211-i Mtfvilkt ijjubljnna, v petek 16. septembra. ai 6.126 gld. 29l/a kr. manj izplačanih, tedaj 13 660 gld. 771/«, kr. faktičnega prihranka. V pokntie primankljeja pri normalno-šolskem zakladu je bilo v deželnem zakladu prora-čunjenih 136.b02 gld., potrebovalo pa se je samo 126.696 gld. 87 kr. torej meni za 9.905 gld. 13 kr. Ako se primerjajo prihranki v gospodarjenji z zakladom z 13.660 gld. 77] .j kr. s prihranki v gospodarjenji z gotovino z 9 905 gld. 13 kr, se dobi prebitka v zakladnem gospodarjenji za 3.755 gld. 641 3 kr., za katero svoto se je tudi končno čisto premoženje pomnožilo proti onem minulega leta. Kazkaz skupne imovine kaže za I. 1891. skupnega premoženja 120.315 gld. 39 kr. ali po odštetih dolgovih 34.958 gld. 81 V a kr., čistega premoženja 85.356 gld. 67Vi kr-i katero se je proti onemu konci I. 1890. zvekšalo za 3.755 gld. 64Va kr. Kačuuski sklep se potrdi in stanje imovine vzame na znanje. Isti poslanec poroča dalje o gospodarjenji s kraniskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1891. Skupnih dohodkov je bilo : Pričetnih zastankov 4759 gld. iz novega nakazano 1.378 gld. 42 kr., za tekoče leto (1891) 55.682 gld. 27 kr., skupaj 61.819 gld. 69 kr., opravljenje 56 393 gld. 69 kr. zastanki koncem 1891. leta 5426 gld. Skupni troški: Pričetni zastanki 1849 gld. 2'/a kr., za tekoče leto 23.855 gld. 50 kr., skupaj 25.704 gld. 521/, kr., opravlienje 21.144 gld. 29 kr., zastanki koncem leta 15G0 gld. 23Va kr. Primerja je troške z dohodki se kaže: Končno čisto aktivno imetje 36.115 gld. 16Va kr., končni blagajnični ostanek 32.249 gld. 40 kr., končni aktivni zastanki 3865 gld. 76'/9 ^t. Primerjajo pričetuo stanje s 35 058 gld. 3 kr. se kaže pomnožitev imetja za 1057 gld. 13Va k"* » P°-muožitev blagajničnega ostanka 150 gld. 14Vs kr. in pomnožitev čistih zastankov 900 gld. 99 kr. Doneski deželnega zaklada v pokritje primankljaja pri učiteljskem pokojninskem zakladu so bili za 1. 1891. proračuneui na 16.004 gld. potrosilo se pa je 13.400 gld. torej v primeri s proračunom manj za 2604 gld. Proračun kaže skupno potrebščino 27.990 gld. in zaklado 10.046 gld , primankljej 17.950 gld. je pokriti iz dež. zaklada. — Poročilo ee vzame na znanje in proračun se odobri. Olede šolskih glob stavi finančni odsek nastopno resolucijo: Z osirom na to, da so se 1. 1891. zopet izredno pomnožili zastanki pri šolskih globah ter da dejanski vplačana svota dotičnih glob v nobenem razmerji ni nasproti zaostalemu zneiku, ksr Škoduje deželnim financam, ob jednem pa tndi rednemu šolskemu obisku, poživlja te visoka vlada, naj skrbi za to, da bo strogo iztirjajo šolske globe. Posl. S teg nar stavi dodatni predlog v tem Bmislu, da se iztirjajo le zastanki iz novejše dobe, starejše globe pa izbrišejo, ker segajo deloma po 10 let nazaj. Največ zaostankov je v Postoji nskem okraji. Krivda, da se kazni neso iztirjavale. zadeva krajne šolske svete, zatorej ni moči zdaj zahtevati od siromakov, da plačujejo skupaj za grebe 8—10 let nazaj. Predlog se glasi : Ker Htroga izterjava zastarelih šolskih glob ne bode imela nikakoršnega vspeha, naj se torej globe iz prejšnjih let izbrišejo v prihodnje pa redno iz-terjavajo. Posl. Lenarčič pravi, da bi zastanki bili še večji, če bi se strožje postopalo. Navede Vrhniško šolo, kjer komaj tretjina za šolo godnih otrok obiskuje šolo. Okrajna glavarstva naj bi strogo postopala poti krajnim šolskim svetom, ki zanemarjajo bvojo dolžnost. Posl. Kavčič podpira predlog Stegnarjev, ker so le oblastva kriva, če so zastanki tako narasli. Naj se torej odpišejo stare kazni, pri novih pa naj se postopa strogo. Posl. Šuklje se čudi, da je šolnik gospod Stegoar stavil tak predlog, ker ravno on mora vedeti, kako važen je redni obisk šole. Gosposke neso postopale korektno, zaostanek je horenden, a ne samo iz prejšnjih let, nego tudi iz minulega. Podpira torej resolucijo finančnega odseka. Posl. Hribar ugovarja, da bi resolucija ne imela nobenega uspeha, ako se vsprejme. Priporoča torej resolucijo lin. odseka, kateri naj se dostavijo še besede: Ali pa konštatuje, kaj je neizterljivega. Poročevalec Klun misli, da ni treba nobene spremembe k resoluciji fin. odseka, ker se neizterljivi zneski itak izkazujejo. Morda je postava po-mankljiva in bi bilo treba spremembe v tem oziru. Pri glasovanji odklonila se je resolucija poslanca Steguarja in vsprejela resolucija fin. odseka brez spremembe, kakor je bila stavljena. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje riežele. V L i u t) I j a u i, 16. septembra. Državnozborakti volitev na Moravi. Ker je bil bivši češki minister Pražak pozvan v gospodsko zbornico, voliti bode v kratkem drž. poslanca za Boškoviški okraj. Borba za ta mandat utegne biti zelo srdita, ker nameravajo vse tri Češke stranke postaviti svoje kandidate. V nedeljo izrekli so se Mladočehi definitivno za dr a. Tuczeka, vodjo mladočeških deželnih poslancev; takozvana kmetska stranka proglasila je svojim kandidatom posestnika Vyhodila ter agituje zanj na vse mogoče načine. Konservativna, na Moravi še vedno zelo uplivna stranka pa še ni postavila svojega kandidata, nego se na volilskih shodih izrekla, da voli tistega kandidata, katerega ji bo priporočal centralni komite konservativne narodne stranke. Vojni budget. Predno sta lani zborovali delegaciji, izšla je od vojnega ministerstva inspirirana brošura, v kateri se je trdilo, da je zaradi bližajoče se vojne z Rusijo neobhodno potrebna primerna pomnožitev avstrijske vojske. Ta brošura izšla je tedaj zato, da bi se občinstvo pripravilo na nove velike dajatve v vojaške svr he, kajti vojno ministerstvo zahtevalo je kar 20 milijonov gld. več, kakor prejšnja leta. Finančna ministra pa sta se zahtevi vojne uprave tako srečno protivila, da se je morala ta zadovoljiti s primeroma malim povišanjem troškov. Kakor javljajo listi, zmatra vojna uprava sedanje finančno stanje dosti ugodnim, da znova stopi s svojimi tir-jatvami pred miuisterski svet, kateri se ima pod predsedstvom cesarja vršiti te dni Poučeni krogi sodijo, da vojna uprava tudi letos ne bo dosegla vsega tega kar želi, zlasti zato ne, ker finančno stanje monarhije letos ni tako ugodno, kakor lani poleti. Kriva je temu regulacija valute, ki tirja, da se ohrani razmerje mej dohodki in troški in opusti vse, kar bi moglo prouzročiti bodi še tako majhen deficit. Vojni minister bo torej tudi letos dosegel kvečjemu le majhno povišanje budgeta. {Bukovinaki deželni zbor. Razmere v bukovinskem deželnem zboru bo takšne, da ga bo morala vlada najbrže razpustiti. V sredo postavljeno je bilo po zmislu posebnega ukrepa dež. zbora na dnevni red verifikovanje volitev, dež. glavar Lupul pa je izjavil, da te razprava o tej točki ne more vršiti, ker je poročevalec bolan, dočim so drugi člani del. odbora pismeno naznanili, ds tega referata nikakor ne prevzamejo. Dr. Rott odgovoril je na to v imeni koaliranih nerumunakih frakcij, da zahtevajo oa in somišljeniki njegovi, naj se vrli verifikacija volitev pred volitvi|o odsekov, ker bi se sicer nadaljnih posvetovanj ne mogli udeležiti. Predlagal je, naj deželni odbor takoj razdelf referate. Dež. glavar je odvrnil, da je to nemogoče io podpiral ga je deželni predsednik, a dr. Rott ni odnehal ter očital dež. odboru, da štrajka. Pri glasovanji obveljal je predlog dra. Rotta in ker se dež. odbor le ni udal, ostavile so oerumunske frakcije dvorano in zbor je bil nesklepčen. V nanje države, Hazmere v Srbiji. Nova vlada skuša pridobiti volile« s tem, da očita radikalcem slabo gospodarstvo. Zlasti je očitala prejšnjemu mioisterstvu, da je z dispozicijskim fondom podpiralo svoje prijatelje in na Hrvatskem izhajajoče srbske liste. .Odjek", glasilo radikalne frakcije, zavrača ta očitanja, češ, da je bilo poslovanje z dispozicijskim fondom povse točno, tako da je to priznala v zadnjem zasedanji celo liberalna stranka. Bivša vlada izkaže lahko vsak krajcar, ki ga je izdala. — „Odjeku* dohajajo z raznih stranij dopisi, s katerimi se preti vladnim organom, če bi hoteli uplivati na volitve. V nekem dopisu je čitati: Če postavite kanone na volišče, pobili Vas bomo z volilskimi krogljami. — Metropolit Mihael izrekel se je proti dopisniku ruskega lista „Novosti" jako laskavo o novi vladi, češ, da bo po njej pridobilo vse pravoslavje in da v vnanji politiki liberalci ne bodo storili ničesar, kar bi bilo Rusom neugodno. Liberalna Srbija je slovanska država io bo tirala slovansko politiko. Iraka. Gladstone začel je dejanski izvrševati svoj politični program. Irska uprava razveljavila je vse stroge naredbe od I 1887. izdane in tako faktično odpravila neke vrste obsedno stanje v Irski. Vlada ima sicer pravico uvesti te naredbe, če bi se izkazala potreba, a upati je, da do tega ne bo prišlo. V veljavi ostal je samo patent, s katerim se je prepovedalo nositi orožje. V to treba i nadalje posebnega dovoljenja pristojnega oblastva. Irski listi proslavljajo ta prvi korak Gladstoneov h končni spravi v ditirambičnib člankih. Dopisi. T Tratiš, dne 14. septembra. [Izv. do p.] (Slovenske šole pred Tržaškim občinskim svetom.) Nocojšnja seja občinskega sveta bila je precej burna, kakor vselej, kadar so naši Lahoui storili, kar treba, za majhno demonstracijo. Občinski svetniki prišli so skoro polnoštevilno, na galeriji pa je bilo videti same znane obraze, moške i o ženske, tiste, katere je gledati povsod, kjer je kakov škandal. Prihiteli so tudi nocoj, na-deje se krasne zabave. Ko je župan dr. Pit ter i otvoril sejo in spregovoril nekoliko laskavih besed v spomin Antonu Vidakovichu, nedavno umrlemu progresistu, oglasil se je za besedo občinski svetnik d' An g o I i , jeden najstrastnejših Lahonov, ter inter-peliral župana radi nekega dogodka v Skednju. Ko se je ondu vršilo proščenje, spodtikal se je bil neki okoličanski občinski svetnik ob italijanske barbe, ki so bile prav ostentativno sestavljene in to v cerkvi. Župan dr. P it ter i je odgovoril, da je ta reč povse privatna in da se njemu ni umotavati. Potem je prišlo na vrsto poročilo šolskega odseka o slovenski šoli. Poročal je zopet obč. svet. d'Angeli. V daljšem poročilu pojasnil je zgodovino prošnje za slovenske šole in odpor mestnih oblaste v proti njej. Namestništvo ukazalo je magistratu poročati o predloženi prošnji Jožefa Vodopivca in tovarišev, sklicevaje se pri tem na § 59. zakona z dne 14. maja 1869. I., oziroma na šolsko novelo z dne 2. maja 1883. Prav po zmislu tega zakona pa se upira šolski odsek, kjer veleva ta zakon, da je ustanoviti Šole ondu, ker je bližnja šola oddaljena štiri kilometre. V Trstu pa nima noben slovenski otrok do najbližje šole okoličanske štiri kilometre dolgega pota. Tržaška mestna občina je jedna jednotna šolska občina in vzdržuje poleg italijanskih tudi več slovenskih ljudskih šol. L. 1890. bilo je v Trstu 155.471 stanovnikov, in sicer je vzdrževala mestna kot šolska občina za 119.561 italijanskih prebivalcev trinajst, a za 26.639 slovenskih prebivalcev deset ljudskih šol. Za slovenske šole je torej izdatno skrbljeno in vsak, kdor želi, da se mu otroci poučujejo v slovenskem jeziku, more jih pošiljati v taksno šolo. Sicer pa imajo od vseh 50 prosilcev za. slovensko Solo samo štirje domovinsko pravo v Trstu, dočim pripadajo ostali rasnim kranjskim in isterskim občinam. Poročevalec predlagal je na to, naj se glede ustanovitve slovenskih dol v Trstu izreče občinski svet v negativnem zmislu, če bi pa namestništvo stvar sodilo drugače in hotelo proti temu prepričanju storiti kaj v zmislu prošnje, ki nima drugega namena, kakor vzbuditi boj proti svetinjam prebivalstva, njega jeziku in tradicijam (Strahovito kričanje in ploskanje. Župan zvoni neprestano), potem izjavlja občinski svet, kot tolmač mišljenja vsega prebivalstva, da ne bo nikdar privolil v to, da se na občinske troške ustanove v mestu slovenske šole, ampak se z vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi uprl. Galerija ploskala je poročevalcu ves čas, ko pa je končal, nastalo je tako huronsko kričanje, da naslednji govornik niti do besede ni mogel priti. Ko se je polegel ropot in šum, povzel je besede obč. svet. Nabergoj in rekel: Z nasvetom šolskega odseka se nikakor ne morem strinjati in to iz raznih uzrokov. Odsekovo poročilo se sklicuje v prvi vrsti na to, da okoličanske šole od mesta niso oddaljene štiri kilometre, da morejo torej otroci v mestu živečih Slovencev prav lahko hoditi v okoličanske šole. Daljava ni jedino merodajna. Okoličanske šole so tako mnogobrojno obiskane, da za šolske otroke iz mesta nikakor ni prostora. Sicer pa so na vseh okoličanskili šolah ustanovljene tudi italijanske paralelke in če velja to, kar je poročal odsek, da naj namreč slovenski otroci iz mesta hodijo v okoličanske šole, potem bi morali tudi italijanski otroci iz okolice hoditi v mestne šole. (Strahovito kričanje in ropotanje na galeriji. Župan zvoni neprestano) Poročilo se sklicuje na to, da vzdržuje mesto za italijanske prebivalce trinajst, za slovenske pa deset šol. To si je treba ogledati še z druge strani. Iz proračuna je vidno, da žrtvuje mesto za ljudsko šolstvo 468 000 gld. Za slovenske Sole se potrosi od te svote samo 30.000 gld., ostalih 438 000 gld. pa gre samo za italijanske učilnice. Vseh za šolo godnih otrok je 10260 v mestu in 3143 v okolici, slovenskih otrok je torej toliko, da bi bilo za slovenske Šole, če bi se troški pravično razdelili, žrtvovati vsaj 98.822 gld. (Novo dolgotrajno razsajanje na galeriji. Župan zvoni neprestano, svari galerijo, naj se vede dostojno, preti in pros,i naj poslušalci ne sramote svoj dobri glas kot uljudni in dobro vzgojeni Tržačani.) Iz tega je vidno, kaka ironija je to, če govori poročilo šolskega odseka o velikodušnosti občine proti slovenskim šolam. Petdeset očetov, ki prebivajo v mestu ter nosijo občinska bremena, prosi slovenske šole in njih zahteva je vseskozi pravična. Vi se ponašate s svojimi liberalnimi principi. Upam torej da se jim ne bodete izneverili, ampak ustanovili šolo. (Smeh in kričanje.) L 1883 očitalo se je vladi , da vzdržuje v Trstu nemško šolo, zagovarjal je to šolo italijanski list, češ, naj se Nemci vzgajajo v nemškem jeziku, samo Italijanom bodi dana prilika vzgojiti se v italijanskem jeziku. To velja tudi za Slovence. Govornik izjavlja končuo, da se s to stvarjo ne bode bavil nadalje, ker se itak ne bode rešila v obč. svetu, ampak na drugem mestu, kjer se bode sodila po pravici io po zakonu. (Šum in ropot, smeh in upitje.) Poročevalec d' Angeli je ugovarjal le glede svote za Šolsko namene, češ, da ne plačuje občina iz te svote samo ljudskih šol, ampak tudi druge. Pri glasovanji vsprejel je obč. svet predlog Šolskega odseka z vsemi proti dvema glasoma. Proti sta glasovala obč. svet. Nabergoj in N a ri-Mše^ Obč. svet obravnaval je potem nekatere . gospodarske reči. Vedeli smo v naprej, kako se bode izrekel obč. svet glede slovenskih šol v mestu, zato nas ni njega ukrep prav nič iznenadil in tudi dokazi, kako „avita eoltura" prešinja vse Lahone, niso novi. Vprašaje o slovenskih šolah je zdaj v rokah vlade in radovedni smo, ali bo izpolnila nadejo Naber-gojevo in svečano svojo obljubo. Domače stvari. — (Kako se kujejo telegrami?) „Slovence*, kateri je v svoji zadregi prisiljen, da posveti kar po cele številke našemu listu, zaletel se e sinoči pod gorenjim zaglavjem v naše telegrame, naperjene proti znanim žalostnim napadom na družbo »v. Cirila in Metoda. Izmed ogromnega števila za-mMI je srečno en slučaj, v katerem je dotična po- družnica odpoBlala brzojavni odpor baje brez vednosti tajnika. Za danes pa obljubuje drug „zanimiv slučaj". Ob sebi je umevno, da pričakujemo z mirno vestjo kriminalno preiskavo „Slovenčevo", kajti vsi naši zadevni telegrami so pristni in tudi provokovali nismo ne jednega. Da so pa ti odmevi globoko razžaljenega narodnega Čuta naši protina-rodni gospodi zelo nadležni, to jim iz srca verujemo. Die GeiBter, die Geister, die ich rief. . . I — (Gledališki sho d) sklicalo je „Dramatično društvo" v Ljubljani za jutri soboto ob polu 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice, ter vabi vse prijatelje slovenskega gledališča, da pridejo zanesljivo na ta shod. „Dramatično društvo" sklenilo je igrati v dobi 1892/93 po dvakrat na teden in poleg drame gojiti tudi opereto. Da se posreči namen društva, povzdigniti slovensko gledališče na boljšo in naroda dostojno stopinjo, treba je v prvi vrsti, da se narodno občinstvo samo zanima za to vele-važno narodno stvar. Dnevni red : 1.) Nagovor, govori odbornik dr. V. Krisper. 2.) Poročilo o gledaliških stvareh, predava tajnik Anton Trstenjak. 3.) Eventuvalni nasveti. 4.) Prenumeracija na lože in sedeže. Lože za slovensko gledališče bodo se posebe oddajale. Pristop imajo vsi člani narodnih društev. Glede na veliko važnost, katero ima narodno gledališče posebno zdaj za nas, ko imamo krasno novo gledališče, nadejamo se, da se bodo slovenski rodoljubi odzvali prav mnogobrojno pozivu „Dramatičnoga društva" ter mu tako olajšali njegovo trudapolno delovanje. — (Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) napravila bode v nedeljo dne 18. sept t. I. veselico na vrtu Schreinerjeve pivo-pivnice na Sv. Petra ceBti štev. 47 v korist družbi s v. Cirila in Metoda. Vspored: 1. Govor, govori g. kurat in arhivar Anton K obla r. 2. Deklamacija. 3. Koncert, pri katerem bodo so delovali: pevsko društvo „Slavee" in oddelek c. kr. vojaške godbe. Ustopnina 20 kr. za osebo. Začetek ob 7. uri zvečer. Ob neugodnem vremenu bode veselica v velikem vrtnem salonu. K tej veselici vabi na ju! j ud ne je odbor. — (Mestni stalni zdravstveni svet) zboroval je dne 7. septembra in posvetoval se o pripravah proti koleri. Zborovanja udeležila sta se tudi zastopnika vojaške sanitarne uprave, nadštabni zdravnik dr. Stangel in c. kr. stotnik Fukatko. Načelnik pozdravlja polnoštevilno došle člane, navaja vse, kar je občinski svet že storil v |>rospeh zdravstvenih razmer tukajšnjega prebivalstva ter dokaže, da je Ljubljana posebno glede izoliranja bolnikov v slučaju epidemije zelo nadkrilovala druge mestne občine, kar je pripoznala tudi visoka c. kr. deželna vlada. Zatorej se pa tudi čuti opravičenega izreči indignacijo zaradi lažnjive pisave stare „Presse", katera je v nekem dopisu iz Ljubljane očitala mestni občini, da nič ne stori, kar je pa povsem neopravičeno« Tej izjavi pritrde vsi navzočni Člani. Obširna • bila je tudi razprava o posameznih pripravah, deloma že izvršeuih po magistratu; nasvetovale so se še nekatere naredbe, katere naj bi izvršil magistrat. Po dve uri trajajoči razpravi, katere udeležili so se vsi člani, zaključi načelnik dr. vitez Dleivveis Trsteniški zborovanje, zabvalujoč se vsem nazočim, da tako požrtvovalno podpirajo s svojo izkušenostjo mestni zastop v težavnem poslu in boju zoper pretečo epidemijo. — (Zadružni zbor črevljarske zadruge) vršil se bode v nedeljo popoludne ob 2. uri v magistratni dvorani. Voliti bode novega načelnika namesto g. Žitnika, ki je ta posel prosto-voljno odložil. — (Požar) uastal je sinoči ob 1/,i6, uri v Stopu pri Domžalah. Pogorela so pohištva gospodarjev po domače Dizeuka, Mihača in Fernihta. Da se ogenj ni dalje razširil, zato gre hvala jedino vrlim ognjega8cem Domžalskim, ki so z občudovanja vredno točuostjo prihiteli na pomoč io pa vrlim dekletom domače in sosednih vasi, ki bo neumorno donašale vodo. Hvala vsem ! — (Občinska volitev.) V Rovtah v Logaškem okraji bil je voljen županom posestnik g. Tom. Kune, občinskimi svetovalci pa posestniki gg. Aot. Brevčič, Jan. Petkovšek, Gašp. Kavčič in Jak. Kune. — (Litijsko pevsko društvo) ima v nedeljo, 18. t. m., v gostilni „ua pošti" ob 4. uri popoludne svoj občni zbor. Na dnevnem redu je volitev predsednika in odbora. — (Izlet .Dolenjskega Sokola") v Družinsko vas, ki se je odpovedal preteklo nedeljo, ker je vreme kazalo neugodno, vršil se bode v nedeljo 18. t. m. pri vsakem vremenu. — (Kmetijska predavanja na Dolenjskem.) Odbor kmetijske podružnice Novomeške sklenil je prirediti popotna predavanja o Živinoreji povodom premovanja goveje živine za po-litiški okraj Novomeški. Predavanja bodo: Dne 18. t. m. v Mirni Peči, dne 25. v Št. Petru in dne 2. oktobra v Toplicah. Predaval bode goBp. V. Rohrman, pristav deželne poljedeljske šole na Grmu. Želeti je, da se gospodarji obilno udeleže teh poučnih govorov. — (Prazne sode prodajajo Dolenjci) v Trst, kamor je šlo Že več gostilničarjev po italijanska vina. To je žalosten dokaz, da dolenjski vinogradniki nimajo upanja, da bi se skoro /.boljšale razmere v toliko, da bi jim primanjkovalo posode za pridelano vino. — (Iz ječe pobegniti) so nameravali v Novem mestu trije kaznenci. Mej njimi je bil tudi na smrt obsojen mož, ki je umori) svojo mater. Spodkopali so zid že tako globoko, da bi se jim bilo gotovo posrečilo pobegniti, da jih niso zasačili še pravočasno pri pripravah za beg. — (Samomor.) V torek zjutraj obesil se je v Gribljah posestnik Janez JakovČiČ, ki je že pet let bil umobolen. Ko nikogar ni bilo doma, izvršil je samomor. Kmalu potem našel ga je 201etni sin Jurij, ga previdno snel z vrvi in sklical sosede. Toda ni se jim posrečilo, da bi ga zopet sklicali v življenje. — (Slovenske paralelke na Maribor-skem gimnaziji) bodo letos že v vseh štirih spodnjih razredih. To je pač lep dokaz, da se slovenski roditelji zavedajo svoje narodne dolžnosti ob jednem pa tudi spoznavajo važnost slovenskih srednjih šol, v katerih se sloveunki učenci na trdnem te-meliu maternega jezika lažje in temeliiteje nauče tudi nemškega jezika. Kdo ve, kdaj se bode temu priprostomu pedagogiČnemu načelu uklonila tudi slavna vlada? — (Društvo „K m eto valeč" v Gotov-ljah) na Spodnjem Štajerskem ima v nedeljo 18. t. m. popoludne ob l/t4 uri svoj IX. občni zbor. Mej drugimi točkami dnevnega reda sta tudi dva govora; o živinoreji govori namreč dež. in okrajni živinozdravnik g M. Jelovšek, drugi govor pa bode razjiravljal vprašanje: nAli se nam res dandanes slabeje godi, kakor nekdaj ?" Po zborovanji bode pel domači mešani zbor. — (Potrjen deželni zakon.) Načrt zakona, s katerim se spremene nekatere določbe o uvedenji šolskega prispevka pri zapuščinah, kakor ga je sklenil deželni zbor Goriški, dobil je najvišje potrjen je« — (Nova ženska ljudska šola v Gorici.) V zadnji seji mestnega zastopa Goriškega se je posvetovalo o ustanovi nove ljudske šole za deklice v južnem delu mesta. Sklenilo se je, da se preskrbi potrebni fond. Sicer je res, da je župan dr. Maurovich rekel, da je mestna blagajna prazna in da je celo pokriti nekatere primankljaje, a gotovo se bode ta šola ustanovila kar prej mogoče — ker je italijanska. Za slovenske šole, katere zahtevajo roditelji slovenskih otrok, pa nima mesto denarja in odlaša to stvar kar najbolj more. — (Boluica za kolero v Trstu,) ki se je ustanovila v S. M. M. Superiore se je te dni zopet zaprla. Vse osobe, ki so zbolele s sumuimi simptomi in so se zdravile v tej bolnici, so ozdravele. Vodja te bolmce dr. Marcovich povrnil se je zopet na svoje mesto v mestno bolnico. _-- Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 16. septembra. Pri brzovlaku, vozečem iz Dunaja v Pontabel, skočila nocoj mej Kahvangom in Waldom pomožna mašina s tira ter za seboj potegnila drugi stroj in dva voza. Uzrok je bil pohabljeni kotel. Dva moža od železniškega osobja ubita, jeden poškodovan. Drugemu osobju kakor tudi potnikom se ni nič primerilo. Proga bo najbrž že jutri prosta, dotlej morajo potniki peš čez dotično mesto. Preiskava se ju že začela. Opava 16. septembra. Deželnega glavarja namestnik Deuicl umrl sinoči nenadoma, KirchČLorf 16. septembra. Od včeraj se zdravje princu Schautnburg-Lippe ni nič zboljšalo. Narodno idravilo. Tako se sme imenovati bolesti nteiujoće, miiice in živce krepeujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žgaaje in sol", katero se splošno iu uspešno porablja pri trganju po udib in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dvrh steklenic se ne pošilja. 2 (42—13) „LJUBLJANSKI ZVON" sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I<4»i«-rl|ii«» srečke 14. Heptembra. V Brnu: 54. 72, 34, 48, 40. Tujci: 15. supembra. Pri ■nJftl : (Jrof Aoorsperg, Ilalherstadt, Choltzon. Orefinik KOstler, Herling, Kturzeis, pl. Stecg, Herman ■ Dunaja. — Smoh-k, Ravena z Reke. — Wiesenberger, Bobnar iz Gorite] — Maver, Merau, Kaplja It Litije. — Tassini iz Trsta. — Grebene s Krškega. — W»rto iz Idrije. Pn Momi : Hochainger, Hrano, lleinbsch, Weitzer, WeirBH, KOniff, Lustig I Dunaja. — Weins, Low iz Prage. — apendal iz Tržiča. — Pr. Munzinger s Krškega. — Lanrić, Bfeier iz Gradca. — Brusen iz Heroina. Pr: jiOin ni UoloilMiru : Rožič iz Maribora. — Poltk iz Trbovelj. — Novak iz Celja. Meteorologično poročilo. Dan čas opazovanja Slanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nt',.O Mo-krraa v UilU. za trgovino z mešanim blagom A. Casagrande v Ajdovščini. 50 kr. Znižane cene k slovesu. 25 kr. Pri Karolu Till-u ^*pit«ls*l*e ialio«3 wtev. IO. Velika zaloga ! ■visioli (1024—r>) šolskih potrebščin po predpisu učiteljev in profesorjev. .♦♦^♦♦^♦♦■^♦■■♦♦■»^♦■»♦♦■■♦♦■flaa Ostanem v Ljubljani mkimo fte tlvn dni noprekliciu, ter bodem v notooto 17. in v ponedeljek 19. i, m. nadaljeval pouk svoje nove, sveto v neslavne, lahko umljivii metode likanja perila ki je je moči naučiti v |ednl lekel|l z vsakim bkaloin, z uporabo jedinoga neškodljivega planiko srehrolikega sijajni k a za perilo po znižani ceni ter razlagal pri tem naoin pranja, ki za polovi.-o manj posla zahteva od navadnega m čina in pri katerun se tudi perilo veliko bolj varuje. Zavese se popravljajo brez tiblanja in nategovanji«, da mi kakor nove. Cena SO kr. od IO- <1«> 11. ure dopolu-dne, popoludne pnod 2. do 4. ure km po«l<-aauio ta 29 Ur. S/mW Prosim, da se seboj prinese komad penila, ki je po uavadi poti Mano. Z odličnim spoštovanjem (102.-. 2) J. Klaksbrunn v hotelu „Prt Malifii", o. kr. kon«. Mtrokovnn noln na Itunnji. «5 30 70 40 50 70 50'/, 75 star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga prtporo-čujejo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica - ,„ li/ra 1 gld. 75 kr.; velika steklenic *■',„ litra 3 gld. Piccoli jeva lekarna „Pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. nnnjti tntiuK iltt se gtfati /ntrsetju n «f«' ttn nt» i>i■fiu.jvj**. i fS9—8 ! I ♦ i -i II. letnik izide tekom tega meseca v prikladni obliki, na kar opozarjamo p. ti. gospode dijake. Cena mu bode Dobival se hode v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih. Št. S149. Licitacija lož. ■Ha. (1031) V svlii. xakii|>iie odtluf«' lož v !u«lii«' ob 1 ||g( uri V DraŽbebi pogoji so na vpogled v deželni pomožni pisarni mej 11 in 12. uro dopoludne. eželni odbor lsarazxjslci v Ljubljani, dne 14. septembra 1892. kleinmaTrTbamberg v Ljubljani Kongresni trg* šte^r, 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih iu vnanjih urnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah, broširane in v močnem vezu, po1 najnižjih cenah. (I0i>6—5) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj L. Luser-jev obllž za turiste. 4>olo«o in hitro tipli-vaječe sredstvo proti k (irji m * ««••,«>m, /nI » i. i*, ped- v/^v^"^ , piMib, petah iti SZffiSlrJr ^t!,k<' drugim trdim /.iN1^ oNX pn/.naluih praskom s'k^ ^S P<»ou» ie na kože. X n,i °K'*'d v <\a ^ 'iliivtii razptišiljiilnici: L. Schwenk-a lekarna [eldlln^-DunaJ. Prittan nanio, če imata navod in obit! varstveno znan.ko iti podpis, ki je tu '/.raven; torej naj su pazi in zavrne vse manj vredne ponaredke. Pristnega imajo v I.|ul»-li»ni J. Svvoboda, r. pl. Trnkoczy, G. Piocoli, L. »► ir h it- Vh Vh K> h- W r Ur l2ilaJBtelj in od^ovorui urednik: "Hip Nolli.