5-2006
80
5-2006
81
Comskemu jezeru), 5 velikih 
sektorjev, 36 sekcij, 31 relativnih 
sektorjev, 132 podsekcij in 30 rela-
tivnih sektorjev. Skupine ni`jega 
reda so spet razdeljene na {tevilne 
skupine. 
Za nas je seveda zanimiva 
predvsem delitev slovenskih Alp, 
pa {e ta je za na{ prikaz mnogo 
preobse`na. Zato le nekaj »la`jih« 
primerov. Slovenske nekarbo-
natne Centralne Alpe so uvr{~ene 
v Jugozahodno{tajersko robno 
gorovje (= Kobansko) s Ko{e-
njakom, Radelco-Kapunarjem in 
Kozjakom v o`jem smislu – po 
zemljevidu sode~ stoji doma~ija, 
na kateri je bil rojen moj o~e, 
tako v drugo- kot v tretjeimeno-
vano obmo~je, saj ju lo~uje potok 
^ermenica, ki te~e prav skozi 
to doma~ijo. Kaj pa Pohorje? 
Uvr{~eno je v obmo~je Sloven-
skih Predalp, ki se delijo naprej 
v Zahodne Slovenske Predalpe 
([kofjelo{ko-Cerkljansko, Pol-
hograjsko in Rovtarsko hribovje), 
Vzhodne Slovenske Predalpe 
(Posavsko hribovje) in na Seve-
rovzhodne Slovenske Predalpe, 
ki se delijo na Strojno s Pohorjem 
in na Vitanjsko-Konji{ko hribovje 
(Pa{ki Kozjak v {ir{em smislu). 
To zadnje je seveda `e karbo-
natno. 
Poglejmo {e omejitev 
Julijskih Alp, ki so seveda del 
Vzhodnih Alp, v njih pa pred-
stavljajo 34. sekcijo »Julijske 
Alpe v {ir{em smislu«. Te obse-
gajo obmo~je med Jesenicami, 
Rate~ami, @abnicami, Pontebbo, 
@elezno dolino, Pu{jo vasjo, 
Glemino, Tar~entom, Nemami, 
[petrom Slovenov (^edad je 
izklju~en!), Korado, So{ko dolino 
med Plavami in Mostom na So~i, 
dolino Ba~e, Petrovim Brdom, 
Sel{ko Soro do @eleznikov in 
vzhodnim robom Jelovice (Bled 
je izklju~en!). ^rta, ki poteka 
od Mosta na So~i do @age in 
po Terski dolini ~ez greben 
Muzcev na Karnico in po dolini 
Rezije do Resiutte (Na Beli), 
jih deli na Julijske Alpe v o`jem 
pomenu in na Julijske Predalpe. 
Delitev »pravih« Julijskih Alp na 
Vzhodne in Zahodne je ustaljena 
in jo tvorijo Ziljica, Jezernica, 
Predel, Koritnica in So~a do 
@age.
Avtor uporablja slovenska 
imena tudi zunaj obmo~ja Slo-
venije, povsod tam, kjer je to 
smiselno, tako npr. @abnice, 
Jezernica, Rudni vrh, Strma pe~, 
Ivanac, Tilment, Ju`no Bene-
{koslovensko hribovje itn. Nekaj 
imen je popa~enih, vendar zaradi 
tiskovne napake (npr. Loska stena, 
Koritnika, Klanska Skabina) ali pa 
so nerodno postavljena (npr. ital. 
Gruppo Lopi~a-Muzcev, kar je 
slov. skupina Lopi~a in Muzcev). 
Vsekakor gre za zelo 
pomembno delo, ki bo tudi pri 
nas na{lo interesente in najbr` 
tudi tako ali druga~e odmevalo. 
Tone Wraber
Alpinistova 
`elja prerasla 
»prizemljenost«
Okrog edinega sveta, Matev` 
Lenar~i~, Didakta, Radovljica, 
2006. 
^lovek je na svet pod seboj in 
na {irna obzorja okoli sebe najprej 
pogledoval z vrhov visokih gora in 
vi{e je stopila njegova noga, ve~ 
novih razgledov je uzrlo njegovo 
oko. Iskal je vi{e in dlje, a nikjer 
konca vedno novih svetov in 
novih obzorij. Zazrl se je v ptico 
in njen let, svoboden, neomejen 
v vi{ino in daljavo. Vedno, ko je s 
pogledom sledil njenemu letu, je 
izginila dale~ nekje za obzorjem. 
Torej tam nekaj je, tam mora 
nekaj biti. Potem ne gre druga~e, 
kot da sledi ptici na njenem 
zra~nem potovanju. Ikarjev sen 
je zdaj `e davno udejanjen, izzivi, 
podobni Ikarjevim, pa {e vedno 
zvabljajo sodobne iskalce {irnih 
zra~nih prostranstev na pot. 
Visoko in dale~ …
Matev` Lenar~i~ je eden 
izmed tistih, ki so se jim vrhovi 
gora, tudi tistih najvi{jih in 
najte`e dosegljivih, zazdeli pre-
blizu zemlje. Seveda mu kot 
vrhunskemu alpinistu {e vedno 
pomenijo veliko izpolnitev `elje 
po odkrivanju skrajnih meja 
svojega lastnega bivanja, dale 
so mu vse, kar je lahko zajel v 
prgi{~e svoje du{e, a so mu tudi 
veliko vzele, pravzaprav najve~, 
kar lahko vzamejo – veliko pri-
jateljsko so`itje, ki se je kon~alo 
v pogubnem plazu sredi visoke 
alpske stene.
Tej zemeljskosti se je lahko 
iztrgal le po poti v neki drug 
element, v {iroko Helijevo naro~je. 
Najprej kot jadralni padalec, 
seveda z gorskih vrhov, kajti le 
od kod bi lahko poletel alpinizmu 
zapisan ~lovek. Od jadralnega 
padala do letala je, ~eprav se vse 
dogaja v istem elementu, seveda 
dolga pot in Lenar~i~ jo je pre-
hodil s trdnim namenom, da bo v 
zraku tudi ostal.
5-2006
82
5-2006
83
Njegov curriculum 
vitae, vznemirljivo zapisan 
– bolje re~eno: pripovedovan 
–, je zaradi odkritosr~nosti in 
literarne doslednosti napeto 
branje, naslov knjige, v 
katero je zgodba strnjena, pa 
zgovorno opozarja na bistvo 
pisateljskega dose`ka: gre 
preprosto za potopisno pripo-
ved o letenju okoli edinega 
sveta, ki je, kot avtor ve~krat 
poudari, kljub najrazli~nej{im 
pogledom na zgodovinska 
umovanja o na{em ~asu in 
prostoru res in {e vedno 
okrogel. Ker pa je realist 
– kaj pa mu drugega visoko 
v zraku preostane – {e pove, 
da je tak ali druga~en pogled 
na Zemljo stvar zornega kota. 
Zato si je izbral najpreprostej{o 
in hkrati najbolj ranljivo izmed 
vseh aeronavti~nih mo`nosti. 
Letenje z ultralahkim letalom, 
brez varnosti zmogljivih potni-
{kih udobne`ev ali strahotne 
mo~i nadzvo~nih krilatcev. V 
tisti mali lupinici je obkro`il na{o 
Zemljo v osemdesetih dneh, tako 
kot v znameniti Vernovi pripovedi 
njegov junak, ~astitljivi gospod 
Phileas Fogg. 
Med Lenar~i~evo realnostjo 
in Vernovo fikcijo seveda ni in ne 
more biti nikakr{nih povezav, ker 
gre za dvoje dogodkov s povsem 
razli~nih zgodovinskih ravni, se 
pa pozornej{emu bralcu pred-
vsem tam, kjer z Matev`em 
trepeta pred vsemogo~no Biro-
kracijo, ne glede njen na sistem-
ski, politi~ni ali geografski 
izvor, in skupaj z njim preklinja 
uradni{ki primitivizem, porodi 
bistvena ugotovitev. Kako pre-
prosto je bil urejen svet 19. 
stoletja, ko je imel mister Fogg 
te`ave le s prometnimi sred-
stvi, in kako zapleten je svet 
21. stoletja, ko kljub najsodo-
bnej{im potovalnim pripomo~-
kom o na{em gibanju odlo~ajo 
u~love~eni paragrafi! 
Seveda Matev` Lenar~i~, 
ko govori o svojem potovanju, 
pripoveduje predvsem svojo 
lastno zgodbo, ki se je pletla 
v utesnjeni kabini malega 
letalca. Ta zgodba pa je eno 
samo navdu{ujo~e plavanje 
nad dovr{eno raznovrstnostjo 
na{ega edinega sveta in hkrati 
spoznanje, da je pot pomembne-
j{a od vsega preostalega, tudi od 
cilja, kajti le-ta je zgolj neizbe`en 
konec vsake poti. 
Mitja Ko{ir
Iz Mladinske knjige Trgovine,
KNJIGARNE KONZORCIJ,
Slovenska 29, Ljubljana
Colin Monteath
CLIMB EVERY MOUNTAIN:
A journey to the Earth’s 
Most Spectacular High 
Altitude Locations
Frances Lincoln, april 2006
(232 strani, trda vezava, 300 
barvnih fotografij, cena 10.716,00 sit)
Evokativen tekst, čudovite fotografije, knjiga Climb 
Every Mountain je izredno delo - opisuje 12 Monteath-
ovih odprav (Tibet, Butan, Alaska, Mongolija, Nepal, 
Grenlandija, Patagonija, Nova Zelandija, Karakoram in 
Antarktika).
O avtorju: Colin Monteath - je eden najbolj znanih in najbolj 
objavljanih novozelandskih fotografov in piscev ki pišejo o 
severnem polu, južnem polu in različnih gorskih področjih. 
Kot že 35 let dejaven alpinist je Colin Monteath sodeloval 
v številnih gorskih raziskovalnih ekspedicijah po vseh 
kontinentih. 
Hamish MacInnes
INTERNATIONAL MOUNTAIN 
RESCUE HANDBOOK
Frances Lincoln, maj 2005
(361 strani, mehka vezava, barvne fotografije, 
tabele, skice, cena 7.283,00 sit)
Ta ilustriran vodič tehnik gorskega 
reševanja je postal že standardni priročnik 
za gorske reševalce po vsem svetu. 
Pokriva najrazličnejša področja in teme, ki se tičejo gorskega 
reševanja: oprema, reševalni psi, sestava snega, reševanje 
izpod plazov, reševanje z vitli, reševanje s helikopterji in še veliko 
drugih pomembnih elementov modernega reševanja. Gre za 
najbolj popolno in dovršeno knjigo o gorskem reševanju danes.
O avtorju: Hamish MacInnes - je svetovna avtoriteta na področju gorskega 
reševanja in je v ospredju gorskega reševanja že več kot 45 let. Njegove 
tehnike reševanja, od katerih jih je mnogo opisanih v knjigi International 
Mountain Rescue Handbook, predstavljajo standarde za številne gorske 
reševalce po svetu.