »Ne de nič, oprostimo vam v naprej,« so odgovorili cigani. Ob šestih so servirali imeniten obed v obed-nici. Cigani so prišli. Marcel je nekoliko šepal in bil slabe volje. Mladi vicomte Pavel je planil pred dame in jih peljal na najboljša mesta. Mimi je imela zelo fantastično obleko. Musette je bila zelo izzivalno napravljena. Femija je bila podobna oknu z barvastimi šipami in si ni upala sesti k mizi. Obed je trajal dve in pol ure in bil neizmerno vesel. Mladi vicomte Pavel je strastno stopal na nogo gospodične Mimi, ki je bila njegova soseda, in Femija je pri vsaki jedi še kaj v drugič naročila. Schaunard je bil Židane volje. Rudolf je improviziral sonete in zaznamenoval ritem s tem, da je ražbival kozarce. Colline je čebljal z Marcelom, ki je bil vedno slabe volje. »Kaj ti je?« ga je izpraševal. »Strašno me bole noge in to mi je neugodno. Ta Carolus ima noge kot kaka punčka.« »Dovolj bo,« je rekel Colline, »da mu na kak način poveš, da ne more tako dalje biti in da more v bodoče dati delati nekaj številk večje čevlje; bodi miren, bom že to uredil. Pa pojdiva-v salon, kamor naju kliče rajska pijača.« Pojedina se je nadaljevala bolj živahno. Schaunard je sedel h glasovirju in začel s čudovito vnemo izvajati svojo novo simfonijo »Smrt deklice«. Lepa koračnica »Upnik« je dosegla čast, da jo je moral dvakrat ponoviti. Dve struni sta počili pri glasovirju. Marcel je bil vedno slabe volje in ker se je Carolus radi tega pri njem pritožil, mu je umetnik odgovoril: »Dragi gospod, midva ne bova nikdar intimna prijatelja, poslušajte, zakaj. Fizične nepodobnosti skoraj vedno z gotovostjo kažejo duševno nepodobnost, filozofija in medicina se ujemata v tem.« »No in?« je dejal Carolus. »No in,« je rekel Marcel in pokazal na svoje noge, »vaši čevlji so neskončno preozki zame, to mi kaže, da nimava istega značaja; sicer pa je bils vaša mala slavnost divna.« •Ob eni zjutraj so se cigani umaknili in šli P& velikih ovinkih domov. Barbemuche je bil bolan in je neumno govoril svojemu učencu, ki je sanjal o modrih očeh gospodične Mimi. XIII. To je bilo nekaj časa potem, ko sta pesnik Rudolf in mlada gospodična Mimi. začela skupno gospodarstvo; in približno že osem dni je živel ves ciganski krožek v velikem nemiru, ker je bil '2* ginil Rudolf, ki ga naenkrat ni bilo nikjer. Iskali so ga bili po vseh krajih, kamor je imel navade hoditi, in povsod so dobili isti odgovor: »Že osem dni ga nismo videli.« Gustave Colline je bil posebno nemiren, to P& radi tega. Nekaj dni prej je bil zaupal Rudolfu Članek o visoki filozofiji, ki naj bi ga ta uvrstil me ležeče Ptuj. Ipi Mesto knjigovodje, korespondenta ah slično sprejme takoi pri industrijskem ali trgovskem podjetju, vpokojen, mlad uradnik. Večleten blagajnik vešč slovenščine, srbohrvaščine, in nemščine. Reference: Ponudbe pod »Upokojenec« na Aloma Com-pany, Ljubljana. 1 Dieselmoior ali bencinmotor HP 6—8 v dobiem stanju. Po* nudbe s ceno na naslov, ki se •zve pri upravi lista. Kipaojona-i s kapitalom do 25.000 Din, ki se obiestuie mesečno s Q0 °/0 so sprejme. Ponudbttpod.Nujno* na upravo lista. II se sprejme takoj za vsako del« te stroke. Prednost ima kmečki delavec. Hrana in stanovanje ter plača dobra. Franc Maček, čevljar, Dolenji Logatec. v veliko skladišče s pisarno * centru Ljubljane se sprejmi Naslov v upravi lista. otiont neomudeževane preteklosti, 6°' spodinjsko izobiažena, s Pf polno opremo, pozneje z večj® doto išče vsled pomanjkanj* znanja boljšega uradnika 30 d® 30 le~t staiega. Ozira se 1® resne ponudbe s sliko, ki •• takoj vrne. Tajnost zajamčen** Ponudbe pod »Črnolasa«, n* upravo lista. ___ v starosti tez 1 leto, sprejme® pod ugodnimi pogoji v oskfb®' Naslov v upravi Ust«.