TRST, četrtek 23. junija 1955 Leto XI. - Št. 147 (3076) PMMtidSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808. 37-338 "*E™}?TV0:VL MONTECCHI št. I, III. nad, - TELEFON 93-SM IN 94-638 _ poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M - Tel. unravni inn ^ 8.-12.30 in od 15.-18. Telefon 37-338 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fioančno- osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 35 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, oeloletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dtn. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega liska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Sloverkje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst JUGOSLOVANSKI DAN NA TRŽAŠKEM VELESEJMU ODNOSI MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO Zmeden položaj po ostavki Scelbove vlade Usmeritev 113 desno z demokristjensko vledo jB nemogoče, ker ji nesprotujejo demokristjenske množice, ki so žo onemogočite Peilov qn rnnrpin rn7ininti lrrP7 nnrnunili tP7fiu poskus; proti usmeritvi na levo je devet desetin KD, a ovira jo dvoumnost Nennijevih ponudb - Vendar se omenja možnost tripartitne muiCJu luzvijuu uicz. upiuvnm vlade KD-PSOI-PRI ob podpori PSI - Edini izhod \i krize bi bilo v prihodnosti uresničenje sodelovanja vseh socialističnih sit (Od našega dopisnika) RIM, 22. — po včerajšnjem sklepu vodstva Krščanske demokracije, da tako imenovana Pojasnitev ni uspela, je danes vlada sklenila podati pstavko. Nekaj pred 15. uro J* tiskovni urad predsedstva republike »poročil, da je predsednik vlade Mario Scel-ba ob 13. uri podal v roke predsednika republike Gron- chija ostavko v imenu vseh nunistrov in državnih tajnikov. Predsednik republike si J® odgovor pridržal in prosil hcelbo, naj ostane na svo- jem položaju z vsemi mini-zaratll opravljanja tekočih poslov. Gronchi bo začel * posvetovanjem jutri 23. t. Jh. in bo najprej sprejel bivšega predsednika republike De Nicolo. Scelba je po ostavki, ki je Pha sklenjena na seji vlade. Podal izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da krize ni Povzročil parlament, temveč Pa sta v pričujočem primeru •javna razprava o tako imenovani pojasnitvi in okolno-*"h, ki so dozorele predvsem zaradi soglasja poslancev 14. *• m., da se odloži razprava 0 nezaupnici, nudile dovolj zadostnih. elementov, da sta ^bogla predsednik republike in lavno mnenje oceniti, da razprava pred parlamentom ni bila nujno potrebna: hkrati pa bojne zahteve notranje in zunanje politike silijo, da se položaj naglo normalizira.« P«d-Predsednik vlade Saragat pa Je izjavil novinarjem: »Vladna kriza je posledica notranje križe v Krščanski demokraciji. Ta kriza sloni, bolj kot samo na Političnih razlogih, na osebnih motivih, ter prav to označuje vse, kar se je zgodilo kot bJalopomembno in tudi malo razumljivo. Nekatere manjšinske skupine Krščanske demokracije so ve večkrat posluževale pomoči totalitarnih desničarskih in levičarskih sil, da ki spravile v zadrego večino v stranki. Ti sistemi kažejo ha pomanjkanje smisla za odgovornost onih sil, ki so sestavni del demokratične stranka. ki pa hkrati slabijo svobodne ustanove in delajo v prid totalitaristom na desni in na levi.« Saragat je dodal, da se bo PSDI borila proti sestavi enobarvne vlade, ki bi prav gotovo imela v sebi elemente naglega propadanja demokratičnih ustanov in da se bo PSDI v tej borbi gotovo srečala «z vsemi iskrenimi demokratičnimi silami, vključno z onimi, ki sestavljajo veliko večino Krščanske demokracije ir, svobodnih sindikatov.« V razglabljanjih o možnosti rešitve krize se omenjajo imena: Segni. Vanoni. Zolli. Fan-(ani itd. Scelba sam — tako se govori — je baje dejal, da Prav gotovo ne bo on tisti, ki bo napravil prvi poskus. Govori se o formulah KD - PSDI 'PRI s pomočjo PST. kar bi b'la neke vrste «usmeritev na levo«. Drugi omenjajo možnost enobarvne demokristjan-*ke vlade z «usmeritvijo na levo«, drugi pa prav tako eno- barvno vlado DK z ((usmeritvijo na desno«. Najbolj črnogled je uvodničar milanskega «Cor-riere della Sera«, ki pravi med drugim: «Nekoč je imela Krščanska demokracija desnico, levico in center, ki se jih je precej natančno določiti. Toda danes bi bilo zelo težko spraviti nasprotja in tekmovanja v okvir takšne tradicionalne razdelitve.« Nato prihaja list do zelo pesimistične ugotovitve: «Danes obstaja samo zmešnjava. Nemogoče je določiti med kom in na podlagi kakšnega programa bo možno uresničiti sporazum za sestavo nove vlade. Ne gre za polemiko, gre za očitne ugotovitve, ki so vzrok velike zaskrbljenosti. Po krizi tripartitne vlade je morda sedanja kriza najtežja, ki se pojavlja v naši demokraciji in ta kriza je vzrok, da je vsakdo, ki hoče dobro državi, zaskrbljen, če noče z lahkoto gledati optimistično.« Med najrealnejše politične analize sedanje vladne krize v Italiji, ki je bila tudi pred Sčelbovo ostavko v bistvu prav takšna kakršna je danes, spada članek v zadnji številki političnega tednika «Risor-gimento Socialista« glasila Neodvisne socialistične zveze. V članku je med drugim rečeno, da je sestava takšne vlade, ki bi slonela na demokristjanih in na desnici izključena tudi ne glede na parlamentarno aritmetiko, temveč predvsem zaradi tega, ker takšno vlado odklanja demokristjanska baza, ki je že v nedavni preteklosti prisilila Pello, da je odstopil od svojega nesrečnega poskusu- Po drugi strani pa je ((usmeritev na levo« težka zaradi dvoumnosti Nennijevih ponudb tudi tedaj ko Nenni močno poudarja voljo po pomiritvi. Toda usmeritev na levo je težka predvsem zaradi odločne volje devet desetin Krščanske demokracije. Ta-stranka si je s svojimi satelitskimi zavezniki dejansko polastila državo, njen stroj tn privilegije, ki jih ta stroj daje tistim, ki jo nadzorujejo. Zelo malo je v Krščanski demokraciji onih, ki so priprav ljeni pustiti vso to igro, čeprav so naklonjeni usmeritvi na levo in sodelovanju s socialisti ter obračunati z močnim zaveznikom in se odreči za vedno — in to bi bila cena za usmeritev na levo — Pogajanja za sklenitev sporazuma o ribolovu Parlomentamo delegacijo v Zahodno Nemčijo bo vodil M. Pijade - V začetku avgusta pa bodo jugoslovanski parlamentarci obiskali SZ, prihodnje leto pa Madžarsko BEOGRAD, 22. — Pričakujejo, da bo konec tega tedna prispela v Beograd uradna italijanska gospodarska delegacija na pogajanja za sklenitev sporazuma o ribolovu na Jadranu. Delegacija bo verjetno nadaljevala razgovore o kreditih tn aranžmajih, ki so se začeli marca v Rimu med bivanjem jugoslovanske delegacije. Sporazum bi omogočil nabavo investicijske opreme v Italiji. 24. t. m. bosta prispela v Beograd predsednik trgovinske zbornice Vzhodne Nemčije dr. Lessing in šef evropskega oddelka zunanjega ministrstva Fritz Koch, ki bosta z zastopniki jugoslovanske vlade razpravljala o vprašanju v zvezi s podaljšanjem kompenzacijskega aranžmaja, ki je bil sklenjen lani. Poleg tega bodo razpravljali tudi o drugih Vprašanjih trgovinske izmenjave med obema državama. Po vesteh iz parlamentarnih krogov bo konec junija oziroma v začetku avgusta na vabilo Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze obiskala Sovejtsko zvezo delegacija jugoslovan- skega parlamenta. V drugi polovici septembra bodo člani jugoslovanske zvezne skupščine vrnili obisk članom zahodnonemškega Bundes-taga. Delegaciji bosta določeni na zasedanju zvezne skupščine junija. Ni izključeno, da bo delegacijo, ki bo obiskala Zahodno Nemčijo, vodil predsednik Zvezne skupščine Mo-ša Pijade, ker je zahodnonem-ška delegacja obiskala Jugoslavijo pod vodstvom predsednika Bundestaga dr. Gersten-ineierja. Predsednik madžarskega parlamenta Šandor Ronaj je v pismu predsedniku Zvezne skupščine M. Pijadi povabil jugoslovansko parlamentarno delegacijo, naj obišče Madžarsko. Pijade se je zahvalil madžarskemu poslaniku v Beogradu, ki mu je izročil pismo za vabilo, in izrazil mnenje, da bo jugoslovanska delegacija šele prihodnje leto lahko odgovorila na vabilo madžarskega parlamenta, ker so letos na programu obiski drugim državam. Pričakujejo, da bo te dni tudi izraelski parlament poslal vabilo, da bi jugoslovanska delegacija v septembru obiskala Izrael. V Maroku nove aretacije Članov terorističnih celic ".vje vrnil v Casablanco, kjer bo vodil nadaljnjo preiskavo o terorističnem delovanju francoskih ekstremistov 22. — Kakor že vče-J Javljeno, je novi general-v-j rezident v Maroku Gianu-vj dovil navodilu tn baje izv • š‘roka pooblastila za aJanje načrta reform, ki terpe vlada odobrila, tn c ka-slansi- v<:'ei'aj govoril v po-viaH zbornici predsednik Drea ^sure. Načrt določa stj Qvsem vzpostavitev varno-in ’ vrs*° upravnih, socialnih U,eriTPodur-sklh ukrepov ter hja dinastičnega vpraša- vjac|osPorazumnu z maroško Pr?,S^dvaI bo irael vsekakor nju Jsnje težave ur; tzvaja- Udariie8.aunadita- 1 ' ie P°' ško , j minister za afri- PoitdmufVe July' kl Je pri ,cn' prim,, Važnost, ki jo vlada Je. nalogi poverjeni iuk”lVa!u- v francoskih po-ihien . kr°g'h in v tisku so lj - °VanJe Grandvala spreje-jaj za"°voljstvom ter poudarit, . terja ((nova politika«, roku •Je _začela vlada v Matu«, 'n Severni Afriki sploh. seda' n°Ve 1iudl' ker se je do zalo j zel° Pogostoma pika-krop, a,Je vlada določila eno, tta dru'p,at,kln, Priseljencev vodili rOEi o« UU1UCUH Žide-, okrog generalnega re-fran„a pa 50 P”d vodstvom druo„ Priseljencev vodili ho j Politiko /.ato ni čudila' ■ radikalno-socialistič-kaureiVeZa ■ Maroka pozvata ga ’ ,nai obdrži dosedanje-ho jpZHen,a v Maroku. Zria-dikam zastopajo mnogi ra-intere° 'aocialisticni poslanci niw0 se francoskih veleposest-Ppiraj-V ^Vr'ki, ki se odločno bt vih h ; i odvzele del njiho-£ osedanjih privilegijev, hapo honurjenje, ki ga /lada Potreb- ■ 'e vsekaKor bilo vorna ~ Postaviti na odgo-se, h, mefdo nove ljudi. Zdi ho. 0--U Laure sedaj res-Po dn.fa Vsai se da sklepati ?* iavt P ukrepih. Kakor agi a Jeno> so včeraj na pocl-še5t d').lK<‘. Preiskave aretirali Policijskih agentov in šti- ri civiliste, ki jih obtožujejo ((protiterorističnih« atentatov. Te aretacije so tudi v zvezi z umorom novinarja Lemai-gra. Iz Casablance javljajo tudi, ‘da so v Novi Medini aretirali voditelje in člane izredno aktivne teroristične celice. Njenega voditelja so iskali že dve leti. Izvršil je več atentatov v Casablanci. Medtem se je sinoči vrnil v Casablanco šef varnostne službe Roger Wybot, ki bo vodil preiskavo v zvezi z aretacijo članov terorističnih celic. 0 sprejemu novih članov v OZN SAN FRANCISCO, 22. — V zvezi z včerajšnjim razgovorom, ki sta ga imela Molo- tov in perujski poslanik Be-launde, ki je predsednik komisije za dobre usluge OZN za sprejem novih članov, so se vztrajno razširile govorice, da bi bil Molotov naklonjen sprejemu Avstrije, Ita- lije tn Finske ter Madžarske, Romunije in Bolgarije v OZN. To pa na podlagi dejstva, da so vse te države podpisale mirovno pogodbo z velikimi državami. Isto naj bi veljalo tudi za Japonsko, ko bo podpisala mirovno po-golbo s Sovjetsko zvezo. Avstrijski tisk ostro obsoja Adenauerjeve izjave DUNAJ. 22. — Avstrijski tisk danes ostro reagira na včerajšnje Adenauerjeve izjave, da so leta 1938 na Dunaju zelo navdušeno sprejeli Hitlerja. Vsi listi objavljajo Adenauerjeve izjave z velikim poudarkom. V vladnih krogih niso do sedaj še komentirali kanclerjevih izjav. Toda Raabov list «Neue Tageszeitung« piše, da so Adenauerjeve besede ((nesrečna poteza«. «Za nikogar ni tajnost, da funkcionarji zunanjega ministrstva v Bonnu že dolgo pritiskajo na vlado, naj bi zavzela neprijateljsko stališče do Avstrije«, pripominja list. Neodvisen list «Die Presse« pa pravi, da Adenauerjevo zadržanje nikakor ne prispeva k okrepitvi odnosov dobrega sosedstva in k ugladit-vi sedanjih nasprotij. Komin-formistični «Volkstimme» objavlja vest pod velikim naslovom: «Adenauer žali Av- strijo«. Kakor že rečeno, predstavniki vlade molčijo, toda tiskovna urada obeh vladnih strank (socialistične in ljudske) sta objavila uradno poročilo, v katerem se obsojajo Adenauerjeve izjave. Hošiminh odpotoval v Peking in Moskvo HONG KONG, 22. — Sever- novietnamsKi radio javlja, da je predsednik Hošiminh danes odpotoval iz Hanoja na obisk v Sovjetsko zvezo in na Kitajsko, kamor odhaja na vabilo tamkajšnjih vlad. Spremljajo ga številni ministri in funkcionarji. Kitajski poslanik v Hanoju ga bo spremljal do Kitajske. LONDON. 22. — Državni minister lord Reading je danes zjutraj povabil v Foreign Office poljskega odpravnika poslov v Londonu Michaela Zula Osa. Predstavnik Fore.gn Officea je izjavil, da sta govorila o «vprašanjih medsebojnega interesa«, ((prepovedanemu snu« Fanfa-nijevega integralizma. «Tisto. kar je potrebno — nadaljuje list — da bi se razbil sedanji položaj, v katerem gospodarijo številne zainteresirane skupine, je prava demokratična in parlamentarna revolucija. Potrebno je ((nekaj novega«, kar bi imelo odločilno važnost, kar bi bilo sposobno povečati udarec, ki bi pokvaril notranje ravnotežje Krščanske demokracije in prebudil njeno levo krilo, ki sedaj spi«. Ta dogodek bi moral biti po mnenju lista pojav socialistične enotnosti v sedanjem položaju. Socialistična enotnost bi postavila ob bok Krščanske demokracije blok sedmih — osmih milijonov volivcev' in bi nudila varno in konkretno podlago katoliškim, resnično demokratičnim množicam. Kajti v zadnjih treh letih so bili ustvarjeni polagoma vsi pogoji, da bi do te socialistične enotnosti, ki predstavlja upanje milijonov delavstva, v resnici prišlo. S postopno zmago pomiritve so izginili mnogi vzroki — predvsem razdelitev sveta na dva bloka — ki so onemogočili razgovor med socialisti. Ko si Bulganin in Kisenhover podajata roke in ko nekatere države nudijo primer hrabre neodvisnosti, je smešno, da bi železna zavesa ločila socialiste. Sicer pa se je marsikaj značilnega zgodilo tudi v Italiji: po vodi so šle Saraga-tove utvare, da bi uresničil veliko reformistično stranko, prav tako je izginila utvara o bloku KPI-PSI, kajti ugotovili so, da samo avtonomija dovoljuje socialistom, da ostanejo socialisti. Nato prihaja člankar do konkretnega predloga o formiranju socialistične enotnosti in pravi: «Pred volitvami v Siciliji smo stavili Nenniju in Sa-ragatu predlog, ki sta ga odklonila in ki bi Siciliji prihranil, če bi ga bila sprejela, nekaj let klerikalno-monarhistič-ne vlade. Cez eno leto bodo upravne volitve v vsej Italiji. Zakaj ne bi vsaj v nekaterih velikih mestih postavili liste socialistične enotnosti? Taksne liste so na upravnem terenu možne in vsekakor so lažji dogovori in sporazumi kot pa spori. Po drugi strani pa bi tak poskus enotnosti, če bi uspel, lahko odprl verižni proces, ki ga ne bi mogel nihče zaustaviti. Če bi šli socialisti Milana, Turina, Neaplja. Rima, Bologne, Genove, Barija, Palerma enotno na občinske volitve ne bi dosegli le velikih uspehov v teh velikih delavskih centrih, temveč bi v resnici postopoma ustvarili pogoj za socialistično fronto na bodočih političnih volitvah.« A. P. zavzamejo stališče o koeksistenci o razorožitvi, o miru in o vprašanjih, ki jih navaja bandunška izjava. V pariških obveščenih krogih izjavljajo medtem, da se bodo delovne skupine sestale pred ženevsko konferenco. Prvi sestanek angleških ameriških in francoskih izvedencev bo 8. julija v Parizu. Druga skupina izvedencev pa se bo sestala jutri v Bonnu in v njej bodo tudi nemški predstavniki. Razpravljala bo o nemškem vprašanju in za podlago ji bo Edenov načrt za združitev Nemčije, ki je bil predložen lansko leto na berlinski konferenci. Ameriški predlog v OZN o atomskih raziskovanjih SAN FRANCISCO, 22. — Ameriški stalni predstavnik v OZN Cabot Lodge je predlagal naj Združeni narodi zberejo in koordinirajo podatke in informacije o učinkih atomskih izžarevanj, s katerimi razpolagajo razne države. V izjavi, ki jo je Cabot Lodge podal, je rečeno, da atomski poizkusi, ki se vodijo s potrebno previdnostjo, ne _ predstavljajo nevarnosti za človeško zdravje. »Mnenja smo, pravi nato izjava, da bi morala prihodnja glavna skupščina uvesti postopek za zbiranje in koordinacijo podatkov in informacij, ki so jih zbrale razne države, ter rezultate o študijah glede u-činkov izžarevanj na varnost in zdravje človeka. Koordinacijsko in primerjevalno delo znanstvenih poročil in podatkov o višini izžarevanj, ki bi ga vršili Združeni narodi, bi lahko razpršilo neupravičeno bojazen, pobijalo bi v luči znanstvene resnice zlonamerna in zgrešena tolmačenja ter bi pokazalo človeštvu, kako naj najbolje obravnava vprašanja atomskih izžarevanj«, Stevens odstopil WASHINGTON, 22. — Ameriški minister za vojsko Robert Stevens je danes odstopil. Svoje mesto bo zapustil konec julija. Predsednik Ei-senhower je za naslednika imenoval sedanjega svetovalca v obrambnem departmaju Wilbera Bruckera. Stevens je prevzel svoje sedanje mesto 2. februarja 1953. Kakor je znano, je pred enim letom senator MacCarthy obtožil Stevensa v zvezi z napredovanjem nekega častnika, ki ga je senator dolžil «prevratnih idej«. Di. Mil« Vidmar Ui doklor tetmifinih ved LJUBIJANA, 22. Ljubljanska univerza je podelila danes časten doktorat tehničnih znanosti dr. Milanu Vidmarju, univerzitetnemu profesorju in uglednemu slovenskemu znanstveniku ob njegovi 70-letnici. Svečanosti so se udeležili predsednik odbora za prosveto pri ljudski skupščini Boris Ziherl, številni člani republiškega izvršnega sveta, profesorji in študentje ljubljanske univerze. Številni jugoslovanski gospodarski predstavniki so včeraj obiskali velesejem - Izjave inž. Sospisia in I. Barbaliča NIKOZIJA. 22. Nocoj so bile v Nikoziji odvržene štiri bombe na različnih krajih. Razen tega je nastal požar na britanskem letališču blizu Li-maeola. V okviru jugoslovanskega dne so si Jugoslovanski gospodarski predstavniki včeraj ogledali tržaški mednarodni velesejem. Na sliki vidimo v ospredju generalnega tajnika velesejma dr. Chiaruttinija, ki spremlja generalnega tajnika jugoslovanske zvezne zunanjetrgovinske zbornice Iva Barbaliča pri ogledu paviljona težke industrije. Včerajšnji dan tržaškega mednarodnega velesejma je bil posvečen J ugusluviji, ki predstavlja s svojo kolektivno razstavo v Paluči nurodov, z uradno udeležbo na IV. mednarodni razstavi lesa in vrsto kioskov, ne samo močan prispevek aktivnosti ve- teresov v Jugoslaviji. I skega predstavnika Jugoslavi- V okviru tega dne so si je v Trstu inž. Feliksa Vrban-številni jugoslovanski gospo- j ca in drugih osebnosti ob 10. darski predstavniki in med | uri zjutraj natančno ogleda-njimi tajnik zvezne zunanje- ii celotni velesejem, trgovinske zbornice Ivo Bar-, p0 ogledu velesejma je bi balič, predsednik trogovinske zbornice Slovenije Mara Dermastja in drugi v spremstvu lesejma, temveč tudi odgo- generalnega tajnika velesej- varjajoe izraz gospodarskih interesov Jugoslavije v Trstu in tržaških gospodurskih in- ma dr. Chiaruttinija, generalnega konzula Jugoslavije v Trstu Mitja Voinjaka, trgov- GOVOR KOČE POPOVIČA NA SVEČANI SEJI OZN V SAN FRANCISCU Izjave florentinskega Zupana ..Pravdi" MOSKVA, 22. — Znani župan mesta Firenze prof. La Pira je dal dopisniku ((Pravde« izjavo, o konferenci županov vseh prestolnic sveta, ki bo letos v oktobru v Firencah. La Pira je dejal, da je cilj konference proučiti sredstva, s katerim bi župani mogli koristiti obrambi miru. »Zaščita mest pred grožnjo vojne, vseh mest, velikih in malih, je dejal, je tisto, o čemer bomo razpravljali na naši konferenci. Atomska energja mora sluziti miroljubnim ciljem ne pa rušenju. Želim, da bi mesto Firenze, ki je pobudnik te konference, postalo most med Vzhodom in Zahodom. Prepričan sem, da leži bodočnost v enotnosti. ne pa v razdoru med narodi.« La Pira je nato izjavil, da se za razliko od prej, danes strinja s skupščino za mir v Helsinkih in da je potrebno vzpostaviti boljše odnose med Italijo in Sovjetsko zvezo ter dejal: «Danes smo na pre- okretu in moramo storiti vse. da bi zmanjšali mednarodno napetost. Atomske bombe morajo biti uničene in mir mora zavladati na vseh področjih začenši s tehniko pa vse do religije. Jaz sem za enotnost vseh tistih, ki nasprotujejo vojni.« MacMillanov razgovor SAN FRANCISCO, 22. — Včeraj popoldne je britanski zunanji minister MacMillan imel daljši razgovor z Molotovom. po večerji, na katero je Pmav povabil MacMillana in Dullesa, je britanski zunanji minister poročal svojim kolegom o razgovoru z Molotovom. Zdi se, da Molotov nima važnih ugovorov proti predlogom zahodnih držav za tehnično organiziranje ženevske konference, ne strinja pa se s predlogom, da bi omejili trajanje konference, ter poudarja, da je treba izkoristiti to priložnost za celotno proučitev vseh nerešenih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Prav tako še ni bil dosežen sporazum giede izjave, ki naj bi jo sprejeli na sedanjem zasedanju OZN. Medtem ko predlagajo zahodne države, naj b. predsednik skupščine Van Kleffens sestavil izjavo o miru in mednarodnem sodelovanju. želi Molotov, naj se poda načelna izjava, v kateri naj Združeni narodi ZA ZMAGO NAČEL OZN IN MIRU za politiko sožltla in neodvisnosti Molotov je navedel program sedmih točk in se je skliceval na indijsko-kitajsko ter na bandunško izjavo - Romulov predlog za skupno izjavo SAN FRANCISCO, 22. J^nes sta na svečani seji ekupščine OZN govorila med drugimi tudi jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in sovjetski zunanji minister Molotov. Prvi je govoril predsednik filipinske delegacije general Carlos Romulos, ki je predlagal, naj se sedanje jubilejno zasedanje zaključi z izjavo, ki naj dobi ime ((izjava iz San Francisca«, v kateri naj države članice OZN poudarijo svoj glavni smoter: »napraviti iz zemlje kraj, kjer naj bi vsi ljudje živeli v miru in varnosti«. Koča Popovič je v svojem govoru izrazil upanje, da bo proslava desete obletnice u-stanovitve OZN obeležila ne samo konec prvega desetletja v življenju OZN, temveč tudi začetek novega in boljšega razdobja v odnosih med državami. Popovič je poudaril, da je ustanovitev OZN odgovarjala težnjam vseh narodov in da organizacija m kriva, če se zadnja leta niso razvijali dogodki v duhu listine OZN. V organizaciji so se namreč neizbežno zrcalile politične razlike med raznimi državami in poslabšanje njihovih odnosov. Kljub temu pa so bili Združeni narodi stalna šola enakopravnosti velikih in malih narodov; preživeli so vse nadloge in tudi v najmračnejših dneh hladne vojne je OZN s svojo moralno in politično močjo bil element enotnosti, miru in pravice. Organizacija je preprečila ne ramo poslabšanje položaja, temveč je mnogo prispevala k zboljšanju pogojev za popuščanje napetosti. Popovič je izrazil prepričanje. da se bosta pomen in vloga OZN še bolj povečala s spoštovanjem načela in listine, v prvi vrsti s spoštovanjem načela politične neodvisnosti in suverenosti enakopravnih držav, pravice narodov, da se sami upravljajo, prepovedi vsake napadalnosti, vsakega vmešavanja v notranje zadeve. Poudaril je nujnost rešitve mednarodnih vprašanj z miroljubnimi in konstruktivnimi sredstvi in s sodelovanjem rned velikimi in malimi narodi na osnovi popolne enakopravnosti. »To sodelovanje pa se mora. .je dejal Koča Popovič, razvijati v ozračju medsebojnega zaupanja in razumevanja.« Državni tajnik je posebno poudaril važnost ustvarjanja ozračja zaupanja, ki bi olajšalo rešitev nerešenih vprašanj, kot u-porabo atomske energije v miroljubne namene, vzpostavitev učinkovitejšega sistema kolektivne varnosti, pomoč nerazvitim državam, vprašanje Formoze in Nemčije. Popovič je nadalje izrazil upanje, da bo konferenca štirih nov korak v smeri medsebojnega zaupanja in sprejetja načela, da so pogajanja edina pot za rešitev odprtih vprašanj. Ob koncu je Koča Popovič govoril o politiki in težnjah Jugoslavije, ki vzdržuje dobre odnose z vsemi državami, ki to žele. Jugoslavija izvaja politiko aktivne koeksistence in popolne neodvisnosti. Toda pri tem se ne izogiba prevzemanja mednarodne odgovornosti. »Mi bi bili srečni, če bi vsak dan bili vse številnejši tisti v svetu, ki priznavajo, da je taka politika koeksistence in neodvisno-st: sestavni del naporov za utrditev miru, zasnovanega na načelu listine OZN. Kaže, da bi zmaga te politike koeksistence bila istočasno tudi zmaga načel OZN in miru.# je zaključil Koča Popovič. Sovjetski zunanji minister Molotov je med drugim izjavil, da imata predvsem Sovjet ska zveza in ZDA odgovorno«! za mir in varnost v svetu in da se Sovjetska zveza tega popolnoma zaveda. Dejal je, da mora sedaj Zahod napraviti prvi korak, ker je Sovjetska zveza dala znane predloge o razorožitvi. Ker je Sovjetska zveza v celoti sprejela razorožitveni načrt zahodnih držav glede klasičnega o-rožja, bi morale zahodne države sedaj sprejeti sovjetski predlog za prepoved atomskega in vodikovega orožja. Dejal je. da bi moral biti mednarodni nadzorstveni organizem stalen tn da bi določeno število inšpektorjev moralo i-meti dostop v vsakem trenutku v kraje, ki bi bili podvrženi nadzorstvu v državah podpisnicah sporazuma o razorožitvi. Tej konvenciji bi se morala pridružiti tudi Kitajska Nato je Molotov izjavil, da mora kitajska ljudska republika brez odlašanja zavzeti mesto, ki ji pritiče v Varnostnem svetu in v glavni ekujj-ščini OZN. Pri tem je pripomnil, da Formoza, Peska-dorski otoki in obalni otoki pripadajo Kitajski, ter je pozval OZN, naj sprejme potrebne ukrepe, da se čimprej reši to vprašanje. Izrazil je zatem željo Sovjetske zveze, da prispeva k popustitvi mednarodne napetosti, ter je kot primer navedel avstrijsko državno pogodbo, ureditev jugoslovansko-eo-vjetskih odnosov, obisk Nehruja v Moskvi, vabilo kanclerju Adenauerju, normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Japonsko ter bližnjo konferenco štirih velikih. Molotov je tudi dejal, da bi vsako nadaljnje povečanje mednarodne napetosti pomenilo nevarnost za mir in bi lahko povzročilo tretjo svetovno vojno. Pri tem je dejal, da ohranitev in graditev novih vojaških oporišč, sklepanje novih vojaških zavezništev, nadaljevanje tekmovanja v oboroževanju ter zopetna oborožitev Zahodne Nemčije u-stvarjajo čiriitelje za povečanje napetosti. Molotov je nato predložil program v sedmih točkah, ki naj odpravi hladno vojno. Prvi smotri, ki jih je treba j Molotov je predlagal tudi odseči, so: 1. uveljavitev znane resolucije glavne skupščine OZN o prenehanju vojne propagande v vseh državah; 2. sporazum med velikimi državami za odpravo vojaških oporišč na tujih ozemljih; 3. razvoj miroljubne u-porabe atomske sile ter industrijska, znanstvena in tehnična pomoč nerazvitim državam; 4. sporazum med SZ, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo o umiku čet iz Nemčije razen manjših kontingentov; 5., ureditev vprašanj Daljnega vzhoda v skladu z načeli suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti; 6. odprava sleherne diskriminacije, ki ovira razvoj gospodarskega sodelovanja m mednarodne trgovine; 7. razširitev mednarodnih kulturnih vezi z izmenjavo delegacij in razvoj turizma. Molotov je izjavil, da njegova vlada s predložitvijo tega programa misli na postopno uveljavljanje potrebnih u-krepov v dveh različnih fazah; ukrepi, ki naj se izvedejo v letu 1956. in ukrepi, ki naj se izvedejo v letu 1957 Razen tega predlaga Sovjetska zveza, naj se najpozneje v prvi polovici 1956 sklice mednarodna konfereftea, ki naj razpravlja o splošnem znižanju oborožitve in o prepovedi atomskega orožja. Pri tem je Molotov, kakor že o-menjeno, pripomnil, da morajo sedaj ZDA in ostalex zahodne države napraviti prvi korak. svetovno gospodarsko konferenco v okrilju OZN. ki naj bi bila dostopna tudi državam nečlanicam OZN. V svojem govoru je Molotov navedel tudi sovjetske predloge za sistem kolektivne varnosti v Evropi. Molotov je nato izjavil, da bo naloga, ki čaka Združene narode po prvih letih njih obstoja, olajšana, če bodo člani OZN delovali v skladu z načeli listine, to je z načeli, katerih pravilnost so dokazale dosedanje izkušnje. Zatem je Molotov izjavil, da vidi uveljavitev teh načel v skupni izjavi, ki sta jo podpisali Indija in Kitajska, ter v končni izjavi bandun-ške konference. O ženevski konferenci je izjavil, da «bo imela veliko važnost, če bodo vsi udeleženci pokazali iskreno željo po zmanjšanju napetosti v mednarodnih odnosih, po rešitvi glavnih nerešenih vprašanj in po utrditvi miru«. V zaključku svojega govora je Molotov poudaril, da odgovornost Združenih narodov za prihodnost držav, za mir in blaginjo človeštva ni bila nikoli večja. ((Sleherna akcija OZN, je nadaljeval minister, se mora začeti z zavestjo te velike odgovornosti. Sovjetska zveza se v celoti zaveda mesta, ki ga zavzema v OZN in bo napravila vse. mogoče, da . podpre Združene narode pri njihovih pobudah, zato da se ustvarita trajen mir in mednarodna varnost«. la v dvorani palače narodov tiskovna konferenca, na kateri je predsednik ing. Sospisio pozdravil goste z željo, da se okrepijo obojestransko koristni gospodarski odnosi, nakar je generalni tajnik jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice Barbalič dejal sledeče: «Zahvaljujem se upravi velesejma za povabilo predstavnikom jugoslovanskega gospodarstva. To povabilo bo nedvomno privedlo k povečanju koristnih, stikov med našima gospodarstvoma. Gospodarski odnosi med Jugoslavijo ^ in Italijo se ugodno razvijajo. Poleg tega pa obstajajo specialni gospodarski jugoslovanski interesi v Trstu, saj se je zanimanje Jugoslavije izrazilo že prvo leto obstoja tega velesejma s kolektivnimi in specialnimi razstavami. Gospodarski odnosi med Trstom in med jugoslovanskimi področji, ki ga obkrožajo, so se razvili že v preteklosti, vendar ne do tiste mere, ki bi jo mi želeli. Vedno so obstajale upravne težave in upamo, da bodo lahko te težave v kratkem odstranjene in da bo prišlo do ugodnega razvoja. Prav v tej smeri že obstaja^ podpisani sporazum, ki pa še ni stopil v veljavo in ki bo prav gotovo okrepil trgovinske odnose. Poleg tega računamo tudi na ostale oblike gospodarskega sodelovanja, za katere že obstajajo ugodni primeri kot tehnično posredovanje z Združenimi jadranskimi ladjedelnicami, z Aquilo in ostalimi podjetji. Prepričan sem, da se odnosi med Trstom in Jugoslavijo lahko ^ razvijajo brez upravnih težav in privedejo do pomembnih koristi za obe strani. V tem smislu pozdravljam vsako pobudo v imenu zvezne jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice. Tako posebej pozdravljam na novo ustanovljeno Zbornico za o-krepitev prometa med Trstom tn Jugoslavijo, ki bo dala pomemben prispevek, da se obojestranski gospodarski odnosi razvijajo v ozračju popolnega razumevanja. Upam, da bo Trst, ki je v preteklosti predstavljal v določenem smislu oviro za razvoj gospodarskih odnosov, v izpremenjenem ozračju lahko postal stična točka dveh gospodarstev». (Nadaljevanje na 2. stran) Nehru in Bulganin podpisala indijsko-sovjetsko izjavo Objavljena bo danes ob odhodu Nehruja iz Moskve - Včeraj si je Neh ogledal električno centralo na atomski pogon. 7. julija pride Nehru v Rim ru MOSKVA, 22. — Kmalu po 20. uri po krajevnem času sta danes Nehru in Bulganin podpisala v Kremlju skupno indij-sko-sovjetsko izjavo. Besedilo izjave bo objavljeno jutri zjutraj istočasno v Novem Delhiju in v Moskvi. Pred podpisom izjave sta se Bulganin in Nehru v Kremlju razgovarjala eno uro in 15 minut. Navzoči so bili tudi Hru-ščev, Kaganovič in Mikojan. To je bil že tretji razgovor med Nehrujem in Bulganinom po Nehrujevem prihodu v Moskvo. Medtem so uradno javili, da je Bulganin sprejel Nehrujevo vabilo n da bo odpotoval v Novi Delhi januarja 1956. Ceremonija podpisovanja izjave je trajala pet minut. Navzoči so bili vsi sovjetski voditelji razen maršala Vorošilova ter člani indijske delegacije in osebje indijskega poslaništva. Nehrujeva sestra Indira Gan-dhi je med ceremonijo stala za očetovo stolico. Hru.ščev, Mikojan, Kaganovič, Malenkov, Pervuhin tn Saburov pa so stali na levi strani Bulganina. Navzoč je bil tudi obrambni minister maršal Zukov ter namestnika zunanjega ministra Gromiko in Kuznecov. Pred podpisom skupne izjave je Nehru priredil veiik eprejem, na katerega so bili povabljeni vsi sovjetski vodi- slovilno kosilo na čast Nehruju. Danes zjutraj pa si je Nehru ogledal sovjetsko električno centralo, ki jo poganja atomska energija. Centrala je v bližini Moskve. Nehruja so spremljali tudi člani njegovega spremstva in indijski poslanik. Jutri bo Nehru odpotoval iz Moskve na obisk v druge evropske prestolnice. Kakor je znano, bo Nehru obiskal tudi Jugoslavijo. Iz Rima pa so medtem javili, da bo Nehru prišel 7. julija na uraden obisk v Rim, kjer bo ostal dva dni. telji, diplomatski zbor in no- Ne^m^sprejl! Eden'0' ** j* vinarji. Sprejema se je ude- -ležilo nad 500 povabljencev in je trajal dve uri. Po podpisu so člani indijske delegacije in sovjetski vodite- enovo vabilo za obisk v Londonu, kamor bo prišel 8. julija po o-bisku v Rimu. Kakor je znano, bo Nehru iz Moskve odpotoval na Polj- Iji odšli v drugo dvorano, kjer i sko, nato v Jugoslavijb, Av-je Bulganin nocoj priredil po-1 sirijo in v Rim, »POMIHI.KI »SEVI I Na današnji dan so leta 1944 i enote Gorenjskega odreda poru-I šile del karavanškega predora I med Jesenicami in Koroško. Ml Danes, ČETRTEK 23. junija Agiriipina, Višeslav Šon»e vzikle ob 4.16 in. zatone oo 19.58 Dolžina dneva 15.42. W “ vzide ob 8.11 -in zatone ob.w-»»-Jutri, PETEK 24. Junija Janez Krstnik, Janislav JUGOSLOVANSKI GOSPODARSTVENIKI OBISKALI TRŽAŠKI VELESEJEM Tiskoma konferenca Iva Maliča »Jugoslavija ima velik interes, da postane Trst stična točka med italijanskim in jugoslov. gospodarstvom« * Sprejem na gen. konzulatu FLRJ - Včeraj obisk madžarskega veleposlanika, danes tiskovna konferenca arabskih držav S tiskovne konference v okviru, jugoslovanskega dne na tržaškem mednarodnem velesejmu. Na sliki z leve proti desni: generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, generalni tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice FLRJ Ivo Barbalič in predsednik velesejma ing. E. Sospisio (Nadaljevanje s l. strani) Po izjavah Barbaliča se je vnela živahna diskusija, ki je dobila v nekaterih vprašanjih tudi polemičen ton. Dr. Grio-ni je kot član Tržaške trgovinske zbornice tako zanikal padec prometa zabeležen med Trstom in jugoslovanskimi sosednimi področji, nakar je ing. Barbalič odgovoril: «Ne bi hotel polemizirati, ker polemike običajno ne vodijo do koristnih rezultatov. Vendar ne moremo iti mimo stvarnih dejstev. Čeprav nimam tu pri roki točnih statističnih podatkov, lahko omenim, da je znašal jugoslovanski izvoz v Trst v januarja 171 milijonov lir in je padel v marcu na 8o milijonov lir ter teži k stalnemu znižanju. Tu gre predvsem za znižanje izvoza sezonskega blaga.« Na ponovne izjave dr. Grio-nija, češ da imamo opravka s sezonskim pojavom, je predstavnik ((Primorskega dnevnika« postavil sledeče vprašanje: «Kot je meni znano, ne gre samo za padec prometa v primerjavi januar-marec, temveč tudi za padec prometa v primerjavi s prvimi meseci tega leta z odgovarjajočim obdobjem 1954.» Nato je Barbalič dodal, da prav sezonski proizvodi vodijo do izvršitve splošnega «plafonda» zamenjave. Predstavnik agencije «Tan-jug» je nato vprašal, kje so vzroki, da še vedno ni stopil v veljavo sporazum, ki urejuje trgovinsko izmenjavo med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, nakar je generalni tajnik Barbalič odgovoril, da Jugoslavija ne dela nobenih težav za izvajanje tega sporazuma. Ing. Sospisio: «Sporazum, ki ie ni bil ratificiran, predvideva podvojitev trgovinske izmenjave. Lahko z gotovostjo trdim, da je za tržaške trgovce politično vprašanje zaključeno. O teh vprašanjih zato ne govorimo več. Imamo pa is vrsto gospodarskih vprašanj, katera moramo urediti med Jugoslavijo in Trstom. Tržaški trgovec razume potrebe jugoslovanskega trga ;n hoče biti najugodnejši posrednik za trgovino med Italijo in Jugoslavijo. Trst ponuja svoje usluge in noče biti pozabljen v teh gospodarskih odnosih. Mislim, da izražam tako vaš kot naš interes, ko govorim, da hoče Trst koristno sodelovati ne samo s trgovinskim prometom $ sosednimi jugoslovanskimi področji, temveč tudi v trgovinskem proipetu s celotnim nacionalnim področjem.« Ing. Barbalič: «Jugoslavija ima prav gotovo velik interes, da postane Trst stična točka v prometu med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom. Vendar je vse odvisno od zmožnosti in konkurenčnih sposobnosti Trsta. Poleg tega pa ima Jugoslavija tudi velik interes, da se okrepi trgovinska izmenjava med Trstom :n sosednimi področji. To zanimanje odgovarja, kolikor je meni znano, tudi ž«ljam številnih trgovskih in industrijskih tržaških podjetij. Z naše strani bo napravljeno vse mogoče, da se bodo obstoječi sporazumi čimprej ugodno izvajali.« Predstavnik agencije ANSA, dr. Rossolini, je nato postavil tri vprašanja: 1. Kakšne to oblike tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in kako prihaja to sodelovanje praktično do izraza v ome- njenih primerih. 2. Kakšna so predvidevanja za okrepitev izvoza jugoslovanskega lesa v Italijo in 3 kateri oddelki velesejma predvsem zanimajo jugoslovanske gospodarske kroge. Ing. Barbalič: «Ne bi mog?l odgovoriti na tehnična vpra- žanja. o katerih lahko dajo podrobne podatke tako ladjedelnice kot «Aquila», Jaz lahko samo rečem, da obstajajo pomembna naročilH tako za izdelke čistilnice mineralnih olj, kot za obrate CRDA, kjer se, kot se spominjam, gibljejo v višini 1 milijona dolarjev. Pomembno je, da >a naročila teže k povečanju. Ob- stajajo dobri tehnični odnosi med Italijo in Jugoslavijo, o čemer se je mnogo govorilo ob ustanovitvi italijansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice v Beogradu. 2. Promet z lesom med Jugoslavijo in Italijo stalno narašča, saj je Italija sedaj na prvem mestu pri uvozu jugoslovanskega lesa, vendar je žal promet z jugoslovanskim lesom skozi tržaški trg zelo nizek, ker je Jugoslavija tu praktično odsotna na tržišču. Kar se pa tiče tretjega vnra-šSnja, je odgovor zelo preprost, saj je po eni strani dovolj ogled jugoslovanskega paviljona, po drugi pa upoštevanje jugoslovanskih potreb uvoza. Gre predvsem za uvoz različnih strojev. prometnih sredstev, električnega materiala itd. Nato je inž. Spsfiisio, pred7 sednik velesejma:. Zakljuiil' ti* skovno konferenco s sledečimi besedami; »Prepričan sem, da izražam mišljenja gospodarskih krogov Trsta, ko izjavljam, da hoče biti Trst stična točka med i-talijanfkim in jugoslovanskim gospodarstvom. To je hkrati želja Tržačanov, ki so prepričani. da bo prišlo do okrepitve te pomembne tržaške funkcije. Hkrati upam. da obstaja tudi z vaše strani prav taka dobra volja, kar bo privedlo do nadaljnjega izboljšanja trgovskih odnosov in do obojestranskih gospodarskih koristi.« Po tiskovni konferenci so se jugoslov. gospodarski predstavniki udeležili svečanega kosila, katerega jim je prire. dila na Opčinah uprava tržaškega velesejma. Popoldne ob 17. uri pa so jugoslovanski gospodarski predstavniki imeli daljši sestanek s člani novoustanovljene zbornice za okrepitev trgovinske izmenjave med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. Na tem sestanku so razpravljali o številnih konkretnih vprašanjih, ki se tičejo okrepitve odnosov, kot tudi notranjega poslovanja zbornice, ter ugotovili nove pristope pomembnih tržaških podjetij. Vošnjak priredil v prostorih generalnega konzulata v okviru jugoslovanskega dne na tržaškem mednarodnem vzorčnem velesejmu sprejem, katerega se .ie udeležilo nad 400 gostov. Na sprejemu so bili prisotni vidni predstavniki oblasti, gospodarskega in političnega življenja kot tudi uradni predstavniki vseh tujih držav v Trstu, Med vidnimi osebnostmi smo poleg jugoslovanskih gostov z ing. Barbaličem na čelu opazili generalnega vladne- . ga komisarja dr. Palamaro, 1 kvestorja dr. Marzana. vice-prefekta dr. Maciotta,' tržaškega podžupana inž. Visintina, načelnika urada za informacije generalnega komisariata dr. Ridomija, ital. konzula v Kopru dr. Albertaria, generalnega tajnika Tržaške trgovinske zbornice dr. Addobatija, generalnega direktorja podjetja Aquila dr. Guicciardi.ia, predstavnika CRDA inž. U-lessija, direktorja oddelka za zunanjo trgoViho dr. Timarca, predstavnike novoustanovljene zbornice za okrepitev prometa in druge osebnosti. Jugoslovanski gospodarski predstavniki si bodo danes dopoldne ob 9.40 ogledali podjetje Aquilo. popoldne pa razne obrate CRDA. Včeraj dopoldne si je ogledal velesejem ambasador Madžarske v Rimu Ivan Kallo, katerega sta spremljala trgovinski ataše dr. Tibor Kiss in madžarski predstavnik na velesejmu inž. Lovay. Gostom je velesejem razkazal podpredsednik velesejma Bruno Ules-si. ki jim je pozneje razkazal tudi zanimivosti Trsta. Dane? dopoldne bo pomembna tiskovna konferenca, posvečena arabskim državam. Sirijo bo na konferenci zastopal uradni predstavnik Ahmed L Rabah, Libanon Hassan Seisseddin in Jordanijo Gha-leb Z. Parakad. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA ZAKLJUČNE PRIREDITVE na slovenskih osnovnih šolah Uspeli nastopi otrok v Ses janu, Medji vasi, Gabrovici in Zgoniku Izžrebani nagradi Včerajšnja izžrebanja na tržaškem velesejmu: 1. nagrado, 175-literski hladilnik Fiat je dobila Nora Wehrensenriing iz Ul. D'A1-viano št. 1 z vstopnico št. 006142; 2. nagrado, 2 lestenca, dar podjetja Zanon, pa je dobil z vstopnico št. 005960 Erme-negildo Tommasi iz Ul. D'Isel-la št. 22. Tudi preteklo nedeljo je bilo na naših osnovnih šolah več uspešnih zaključnih prireditev. V Sesljanu so starši in drugi ljubitelji mladine do kraja napolnili prostor v šolskem poslopju in z zanimanjem sledili programu, ki so ga izvajali njihovi sinčki in hčerkice. Najprej so nastopili mali pevci iz vseh razredov, ki so dovršeno zapeli štiri mladinske pesmi. Sledila je nato igra «Paveičkova piščalka« v štirih dejanjih. V igri so nastopali učenci iz vseh razredov. Pa-velčkova zgodba, ki je dobil od dedka čudežno piščalko, s katero je priklical vile \r. postal kralj, pa se je naposled raje vrnil k svoji mamici kot navaden pastirček, je ugajala odraslim in najmlajšim. Pastirček (Peter Cekuta), kraljeva kuharica (Breda Ce-rovac), njegova dva zvesta ministra (Edvard Križaj in Zvonko Legiša). palčki in vile, Vsi so lepo podali svoje vloge in si osvojili hvaležno občinstvo, ki je mlade igralce poplačalo z odobravanjem med samo igro in ploskanjem. V Medji vasi pa so otroci iz Medje vasi in iz Stivana i-meli skupno prireditev. Tudi tu je bilo vse polno staršev in vaške mladine. Potem ko so učenci iz Stivana zapeli nekaj pesmic, so še lepo prikazali igrico «Vedež». Nato pa je nastopila šolska deca iz Medje vasi z igrico «Vrnitev». Občinstvo je napeto sledilo zgodbi očeta, ki se vrne iz ruskega ujetništva domov kot berač in ga domači s težavo spoznajo. Vsi so lepo igrali, predvsem pa Mirko Pahor (o-če), Danica Peric (mati) in dva otroka (Dragica Radetič ir Leonard Peric). Zaključni prireditvi sta bili tudi v Gabrovci in v Zgoniku. V Gabrovci je naprej učenec tretjega razreda pozdravil prisotne, ki so napolnili učilnico, nato pa so otroci nastopili z igro «Mačeha in I pastorka«. Delavci Kozmann na vladnem komisariatu Po šestih mesecih, odkar je tovarna Kozmann prenehala proizvodnjo, so delavci še vsdft« '-twe4' Jela; Ro so Ustanovili zadrugo, da bi znova začeli s proizvodnjo, so upali, da'jim bo kbmtsl.ia za posojila dodelila kredite, toda vse čakanje je bilo zaman. Zato so se že večkrat obrnili na vladni generalni komisariat, da bi posredoval, da bi jim izplačali vsaj odpravnino. Tudi včeraj so šli na komisariat, kjer jih je sprejel načelnik kabineta dr. palama-re dr. Santini, kateremu so obrazložili svoj? zahteve. Dr. Santini jim je obljubil, da bo te zahteve proučil, nakar jim bo dal odgovor. Z motorjem zavozil s ceste Ob 8.35 zjutraj so morali sprejeti na 1. knmrškem oddelku 22-letnega tulvija Pen-za iz Skedenjske ulice, kateremu so zdravniki ugotovili globoko rano na' čelu in omotično stanje ter zlom palca leve roke. Penzo, ki bo po mnenju zdravnikov okreval v 15 ali 20 dneh, ni znal pojasniti, kako in zakaj se je poškodoval. Policijski agent, ki ga je spremil v bolnišnico, pa ie povedal, da je Penzo med vožnjo z motoskuterjem po cesti Trst-Opčine izgubil oblast nad vozilom in zletel z vozi-Ob 19. uri zvečer pa je ge-1 lom v skalnato pobočje, ki je neralni konzul v Trstu Mitja | na desni strani ceste. VSAJ ENKRAT JE BILO PODEŽEUlJ PRIZANESENO 1 1 (urit iri/.iii nci/ihti nad meslom cjali manjši) skutin Strela udarila v tramvaj proge štev. B v Barkovljah Poplave po Miramarskem drevoredu prekinile promet Po pozni zimi s snežnimi meteži, kakršnih že dolgo nismo pomnili in po pomladi z muhastim vremenom, ki je šla mimo skoraj neopazno, je prišlo poletje z bliskom in gromom, z nevihto, ki je včeraj okrog poldne nato pa od 16.30, do 18.30 zajelo vse mesto. Tokrat je neurje priza- neslo podeželju. Ko je v mestu bliskalo in grmelo, da je bilo groza, in se je usula močna ploha, je na primer v Bazovici padla le redka kapljica, na Repentabru pa so ljudje brez skrbi delali na polju in imeli opravka s senom. Med včerajšnjo nevihto je okrog 12. ure udarila strela v tramvaj št. 6 med postankom na zadnji postaji v Barkov-ljah. Tramvaj je bil poln kopalcev, ki so se zaradi nastopajoče nevihte vračali v mesto. Ob močnem blisku in i-stočasnem gromu je iz skupine stikal v zadnjem delu train-vaj.i švignil velik plamen z gostim dimom, ki je napolnil vozilo. Med potniki, med katerimi je bilo veliko število otrok, je nastala precejšnja zmeda, ki pa se je kmalu polegla, ko je bilo jasno, da ni nobene nevarnosti za požar. Plamen in dim sta samo osmodila zadnji del vozila, ki je potem lahko tudi odpeljalo. Tako se je k sreči končalo jekom prestrašenih otrok. Zaradi hudega naliva bar-kovljanski tramvaj ni vozil dobro uro, pa tudi druga vozila so se morala ustaviti zaradi poplave po Miramarskem drevoredu. Med popoldansko nevihto je strela udarila v hišo št. 2 v Rojanu, kjer je zažgala nekaj tramov strehe. Pravta-ko je strela udarila tudi v vilo Weljnsky, kjer pa ni napravila nobene škode. VEČ KOT MH1J0V KV. METROV ZEMUIŠČA BODO RAZLASTILI Odobren načrt za gradnjo novega stanovanjskega naselja Zgradili naj bi 2.200 stanovanj, tako da bi novo na-selje štelo dvakrat toliko prebivalcev kot dolinska občina Ravnateljstvo za javna dela I se je na cesti pred stanova- _ _ ■ * 1 -j 1 rt t* 1 1 rt 1 1 nO Rimu je »prejelo načrt za gradnjo stanovanjskega področja zaveljskega industrijskega pristanišča. Načrt je v Rimu predložil ravnatelj za javna dela generalnega komisariata dr. Palomba, ki je obrazložil vse njegove podrobnosti. Stanovanjsko področje industrijskega pristanišča bo obsegalo 104,5 hektarov, t. j. več kot milijon kvadratnih metrov zemljišča, kjer so sedaj vinogradi, vrtovi in pašniki slovenskih kmetov. Zemljišče bo Ustanova industrijskega pristanišča odkupila od sedanjih slovenskih lastnikov. Onim pa, ki ne bodo hotel prodati svoje rodne zemlje, bodo zemljišča razlastili na osnovi zakona «o javnokoristnih delih«. Na osnovi tega zakona so na našem področju zasegli slovenskim kmetom že več milijonov kvadratnih metrov zemlje in na njej zgradili v glavnem razne italijanske kolonije. Ne bomo ponavljali imena krajev, kjer so bile te kolonije zgrajene, ker je dovolj, da napravi človek sprehod od Štivana do Bazovice, pa bo videl, koliko je stanovanjskih hiš ali pa drugih objektov, kjer so nastanjeni novi stanovalci italijanske narodnosti, ki jih pred desetimi leti ni bilo. Načrt stanovanjskega področja industrijskega pristanišča predvideva, da bo naselje, kjer naj bi zgradili ne samo 1500 stanovanj, kot je bilo to do sedaj rečeno, ampak 2200 stanovanj, štelo 10.000 prebivalcev, t. j. več kot dvakrat toliko, kolikor ima prebivalcev dolinska občina, ki bo mejila s tem novim naseljem. Novo naselje bo imelo središče, kjer bodo zgradili 6 dvanajstnadstropnih nebotičnikov, stadion, cerkev in razna upravna poslopja, področje vil in področje, na katerem bodo zgradili stavbe za razne obrtniške dejavnosti. Iz tega kratkega opisa je razvidno, da bodo na področju industrijskega pristanišča, na zemljišču slovenskih kmetovalcev, zgradili novo veliko italijansko kolonijo. Pojasnjena nesreča V zvezi z nesrečo, ki se je predvčerajšnjim pripetila 13-letnemu Robertu Trostu iz Zgornje Carbole. zaradi katere so morali otroka sprejeti na kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali pro gnozo, je policija včeraj po natančni preiskavi končno razčistila zagonetko. Preiskovalni organi šentja- Nepotreben strah Predsinočnjim je 54-letna Marija Breznik por. Musitel-li iz Ulice Meucci po telefonu poklicala policijo na pomoč, ker se je njen 61-letni mož Guglielmo malo prej zaprl v stanovanje, kjer je bil tudi njen 9-mesečm vnuk Erich,_ in J dobskega' policijskega komiša-ni hotel nikomur, niti niejt | riata'so namreč ugotovili, da nikomur, niti odpreti. Agenti so prišli na mesto in ker so zvedeli, da ima Mu-sitelli manijo, da ga zasledujejo, niso hoteli vdreti vrat, Ker so se bali za otroka, zaradi česar je neki agent po lestvi splezal skozi okno in Musitellija pomiril. Takoj nato je odprl vrata. Otroka so našli spečega v spalnici Zaradi živčnega stanja so Musitellija kmalu nato odpeljali z rešilnim avtom v umobolnt- vse le z dobro dozo strahu inlco. ie bil Trost okoli 13. ure v Ul. Baiamonti prav v trenutku, ko je po cesti privozil s tovornikom 52-letni Gabriele Michel iz Ul. dei Macelli 10 Ta je namreč med vožnjo v ogledalu na vratih vozila opazil, da je s stranskim deljm podrl otrcka, zaradi česar se je takoj ustavil. Otrok pa je takoj nato vstal in ker je sam odšel naprej, je odpeljal dalje. Preiskava je nadalje ugotovila, da je Trost odšel proti domu, kamor pa ni prišel, ser njem nezavesten zgrudil na tla S šipo se je porezal Med prenašanjem debele kristalne šipe je 64-letni Vit-torio Capuzzato iz Ulice Pa-dovan včeraj malo pred poldnevom nerodno padel in se nato porezal po zapestju desne roke, zaradi česar se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico. Od tam pa so ga po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 8 dneh. Nesreča na delu V bolnišnici so včeraj zgodaj popoldne izprali rano na prvem prstu desne roke 22-letnemu Domenicu Pignataru iz Ulice Donadoni in ga nato odslovili s priporočilom nekajdnevnega počitka. Mladenič je izjavil, da se je ranil med delom v tobačni tovarni v pristanišču t' krožno žago. Jeklena plošča na hrbet Med delom na neki petrolejski ladji je 27-letnemu Rihardu Maverju od Domja priletela z 1 metra višine na hrbet jeklena plošča, ki mu je povzročila precejšnjo poškodbo. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili. Okreval bo v 5 ali 8 dneh. V Zgoniku so se starši in odtali vaščani že dolgo pred napovedano uro zbrali na cerkvenem dvorišču, kjer so domači otroci uprizorili igro v štirih dejanjih »Jurček«. Vsi mladi igralci, ki jih je bilo o-koli štirideset, so se zelo potrudili in dobro odigrali^ svoje vloge, posebno pa učenec, ki je igral Jurčka. Vaščani so zadovoljni zapuščali prireditev v spoznanju, da slovenska šola lepo vzgaja njihove otroke. Pohvalo zaslužijo vsi mladi igralci obeh šol, posebno pa učitelji, ki so z velikim trudom in požrtvovalnostjo pripravili otroke za te prireditve. Praznik zastav 82. pešpolka V soboto 25. junija bo 82. pešpolk v vojašnici na Opčinah proslavljal praznik svojih zastav. Ceremonija se prične ob 10. uri. Na sporedu bodo med drugim proslava 25. junija 1916, zgodovinskega dne za ta pešpolk, počastitev zastave ter razne telovadne proste in orodne vaje ter vaje z orožjem. K proslavi vabi poveljstvo polka vse prebivalstvo. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Ostra obsodba tihotapca z opijem Kadar je v teku kaka preiskava, na primer za odkritje tihotapcev mamil, je skoraj gotovo, da jih nekaj pade v bolj ali manj spretno nastavljene mreže. Isto se je dogodilo tudi v Trstu marca letos; medtem ko so preiskovalni organi vodili preiskavo proti 5 osebam, o katerih smo pisali že včeraj, je bilo poveljstvu javljeno o drugem tihotapstvu. Tokrat naloga ni bila težka, ker je policija dobila v roke ne le ime in priimek, temveč tudi kraj, kjer bi lahko tihotapca dobila s «corpu-som delicti«. To vest je prinesel policiji 26-letni Claudio Dumini in povedal, da ga je 25-letni Renato Fontanot iz Zavelj naprosil, da bi mu razprodal približno pol kg opija. Kot dokaz, da govori resnico, je mladenič pokazal 2 grama mamila, ki ga je dal Fontanot za vzorec. Tedaj je policija sklenila začeti z akcijo za aretacijo mladeniča: delo je šlo gladko od rok in zvečer 22. marca je Fontanot že sedel na poveljstvu letečega %oddelka. kjer so ga zasliševali. Mladenič, ki je kot kolesar hodil na dirke tudi po Jugoslaviji, pa se je nekako specializiral za tihotapstvo. ne sicer z opijem, pač pa predvsem s kolesi in nadomestnimi deli, tkaninami in podobnim in je za to svoje delovanje že sedel v Jugoslaviji, kjer so ga zasačili. Med zasliševanjem je seveda zanikal, da bi tihotapil opij, češ da ga je našel v nekem seniku nedaleč od doma. Prav zato je bil zavojček mamila, ki so ga agenti našli v njegovem stanovanju, moker. Preiskovalni organi pa niso bili takega mnenja, pač pa domnevajo, da je mladenič mamilo sam zmočil, da bi tako pridobilo na teži. Končno pa je Fontanot le priznal in to med soočenjem s svojim največjim obtoževalcem Duminijem, da je slednjega naprosil, naj mu preskrbi odjemalca. Med razpravo je več ali manj isto potrdil z dodatkom, da Duminiju ni nikoli govoril, da je prah, ki mu ga je izročil. opij. Vsi izgovori pa so bili zaman in sodišče ga je ostro obsodilo; za posest 0.430 kg mamila bo moral Fontanot sedeti kar 2 leti v zaporu in plačati poleg sodnih stroškov tudi 200 000 lir globe. USPELA POLICIJSKA AKCIJA ARETIRANA MLADENIČA ki sta vlomila v prodajalno Agenti so ju zasledovali in ju zalotili pri nečednem poslu - Zagovarjati se bosta morala pred sodiščem SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Velika uprizoritev na prostem na stadionu ttPrvi maju, Vrdelska cesta 7 CARLO GOLDONI ^PRIMORSKE ZDRAHE" Ponašil dr. MIRKO RUPEL Rezija: JOŽE BABIČ in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA PREMIERA 29. JUNIJA, nato V SOBOTO 2. julija in v NEDELJO 3. julija ter v TOREK 5. julija. Naslednje predstave bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu. Pričetek ob 21. uri — konec do 23 30 ure. z Johannom Straussom; Simfonični koncert radia Kop«. M |j O V H ■' 1 •» A 327.t lil, 202.1 Hi, 212 4 IH Poročila ob 5.00. S.00. 7.00. U30. 15.00. 17.00 m 22.00 . 12.00 Melodije s Havajev; «•* Opoldanski orkestralni SP?\; ' 14.30 Modni kotiček: 14.40 P:* murske narodne pesmi; 15. is * * leli ste - poslušajte!; 16.00 " trimki iz literature - VsevM™ Ivanov: Dete; 16.20 Koncert P" željah; 18.10 Tz slovenske sim”* nične glasbe: 19-00 Zabavna gl* ba: 20.00 «Cetrtkov večer* “J maž ih pesmi in naioevov; *<[■' , Literarni večer - Jean Mi en* Lecilercq: Položaj Alberta Canw sa; 21.15 Spored popularnih or* kestralmh skladb. THM5VIJ5IJA 17.30 Spored za otroke: Kosaf' ka in Moscovi pogovori; N? Cutolo odgovarja; 21.10 F"1” »Usodna puščica«: 21.35 Wu“l iz Abruzzov: 22.00 Poletna P8" lada, variete. GLEDALIŠČE V KRIŽU Jutri 24. t. m. ob 21. uri Shakespearova komedija V soboto 25. t. m. ob 21. uri igra Eduarda de Filippa Izvaja SNG PREDEN GRESTE na DOPUST se naročite na •PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina 200 lir Telelonirajte na št 37338 Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje. Odborova seja bo danes 23. t. m. ob 21. uri. Prosimo, da bodo vsi odborniki prisotni in točni. Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Odborova seja bo v peiek 24. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih, priporočamo točnost. IZVRŠNI ODBOR SloveDske prosvetne zveze v Trstu bo imel redno sejo v petek 24. t. m. ob 20. uri na sedežu. Prosvetno društvo v Skednju. Danes posluje društvena knjižnica od 18. do 20. ure. Razna obvestila Lukežičeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11. Pred dnevi so policijski agenti opazili dva njim že znana nepridiprava, in sicer ltj-letnega Giovannija S., ki je prejšnji dan prišel iz Ko-ronejskih zaporov, in 18-let-nega Saverija S., ki sta se sumljivo potikala pri letnem kinu Paradiso. Oba sta se nato peš oddaljila in počasi prišla v Barkovlje, o čemer so agenti takoj obvestili kolege z barkovljanskega komisariata. Ti so jim takoj prišli na pomoč in okoli ene ure ponoči so opazili, kako sta mladeniča razbila lepenkasto steno prodajalne na Miramarskem drevoredu, ki jo ima 38-letni natakar Giacomo Collini u Skednja v najemu, in iz nje ukradla nekaj steklenic pijače. Mladeniča sta hotela še nadaljevati, ko pa sta spoznala, da .ju opazujejo, sta vrgla steklenice v morje in zbežala. Agenti pa so bili hitrejši in so ju aretirali. Med zasliševanjem sta seveda priznala tatvino in prišlo je tudi na dan. da sta hotela izvršiti podobno akcijo tudi v neki prodajalni s sadjem v. Car- boli, a sta se premislila, ker ju je nekdo videl z nekega okna. Oba so prijavili sodnim oblastem, in sicer zaradi tatvine v Barkovljah in poskusne tatvine v Carboli v škodo 39-letne Rosek por. Gambini. _____------------o---------------- Od vcerai on danes Dne 22. junija t. 1. se ie v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 5 oseb. poroki pa sta bili 2. POROČILI SO Sfcl: mizar Gui-do Dordei in gospodinja Carme-lina Romano, mehanik Guglielmo Doller in gospodinja Marian-na Muscatello UMRLI SO: 73-letnt Karlo Sto-ker, 64-letn'i Kranc Pertot, 74-letna Antonija Valenčič vd. Brai. da, 69-letna Carmelina Olivo por. Cavini, 61-letna Valeria Giardimi vd. Sorz. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26,8, naj-mižja 19,1, ob 17. url 24,6. Zračni tlak 1020,1 stanoviten, veter severozahodnik 9 km na uro, vlaga 75 odst., padavine 1,6 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2. Rossetti. 15.30: «Mouiin Rouge», J Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Evcelsior. 16.00: ((Podjetni go- spod Dick«, C. Grant, M. Loy. Feuice. 16.30: «V letih nasilno- sti«. L. Harvey, G. Graham. Nazionale. 16.00: «Gnan Po G-Menih». M. 0’Sea, V. Grav- Filodrammatico. 16.30: «Alarm, policija!«, V. Mayo, R. Hutton. Supercinema. 16.30: «Desetorica iz legije#, B. Lancaster. J. Lavvrence. Arcobaleno. 16.30: «Amerikanec», G Ford, U. Thieis. Astra Rojan. 16.00: «Sinovi nevihte«, J. Justin, E. Dahlbeck. Capitoi. 16.30: «Casta Diva«. N. Gray, M. Romet. Cristailo, 16.30. «Idol», D. Niven, P. Cummins. Grattacielo. 16.30: «Ubili so Vleka«, J. Crain, J. Peters. Alabarda, 16.00: «Vrm se, moja mala!«, M Vitale. Aurora. 15.30: «Pred orkanom«, V. Heflin. A. Ray. Armonia. 16.00: «Ben«ški svinčeni zapori«, M. Serato, M. G Francia. Ariston. 16.00: «Jeff. uporni serif«, J. Chandler, M. 0’Hara Garibaldi. 15.30: »Maščevana«, M. Vitale, A. Fernese. Ideale. 16.30: «Cesarske vijolice«, L. Mariano. Impero. 16.00: «Rdeča čarovni- ca«. J. VVavne. Italia. 16.00: «Potovanje v Italijo«, 1. Bergman. S. Marco. 16.00: «Muso duro«, C Greco K'n'o ob morju. 16.15: «Iskan zaradi umora«, E. Constantine, V. Norman. Moderno. 16.00: «Velika ježa«, D. Anidrevvs, Savona. 16.00: «Jetmk harema«, A Tamiroff. Viaie. 16.00: «Nihče me ne bo resi-l«, A. Franz. Vittorlo Veneto. 16.00: «Malaga», M 0’Hara. Azzurro. 16.00: »Prihajajo dekleta«. B. Hope. Belvedere. 16.00: «Bojazljivec *<■ vrača«, S. Gray. Marconi. 16.30: «Dolga noč«, A. Qui'nn. Massimo. 16.00: «Teror v Sanga-ju», E. OBrien. Novo cine. 16.00: (iSuzana je spala tukaj«. D Povvell. Odeon. 1600: «Toto in ženske«, Tot6 Radio. 16.00: «Zakl»d Montecrl- sba«. G. Marais, Venezia. 16.00: »Trdnjava Alžir«, Y. De Carlo. Skedenj. 18.00: ((Vražja lepota«, M Simon G Philiipe. Kino na Opčinah. 18.00: «Kdo je brez’ greha«, A. Nazzari. 1. Saxon. POLETNI KINO Arena dei tiori. 20.30: »Steza slonov«, E. Taylor. Ariston. 20.45: «Jeff. uporni šerif« J. Chandler. Grad Sv. Just. 21.00: »Vedno sem te ljubila«, M. Bru. Paradiso. 20.30: «Sčepec norosti«, D Kaye. Ponziaua. 20.30: «Meč in vrtnica«. R. Todd, Rojan. 20.45: «Sčepec norosti«, D. Kave. Garibaldi. 20.30: »Maščevana«, M. Vitale. Secolo. 20.30: «Plava gardenija«, A. Baxter. ČETRTEK 23. junija 1955 JU«I POSTAJA A Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Bizet: Lepa Perthova hči; 13.30 Zabavna glasba; 14.00 Poje Lina Paliughi; 17.30 Plesna či-iar.ika; 18.00 Beia Bartok: Vio- linski koncert; 18.36 Ameriški zbori; 19.00 Vesela glastoa; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra gl?sba; 20.00 Šport: 20.05 Me- nueti in gavote; 20.30 Poje moški kvintet; 20.50 Beethoven: III.: Rondo iz Klavirskega koncerta št. 1; 21.00 Dramatizirana zgodba: Jože Lavrenčič: «Duhovin»; 21.30 Rossini: Uvertura k operi Zssediba Korinta; 21.40 Koncert violinisia K. Sancina; 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Glasba iz revij; 22.50 Večerni ples. I' K 1» < 12.15 Operna glasba: 13.25 Simfonična glasba; 17.00 Orkester C. Savine; 18.45 Glasbeno popoldne; 19.30 Za prijatelje jazza; 21.05 T. „ Rattigan: ((Globoko modro morje«, igra v 3 dejanjih. U O P I'. It Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30, 14 30, 19.30 in 23,30 llrvaika poročila: vsak dan ob 20.20. Italijanska poročila: 6.15. 12.30. 19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja glasba: 7.00 Ko- ledar - vremensika napoved -napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za naše žene; 12.00 Za vas igrajo; 14.00 Od melodije do melodije: 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Deset minut slovenskih partizanskih motivov; 17.00 Napredna smer v jazzu; 17.45 Mladi slovenski umetniki pred mikrofonom: 18.40 Nekaj najlepših arij: 19.15 Šport; 20.00 Spomini v 3/4 taktu - začnimo TRST Ul. sv. Fran. čiška 20/HL tel. 37-338 sprejema in-serate, male oglase, osmrtnico m orug° od 8. do 12.30 in od 15- do 18. ure. ZOBOZDRAVNISKI AMBIJLATOR1J Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bcicznli zobne proteze. Sprejema od 10. do 12-in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11-(vogal z Ul. Carducci) tel. 37-118 ____ ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Cicerone i tel. 29-243 o----------- PO C ITN ICE t OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišča RADENSKA SLATINA in DOBRNA Penzion 1700 lir (v c®n! je vključen zdravniški pregled in kopeli) Preskrba trgovskih, na* vadnih, turističnih i0 tranzitnih vizumov ** JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov z* avtobuse iz TRSTA z* LAGO Dl CAVAZZO * nedeljski odhodi °° 7.30 uri GRADO - dnevni odhod* ob 8.30 uri MILANO - dnevni odhO" di ob 21. uri GENOVA - trikrat na teden ob 21. uri COMO - CHIASSO štirikrat na teden, odhoa ob 21. uri . UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 uri BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 uri TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 uri BELTRA UL. VALDIRIVO šl. 3 uvoz TELEFON 36.99l Odpremlja hitro po najnizjih cenah darilne pakete /.a Jugoslavijo in druge države. Pošiljamo zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franc®’ 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš našlo BOLEHATE ------------------------------ na jetrih, na žolču, na ledvico^ na ženskih motnjah, na izčrpanost^ P I I T RADENSKO E KAItAVKO niKEKALNU VOP° DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COHII 2 — TEL. 361’41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreD1*1D, podjetjih, revizije, mehanicnr izdelke, obdelavo ko avtogeno in električno varjenje. .eV Popravila na krovu: inotoijev Diesel, parnih str“jjjj, in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogon. strojih in napravah na krovu. UPeno • pozorv1- TRST Ul. Ginnastica 22 Te/. 95-998 .•ščit® Ob VII. mednarodnem tržaškem velesejmu O"*3 —vašo trgovino, ki vam bogato izbiro blaga za m°s . obleke po najugodnejših ccr,a VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE-VSAKOVRSTNE PO IRI in italijaiisiiO gospodarstvo IRI je postovka, ki je med drugimi povzročila sedanjo vladno krizo - Monopolistične težnje zveze industrij cev glede IRI in različna stališča političnih strank Ena od postavk, na osnovi katerih bi Scelba moral doseči pristanek vseh treh laič-flih strank (socialnih demo-ratov, republikancev in liberalcev) za sestavo prenovljene štiristranske vladne koali-je bilo tudi vprašanje IRI (Zavod za industrijsko obnovo). Ce si hočemo ustva- riti vsaj približno predstavo za kaj gre pri tem vprašanju, potrebno vsaj na kratko omeniti vlogo in mesto, ki jo IRI ima v italijanskem gospodarskem sistemu. £Rl kakor izhaja že iz njegovega imena — je državni Organizem za finančno kon-rol° in usmerjanje ključne ^alijanske industrijske dejavnosti. Industrijska podjetja, spadajo v tako imenovano ‘skupino IRI» zavzemajo • me-sniko, metalurgijo, električno energijo, telekomunikacije, *djedelništvo, letalstvo in pohorsko prevozništvo. Udeležba I na teh sektorjih industrijske proizvodnje je različna. . ako ima 26 odst. v električni mdustri.ii (9.2oo kWh), 59 odst. ®rJ telekomunikacijah (940 ti-S°c telefonskih naročnikov od s«upnega števila 1,580.000 naočnikov), 48 odst. v proizvod-jekla (2.029.GOO ton v le-■U 1H54, medtem ko v ladjedelništvu razpolaga «Finmare», • Je. vodilna družba v sku-?ln* pomorskih družb, ki jih <°ntrolira IRI, z 48 potmški-m>, tovornimi in mešanimi U, mi za skuPnih 612.000 ton odst, teh ladij ima sta-ostno dobo izpod petih let). Nedavno je IRI objavil bi-^nco. za leto 1954 in ga por z obširnim poročilom, oeležba podjetij skupine IRT 2unanji trgovini je bila v Preteklem letu" znatna. Na me-.aničnem sektorju je izvoz osegel 32 milijard, na meta Urškern pa 20 milijard lir. Na sektorju pomorskega prevoz demokrati in republikanci, medtem ko so demokristjani načelno sicer tudi za to, v praksi pa se kompromisno podrejajo stališču liberalcev, ki se z vsemi močmi bore za to, da bi Confindustria obdržala svoj monopol nad to ustanovo, ker ima od tega ogromne koristi. V zvezi z cuazčiščenjem« med dosedanjimi vladnimi strankami, kjer .ič šlo tudi za vprašanje IRI so socialni demokrati popustili v korist liberalnega stališča, In vse je kazalo, aa se bo vladna koalicija, tudi glede tega vprašanja, obdržala na platformi, ki v bistvu ne bi načela monopolnega položaja Confindustrie v IRI, ko je postalo očitno, da se za tako kompromisarsko manevriranje ne da pridobiti republikanske stranke. Sedanja vladna kriza in njena rešitev bosta nedvomno vplivali tudi na to vprašanje. Usmeritev na desno, ki jo v demokrščanski stranki zagovarjajo ljudje okoli skupine «Concentrazione», čigar vodilne osebe so Pella, Gonella in Andreotti, bi pomenila še večjo podreditev IRI zvezi in- | ski temelji. dustrijcev in s tem zmago monopolov; javno mnenje, močna struja v demokrščanski stranki, socialni demokrati, republikanci in vsa leva opozicija pa se protivijo taki usmeritvi in zahtevajo vlado, ki naj prisluhne pravicam in potrebam italijanskega delovnega človeka, ki mu naraščajoči pritisk monopolističnega kapitala že sko-ro jemlje sapo. Včerajšnja «Unita» je z ogromnim naslovom čez vseh devet stolpcev najavila vladno krizo s sicer zmagoslavno trditvijo: «Upozicija ljudstva je prisilila Scelbo, da je podal ostavko« (iz česar bi se moralo zaključiti, da bo naslednja vlada izraz italijanskega ljudstva, namreč ljudska vlada); mi smo pa le mnenja, da se s takim in podobnim neresnim pretiravanjem ne koristi niti borbi proti monopolom, niti borbi proti poskusom Confindustrie, da se povsem polasti državnega organizma IRI, še najmanj pa prizadevanju iskrenih demokratov, da se italijanski demokraciji postavijo resnično ljud- REORGANIZACIJA LOKALNE SAMOUPRAVE V JUGOSLAVIJI Osnovna politično-teritorialna enota bo od 1. septembra dalje občina Glavne značilnosti nove občine: enoten tip, večje področje ter novi položaj in vloga - Občinski ljudski odbor je nosilec vseh pravic in dolžnosti občine Zvezna ljudska skupščina je na zadnjem zasedanju, prejšnji teden, sprejela splošni zakon $ ureditvi občin in o-krajev. To je prvi in osnov organizacija, ali bolje reorganizacija celotnega sistema lokalne oblasti, bodo morale republike sprejeti zakone o u-pravno-teritorialni razdelitvi n: zakonodajni akt, ki bo o-|in zakone, ki bodo konkretni mogočil formiranje novih ob čin in okrajev; novo teritorialno ureditev Jugoslavije. Zakon določa načelne postavke novega položaja in pravnega režima občinske in okrajne samouprave in organizacije ob činskih in okrajnih ljudskih odborov. Določila novega za kona menjajo nekatera določila zakona o ljudskih odborih in ga dopolnjujejo. Z ustanovitvijo novih občin in okrajev, ki bodo pričeli delovati 1. septembra letos, se temeljito menja delovanje celotnega mehanizma državnih organov na področja izdajanja predpisov, uporabe upravnih ukrepov in upravnega postopka. Pravtako se menja sistem pristojnosti na celotnem področju državnega življenja, tako da se z organizacijo novih občin in okrajev \siljuje potreba revizije celotnega pravnega sistema. Da bi se megla uspešno izvršiti nova ZARADI SLABIH ATMOSFERSKIH RAZMER JE BILO DELO MEP0P0LN0 Z reakcijskimi Mii za senčnim mrkem Preplah med primitivnimi plemeni, ki si še danes ne morejo l razlagati tega nebesnega pojava, kot nekaj povsem naravnega, ampak vidijo v njem le nadnaravne sile, ki prinašajo zlo bistva 42 je «Finmare» dosegla milijard lir. Na domačem |ržišču so podjetja skupine *“I Prispevala skoro polovico Metalurških proizvodov (48 °^st.), za tekoče leto pa je Predviden porast tovrstne proizvodnje IRI. ker se računa. bo letošnja potrošnja me-a]urških proizvodov dosegla milijonov ton, ki jo morajo °e'no kriti z uvozom, Na drugih sektorjih mehanične industrije je položaj ^abši. Tako je letalska industrija v staz^, medtem ko je Srednja in precizna mehanika v krizi, ker je njena proizvodna zmogljivost postala preslika zaradi prenehanja vojaških dobav. V poročilu je zlasti zanimiva finančna plat dejavnosti IRI. Za kritje proizvodnega razvoja raznih podjetij svoje *kupine je IRI potreboval 91 Milijard lir. 26 milijard in milijonov je preskrbel za ostalih 64 milijard in milijonov pa se je obrnil na tržišče, in to v raznih olikah povečanje klavnic, podojila. posojila v obliki ob-.eznic, bančni krediti in dru-kratkoročne finančne ope-acije, ^Dotacijski fond IRI je do-j CPn do zakonu na 120 mi-, Jard lir; ob koncu leta 1954 , nJegova j . "•‘'-suva cista imovina zna-; a '1' milijard in 543 milite °V ^r’ P°sl°vno leto 1954 li- zaključilo s 15 milijoni r zgube. ^Tudi iz teh skopih podatkov teJazvidno' da je IRI v pre- ezni lusf W m*n v rokah zveze indicev, da je stvarno njen hn op°l kar vpliva negativ-lij,Z1* razvoj celotnega lt.a- VlSHCSa S°sP°darstva. adna opozicija zahteva, da mosvoji, da iztrga iz cb-rie; isto sta- Se 1R1 Povsem osa j^aP°r0ln,0ma ■ ■ a Confindust »ife ste Vstopajo tudi socialni Pred kratkim so ljudje na nekaterih predelih zemeljske oble imeli priliko opazovati enega najzanimivejših naravnih pojavov. Manila, glavno mesto Filipinov, in kakih 300 km širok pas sredi Filipinskega otočja, so se 20. t. m. zaradi popolnega sončnega mrki znašli celih sedem minut in tri sekunde v domala popolni temi. To je bil od leta 1‘238 najdaljši popolni sončni mrk v teh krajih. Pojav je bil viden tudi v določenem pasu. ki gre od vzhodnoafriške obale preko Ceylona do Indokine Mesečeva senca se je pomikala z brzino 36 km v minuti, in sicer v razdalji 11 tisoč km, od Indijskega oceana, preko Ceyylona. Tajlandije, Indokine in Tihega oceana do otokov Samoa. I V Manili se je na strehah hiš zbrala velika množica ljudi. ki so opazovali ta redki prirodni pojav. Natančno ob 5 uri in 11 minut zjutraj se je nebo stemnilo, a na njem so zažareli milijoni zvezd. Cez mesto je začel pihljati prijeten, 'osvežujoč vetrič. Malo preden se je sonce zastrlo in nekaj, trenutkov preden se je spet pojavilo, je bilo krog njega opaziti nekaj podobnega velikanskim svetlečim se draguljem, a je šlo samo za pojav optične prevare, ki so ga izzvala .lunina gorovja na periferiji sonca-Na Ceylonu. blizu majhne vasice Hingirakgoda. ki se je zanjo smatralo, da bo najprimernejši kraj za opazovanje mrka. so se zbrali številni znanstveniki. Toda niso imeli sreče, oba, mesec in sonce jn' zastri velik in gost oblak prav v trenutku, ko je imel nastopiti mrk. Nekateri nemški strokovnjaki, ki so se tu nahajali, da hi opravili svoja opazovanja, so jokali od raz- E OBLASTI VILE REKI iua istrshih o&cin 1 adjvu, ki jitl ^ (J0kj[ reški državni arhiv/, bo pripo-^ temnljilejšemu študiju istrska pretnkloHli drž •vež*!.. d°bil 2000 zvezkov in fla' rzavni arhiv je ne- eznjev „ . arhiv, . v',znega notarskega čin 0ri ^ftrs*0va *P0ra*uma med jugo-y "o in italijansko vlado. ?,PiskiVei'?il1 'n sve^n.iih so ,0 v 170 n°larJ®v, .Vali v 1 400 lelih de’ 'sll'skih mestih in ob- t*°')ro A,hivsk° gradivo je f’° imo.?^ran''eno ,n urejeno t:stn0 farjev. Zelo ko-*a znan« h” ž^kih3e .lmen mpst ter v Istre pr"mkov prebival-S ^vTk Si bo reški državni ’ “oogatU svojo ibirko. v kateri je že mnogo tehtnega gradiva in zgodovine srednjeveških mest in občin na področju Istre, Kvarnerskih otokov in Hrvatskega Primorja. Predstavniki državnega arhiva poudarjajo, da je v Italiji še dosti gradiva, ki bi ga bilo treba na podlagi restitu-cijskega sporazuma reškemu arhivu čimprej vrniti. Tako niso italijanske oblasti še vrnile arhiva reške občine iz D Annunziovega obdobja, ki je velikega pomena za znanstveno ugotavljanje zgodovinskih dejstev iz novejših časov. Prav tako bi morale vrniti arhiv škofovskega fevda iz Vrsara, ki izvira !z XVII. in XVIII. stoletja, kakor tudi arhiv pazinske grofije iz 1571. Ravno tako niso še vrnile arhivskih spisov istrskih okrajnih oblasti iz obdobja od 1. 1815. do 1918, niti raznih spisov reškega arhiva iz 15U4. do 1583. leta, kakor tudi ne rokopisov uglednih istrskih pisateljev in zgodovinarjev. očaranja, preklinjajoč usodo, ki jih je pripravila ob dragoceno gradivo. Holandski a-stronomi. ki jih je vodil prof. Outdgaarst z univerze v U-trechtu, so vsi žalostni izjavili, da ni£'o v pogledu svojega dela mogli opraviti nič pozitivnega, vtem ko je dr. Das, vodja indijske skupine, dejal, da je bil sicer uspeh optičnih opazovanj zares zelo slab, da pa so rezultati opazovanj glede ionpsferičnega, magnetičnega in radioastro-ndmskega področja prav dobri. Več sreče je imela skupina ameriških znanstvenikov, ki £'0 si za kraj opazovanja izbrali staro trdnjavo Sigirya, ob robu džungle. Njim je bilo vreme bolj naklonjeno, nebo je bilo čisto in so zaradi tega lahko v najboljših pogojih opravili vsa svoja o-pazovanja. Eden članov omenjene ameriške znanstvene skupine, dr. William Sinton, je 1 glede tega sončnega mrka izjavil, da je šlo za nepozaben prizor, ki ga nebo stoletja več ne bo nudilo. Najlepši uspeh so seveda dosegli tisti znanstveni delavci, ki so ta sončni mrk opazovali n» na varnih tleh zemlje, ampak z reakcijskih letal, kakih 10 tisoč metrov nad njo, kjer ja nebo večno čisto in njim oblaki niso mogli do živega. Tudi ti so bili člani neke ameriške skupine. Da bi si zagotovili uspeh, so pri svojem podvigu uporabili najnovejša tehnična sredstva, med drugim, kot povedano, tud: reakcijska letala, kar jim je omogočilo, da so mrku sledili z vso natančnostjo. Bogati material, ki so ga ob tej priliki zbrali, bo objavljen v kratkem, se pravi, čim bodo podatki opazovanj znanstveno obdelani. To o znanstvenikih, kaj pa preprosto ljudstvo? Ker gre pri sončnem mrku za naravni pojav, katerega posledice, čeprav samo začasne, morajo vzbuditi pri ljudeh, ki si ga ne vedo tolmačiti, pravcato grozo, si lahko mislimo, s kakšnimi občutki in razpoloženji so mu sledili razni pripadniki primitivnih plemen in narodov, ki še naseljujejo našo oblo. V Indiji so milijoni ljudi v morju, rekah ali jezerih opravili tako imenovano sveto kopel, s pomočjo katere bi naj odpravili škodljive vplive mrka in se zavarovali pred zlom. Po stari indijski mitologiji bi namreč mrk nastopil zaradi tega, ker bi zli planet Rahu začasno požrl bogu Sonce. Ob bregovih Gangesa se ob tej priliki po navadi zvrste mlade device in ko nastopi trenutek, da mesec zakrije sonce in se zemlja zavije v temo, tedaj device začno izvabljati iz školjk glasove, ki so vernikom znak, da se potope v valove svete reke. Na otoku Ceylonu pa se žene — gospodinje ves čas mrka ne pokažejo iz hiše in pri tem zelo pazijo na to, da bi se ne dotaknile kakega noža. Na prostem škrope budistični duhovni svoje vernike s posebno vodo, ki da odganja zle duhove. Bolnišnice v Colombu so bile tokrat polne odraslih, že-in otrok, ki so kazali znake zastrupitve. Neki tamkajšnji časopis je namreč svetoval, naj ob priliki mrka zaužijejo nekakšne posebne na-,poje, češ da jim bo tako da- na velika modrost in odpornost- Namesto modrosti in odpornosti je nastopila zastrupitev. Tudi na Kitajskem so, kot poroča radio Peking, vladale odlične atmosferske razmere, ki so dopuščale, da se je mrk lahko opazoval v vseh njegovih fazah. Pojav je bil tudi fotografiran in posneli so ga tudi na filmski trak. Kitajska radijska poročila so javila, da je bilo v najvišji razvojni fazi mrka okrog 20 odstotkov sončne oble zatemnjene. Eno še neresnih vprašanj, ki se bodo morda pojasnila, ko bo obdelan bogat material, zbran s pomočjo najmodernejših tehničnih pripomočkov, je tudi vprašanje o tako imenovanem itpraznem prostoru« okrog sonca. Glede tega bodo posebno koristni podatki opazovanj, ki so se vršila s pomočjo reaktivnih letal. Ker je brzina teh letal zelo velika, so znanstveniki, ki so bili v njih, lahko opazovali sončni mrk za 10 minut dlje, in sicer tako, da so leteli v isti smeri, kot se je pomikal mrk sam. obdelali organizacijske ukrepe in usposobiti za delo nove občine in okraje. Prav ta ko bo morala zvezna skupščina in republiške skupščine sprejeti zakon o razmejitvi pristojnosti, zakon o pravicah in dolžnostih občin in okrajev, na temelju katerih bodo občine in okraji izdelali svo je statute. Reorganizacija lokaine samouprave ni slučajna. Ona je neizogibna v razvojni poti Jugoslavije v socializem. Vsakemu gospodarsko-družbenemu m političnemu sistemu ustreza lastna politično-teritorialna osnova, t. j. takšni materialni okvirji, v katerih se lahko najprikladneje izražajo tendence novega sistema. Ustavni zakon (1953) je določil komunalno samoupravo kot osnovno celico družbene in politične ureditve, kot osnovno ustanovo socialistične demokracije. Pravna ureditev v dobi pred in po sprejetju ustavnega zakona je prenesla težišče lokal ne samouprave na okraj, tako da se je v družbeni teoriji pojavilo mišljenje, da je okraj osnovna celiea lokalne samouprave. To pojmovanje, skupno z materialnimi in pravnimi sredstvi, s katerimi je razpolagal okraj je podpiralo ponekod tendence okrajnega centralizma in birokratizma, kar je oviralo razvoj ne le lokalne samouprave, temveč tudi razvoj občinskih ustanov, gospodarskega in kulturnega življenja v občinah. V izčrpni in dolgotrajni diskusiji, ki ‘e je razvila v listih, na sestankih volivcev in drugih forumih (od 1953 do 1954), se je vedno bolj uveljavljalo mišljenje, da je občina, a ne o-kraj, osnovna politično-terito-rialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in osnovna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev, ki žive na njenem področju. Obveljalo je mišljenje, da samo občina, kot osnovna družbeno-gospodarska skupnost in politično-teritorialna organizacija samouprave, lahko postane temelj družbenega in političnega sistema socialistične demokracije. Zato je reorganizacija, ki prenaša težišče samouprave na občine, nova* stopaja v stalnem razvoju lokalne samouprave in socialistične demokracije v Jugoslaviji. Da bi pa občine bila materialno sposobne (gospodarsko močne) za reševanje vseh poslov, ki jih bo zakon prenesel v njihovo pristojnost, je neobhodno potrebna nova teritorialna ureditev, formiranja gospodarsko močnih občin z združevanjem, pri čemer je treba upoštevati krajevne specifičnosti (gospodarski razvoj, geografske pogoje, prometne razmere področja in podobno). Glede na vse to bodo nove občine in okraji teritorialno in po številu prebivalcev različne. Največje število občin (614) bo imelo več kot 10.000 prebivalcev, o-krog 487 občin od 5000 do Ko kot lcar ije al jdicii li hi nski z z ipanje: i pojav l Kolcanje je posledica dražljajev, ki so f i posledica druge, tudi resnejše bolezni Kolcanje ali- hlipanje je v »boljši družbi« zelo <(grda navada#, saj Je znak, da človek ne pozna pravil' o lepem vedenju. Toda pustimo pravila c lepem vedenju ob strani in ukvarjajmo se s tem pojavom kot z medicinskim fenomenom, iz katerega zdravnik lahko zaključi marsikaj o bolezni, ki jo preiskuje, ali pa si tolmači določene pojave, ki privedejo do kolcanja. Kolcanje ali hlipanje je dejansko posledica trenutnih ter-cev diafragme, ki deli prsno duplino od trebušne ’ dupline. Diafragma je najvažnejši organ v gibih pri dihanju, kašlju in kihanju. Sodeluje pa tudi pri bruhanju. Ta raznovrstnost funkcij izhaja prvenstveno iz zelo važnega položaja, ki ga diafragma zavzema. Ti krči diafragme so vedno posledica dražljajev živcev. Vsi dražljaji, ki povzročajo gibanje diafragme in zato tudi krče, prihajajo po živcu diafragme, ki gre od vratnega dela hrbtenice, kjer ima živec svoje korenine, skozi prsni koš do diafragme. Ta živec je na svojem prehodu skozi prsni koš izpostavljen raznim vplivom srčnih bolezni, pljučnih bolezni itd. Poleg tega diafragma prihaja v stik tudi z mnogimi organi, ki v bolnem stanju lahko privedejo do hlipanja oziroma kolcanja. Osnovni dražljaji za kolcanje izhajajo iz centralnega živčnega sistema ali pa od dražljajev diafragminega živca in tudi zaradi dražljajev na samo diafragmo. Znani so tudi razni refleksni vplivi in dražljaji, kot na pr. dražljaji pri obolenju aorte, osrčja, pljučne mrene, želodca, črevesja in črevesne mrene. Hlipanje ali kolcanje je lahko posledica nervoze in vznemirjenega psihičnega stania ali celo histerije odnosno močnejšega razburjenja. Lahko Da je kolcanje posledica vnetja možganske mrene. Tudi mnoge težke nalezljive bolezni lahko zaradi dražljajev možganskega centra izzivajo kolcanje. Tudi posamezne obiike pljučne tuberkuloze povzročajo dražljaje in trdovratno kolcanje. Kljub vsemu temu pa je kolcanje posreden znak nekega obolenja v glavnem v trebušni duplini, od koder se dražljaj prenaša na diafragmo. Pogosto je kolcanje posledica želodčnih bolezni, saj že samo raztezanje želodca pri sprejemanju hrane ali celo zraku lahko privede do kolcanja. Razna obolenja črevesja, na pr. razna vnetja in celo črevesne gliste ustvarjajo dražljaje. Razna vnetja trebušne mrene, ki so posledica obolenja prebavnih ali celo genitalnih organov, lahko izzovejo kolcanje. Od ostalih bolezni, ki povzročajo kolcanje, se posebej navaja še uremija. kar se pojasnjuje z njenim vplivom na možganske centre Zdravljenje tega neprijetnega pojava je Po navadi nepotrebno, ker se po krajšem ali daljšem obdobju samo pomiri In vendar včasih postane dolgo kolcanje resen problem tako za bolnika, ki g" nenavadno utruja, kakor tudi z.t zdravnika, ki nima nika-kih točno določenih zdravil in možnosti, ki bi gotovo delovale proti tej neprijetnosti. Pro-t- temu pojavu pa je samo ljudstvo v stoletjih našlo primerna sredstva, kot na pr. kozarec hladne vode, tolčenje po plečih, povzročitev nenadnega strahu ali pa kakršnega koli duševnega pretresa. Včasih se doseže pomirjenje z navadnim mirnim ali globokim dihanjem. Zdravnik ima sicer tudi druga učinkovita sredstva, po navadi pa išče najprej vzrok tega pojava in zdravi najprej osnovno bolezen in s tem posredno ozdra vi tudi ta neprijeten pojav. 10.000, okrog 239 občin od 3000 do 5000, najmanjše Število pa bo občin izpod 3000 prebivalcev. Podobno bo z o-kraji. 4 okraji bodo imeli več kot 250.000 prebivalcev, ostali pa^ od 100.000 do 250.000. Sedanje male občine, kot Je to ugotovil Edvard Kardelj ne bi mogle izvrševati nalog, ki jih jim nalaga zakon v njihovo pristojnost niti izkoristi t' vseh zakonskih pravic. Občina mora biti gospodarsko tako mečna, da lahko .vzdržuje vse tis'te ustanove, ki u-strezajo osnovnemu družbenemu standardu občanov na sedanji razvojni stopnji in da zagotovi nadaljnji razvoj. Tako se bo z novo teritorialno razdelitvijo zmanjšalo število občin od 4121 na 1438, število okrajev pa od 341 na 107 Nove občine in okraji bodo ne le krili osnovne potrebe iz lastnih gospodarskih virov, temveč bodo lahko razvijali proizvajalne sile na svojem področju. Glavne značilnosti nove občine bodo; enoten tip občine večje področje ter novi položaj in vloga. Dosedanji zakon ski predpisi so dovoljevali razlike v pravnem režimu samouprave. Velike mestne občine so imele večje pravice kot pa majhne, vaške občine. Novi zakon uvaja enoten pravni sistem v občinski samoupravi t. j. vse občine bodo imele enake pravice in dolžnosti. Nove občine bodo nadalje zajemale mnogo šir^e področje. Z združevanjem dveh, treh, pa tudi več dosedanjih občin, bo formirana nova občina, ki bo ustrezala vlogi, položaju in tendencam razvoja občinske samouprave. Najvažnejša sprememba pa je sprememba položaja in vloge nove obeinfe. Kot osnovna družbeno-gospodarska in politično-teritorialna enota je občina osnovna demokratična u-stanova, osnovna celica politične organizacije in sistema samouprave — komunalnega sistema. Statuti občin in okrajev' bodo določili njihove pravice in dolžnosti v S'kladu z zakoni, njihovo organizacijo, področje in način dela ljudskih odborov in drugih organov samouprave. Po statutu bodo občine izvrševale vse pravice in dolžnosti upravljanja z družbenimi posli, razen pravic in dolžnosti, ki jih ustava in zakoni dajejo okrajem, republikam, federaciji, samoupravnim gospodarskim organizaci-jnn} in družbenim ustanovam. Dolžnost iii pravica občin bo: 'krbeti za vsklajevanje individualnih interesov občanov s splošnimi družbenimi interesi, za spoštovanje osebnih in političnih pravic občanov, za zakonitost, za zagotavljanje pogojev za razvoj proizvajalnih sil in stalno boljšanje življenjskih in kulturnih razmer, razdelitev dela nacionalnega dohodka med občino in gospodarskimi organizacijami: pravice in dolžnosti občin bodo nadalje; spodbujati gospo-dorske organizacije k razvoju; upravljanje s Splošno družbeno lastnino, samostojno razpolagati z dohodki, določati obveznosti gospodarskih organizacij do občine, skrbeti za ivni red in mir. za socialno aščito, za izpolnjevanje vseli akonov in predpisov. Za uresničenje omenjenih jnkcij ima občinski ljuds'ki dbor, kot izvoljeni organ določa družbeni postopek, ima svoje Občinski ljudski odbor Je najvišji in osnovni organ občinske samouprave. Ljudski odbor je enodomno predstavniško telo. On je nosilec vseli pravic in dolžnosti občine. Ljudski odbor izdaja predpise in sklepe, določa svojo notranjo organizacijo, voli člane posameznih svetov, postavlja tajnike in ostale odgovorne nameščence, sodnika za prekrške, ravnatelje podjetij in nadzoruje delo svojih izvršnih in upravnih organov. Občinski ljudski odbor deluje kot mali parlament. Delo odbornikov ni plačano. V odborniških komisijah, podobno kot v skupščinskih komisijah, proučujejo odborniki razne predloge in jih predlagajo v rešitev ljudskemu odboru. Poleg stalnih komisij (mandatno-imunitetne za volitve in postavljanja, za prošnje in pritožbe, gospodarske in za predpise) ustanavlja ljudski odbor po potrebi tudi začasne komisije. Za izvrševanje določenih izvršnih in upravnih poslov ustanavlja ljudski odbor svete. V svete voli ljudski odbor najmanj dva člana iz vrst odbornikov, ostale pa iz vrst občanov. Za neposredno uveljavljanje zakonov in drugih predpisov za izvrševanje poslov sploh pa ima ljudski odbor na razpolago svoje upravne organe. Za razliko od svetov, ki so izvrš-no-upravni organi ljudskega odbora, so komisije neke vrste povezava med sveti in ljudskim odborom. (Nadaljevanje sledi) PREJELI SMO JO?~ l Tit o v Aziji. Politih..J »ijj-*iicu 3. OfinKar-jeva založba. Ljubljana 1955. Zborni<» za umetnostno ajo-dovino. Nova vrsta. Letnik 111. Ljubljana. 1955. Založila Državna založba Slovenije. Zaključne šolske prireditve v Sesljanu, Gabrovcu in Zgoniku Tudi najmlajši učenci slovenske osnovne šole v Sesljanu so se izkazali na nedeljski zaključni šolski prireditvi mnk a. Skupina učencev iz Gabrovca, ki Je z uprizoritvijo otroSke Igre »Mačeha In pastorka« sodelovala na nedeljski zaključni šolski prireditvi v Gabrovcu Zgoniški otroci, ki so zelo lepo podali otroško igrico uJurčekn im Pogled na občinstvo, ki je preteklo nedeljo prisostvovalo aključnf šolski prireditvi v Zgoniku. V ozadju otroci podajajo igrieco »Jurček« i Pogled na občinstvo, ki jc prein risb šolskih otrok slovenske ljudske šole v Zgoniku GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK NEZASLIŠANO POČETJE USTANOVE TRE VENEZIE S KMETI V PEVMI Na zahtevo n: stanove bi morali najemniki zapustili naje In zen il|o v desetih dneh To je vsekakor nedopustno tudi po zakonu, po katerem zapade veljavnost kmečke pogodbe 11. novembra - Delegacija najemnikov je protestirala pri predstavniku Tre Venezie in pri goriškem županu Ustanova Tre Venezie je poslala 17. junija vsem pevm-skim najemnikom, ki so z razsodbo beneškega prizivnega sodišča izgubili pravico, da še nadalje obdelujejo zemljo, ki so jo imeli od ustanove Tre Venezie toliko let v najemu, pismo, v katerem zahteva, da morajo v desetih dneh zapustiti zemljo. Vsaka družina pa mora plačati že okoli 2.000 lir za «spese di precetto». Ustanova je pripravljena pustiti kmetom, da poberejo ves pridelek razen *ena in radiča. Sena ne bi smeli več kositi po 28. juniju, prav tako pa ne bi smeli več pobirati radiča, ki se seje potem, ko se je žito poželo. Najemniki poziva niso sprejeli mirnodušno. V torek so sestavili delegacijo in odšli k predstavniku Tre Venezie ter mu pojasnili, kako krivična je zahteva po takojšnji zapustitvi zemljišča. Zlasti je nedopustno, da bi se morali kmetje po 28. juniju odpovedati košnji sena, ker je vendar znano, da imajo precej živine, katero bi mogli rediti čez zimo le, če bodo imeli vse leto na razpolago travnike za seno. Delegacija je dalje odšla tudi h goriškemu županu dr. Bernardisu ter mu pojasnila položaj, v katerem so se nenadoma znašli najemniki. Zupan je popolnoma soglašal z izjavami delegacije, da bi morala ustanova Tre Venezie pustiti kmete na zemljiščih do 11. novembra, ko navadno preneha veljavnost kmetijskih pogodb. Iz ravnanja ustanove Tre Venezie se vidi, da njej ne gre za izvedbo poskusne postaje, kakor je bilo svoj čas sporočeno in zaradi česar je bila proti najemnikom vložena tožba, prav tako ji oči-vidno ne gre za izboljšanje zemljišča, kajti taka dela se navadno pričnejo potem, ko je pridelek že pospravljen. Ker pa se skušajo v našem primeru spraviti kmetje z zem lje, ne da bi pospravili celoletni pridelek, tedaj si tako ravnanje kmetje tolmačijo tako, da gre verjetno za neke vrste maščevanje u-stanove nad najemniki, ki so se pred tremi leti uprli krivičnemu izgonu. Prepričani smo, da bo ustanova sprevidela svojo zmoto in dovolila kmetom, da pospravijo celoletni pridelek. Nesreča pri igri Na dvorišču hiše štev. 17 v Ul. Monache so se včeraj popoldne veselo igrali dečki iz sosednih hiš. Med njimi je bil tudi 13-letni Carlo Scardovelli. Veselo razpoloženje, ki je navduševalo dečke pri igri, pa je skalila nesreče. Okrog 16.15 je nemreč Scardovelli po nesreči padel in se poškodoval. Z rešilnim avtom so dečka takoj odpeljali v bolnišnico Brigata, kjer so mu ugotovili lažji pretres mozgan, za kar so ga pridržali na zdravljenju. Avtobus za predstavo «Primorske zdrahe» v Trstu Ob priliki uprizoritve Goldonijeve komedije »Primorske zdrahe# v Trstu na prostem, organizira ZSPD avtobusni izlet v Trst v nedeljo 3. julija Voznina in vstopnina skupne. 600 lir. Vpisovanje na ZSPD in v kavarni Bratuž. Cas vpisovanja do 30. junija. »Primorske zdrahe# je pona-šil dr. Mirko Rupel, režirala pa sta jih Jože Babič in Mo-dest Sancin. Komedija je i-mela izreden uspeh v Ljubljani in njeno uprizoritev v Trstu pričakujejo z nestrpnostjo. . ....ui::...-.. • * ■‘h ' 1 I' i, r ' - 'r PRESENEČENJE V TRETJEM DNEVU TENIŠKEGA TURNIRJA V WIMBLE00NU Gil Sheafe premagal Vica Seizasa PRED NEDELJSKO TEKMO S TURČIJO Kose in VVasher eliminirana; prvega premagal Urnimi/, drugega pa Uoad 4:0 ZA REPREZENTANTE na včerajšnjem treningu WIMBLEDON, 22. — Na ] son (Šv.) - Morea (Arg.) 6:4. mednarodnem teniškem turnir- 6:4, 6:2. Patty (ZDA) - Scholl Mila za vozača motornih vozil, lieio v Vsi lastniki vozil nad 50 kub. cm morajo imeti tri dokumente, ki jih lahko nabavijo v enem dopoldnevu na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici Pred dnevi je jugoslovan- rina izstavi za največ 90 dni ska carina uvedla nove predpise za avtomobiliste in motoriste tujih držav, ki prihajajo v Jugoslavije. Ker so na bloku marsikoga zavrnili, smo odšli k pristojnim carinskim oblastem, ki so nam rade volje pojasnile novo u-redbo. Za vsa vozila nad 50 kubičnih centrimetrov mora lastnik za prehod meje imeti 1. carnet, 2. mednarodno potrdilo o lastnini vozila (li-cenza internazlonale di circo-lazione) in 3. mednarodni patent. Ce lastnik vozila morda nima carneta, ima pa ostala dva dokumenta, tedaj mu ca- TEŽAVf NA KRM1NSKEM TRŽI ČU Zaradi stavke odkupnikov so obrane češnje zavrgli Pred dnevi so krminski I prodajalci češenj na drobno z začudenjem ugotovili, da trgovci, ki vsak dan prihajajo v Krmin nakupovat češnje, da jih potem prodajajo videmskim trgovcem na debelo, niso prišli ponje, čeprav so bile pripravljene za prodajo. Kasneje se je izvedelo, da so odkupovalci stavkali, ker videmski trgovci na debelo zahtevajo večji dobiček. Kmetje, ki so se ves prejšnji dan trudili, da so blago nabrali, so se morali z njim vrniti domov, ne da bi ga prodali in ne da bi vsaj nekaj prejeli kot povračilo za delo. Iz tega sledi, da bi bilo potrebno tudi v okolici Krmi-na kakor v Brdih, o čemer smo pred dnevi že poročali, misliti na ustanovitev neke vrste prodajne zadruge, ki bi se ukvarjala s prodajanjem češenj, ki pa bi lahko prodajala tudi drugo sadje. Le na tak način bi bilo mogoče zajamčiti interese kmetov in sadjarjev, ki so zelo pogosto ogroženi. Huda prometna nesreča treh mladih ljudi V torek ponoči se je v U-lici Aquileia dogodila huda prometna nesreča, katere žrtve sta bila financarja, usluž-bena v Steverjanu, ter 22-let-na Lidia Ciubei s Trga Mu-nicipio 18. 21-letni Corrado Toma in 24-letni Matio Mer-curi sta na motorju z evidenčno tablico VC 30964 privozila po Ulici Aquileia, namenjena proti moi-tu IX. avgusta. Ko sta prišla do mosta, je vozilo naenkrat zašlo in povozilo Ciubejevo. Vsi trije so obležali na asfaltu. Na pomoč jim je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki jih je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so Ciubeiev; ugotovili pretres možganov ter druge poškodbe po telesu, fi-nantarjema Tomi in Mercuri-ju, ki sta bila v nezavesti, pa rane in poškodbe po telesu. Zaradi resnih poškodb se zdravniki o njih zdravstvenem stanju še niso izrekli. začasno dovoljenje. Poudarjamo, da je pogoj za izstavitev začasnega dovoljenja dokument pod številko 2. in 3. Za motocikle pod 50 kubičnih centimetrov izda na bloku carina začasno dovoljenje. Drugega dokumenta ni treba. Zgoraj navedene tri dokumente se dobi na sedežu Avtomobilskega kluba (ACI) v Ul. Nazario Sauro 27 (nasproti sodnije). Opozarjamo vse prizadete, da je mogoče dokumente dobiti v enem dopoldneve, če se vse potrebno skupaj s slikami vloži takoj zjutraj. Avtomobilisti in motociklisti vedo, da so vsi ti dokumenti že pred leti bili potrebni za vstop v Avstrijo, prav tako morajo biti ino-zemci opremljeni z njimi, če hočejo priti v našo državo. Poleg tega mora avtomobilist plačati pri vsakem vstopu v Jugoslavijo 300 din za bivanje do petih dni, za vsak nadaljnji dan pa po 60 din; motociklisti z motocikli nad 50 kubičnih centimetrov plačajo za pet dni 150 dni, za vsak naslednji dan pa po 30 din; motociklisti z motocikli pod 50 kubičnih centimetrov plačajo za vsak vstop 200 din; za avtobuse se plača 750 din za pet dni ter 150 din za vsak naslednji dan. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72, KINO CORSO. 17.00: «V morjih Ala-ske», J. Sperling. VERDI. 17.15: «Greh Juliette#, J. Marais in D. Robin, in D. Robin. CENTRALE. 17.00: »Hlevar in velika vojvodinja#, R. Joung in H. Gilbert. VITTORIA. 17.15: »Romantič- na ježa#, v barvah, M. Simon. MODERNO. 17.00: »Cesta skrivnosti#, R. Montalban in S. Forrest. ju, ki traja tretji dan. so se nadaljevale igre moških in žensk posamezno v drugem kolu. Največje presenečenje današnjega dne je gotovo zmaga, ki si jo je priboril Gil Shea nad Vicom Seixasom. Shea, 23-letni igralec, je pokazal sijajen tenis, čeprav je tudi res, da je Sexas čutil posledice neke poškodbe. Seixas je bil no silec skupine št. 3. Med ženskami pa je presenetila Madžarska Kormoczi, ki je eliminirala Angležinjo Mor-timer, nosilko skupine št. 4. o kateri so nekateri mislili, da bi mogla osvojiti žensko prvenstvo na tem turnirju, kar se ni posrečilo nobeni Angležinji več od 1. 1937. Moški posamezno — drugo kolo: Flam (ZDA) je igro dobil za-iadi odstopa G. Forbesa (Juž. Afr.). Hoad (Avstral.) - Wa-sher (Belg.) 6:1, 6:3, 6:2, Segal (Juž. Afr.) - Russell (Arg.) 6:3, 6:2. 6:0. Ayala (Čile) - Gulvas (Madžar.) 6:2, 6:1. 6:3. Shea (ZDA) - Seixas (ZDA) 3:6, 6:4, 6:4, 4:6, 6:4. Krishnan (Ind.) - Seymour (Juž. Afr.) 6:2. 6:1, 5:7. 7:5. Larsen (ZDA) - Fox (ZDA) 6:2, 7:5. 7:5. Kumar (Ind.) - Gilmour (Avstral.) 3:6. 6:4, 8:6, 6:2. Arkinstall (Av-stral.) - Haillet (Fr.) 6:3. 7:9. 7:5, 4:6, 6:4. Kurt Nielsen (Dan.) - Potter (Avstral.) 4:6. 6:2. 6:2, 9:7. Skonecki. (ex-Polj.) - Paish (V.B.) 6:4, 6:4, 6:3. Drobny (Eg.) - Rose (Avstral.) 6:4. 3:6, 11:9, 6:4. Ver-maak (Juž. Afr.) - Chatries (Fr.) 6:1. 6:1, 6:1. Quist (Av-strall) - Proctor (V.B.) 6:2. 6:0. 6:2. Trabert (ZDA) - Francutt (Juž. Afr.) 6:1, 6:2. 6:2. Knight (V.B.) - Saiko (Avstr.) 6:3. 6:2, 6:2. Hartwig (Avstral.) Oakley (V.B.) 6:0. 6:4. 6:3. Mer-lo (It.) - Botha (Juž. Afr.) 6:1, 6:4. 3:6, 6:1. Barrett (V.B.) -Palada (Jug.) 6:4, 6:3, 6:3. Stervart (ZDA) - Brichant (Belg.) 6:2, 3:6, 6:3, 8:6. David- (Nemč.) 6:0. 6:4, 6:3. Rosewall (Avstral.) Worthington (Avstral.) 6:0, 5:7, 6:1, 6:2. Pietran-geli (It.) Mottram (V.B.) 7:5. 5:7, 11:9, 5:7, 6:2. 2enske posamezno — drugo kolo: Kortzen (Juž. Afr.) - Broz (Avstr.) 6:2, 6:4. Hard (ZDA) - Brighton (V.B.) 6:2, 6:2. Kormoczy (Madž.) - Mor-timer (V.B.) 7:5, 6:2. Knight (V.B.) - Bentley (V.B.) 6:3, 6:2. Hoad (Avstral.) - Gibb (V.B.) 6:3, 3:6. 6:3. Middleton (V.B.) - Bucaille (Fr.) 5:7, 6:2. 6:1. Buxton (V.B.) - Felix (ZDA) 5:7, 6:4, 6:1. EVRPOSKO PRVENSTVO V ODBOJKI JUGOSLAVIJA-SZ 31 Povečanje možnosti CSR za osvojitev prvega mesta BUKAREŠTA, 22. Jugoslavija je danes v Bukarešti v odbojki zasluženo premagala Sovjetsko zvezo z 3:1 (15:12, 15:13, 15:10, 15:17 in 18:16). Občinstvo je navdušeno pozdravilo uspeh Jugoslovanov, ki daje veliko upanje Cehoslova-kom, da zavzamejo prvo mesto, Consolini in Taddia na poti v Moskvo MILAN, 22. — Consolini in Taddia sta danes odpotovala z letalom v Moskvo, kjer bosta nastopila na mednarodnem lahkoatletskem mitingu, ki se prične v soboto. Roma iir Bologna v Srednjeevropskem pokalu Roma bo igrala eliminacijski tekmi z Vojvodino RIM, 22. — Italijanska nogometna zveza je uradno sporočila odboru za »Srednjeevropski pokal#, da jo bosta zastopali v tem tekmovanju Roma Izenačen evropski rekord Madžarski tekač Roszavoelgyi, ki je pred tednom na mednarodnem mitingu v Beogradu izenačil evropski rekord na 1500 m s 3:42,2 in Bologna. Roma bo v izločilnem kolu igrala z Vojvodino, Bologno pa s prvakom Češkoslovaške. Turnir 1 IM SUORl TOVORNIKI -15 Sl OTOV. PKKVKMJlVl VPLISJAtl II K I, I, O K TO oo <*> oo OO PKIBOK-NADOMRNTNI lUCL* DELAUIIICA ZAPOPRAVILA R10T0RJE« AVTO M O TO II1 K S KI. . BAT !*IONI>lA*> TVROKA CREMASCOLI ’ Ul. Fablo Severo IS - Telefon 3*®® ARH O N O Jeklen Izredna prodajna 5.500"' cena prpc:' THt8v catska M a O Nemirike jz berilil® O Pero Nivar°x o 17 rubinov prot' O Zaščitena . udarcem _ limagnet Izključno zastopništvo: t .r Aur«le' n n n n n ^»g®ur: Lo,ng ^ro5 Jjjj |H Lnnco.Mo.ris e®, ^3i Vin C. Bottisti, 14