MË



Misli november - december
2 0 1 2
^___^
V S E B I N A
Kdor videl je zgodbo Sloven'je otrok....3
O, le presadi me na Božji vrt!...............8
Bog prihaja, pripravimo mu pot.........10
Christmas: The Feast of Presents
or Gifts? Giving or receiving?.........11
Izpod Triglava................................12
Seja sveta za Slovence po svetu.......15
Sveta Družina Adelaide...................17
Vaši darovi....................................17
Sv. Rafael Sydney..........................18
Iz Kraljičine dežele - QLD.................21
Slovenski klub Jadran MLB...............22
40 let Slovensko-avstralskega kulturnega in športnega društva
Planica Inc. Victoria.......................22
Slovensko društvo St. Albans............25
Slovenian School
Ivan Cankar - Geelong..................26
Greetings from Slovenia...................27
Aleksandra Saša Čeferin - 80 let.......28
Hvala za Vašo pošto.......................30
Klub Triglav Panthers Sydney...........32
Spremembe in delo v HASA..............34
Življenje pri SD Sydney....................35
Sv. Ciril in Metod Melbourne.............36
Igralska skupina
in komedija Ali bo poroka?................39
Koncertna turneja ansambla
Zupan iz Slovenije.........................40
Oglasi...........................................41
Matica pokojnih 2012.......................43
Sporočila fotografij..........................46
Odkod? Zakaj? Kam? Od Boga, za Boga, k Bogu.
Srečno 2013/
K^or Videl
je zgodbo SloVenje otrok
V	maju leta 1984 sem za Zbornik avstralskih Slovencev napisal pričujoči zapis in ga tokrat ponatiskujem v Mislih, ki jih, saj ne morem verjeti sebi, urejujem sedaj že dvanajsto leto. Ob koncu zapisa bom dodal nekaj misli ob sklepu leta 2012, zapisane 28 let po mojem takratnem razgledu. Pričujoči tekst je bil objavljen v Zborniku avstralskih Slovencev 1985, ki ga je izdal Slovensko-avstralski literarno-umetniški krožek (SALUK) na straneh 98 do 103 in je bil tiskan v Ljubljani. Tako sem pisal leta 1984:
Ena izmed značilnosti delovanja slovenskega izseljenskega duhovnika v Avstraliji je tudi: biti vedno na poti. Slovenski človek je poiskal svoj novi dom v vseh večjih krajih velike Avstralije. In Avstralija je - za primerjavo - velika za dobrih trideset Jugoslavij. Ta čas deluje med Slovenci v Avstraliji pet slovenskih duhovnikov: p. Janez Tretjak v Adelaidi, p. Ba-zilij Valentin in p. Bernard Goličnik v Melbournu, p. Valerijan Jenko in p. Ciril Božič v Sydneyu. Občasno pa nas obišče tudi zlatomašnik dr. Ivan Mikula.
V	čudovito jesenskem obarvanem nedeljskem popoldnevu, 27. maja 1984, sem na poti k živi slovenski skupnosti v Wol-longong. Pater Valerijan pa ta čas vodi romarsko skupino sydneyskih Slovencev k lurški votlini Earlwooda. Zahvaljujoč moderni tehniki sem v avtu lahko v družbi uglašenega mladinskega pevskega zbora Svete Družine iz Adelaide. Moje misli pa se neprestano vračajo teden dni nazaj - na čudoviti večer, ki nam ga je pripravilo nad dvesto mladih - na mladinski koncert, ki je bil v soboto, 19. maja 1984, ob 6.30 zvečer v naši dvorani v Merrylandsu. Mladi iz Adelaide mi žametno prepevajo in jaz z njimi:
V Gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blešče se vrhovi; proti jasnemu nebu kipi velikan. Kaj delajo Bleda sinovi?
Kdor videl je zgodbo Slovenje otrok, je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal, vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal, narod pa zmeraj stal.
Gledam nad Triglavom neba obok, gledam nad Triglavom neba obok, gledam nad Triglavom neba obok!
Ne le, da gledam nad Triglavom neba obok,povzpel sem se spet na vrh našega očaka - 2864 metrov visokega Triglava - kakor tistega 4. avgusta 1982, ko sem mu šel reč: »Zbogom! Poslavljam se od tvojih strmin in grem vsaj za nekaj let za ljudstvom, ki se je rodilo v tvoji senci, zdaj pa mu svetijo zvezde Južnega križa.« Tedaj, v tistem, sonca naznanjajočem jutru, in ob njegovem vzhodu, sem si s sten Aljaževega stolpa prepisal misli, ki jih je tja zapisal Domovini D.T. 10. novembra 1977:
»>Rodile so nas tvoje razbrazdane stene, rasli smo v tvojem naročju previsnih prepadov, božale so nas tvoje raskave roke plazov in viharjev, hladile ledene noči so nam vročična čela, učila spoštovati življenje si nas na robovih smrti, in pokazala si nam večno resnico in zadnja spoznanja,
zato
globlje, kot te neskončne globeli zapisana večno v naših si srcih, o domovina!«
Spet previjem kaseto. Naj mi mladi še pojo: »Kdor videl je zgodbo Slovenje otrok, je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok.« Ti mladi, ki tako lepo pojo in so up slovenske pomladi v Avstraliji, pa vendar nikoli ne bodo mogli doživeti »zgodbo Slovenje«, ne več popolnoma slišati in razumeti »njih petja, njih vriska in njih joka«. To je davek izseljenstva. Je pa v njih toliko veselja do slovenske pesmi in plesa, da bo še dolgo odmevala v svetu. Da je res tako, mi zagotavlja pojoča radost mladih s sobotnega koncerta. Saj vsa ta ljubezen, vtkana v te naše mlade, ne more biti pozabljena.
Odbor »Zbornika« me je naprosil, »da bi bilo zelo lepo in prav, če bi predstavil tudi verski center, ki je imel in še ima posebno pomembno vlogo pri skrbi za naše izseljence in njihove potomce in to ne samo v verskem smislu, ampak tudi v kulturnem, socialnem, vzgojnem, družbeno zabavnem in drugih.« Naj najprej povem, kaj je pravzaprav tisto, kar je slovenskega duhovnika pehalo za rojaki po svetu. Bila je to skrb, da bi »narod zmeraj stal« in bil je to popoln posluh za »petje, vrisk in jok« od doma iztrganega človeka. Komur je poznana zgodovina slovenskega duhovnika, ki je izšel iz ljudstva in je bil tudi resnično za ljudstvo: oznanjevalec Kristusovega evangelija in nosilec slovenske kulture skozi stoletja, - temu pač ne more biti nerazumljivo vse to razgibano versko, narodno, kulturno, pedagoško in socialno delovanje slovenskega duhovnika med našimi izseljenci. Morda duhovnik, ki je ves v službi duhovnega, lažje razume resnico, ki je zapisana v Aljaževem stolpu (tudi Aljaž je bil duhovnik): »Zato globlje, kot te neskončne globeli, zapisana večno v naših si srcih, o domovina!« - »Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse -
mati, domovina, Bog!« naj pojasni Ivan Cankar. Iz ljubezni do rojakov, do naših ljudi, iz ljubezni do naše besede in do vsega tistega, kar v sebi nosi beseda domovina in iz ljubezni do Boga, je slovenski duhovnik postal izseljenčev brat. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je v Slovenski koledar (Ljubljana 1983) napisal med drugim: »Prvo, kar želim poudariti, je, da je Cerkev dajala in še vedno daje veliki večini naših izseljencev, včasih in ponekod celo pretežni večini, močno človeško, versko, socialno, kulturno in narodno pomoč in oporo. Druga splošna ugotovitev je, da je za veliko večino naših izseljencev najdragocenejša dediščina vera in materin jezik, ker so ravno po teh dveh vrednotah najgloblje zakoreninjeni v slovenskem narodu in matični domovini.« Delo slovenski Frančiškovih sinov med našemi izseljenci Pete celine se je začelo leta 1951 s prihodom p. Klavdija Okorna in p. Bena Korbiča iz Združenih držav Amerike. Še isto leto sta začela izdajati tudi mesečnik »Misli«, ki je še danes najmočnejša povezava med Slovenci v Avstraliji pa tudi po svetu. Po dveh letih delovanja sta se patra vrnila v ZDA, njuno delo pa je prevzel p. Rudolf Pifko, ki je prišel v Avstralijo po izgonu iz Kitajske (umrl 1963 v Sydneyu). Iz ZDA so prišli še štirje: p. Bernard Ambrožič (1955; umrl 1973 v Sydneyu), p. Ba-zilij Valentin (1956), p. Odilo Hajnšek (19611965; umrl 1971 v Sloveniji), p. Valerijan Jenko (1963) in p. Filip Inocenc Ferjan (1975-1980). Iz Slovenije je leta 1969 prišel novomašnik p. Stanko Zemljak, ki je v Avstraliji končal bogoslovne študije in deloval enajst let skupaj s p. Bazilijem v Melbournu. Iz Slovenije so še prišli: p. Lavrencij Anžel (1975-1979), p. Janez Tretjak (1980), p. Ciril Božič (1982) in p. Bernard Goličnik (1983), ki je svoj teološki študij končal leta 1981 v Melbournu. Že vse od leta 1952 pa deluje v Avstraliji koroški škofijski duhovnik dr. Ivan Mikula. V pomoč duhovnikom je tudi šest slovenskih sester, ki so prišle v Avstralijo leta 1966.
Danes delujejo v Avstraliji trije slovenski verski centri: v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi in Slovenci so si v vseh treh mestih zgradili svoje cerkve: leta 1968 v Melbournu, 1973 v Syd-neyu ter leta 1983 v Adelaidi. V letu 1983 pa je slovenski klub »Planica« v Wollongongu kupil od anglikancev lepo cerkev.
Pa poglejmo zdaj od blizu in s strani obraze, ki so zgodovina in sedanjost, načrtovanje in rast slovenskih verskih središč v Avstraliji. Pater VALERI-JAN JENKO, Šiškar z gorenjskimi koreninami, dobrosrčen pa kakor da bi bil Štajerec ali Dolenjec. Z njim sem se zadnje leto dopisoval in on mi je tudi pomagal, da sem lahko prišel v Avstralijo. Oktobra 1983 je preteklo že dvajset let, kar je prišel sem iz ZDA. Hotel se je pridružiti poljskim frančiškanom, ki so šli misijonarit na Filipine. Pa so ga čakali težji misijoni - med Slovenci v Avstraliji. Vsaj tako je razmišljal neki možakar, ki ima zares bistre misli: »Težko je človeku, ki gleda samo za dolarjem, pokazati na božje. Preprosti ljudje v pravih misijonih znajo misijonarjev trud gotovo bolj ceniti.« Verjetno je res tako. Pater Valerijan je začel iz nič. In zdaj ga včasih malo podražim, da je pokupil že skoraj pol Merrylandsa. Pred enajstimi leti je sezidal cerkev svetega Rafaela, zdaj pa končujemo dela na novi dvorani, ki jo je 30. januarja 1983 blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Zares lepa, akustična zgradba s številnimi prostori. V povezanosti z dvorano raste tudi sestrski samostan. Sestro Hilarijo pa že nagovarjava, da naj povabi še kakšno sestro. Pa Valerijan misli še naprej - na dom za ostarele. Zemljišče, kjer danes stojijo tri hiše, že čaka.
Ko takole s strani opazujem njegov obraz, ga imam bolj za svetnika in bi mu ne prisodil, da je tudi tak, kot se tukaj temu reče »businessman«. Da se razume bolj na brevir kot na gradnjo. Pa zna to p. Valerijan vse lepo uskladiti! Ni dneva, ko ne bi zvečer pred spanjem obiskala še »soseda« v cerkvi. V utripu večne luči razbiram, od kod pater že toliko let črpa moč. Kaj vse je doživel! V tujini so življenjska pota rojakov tudi trnova. Vsaj na začetku je bilo vsem težko. Vsak ima najprej svojo zgodovino, zakaj je tukaj. Potem so tu začetna leta: neznanje jezika, iskanje dela pa spet iskanje boljšega dela, ... In vedno znova so se nanj obračali. Zakaj vse ga še danes iščejo! Piše priporočila za šolo, za službo, za advokate, hodi po sodnijah in zagovarja naše ljudi. Obiskuje jih po bolnišnicah in zaporih. Dogodek, ki ni tako redek: Slovenska družina leta in leta ni hotela imeti nobenega stika s Slovenci ne pri cerkvi ne pri društvih. Zadnje dni pred smrtjo očeta so poiskali p. Valerijana ...
»Bova kaj spila?« me vprašuje v vročini. »Pater, za dobro stvar sem vedno pripravljen,« mu odgovarjam. In potem seveda,si nalijeva sok ali kaj bolj
resnega in zlasti ob večerih steče beseda o delu, o prehojenih poteh, o naših ljudeh, o življenju v provinci in načrtujeva naprej.
Veliko je delo, ki ga je p. Valerijan opravil za Slovence in slovenstvo v Avstraliji. Je neizmerljivo. In ljudje to vedo. Ko sva bila 11. decembra 1982 na otvoritvi novega slovenskega doma Triglav, je tam predsednik Slovenske izseljenske matice delil priznanja za delo med Slovenci. In ljudje nekaj vrst pred nama in za nama so začeli glasno govoriti: »Pater, zdaj pa boste dobili priznanje!« Seveda ga ni dobil, pa ga tudi ne pričakuje. Od nikoder. Prizadevno in marljivo dela in zgleda, da bo ostal tu, kjer je, dokler mu bo Gospod dal moči. Za Slovence v Avstraliji izgoreva, da bi ostali domovini sinovi in hčere ter Bogu zvesti otroci in v tem delu se izničuje. Vesel sem, da mu bom lahko vsaj nekaj let pomagal pri tem težkem, a lepem in koristnem delu. In vesel je, da ni sam. Da sva zdaj dva. Pa ne le zaradi delitve dela, bolj zaradi skupnosti. V domačem, bratskem pogovoru človek zacveti.
V	prvih dneh mojega bivanja v Avstraliji se je po telefonu oglasil p. BAZILIJ VALENTIN. Presenetil me je že njegov glas. Takoj sem moral sliko o njem popravljati: glas mi ga razodeval mlajšega, kakor pa sem si ga predstavljal. In nekaj mesecev pozneje je prišel v Sydney, kjer sva se pozdravila kot stara znanca. Direkten je in zelo komunikativen. Takoj sem lahko Vi zamenjal s Ti. Kadar kaj razlaga, sname očala in tedaj njegove iskrive oči še bolj zažare, njegove roke pa podčrtujejo misel, ki hoče biti vedno jasna, nedvoumna, premočrtna. Ne priznava odstopanj.
V	Melbournu deluje že od leta 1956. Pred petnajstimi leti je tam zgradil lepo cerkev, posvečeno svetima bratoma Cirilu in Metodu. In v kratkem bo začel z zidavo doma počitka v bližini cerkve. V oskrbi pa ima tudi Baragov dom, hišo, ki je svoj čas služila slovenskim fantom kot prvi dom v Avstraliji. Danes je v domu še nekaj slovenskih fantov, večina pa je od drugod, saj danes ni več tako množične migracije iz Slovenije, kot je bila pred desetletji in leti. V triindvajsetih letih, kolikor je p. Bazilij oskrbnik te hiše, je našlo tu streho in žlico preko 1700 fantov (štiriinpetdesetih narodnosti in šestnajstih veroizpovedi), ki so si potem v večini ustvarili svoje družine in si v širni Avstraliji postavili svoje domove. Nekaj pa jih je žalostno propadlo, utonilo v pijači in brezdelju ter hladu tujine. Tako razodeva slovenski del pokopališča v Keilorju, kjer jih nekaj počiva, svojo veliko bolečino. Tudi ta zadnji dom jim je preskr-bel in zanj skrbi p. Bazilij.
V marcu 1972, dvajset mesecev pred smrtjo p. Bernarda Ambrožiča, je Bazilij sprejel uredništvo in upravo revije »Misli«. Takrat je zapisal: »Sicer ne smem trditi, da sem v urejevanju lista novinec: bo že kar petič, da me mečejo v uredniško vodo. Vselej sem srečno zaplaval in bom menda tudi zdaj ...« (Misli 21/1971/51). Res dobro plava. Občudujem njegovo lepo slovenščino: toliko let že ni bil v domovini, kjer jezik živi, pa je njegovo pisanje tako živo, nič ostarelo. In oprema res solidna. Za svoje veliko delo, ki ga opravlja p. Bazilij, je 12. junija 1982 (ob praznovanju kraljičinega rojstnega dne) prejel visoko odlikovanje M.B.E.: Member of the Most Excellent Order of the British Empire. 19. novembra mu ga je pripel guverner avstralske države Victorije Rear-Admiral Sir Brian Murray. Slovenska skupnost v Adelaidi, ki je središče vinorodne Južne Avstralije, je precej manjša po številu, kot je ta v Sydneyu ali Melbournu. Vendar se zaveda dediščine, ki jo je prejela od svojih mater in očetov: slovensko besedo in vero v Boga. Zgradili so si svoje lepe domove tukaj in zedinili so se, da bodo zgradili tudi cerkev, ki bo njihova, kjer bodo poslušali Božjo besedo v materinem jeziku, peli in molili po slovensko in vse to posredovali svojim otrokom. Ti sicer živijo v drugačnih okoliščinah, čutijo že avstralsko, toda po njihovih žilah se pretaka slovenska kri. Še čutijo svoje korenine, samo nagovorjeni morajo biti. Slovenci v Adelaidi so bili več let brez svojega duhovnika. Vsaka dva meseca jih je za en teden obiskal p. Bazilij ali p. Stanko iz Melbourna. Leta 1970 so kupili zemljišče s staro hišo in z dovoljenjem nadškofije ustvarili slovensko versko središče z namenom, da zidajo tudi cerkev. Delo p. Bazilija je nadaljeval p. Filip Inocenc Ferjan. Leta 1980 se je p. Filip vrnil v ZDA in na njegovo mesto je prišel mladi pater JANEZ TRETJAK. V njegovem času so dozoreli mnogi sadovi, ki so bili v preteklosti posejani v slovensko adelaidsko zemljo. Mala slovenska skupnost je v osmih mesecih zgradila svojo cerkev Svete Družine, ki jo je 13. februarja 1983 blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij
Šuštar ob navzočnosti adelaidskega pomožnega škofa Kennedyja in še drugih duhovnikov, senatorja - našega rojaka Miša Lajovica ter drugih zastopnikov zveznih in krajevnih civilnih oblasti. Pater Janez je poln navdušenja pripovedoval: »Gradbišče je bilo živo zlasti ob sobotah, ko so prihiteli ljudje in zares sami gradili svojo cerkev. Gotovo bi šlo hitreje, ko bi gradil kakšen podjetnik, toda tako je bilo zares vse njihovo delo. Rad sem hodil na gradbišče in veliko sem se naučil od teh naših pridnih ljudi.« In zidava cerkve zida - pa še kako! - živo Cerkev. Vzdigujejo se glave, nekaj se tu dogaja, bomo poprijeli... Tako raste skupnost, tako se pletejo prijateljske vezi. Cerkev je preprosta in prijetna, zaradi svojega alpskega sloga pa ponosna, je vsekakor poleg Slovenskega doma živa priča slovenskega človeka, ki ima v en sam kratek utrip srca stisnjeno vse: mater, domovino in Boga. Iz teh velikih verskih središč slovenski duhovniki s svojo skromno močjo in obilnim božjim blagoslovom negujemo in ohranjamo slovenske svetinje. »Imam pa rad domovino. Naj bo še tako opotekava in nerazumljiva, njene besede, čeprav tako majhne v primeri z angleščino in francoščino, nemščino in kitajščino, so le duh, ki me preživlja in ohranja. Kadar se pogovarjam s kom, ki pride od tam, pijem moči slovenskega vesoljstva« (Pavle Zidar).
»Kdor videl je zgodbo Sloven'je otrok«, ne more drugače, kot razdajati, kar je sam prejel in tako ohranjevati to zgodbo. PS - Post scriptum: DOPIS 25. novembra 2012: Danes, na zadnjo nedeljo v letošnjem cerkvenem letu, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, smo po sveti maši, ki sva jo v cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Kew darovala p. dr. Mihael S. Vovk - nekdanji provincialni minister slovenskih frančiškanov, ki deluje sedaj na Sveti Gori pri Gorici; in p. Ciril A. Božič, ki sem sedaj že od septembra 2001 drugi naslednik po smrti p. Bazilija v vodstvu tukajšnjega slovenskega misijona v Melbournu, še vedno v polni cerkvi slovenskega občestva obhajala komemorac-ijo pod naslovom z besedami iz pesmi patra Baziliija Valentina
O, LE PRESADI ME NA BOŽJI VRT - ob 15. obletnici njegove smrti ob sodelovanju cerkvenega pevskega zbora, moškega zbora Planika, organistov, učencev Slomškove šole, članov Igralske skupine in drugih sodelavcev. Pater Mihael je predstavil novo knjigo poezij p. Bazilija z naslovom SPOMINI NEMI ME V OBJEM LOVE, ki je izšla pri naši frančiškanski založbi Brat Frančišek v Ljubljani. Petnajsti obletnici smrti p. Bazilija smo pridružili spomin na vse naše rajne duhovnike, sestre, starše, sorodnike, prijatelje, dobrotnike, vse pokojne rojake in znance, ki so z nami in ob nas prehodili del naše poti.
Za likovno opremo pesniške zbirke p. Bazilija smo izbrali dela njegovega prijatelja inž. arhitekta Roberta Cveta Mejača ob 20. obletnici njegove smrti. V hitrem bliskanju misli mi spomin obuja mnogo dogodkov in slika obraze, ki jih danes ni več med nami. Kaj vse se je zgodilo Sloveniji doma in Sloveniji v svetu in tudi naši avstralski Sloveniji samo v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih! Ali jo lahko še prepoznavam? Ali lahko prepoznam svojo podobo? Jaz leta 1984 v svojem 31. letu in leta 2012 v dopolnjenem 59. letu starosti. Slovenija je bila še pred 22. leti del Socialistične federativne republike Jugoslavije, danes je samostojna demokratična država, članica Evropske zveze, NATO, OZN in še več mnogih mednarodnih organizacij, toda v veliki gospodarski in menim da tudi moralni krizi, tako kot ves svet. Od tam spet bežijo v svet mladi, izobraženi ljudje; menda je bil v letošnjem letu največji ek-sodus iz Slovenije po drugi svetovni vojni! Množično prihajajo tudi v Avstralijo.
Naša slovensko-avstralska in avstralsko-sloven-ska skupnost se manjša. Vsako leto se poslovimo od množice svojih rojakov. Matica pokojnih nam približa njihova imena in spomin. Toda še ostajamo, še se borimo, še delamo. Ne več z mladostno močjo, lahko pa z modrostno močjo. Občudujem mnoge rojake in rojakinje, ki se kljub visokim letom - nad 75, 80, 85 in celo nad 90 let še vedno žrtvujejo za skupno dobro z zares modrostno močjo. Občudujem biseromašnika (60 let duhovništva) p. Valeri-jana Jenka, ki je še vedno steber pomoči patru Darku in rojakom v Sydneyu. Na praznik Svetih Treh Kraljev, 6. januarja 2013, bo dopolnil 87 let. On je spoznal že
prej, da načrtovani Ambrožičev dom za starejše v Sydneyu ne bo mogel zaživeti, kaj šele delovati. V Kew smo se morali letos po 21-tih letih soočiti, da sicer največja ljubezen pokojnega patra Bazilija, Dom matere Romane, ne more več delovati kot 'Nursing Home', pač pa mu bo potrebno dati prvotno poslanstvo hostela za vse tiste, ki lahko še skrbijo zase. Razlogov za to težko odločitev je preveč. Vodstvo slovenske frančiškanske province želi, da dom služi slovenskemu misijonu in s tem skupnosti tudi v novi vlogi. Novi čas prinaša nove izzive za vsakega izmed nas osebno z vsemi križi in težavami pa tudi upi in novimi možnostmi. Pred podobnimi izzivi se nahaja tudi naše slovensko občestvo v Avstraliji. Pater Janez kljub boleznim in preizkušnjam vztraja med adelaidskim občestvom, ki bo v februarju 2013 obhajalo 30. obletnico blagoslovitve njihove cerkve Svete Družine. Kolikeri se še vedno prizadevajo za življenje po slovenskih domovih in klubih! Je tudi nekaj več znakov, da je vsaj nekaj mladih pripravljeno nadaljevati delo.
Tako vseeno še lahko sklenem tudi ta kratek dopis z isto mislijo, kot sem to storil leta 1984: Kdor videl je zgodbo Slovenje otrok, ne more drugače, kot razdajati, kar je sam prejel in tako ohranjevati to zgodbo. Vsaj še nekaj časa..., kajti večnost pripada le Novemu nebu in Novi Zemlji, kjer bo izrisan tudi zemljevid Nove Slovenije, kot je že davno zapisal slovenski pisatelj Alojz Rebula, ki je v letošnjem letu prejel mnoga ugledna mednarodna priznanja in odlikovanja, izrisan pa bo tudi zemljevid avstralske Slovenije, saj je v njej še vedno veliko življenjskega soka, ki pronica že v četrti rod Terre Australis. V tem razpoloženju Vam tudi voščim blagoslovljene božične praznike in Božjega žegna v novem letu 2013. Bog živi! pater Ciril A. Božič OFM
SPOMINI NEMI ME V OBJEM LOVE
Ob 15. obletnici smrti patra Bazilija Albina Valentina OFM MBE je založba slovenske frančiškanske province Brat Frančišek v Ljubljani natisnila knjigo njegovih pesmi pod naslovom Spomini nemi me v objem love. Zbirko sta uredila p. Stane Zore in p. Miran Špelič, naslovnica in likovna oprema je delo pokojnega inženirja arhitekta Roberta Cveta Mejača, ki je umrl v Brisbanu pred dvajsetimi leti, oblikovanje in prelom sta delo Tine Bruno. Knjigo je natisnila tiskarna Pleško v Medvodah v nakladi 300 izvodov. Knjiga ima 136 strani in jo lahko naročite v naših slovenskih misijonih v Melbournu, Sydneyu in Adelaidi ter seveda v knjigarni pri vratarju frančiškanskega samostana na Tromostovju v Ljubljani in založbi Brat Frančišek. Provincialni minister slovenskih frančiškanov, pater Stane Zore, tudi sam pesnik, je tej knjižni umetnini napisal prekrasen uvod:
TIHO SEM V DUHU POROMAL PREK MORIJ ...
To so začetne besede pesmi, ki je, kolikor je moč presojati po času nastanka, zadnja v vrsti pesmi patra Bazilija (Albina) Valentina OFM. V njej poroma na grob svoje mame. Ker je v tujini in so meje domovine zanj (neprodušno) zaprte, ne more na njen pogreb, ne more na njenem grobu prižgati sveče, ne more posaditi rož na gomilo, ne more populiti plevela, ki bi morebiti pognal, ne more poklekniti na beli pesek in s pogledom, pripetim na črke njenega imena, zmoliti za pokoj njene duše. Zato je v pesmi „pohitel v samotne vrtove križev in kamnov", in našel tolažbo materine prošnje, ki ga vselej spremlja.
Zdi se, da imamo to pesem p. Bazilija lahko vsaj do neke mere za simbolično vsebino njegove poezije. Kajti v svojih pesmih je p. Bazilij romar. V spominjanju, doživljanju in verzu vedno znova roma na kraje in k ljudem, ki so zanj v trenutnih razmerah nedosegljivi. A ljubezni in z njo srca ne more omejiti nobena stvar. Vedno znova odkrije načine, kako preseči trenutne omejenosti in dosegati nedosegljivo. Na tem romarskem obiskovanju svetišč in morišč ne potrebuje veliko. Pravzaprav nič več, kot Mati Božja, ki se pomeša med brezdomce in si „v boren plet rame povija".
Prav ta preprostost je edino zagotovilo, da bo za besedami in pogledi ljudi, ki jih srečuje na poti in v spominih zaznal brnenje strun srca, in da bo tudi njegova beseda, porojena iz intime veselja in bolečine, mogla po eni strani vzvaloviti gladino tistih, ki nosijo s seboj ista doživetja in spomine, po drugi strani pa prebuditi pozornost tistih, ki sicer osebno niso bili deležni teh dogodkov in doživetij, pa bodo iz ljubezni do lepega vzeli v roke njegove verze. „V boren plet povit" mora med ljudi, da razlika ne bi med njim in njimi razpela razdalj, v katerih besede ostanejo lepe, a se komajda izgovorjene ovijejo v molk neslišanega. Le če ostaja enak med enakimi, lahko začuti pekočo bolečino žgočega poljuba na čelo.
Iz pesmi p. Bazilija odseva vsa tragičnost časa, v katerem je živel začetke svojega redovništva. Pa tudi tragičnost človeka, ki je v tragičnem času dovolil, da je vanj stopilo zlo in ga spremenilo v rablja, žejnega bratske krvi. Vendar ga romanje skozi vojno, begunstvo, krivice in nesreče ne vodi v otopelost in v kletev ne nad svetom in ne nad Bogom. Nasprotno. Tam, kjer „listi šelestijo pogrebni
spev na neblagoslovljeni gomili bratov dragih, ki tu spijo", mu duša sicer v bolesti hoče peti miserere, a se iz nje „dviga psalm Benedictus". V njegovih religioznih pesmih je občutje drugačno. Nekaj otroško preprostega, zaupnega in pristno pobožnega zaveje iz verzov, ki so naslovljeni na Božjo Mater, na Jezusa na križu ... Bolečina je skrivnost, Mati pa ostaja mati in Jezus Kristus ostaja brat ... Pred materjo in pred brati se ne izgubljamo v zapletenost misli in izraza. Pred njimi samo smo ... In zato pater Bazilij pravi: „Pri Tebi tako je lepo."
Kmalu potem, ko je bil p. Bazilij leta 1950 posvečen v duhovnika, je njegova pesniška struna utihnila. Kakor da je vso svojo ustvarjalnost od posvečenja
naprej prelil v delo za ljudi, za Božje kraljestvo, za oznanjevanje evangelija, pa tudi za narodno trdnost in prebujenost izgnancev. Še vedno je pisal, noč za nočjo, a nič več pesmi, pač pa je svoje misli nizal v Misli, s katerimi je povezoval Slovence v Avstraliji.
Prepričan pa sem, da je v sebi ves čas, do zadnjega
dne svojega zemeljskega življenja 26. julija 1997,
nosil verz, ki ga je zapisal v pesmi Binkoštno jutro
1947 v Munstru v Tirolah:
„In vendar hrepenim po koščku raja,
ki slutim ga za hrbtom Karavank
v naročju maja..."
p. Stane Zore, provincialni minister
O, LE PRESADI ME NA BOŽJI VRT!
Spominska svečanost, posvečena 15. obletnici smrti patra Bazilija Albina Valentina OFM MBE, ter spominu in molitvi za vse naše rajne: Kew, nedelja Kristusa Kralja, 25. novembra 2012
Ob 10. uri dopoldne je bila sv. maša v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew. Glavni mašnik je bil p. dr. Mihael S. Vovk OFM, bivši provincialni minister slovenskih frančiškanov, sedaj na Sveti Gori pri Gorici. Somaševal je p. Ciril. S petjem sta sodelovala naš cerkveni pevski zbor in moški zbor Planika. Po prošnji po obhajilu se je v cerkvi nadaljevala komemoracija.
Najprej nas je nagovorila ravnateljica Slomškove šole mag. Veronica Smrdel Roberts v slovenščini in angleščini:
»Spoštovani, ta sveta maša nas je združila v eno družino božjih otrok, danes, na zadnjo nedeljo v mesecu novembru in zadnjo nedeljo v cerkvenem letu - na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva.
Mnogo let smo skupaj s sedaj že petnajst let pokojnim našim dušnim pastirjem patrom Bazilijem darovali svete maše za vse naše pokojne rojake. Danes se njega in vseh naših rajnih sorodnikov, prijateljev, dobrotnikov in rojakov posebej spominjamo, zanje molimo, nanje mislimo. Tudi ta svečanost, ki raste iz daritve svete maše, naj bo naš skromen, a hvaležen spomin na patra Bazilija, ostale pokojne duhovnike, sestre redovnice in vse rojake, ki so z nami, ali morda pred nami leta in leta gradili živo slovensko občestvo pod Južnim križem. Z našo molitvijo, mislijo in spominom se bodo prepletale lepe slovenske pesmi, ki jih bodo prepevali člani cerkvenega pevskega zbora na koru in pevci zbora Planika tu spredaj. Iz piščali orgel bodo naši organisti izvabljali nebeške melodije - še v poseben spomin pokojni pevovodinji Metki McKean. Pesmi, ki jih je v najbolj temnih obdobjih v času druge svetovne vojne in takoj po njej napisal pokojni pater Bazilij, nam jih bodo oživeli člani Igralske skupine.
Lojze Dominko bo na trobento zaigral Tišino, pater doktor Mihael Vovk pa nam bo predstavil novo knjigo - pesniško zbirko patra Bazilija SPOMINI NEMI ME V OBJEM LOVE. Zadnja pesem pa bo patru Baziliju najljubša pesem, ki je odmevala tudi na dan njegovega pogreba, 2. avgusta 1997: Marija, skoz' življenje. Med programom ne bomo ploskali; zaploskali bomo le na koncu - po pesmi V nebesih sem doma. S programom bodo pričeli najmlajši -učenci Slomškove šole iz Kew z recitacijo pesmi patra Bazilija: Metka moli; Pogovor in Mariji. Hvala vsem sodelujočim in vsem navzočim!«
PROGRAM KOMEMORACIJE:
Napoved - mag. Veronica Smrdel Roberts; Otroci Slomškove šole - recitacije pesmi p. Bazilija: Metka moli - Stephanie Paolucci; Mariji - Marcus Bo-
Še kar precej časa je manjkalo do božiča, ko se mi je neka gospa potožila: »Božič se bliža in rada bi ga lepo praznovala. Želela sem se pripraviti nanj. Prve dni je šlo, sedaj pa ne gre več. Molitev je rutina, nič več doživeta, odnosi v družini so napeti ... Kakor da gre vse narobe. Bojim se, da bo to še eno obdobje, ki ga bom preživela v prazno.«
Prej ali slej bo vsakega izmed nas pot do Boga vodila skozi pokrajino naveličanosti, enoličnosti in občutja osamljenosti. Mučila nas bo brez-izhodnost. Zato sem gospe odgovoril: »Prav vsakoletni advent nam hoče povedati, dan nam Bog daje še eno možnost, da ima naše pot cilj in da ni prostora za obup. Advent nam govori, da Bog še ni obupal nad nami. Sporoča nam, da se Kristus prihaja rojevat v našo nemoč. Daje nam še eno možnost, želi da se spreobrnemo in znova začnemo hoditi za njim.« Evangelij poudarja, da ljudje ne obupajo, ampak da jim Bog daje še eno možnost, da se spreobrnejo. Samo v zgodovini Izraela so se ljudje velikokrat oddaljili od Boga. Bog se jim je kljub temu stalno bližal, kakor opisuje prerok Baruh. V evangeliju pa nam naroča, naj pripravijo pot, ker bi se jim rad približal in jim in podaril odrešenje. Bog nje in nas vabi: »Pripravite Gospodovo pot!« (Lk 3,8). Gospod je po svojem glasniku Janezu Krstniku govoril v puščavi. Puščava je kraj samote in vanj se umaknejo ljudje, da bi
govic / Christina Pase; Pogovor - Amelia Miklavec, Marcus Bogovic; Cerkveni zbor: O, srečni dom nad zvezdami; Recitacije pesmi patra Bazilija - člani Igralske skupine: Via Vitae Meae - Frances Johnson Urbas; Križani - Lydia Bratina; Zbor Planika: Slovenec sem;
Recitacije pesmi patra Bazilija - člani Igralske skupine: Via Poetica - Anica Tegelj; Mogoče - Ana Zec; Cerkveni zbor: Jaz sem vstajenje in življenje; Recitacije pesmi patra Bazilija - člani Igralske skupine: Samostanski grobovi - Anica Markič; Vstajenje - Ljubica Postružin; Zbor Planika: Oj, Triglav, moj dom; Nagovor in predstavitev pesniške zbirke patra Bazilija: Spomini nemi me v objem love - p. dr. Mihael S. Vovk OFM; Trobenta: Lojze Dominko, Tišina;
Recitacije pesmi p. Bazilija - člani Igralske skupine: V senci tujine - Tone Urbas; Na grobu - Vlado Godec; Pesem: V nebesih sem doma - VSI; Blagoslov - p. Mihael;
Sklepna pesem: Marija skoz' življenje - VSI.
se srečali z Bogom. Tudi kdor bi rad sredi decembrskega hitenja imel nekaj časa zase, se mora umakniti v »puščavo« molitve. Tam se bo lahko umiril in gojil svoj odnos z Bogom. Povabimo k temu srečanju še našega zakonskega tovariša, otroke ali koga drugega. Zavestno si sredi napetosti decembrskih dni poiščimo pet minut časa zase, za naše najbližje in za Boga. Gospod je po Janezu Krstniku spregovoril točno v določenem zgodovinskem okolju, »v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje ...« (Lk 3,1). Bog prinaša odrešenje v konkretno okolje. Zato prinaša tudi odrešenje v naše konkretne razmere in naš čas. Obdobje pred božičem in novim letom je dokaj napeto. Hitimo, ker moramo postoriti veliko stvari: pospraviti, priskrbeti darila in obiskati prireditve ... Zlahka se zgodi, da zaradi naglice in tekanja postanemo živčni. Odnosi v družinah in drugih okoljih hitro postanejo napeti in drug drugemu očitamo, da je veliko dela in smo za vse sami. In adventni čas, ki naj bi bil predvsem čas lepega pričakovanja božiča, se lahko spremeni v nervozno in živčno tekanje. Zato v letošnjem adventu po molitvi poživimo zavest, da Jezus prihaja k nam, da prihaja v naše napete ali celo zapletene odnose, da prihaja v našo naglico, našo nemoč, v našo slabost . Ko bomo stali v vrsti avtomobilov, ki se bodo v predbožični gneči premikali po polžje, in ko bomo stali v dolgi vrsti pred blagajno, pomislimo, da Bog prihaja k nam, da nas želi osrečiti in odrešiti. In pomislimo še, kako bomo pripravili pot do svojega srca.
Božo Rustja
Bog prihaja, pripravimo mu pot
Christmas: The Feast of Presents or Gifts? Giving or receiving?
The time of year has come in which we prepare for Christmas. The shopping centres are being filled with Christmas decorations and gift ideas. During this time we think of others, our loved ones and friends and discern what we could buy or make for them to express our love and gratitude. We also think about our lavish Christmas lunches, gatherings and celebrations and busy ourselves with baking, decorating our homes as so on. Accordingly it is commonly referred to as the "season of giving". But do we often think of Christmas as a "season of receiving", for we too are recipients of gifts. Do we think of receiving presents, or gifts? Do we reflect on the meaning of giving gifts?
The time of preparing for the birth of the Christ Child, the Infant King is called "Advent". During this season of the liturgical year we are encouraged to prepare for the birth of the Child Jesus - in our hearts! Thus the emphasis for each of us becomes that of receiving! And not presents, rather a gift, the gift of Love! The essence of Christmas is to receive incarnate Love in our hearts. As our Holy Father reminded us in his first encyclical, which he promulgated on the 25th of December, the Solemnity of the Nativity of the Lord, in 2005 the first year of his pontificate, God is Love, Deus cartas est (1 Jn 4:16). We are invited to receive God's love and to respond to His gift of love. Christmas is therefore the Feast of Love, in which we receive God, incarnate Love in our hearts and give His Love to others. Easier said than done! In our modern world we are not taught or encouraged to receive - we are taught to strive, to grasp. From a young age we are drawn into an atmosphere the seeks to achieve from one's own merit, we need to study assiduously so that we can get a university degree, this will in turn help us to get a good job, earn a good salary so that we can afford a reasonable style of life and enjoy the luxuries that our developed world has to offer. Media and fashion dictate what we "need" to buy. Nothing comes easy - except pressure to perform, which usually drains us of our joy and energy. We
desire love, happiness - but are we happy? Are our homes, our workplaces, our social circles imbued with authentic and sincere love, with the Love of God? We can't give what we don't have, so if we don't receive God, who is Love, how can we give authentic love to others?
A key to learning openness and receptivity is to meditate on the life of our Blessed Mother, Mary. Her greatness lies in the fact that she was able to receive grace and the Love Incarnate in her heart. At the hour of the Annunciation, she did not "do" much, but what she did do had a significant impact on salvation history. In complete trust and readiness, she said yes, Fiat, to the wish and will of God. Her Fiat allowed God to work the greatest miracle, et Ver-bum caro factum est! The Blessed Mother received Christ not only in her heart, but also in her womb. This is true greatness! One of the great mysteries of our faith is that we are called to empty ourselves so that we can be filled with the grace and love of God. The Blessed Mother is gratia plena, full of grace. We see then that God works great things in history through instruments who are ready to receive His love and to surrender to His will. May I invite you to take up the challenge to "receive" the love of God in your hearts this Christmas, so that the miracle of the Holy Night may occur in your hearts. Only then, can we be a witness to Love. Only then can we gift the greatest gift there is to give: LOVE!
Wishing you all a blessed CHRISTmas!
Sister Julie Brcar
BORUT PAHOR NOVI PREDSEDNIK DRŽAVE
Slovenija je 2. decembra 2012 v drugem krogu predsedniških volitev dobila četrtega predsednika države. Mandat je dobil nekdanji premier in predsednik SD Borut Pahor, za katerega je glasovalo 67 odstotkov volivcev. Na čelu države bo zamenjal protikandidata Danila Turka, ki ga je podprlo slabih 33 odstotkov volivcev. Pahor je dobil večinsko podporo vseh parlamentarnih strank razen PS, ki je podprla dosedanjega predsednika. Prve analize volitev so pokazale, da je dobil največ podpore pri sedanji desnosredinski koaliciji, čeprav prihaja iz levega tabora. Že v prvem krogu se je namreč poslovil evropski poslanec Milan Zver, kandidat SDS in Nove Slovenije. Njegovi volivci so tokrat skoraj plebiscitarno podprli Pahorja. Po besedah nekaterih komentatorjev je bila z Danilom Turkom poražena stara levica oziroma tisti del politike, ki je vse od leta 1945 ohranjal močan vpliv tudi v novi državi. Pahor je objavi prvih neuradnih rezultatov med drugim dejal: "Potrebujemo zaupanje, enega v drugega, medsebojno spoštovanje, strpnost, posluh. Naj bodo razlike med nami še tako velike, je to, kar nas povezuje, še močnejše." Razmere v državi so se z valom protestnih shodov resnično zaostrile, zato je nujno potreben predsednik, ki zna povezovati. Pahorjev predhodnik te karizme ni imel. Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni, v družini učitelja in šivilje. Oče mu je umrl, ko je bil star devet let. Po izobrazbi je diplomirani politolog. Leta 1990 je bil izvoljen v takratno skupščino, zatem pa še trikrat za poslanca državnega zbora, ki ga je v mandatu 20002004 vodil kot njegov predsednik. Vmes je bil leta 1997 izvoljen za predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov (nekdanjih komunistov), ki jo je vodil do letos. Še pred koncem zadnjega mandata v državnem zboru, junija 2004, je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Po zmagi svoje stranke na volitvah 2008 pa je sestavil in vodil levosredinsko vlado, ki pa ni končala svojega mandata. Ob tem se mu je stara levica s „strici iz ozadja" dokončno odrekla in podprla Zorana Jankoviča. Kljub temu je zaenkrat edini, ki se je povzpel še na tretji najpomembnejši položaj v državi; obenem ima izkušnje iz Evropskega parlamenta.
MARIBORSKA VSTAJA
Mariborski župan Franc Kangler si je s hojo po meji zakona in množico spornih odločitev prislužil vrsto kazenskih ovadb, a je na zadnjih lokalnih volitvah vseeno zmagal že v prvem krogu. S postavitvijo radarjev v Mariboru pa je začel izgubljati podporo močne koalicije v mestnem svetu, še bolj pa med svojimi občani. Tudi stranka SLS, katere član je, se mu je odpovedala. Ko je bil sredi novembra izvoljen še v državni svet, so šli ljudje na ulice in zahtevali njegov odstop. Čeprav je kazalo, da bi se protesti lahko sprevrgli v nasilje, je policija zagotovila varnost vsem. Za 26. november sklicane oziroma preko spletnega omrežja Facebook spodbujene demonstracije, ki so jih poimenovali kar „mariborska vstaja", pa so se sprevrgle v nasilje. Na Trgu svobode se je zbralo več tisoč ljudi, ki so s transparenti in raznimi vzkliki župana Kanglerja pozivali k odstopu. Najbolj pogosto je bilo slišati „Gotof je". Poleg tega so zažigali Kanglerjeve slike in lutke, pa tudi makete radarjev, ki so pripeljali do splošnega nezadovoljstva Mariborčanov. Med njimi se je znašlo nekaj skupin nasilnežev, ki so začeli izzivati ter z granitnimi kockami in kamenjem napadati policijo, zato so jih slednji s pomočjo solzivca in konjenice odstranili s prizorišča. Nekaj deset policistov in protestnikov je potrebovalo zdravniško pomoč; več kršiteljev pa so policisti prijeli in pridržali. Naslednji dan je začela razpadati mestna koalicija, Kangler pa si je vzel deset dni prosto, da bi premislil vse skupaj.
VAL PROTESTOV PO SLOVENIJI Dan po demonstracijah v Mariboru se je več sto ljudi zbralo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Protestirali so proti uvedbi policijske države, aktualni vladi in v podporo protestnikom v Mariboru. Izžvižgali so tudi ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in nekaj poslancev iz njegove opozicijske stranke, ki so se skušali pridružiti protestnikom. Demonstracije so minile mirno in policija je shod lahko samo opazovala. Ko se je večina razšla, je na prizorišču ostalo še kakih dvesto protestnikov, ki so nameravali ostati tam čez noč. Med vpitjem so proti policistom vrgli nekaj jajc, steklenic in granitnih kock, zato so slednji ukrepali in pridržali štiri osebe. V sredo, 28. novembra, so se protestniki zbrali tudi na Jesenicah; prišlo jih je nekaj manj kot sto. Prisotne novinarje so opozarjali na težke razmere v
državi in kritizirali politike. Medtem so na spletni strani za naslednji dan napovedali demonstracije v Kranju in dodali, da so bile Jesenice generalka za ta shod. V gorenjski prestolnici se je zbralo blizu tisoč ljudi. Hujših nemirov ni bilo, a je policija kljub temu pridržala dva kršitelja. Zadnji dan novembra so se protesti zvrstili v Kopru, Novem mestu, Novi Gorici, Ajdovščini, Trbovljah in Velenju; tudi v teh mestih ni bilo izgredov. Drugače pa je bilo v Ljubljani, kjer se je na Kongresnem trgu zbralo več tisoč protestnikov. Množica je s številnimi transparenti in vzkliki zahtevala temeljite spremembe v državi. Nekateri protestniki so imeli s seboj cvetje in ga delili policistom. Ko se je množica začela premikati pred državni zbor, je prišlo do izgredov. Skupina zamaskiranih skrajnežev, opremljena s palicami in maskami, je začela med policiste metati močne petarde, bakle, steklenice in granitne kocke. Policisti so jih po več urah obvladali s pomočjo vodnega topa in z različnimi prisilnimi sredstvi. Triintridesetim so odvzeli prostost in na podlagi zaslišanj skušali izslediti organizatorje. Medtem je moralo več deset ljudi, med njimi skoraj polovico policistov, poiskati zdravniško pomoč. Na volilno nedeljo so se protesti nadaljevali v Krškem. Kot kaže, pa se bodo protesti še nadaljevali.
SPOROČILO PROTESTOV Val protestov, ki je dobil zaščitni znak "Gotof je", se je novembra začel v Mariboru, in se v nekaj dneh s podobno izpeljanko začel širiti po Sloveniji. Zahtevi po odstopu Kanglerja v drugih mestih sledijo pozivi k odstopu nekaterih županov, drugih javnih uslužbencev, politikov, ... največ napadov pa leti na vlado Janeza Janše. Pojavile so se tudi zahteve po umiku nekaterih „večnih" sindikalistov kot sta Dušan Semolič in Branimir Štrukelj. Vsi protesti, ki bi sicer morali biti prijavljeni, so organizirani s strani anonimnih skupin preko spletnega omrežja Facebook. Organizatorji so sicer dolžni zagotoviti varnost vseh udeležencev, poskrbeti morajo za morebitno zdravniško pomoč in nenazadnje so pred zakonom odgovorni za potek demonstracij. Ker zdaj tega ni, mora za to poskrbeti policija. Tako je policija prva začela s pozivi, naj ljudje na demonstracijah ostanejo mirni in dostojanstveni. Njej so sledili še drugi
-	od politikov do raznih ustanov, vključno s komisijo Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci
-	ki dodajajo, da je pravica do svobodnega izražanja mnenj, tudi do protestov, zagotovljena z ustavo. Vsi pa opozarjajo, da je nasilje nesprejemljivo, saj z njim ni mogoče rešiti nikakršnih težav. Napovedi protestov se vrstijo še naprej, za 21. december pa je napovedana „vsesplošna vstaja naroda" proti oblasti. Organizatorji pozivajo k demonstracijam "proti delitvi politike, proti delitvi naroda, proti korupciji v državnih ustanovah, proti korupciji na lokalni ravni". Napovedali so še, da bodo v primeru podpore nad dvajset tisoč ljudi, demonstracije
tudi prijavili. Mnogi upajo, da bo to za politike, politične stranke in vse, ki so na odgovornih položajih v državi, dovolj jasno sporočilo, da je potrebno stopiti skupaj. Stanje v državi je precej težko in kdor ga ni pripravljen reševati po svojih najboljših močeh in v sodelovanju z drugimi, naj se umakne.
SINDIKATI NA ULICAH Zaradi nestrinjanja z načinom reševanja krize v državi so nekateri sindikati že 17. novembra organizirali demonstracije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po njihovih podatkih se jih je udeležilo trideset tisoč ljudi, po oceni policije pa deset tisoč. Protesti so potekali mirno, na njej pa so udeleženci od vlade zahtevali, naj z varčevanjem ne ruši socialne države in poglablja krize. Na shodu niso sodelovali vsi sindikati, saj se nekateri zavedajo, da stavka v tem trenutku ne prinaša rešitev. Temu je pritrdil tudi minister za delo Andrej Vizjak in dodal, da demonstracije jemljejo kot opozorilo, a pot k rešitvi sta pogovor in dogovor. Medtem so namreč tekla pogajanja o pokojninski reformi, o reformi trga dela in o nekaterih drugih kriznih ukrepih. Vlada je namreč zelo resno vzela socialne partnerje - tako delodajalce kot sindikate - in skuša z njimi zbližati stališča do te mere, da bi zakonodaja za omenjena področja lahko začela veljati z novim letom. Tik pred drugim krogom predsedniških volitev so sindikati ter civilna združenja in gibanja, ki so sodelovala na demonstracijah 17. novembra, ustanovila Koalicijo solidarnih. Prepričani so, da trajnejša povezava med njimi lahko prispeva k spreminjanju trenutnih razmer. Prva, čeprav morda za nekatere sodelujoče nenamerna akcija, je bila podpora predsedniškemu kandidatu trde levice Danilu Turku.
DRAVA PRESTOPILA BREGOVE Prve dni novembra je Slovenijo zajelo hudo neurje z močnimi padavinami. Vremenoslovci so napovedovali, da bo najhujše v Posočju, kjer so narasle vode pustošile že nekaj dni prej, a se je kmalu izkazalo, da največja nevarnost grozi krajem na Koroškem in Štajerskem. Po vsej Koroški je bilo poplavljenih veliko hiš in poslovnih stavb. Glavne ceste iz smeri Maribora in Velenja so bile neprevozne, prav tako je zaprt mejni prehod Vič, promet je bil oviran tudi na cesti v Mežiški dolini. Mislinja je poplavljala v Podklancu, Otiškem Vrhu in Šentjanžu. Izredne razmere so med drugim razglasili v Dravogradu in Slovenj Gradcu. V Dupleku je Drava poplavila skoraj tristo domov. Precej prizadete in nekaj časa nedostopne so bile tudi vasi na območju, kjer se Pesnica zliva v Dravo. Hudo je bilo še v občinah Ormož, Markovci in Videm pri Ptuju. Razlila se je tudi Savinja, ki je poplavila polovico občine Rečica ob Savinji. Voda je zalila približno štiristo gospodinjstev, uničila dva mostova in sprožila več plazov. V ljubenski občini je bilo zaradi poplav neprevoznih več cest, Savinja je v tej občini poplavila vsaj petdeset hiš, eno
gospodarsko poslopje je voda odnesla. Marsikje je bila precej motena oskrba s pitno vodo. Pri reševanju in pozneje pri sanaciji so se znova izkazali gasilci, vojaki in številni prostovoljci. Slovenska Karitas in Rdeči križ sta takoj začela zbiranjem in z delitvijo najnujnejše pomoči; tudi država je sprostila del rezerv in jih namenila za nujno pomoč prizadetim. Kljub temu pa bo trajalo kar nekaj časa, da bodo posledice poplav sanirane. Po prvih ocenah je nastala škoda precej večja kot v poplavah 2010 in znaša več sto milijonov evrov.
20 LET DIPLOMATSKIH ODNOSOV S SVETIM SEDEŽEM
Blaženi Janez Pavel II. je 14. novembra 1992 sprejel poverilna pisma prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu dr. Štefana Faleža. Natanko dvajset let pozneje se je po sredini splošni avdienci z njegovim naslednikom papežem Benediktom XVI. na kratko srečal slovenski zunanji minister Karel Erjavec. Ob tem se mu je zahvalil za podporo Svetega sedeža pri osamosvojitvi naše države in mu prenesel vabilo, naj obišče Slovenijo. Dan pred tem je ministra Erjavca sprejel vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Dominique Mamberti. Govorila sta o odnosih med državama, ki so sicer dobri in prijateljski. So pa še nekatera odprta področja, pri katerih se zatika. To je vprašanje vojaškega ordinariata in sprejem zakonodaje, ki jo predvideva meddržavni sporazum o pravnih vprašanjih. Pogovarjala sta se še o vračanju slovenskih umetnin, ki so bile med vojno odtujene in so zdaj v Italiji, o človekoljubnem delovanju obeh držav, o slovenskih misijonarjih in o kriznih žariščih po svetu.
RDEČE NASILJE V redni zbirki Celjske Mohorjeve družbe za leto 2013 je tudi monografija Milka Mikole „Rdeče nasilje" s podnaslovom Represija v Sloveniji po letu 1945. Gre za obsežno zgodovinsko študijo s celovitim pregledom nasilja, ki ga je komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne izvajala nad svojimi dejanskimi in domnevnimi nasprotniki. Mikola v posameznih poglavjih obravnava množične izvensodne poboje, ustanavljanje koncentracijskih in delovnih taborišč za nasprotnike komunističnega režima, množične izgone prebivalstva, nasilne razlastitve premoženja, politične in zrežirane sodne procese proti tako imenovanim notranjim sovražnikom, zatiranje vere in nasilje nad posameznimi verskimi skupnostmi ter njenimi duhovniki in redovniki. Pri pisanju je črpal iz arhivskega gradiva in iz obstoječe strokovne literature ter to dopolnjeval s pričevanji žrtev nasilja.
UMRLANDREJ KOKOT Na osrednjem celovškem pokopališču v Trnji vasi so se poslovili od pesnika, pisatelja in urednika Andreja Kokota, ki je umrl 7. novembra 2012. Zadnja leta je
bil precej bolan, zato se ni pojavljal v javnosti. Je pa na poseben način sodeloval aprila letos pri spominski slovesnosti ob 70. obletnici izgona slovenskih družin s Koroške, ko so v celovškem Domu glasbe prebirali njegovo poezijo. Kokot je v rosni mladosti doživljal težke čase, saj so nacisti družino pregnali v Nemčijo. Prav ta izkušnja in ljubezen do domače zemlje sta zaznamovali vso njegovo poezijo. Andrej Kokot se je rodil 23. novembra 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom. Izšolal se je v slovenski kmetijski šoli v Podravljah. Zatem je bil več desetletij kulturni delavec, novinar in urednik pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Pesmi je začel objavljati v začetku petdesetih let; pisal je tudi prozo, eseje in kritike ter veliko prevajal. Izdal je dvajset pesniških zbirk med katerimi so: Zemlja molči, Ko zori spomin, Otroška doživetja v pregnanstvu, Pastirjevi rajmi, Koroški rožni venec in Pozabljeno sonce.
SCHWENTNERJEVA NAGRADA V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil v drugi polovici novembra 28. slovenski knjižni sejem. Na njem se je predstavilo 92 domačih založb, med njimi 12 katoliških z Družino, Ognjiščem in tremi Mohorjevimi družbami na čelu. Ob odprtju so podelili priznanja, namenjena pisateljem in založnikom. Najbolj prestižno Schwentnerjevo nagrado je dobil publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich, ker je desetletja delal v službah, ki so skrbele za boljšo prodajo knjig. Pisal je recenzije knjig, prispevke o njeni zgodovini in položaju, sodeloval je pri njihovi izdaji, priskrbel nove prevode, sam je prevedel preko petdeset tujih del. Sad njegovega raziskovalnega dela je med drugim monografija „Pota knjige". Ob 160. obletnici Mohorjeve družbe pa je v delu „Mohor in Korotan" orisal njeno zgodovino in v njej posebno pozornost namenil Finžgarju, ki se je zavzel za njeno preživetje po izgonu iz Celovca, med vojno in po njej. Nagrajenec je dejal, da si osebno življenja brez knjige ne zna predstavljati. Nagrado za najlepšo strokovno knjigo pa je dobila knjiga „Osamosvojitvena vlada" Rozvite Pesek v založništvu celovške Mohorjeve. Na pomen knjige je opozoril tudi slavnostni govornik Boris Pahor, ko je dejal, da se moramo Slovenci prav knjigi zahvaliti za svoj obstoj, za potrditev identitete. Po njegovem prepričanju ne bi smela nobena kriza, ne domača ne svetovna, slovenski kulturi odvzeti sredstev, saj ji bo to škodilo. Samo na področju kulture namreč lahko Evropi pokažemo svoje sposobnosti, saj smo bister, sposoben in iznajdljiv narod, ki ne zna biti enoten pri vodenju države, si pa s svojo kulturo zna potrditi identiteto države, je prepričan Pahor.
TRUHLARJEV SIMPOZIJ
Na teološki fakulteti v Ljubljani so konec oktobra pripravili znanstveni simpozij ob stoti obletnico rojstva
jezuita p. Vladimirja Truhlarja. Z njim so opozorili na njegovo bogato ustvarjalno delo, osvetlili njegovo poezijo in mesto v slovenskem pesništvu, predstavili njegovo teologijo mističnega izkustva. Simpozij v organizaciji Slovenske province Družbe Jezusove in Teološke fakultete je osvetlil tudi njegov pogled na drugi vatikanski koncil, saj ga je Truhlar spremljal kot profesor na Gregoriani v Rimu. Ob koncu je provincial slovenskih jezuitov p. Milan Bizant med drugim dejal:
„V nekem smislu Truhlar še čaka, da je postavljen v kontekst časa in prostora, še posebej pa, da mi lahko po njem kaj prejmemo. Sedaj z distance nekaj desetletij od njegovega snovanja tudi laže prepoznamo njegovo intuicijo in kako je pronicljivo videl silnice časa in silnice duha." Ob Truhlarjevem jubileju sta župnijski urad Dravlje in revija Vzgoja ponatisnila njegovo delo Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju.
Seja sveta za Slovence po svetu
V Ljubljani je bila v torek, 20. novembra 2012, seja posvetovalnega telesa pri Vladi Republike Slovenije, ki skrbi za odnose med Slovenijo in izseljenci in zdomci. Sejo Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki ima novo sestavo, je sklical predsednik vlade, ki jih hkrati predsednik sveta, Janez Janša.
Šlo je za šesto zaporedno sejo, svet namreč obstaja od leta 2007, ko je začel veljati zakon o odnosih Slovenije s Slovenci po svetu. Udeleženci so si izmenjali informacije o dejavnosti organizacij Slovencev po svetu, izhodišča za delovanje Sveta vlade RS za Slovence po svetu v novem mandatu in program dela za v prihodnje s poudarkom na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem vseslovenskem sodelovanju.
Svet sestavljajo predsednik (ki je predsednik Vlade RS), podpredsednik (ki je predstojnik Urada za Slovence po svetu), šest predstavnikov državnih organov in institucij ter organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in 13 članov predstavnikov Slovencev po svetu, ki jih rojaki izvolijo med seboj. Vsako leto mora biti vsaj ena seja, predstavniki rojakov so v skladu s poslovnikom svet upravičeni do povračila potnih stroškov in namestitve v Sloveniji. Predstavniki Slovencev po svetu so: Martin Črnugelj iz Brazilije, Tone Mizerit in dr. Andrej Fink iz Argentine, Ivan Kamin in Milan Ribič iz ZDA, Marjan Kolarič iz Ka-
nade, Jožef Špringer iz BiH, dr. Maja Bukanovič iz Srbije, Metka Dijkstra-Murko z Nizozemske, Gabrijela Žagar iz Nemčije, Peter Mandelj in Florjan Auser iz Avstralije in
Urška Kupec iz Kitajske.
Kot so sporočili iz USZS, so se člani sveta zahvalili slovenski vladi za aktivno in vztrajno podporo njihovim prizadevanjem za ohranjanje slovenske kulture in jezika med Slovenci, živečimi v tujini. Posebej so izpostavili pomen ohranitve Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrico brez resorja, ki priča o skrbi, ki jo slovenska vlada namenja razvoju stikov s slovenskimi skupnostmi po svetu.
Sogovorniki so sodelovanje predstavnikov izseljenskih skupnosti s predstavniki Vlade RS ocenili kot plodno. Podpora skupnostim pri ohranjanju slovenskega jezika, vključevanju mlajših generacij v aktivno društveno življenje in vsestranskemu sodelovanju med domovino in državami izseljencev je velika. Predstavniki so seznanili, da je zanimanje za učenje slovenskega jezika v izseljen-stvu med Slovenci in drugimi veliko. Na tem področju so zelo veseli tako pomoči Urada kot tudi programov, ki jih ponuja Center za slovenščino kot tuj jezik. Predstavniki Slovencev po svetu so spregovorili tudi o težavah in izzivih, s katerimi se pri svojem delovanju in življenju v tujini srečujejo. Predsednik Vlade je izpostavil, da si Vlada
RS preko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter preko aktivnosti različnih ministrstev in vladnih služb prizadeva za oblikovanje trdne vezi med matično državo in Slovenci po svetu. Delo je usmerjeno v razvijanje skupnega slovenskega prostora, ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediščine, v ohranjanje in krepitev slovenskih skupnosti in organizacij po svetu in spodbujanje sodelovanja na področjih kot sta znanost in gospodarstvo. Poudaril je, da tu vse možnosti še niso izkoriščene. Nove okoliščine, povezane s čedalje lažjim premagovanjem ovir, ki so jih nekoč predstavljale geografske, tehnološke, administrativne in druge omejitve, danes ponujajo možnosti za razvoj novih oblik konkretnega sodelovanja.
Člani Sveta so se ob koncu dogovorili, da bo na osnovi dosedanjih razprav in ob upoštevanju konkretnih predlogov, ki bodo v prihodnjih tednih še prispeli na Urad,
pripravljen okvirni načrt dela za prihodnje sodelovanje Slovenije s Slovenci po svetu.
Na sprejemu po seji sveta je ministrica Ljudmila Novak pozdravila člane ter se jim zahvalila za udeležbo. »Seja je bila produktivna in izjemno pomembna, saj ste nam vsi člani predstavili položaj slovenskih skupnosti v državah, iz katerih prihajate. Seja je pomembna tako za vas, da spoznate eden drugega ter se seznanite z življenjem rojakov po svetu, kakor tudi za nas v Sloveniji, da iz prve roke dobimo informacije o delovanju slovenskih organizacij po svetu ter morebitnih težavah slovenske skupnosti,« je dejala Ljudmila Novak.
Člani so se ministrici zahvalili za sprejem ter za vse delo, ki ga v dobro Slovencev po svetu opravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tomaž Merljak, Radio Ognjišče
PRIŠLI SO NA OBISK
V Klubu Triglav Panthers smo srečali obiskovalce iz Slovenije na obisku pri sorodnikih v Avstraliji. Na martinovanje - ples z vinsko poizkušnjo - je Eva Malalan, ki živi v Macquarie Fields, pripeljala med rojake svojo sestrično Ireno Ferme iz Ljubljane. Nekaj dni kasneje je pater Darko Žnidaršič pripeljal v klub Triglav na večerjo svojo sestro Janjo z možem Tomažem Dežmanom in hčerko Evo. Eva je ravno diplomirala na univerzi v Ljubljani in družina si je privoščila nekaj tednov zasluženih počitnic. Martha Magajna
Celotna družina Jožeta in Danile Štolfa iz Melbourna je bila v restavraciji Titanic Theatre Restaurant, kjer skušajo čimbolj ustvariti vzdušje, kakršno je bilo na istoimenski ladji, ki se je pred 100 leti potopila.


p. Janez Tretjak OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: 08 8346 9674; 08 8121 3869
Mobile: 0434 197 097
Email: tretjakj@gmail.com
NA MISIJONSKO NEDELJO smo, kot vsa leta doslej, pri sveti maši molili za misijonarje, po končani sveti maši pa smo imeli misijonsko kosilo. Doslej smo vedno na to nedeljo imeli hrano z žara. Letos smo se odločili za bolj preprosto in tudi bolj uspešno kosilo. Ves čisti dohodek $950 od kosila in srečolova smo namenili za misijone, razdelili smo na več misijonskih postojank. Za Salomonove otoke za bogoslovje, sedaj še par let uspešno zbiramo in tudi v cerkvi je skozi vso leto nabiralnik, na katerem je slika skupine bogoslovcev. Vsako nedeljo naši rojaki oddajo svoj dar v nabiralnik, na misijonsko nedeljo ga odpremo in preštejemo - to delo opravi s sodelavci gospa Iva Kresevič in nabran denar pošlje v Melbourne. Nekaj denarja pa pošljemo našima misijonarjema p. Hugu in p. Milanu, ki delujeta v Francoski Gvineji. Niso ne vem kako velike vsote, naša skupnost je mala v primerjavi z Melbournom in Sydneyem. Je dar uboge vdove iz Svetega Pisma. Na misel mi pridejo nabirke za božič in veliko noč, ki so precej večje od ostalih nedelj med letom. Pa mi tisti, urejajo denar (štejejo) po navadi rečejo z velikim ponosom, da je kar lepa nabirka. Odgovorim jim hvala Bogu, vendar samo od teh nabirk ne bi mogli shajati -shajamo od tistih, ki redno nedeljo za nedeljo dajo svoj dar za cerkev in duhovnika. Vsem dobrotnikom naj Bog povrne!
Pred nami je priprava na praznik Gospodovega rojstva. V adventnem času bo vsak petek dopoldne sveta maša, po maši pa litanije v čast Materi Božji in priložnost za zakrament svete spovedi. Četrto adventno nedeljo in na božično vigilijo bo priložnost za spoved oba dneva ves dan. Jaslice bomo postavljali drugi teden v adventu. Kakšne bodo jaslice, je odvisno od postavljavcev. Na božični večer bo sveta maša ob 8.30 zaradi ostarelih je
maša prestavljena iz polnoči na pol deveto uro zvečer. Razlog je, da kar nekaj rojakov iz zdravstvenih razlogov in let ne vozi ponoči. K polnočnici so pa radi prišli. Na sam praznik Gospodovega rojstva bo dopoldne po nedeljskem urniku sveta maša.
Praznik SVETE DRUŽINE bomo obhajali v nedeljo po božiču, 30. decembra 2012. Po božičnih praznikih gre veliko rojakov na oddih, tako je na naš praznik zavetnikov misijona Svete Družine cerkev bolj prazna. Pater Inoc-enc Ferjan je ob mojem prihodu v Adelaido napovedal in ji dal 20 let življenja. DRUGO LETO BO 13. februarja minilo 30 LET, odkar je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil našo novo cerkev. Po njegovih izkušnjah iz tujine je videl, da skupnosti nimajo dolge bodočnosti. Pri nas je 13 otrokom podelil zakrament svete birme in od 13 otrok so samo trije znali slovensko in še ti so prihajali od staršev oče Slovenec, mama Poljakinja. Napoved p. Inocenca se še ni popolnoma uresničila, potuje pa v to smer. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem rojakom, ki so zvesti slovenski skupnosti in redno prihajajo k sveti maši in radi pomagajo. Nekatere je pa odnesel piš vetra. Ta dan bo sveta maša za vse žive in pokojne dobrotnike misijona. Po maši bodo v dvoranci postregli z ledeno kavo in pecivom.
Na praznik prvega mučenca svetega Štefana bo sveta maša ob 10. uri dopoldne. Vabljeni, da se v molitvi spomnimo naših Štefanov, ki ta dan godujejo in še pomagajo v skupnosti.
Vsem rojakom želim blagoslovljene božične praznike, da bi jih obhajali v miru in tihi notranji sreči, v letu 2013 naj vas spremlja Božji blagoslov in njegovo sveto varstvo.	p. Janez
VAŠI DAROVI
ZA BERNARDOV SKLAD: $100: Tilka Žagar. $50: Bruno Vidau, Ema & Lojze Kovačič, Jože Povh (v spomin na starše), Erna Mežnar, Miro Bole, SD Planica Springvale. $30: Marija Rogl. $20: Lojze Paljk, Jože Caf, Ivanka Smrdel, Frank & Matilda Kovačič, Toni Zrimšek, Ivanka Hrvatin, Dora Barba. $15: Alojz Toš. $10: Pavla Grlj, Štefan Vuk, Marija Spernjak, Herman Muster, Angela & Alojz Šuštar, Marija Kromar, Marija Boelčkey. ZA MISIJONE: $70: Anton & Marija Brne. $50: Ivanka Bajt (namesto božičnih voščilnic). ZA p. STANKA ROZMANA: $1150: Zinka Černe, $400: Frenk Rozman. ZA g. PEDRA OPEKA: $400: K. in M. Černe. $300: M. in M. Černe; J. in Z. Černe. $250: N.N. iz Canberre. $200: B. in D. Hodgson. Za šolanje bogoslovca na SALOMONOVIH OTOKIH: $780: iz šparovčka pri Sv. Družini v Adelaidi. $220: BBQ na misijonsko nedeljo. $125: Branko Kresevič, Antonija Zupančič. $30: Feliks in Metka Grandovec. Za kapelico TA PINU: $30: Feliks & Metka Grandovec. Za cerkev: $50: Feliks & Metka Grandovec. Za Baragov dom: $50: Feliks & Metka Grandovec. Za večno luč: $20: Feliks & Metka Grandovec.	BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au
valerian@pacific.net.au
Praznik Vseh svetih
Prvo nedeljo v novembru, 4. novembra 2012, smo se zbrali k sveti maši v kapeli mavzoleja na pokopališču Rookwood in nato na obeh slovenskih pokopališčih k molitvam za pokojne. Število grobov na pokopališčih narašča in temu primerno je bilo vernikov pri sveti maši za spoznanje manj, kot prejšnja leta. Veliko starejših ljudi srečamo samo enkrat na leto - na pokopališču, ko obiščejo grobove pokojnih svoje družine, mnogo pa je Slovencev, ki ne zahajajo več pogosto med rojake, ker jim zdravstveno stanje tega ne dopušča. Še posebno lepo je bilo, ko so nekateri šli od groba do groba in prižgali svečke tudi na grobovih, ki niso imeli obiskovalcev in družine.
Obiski
Oktobra 2012 je prišel v Avstralijo na svetovno prvenstvo poklicnih gasilcev Miran Trampuš iz Tuc-sona, Arizona ZDA. Miran je doma iz Medvod in
ima v Sydneyu sorodnico Ivico Kustec-Kornhauser. Stanovanje je dobil v verskem središču Merrylands, od koder je najbolj pripraven dostop do olimpijskega prostora v Sydneyu, kjer so imeli tekmovanje. Miran dela že veliko let kot poklicni gasilec v Tucsonu v Arizoni, kjer imajo tudi majhno skupino slovenskih izseljencev, s katerimi se redno shajajo. Eden članov te skupine je tudi slovenski plavalec Martin Strel, ki je zaslovel po vsem svetu, ko je preplaval večje število najdaljših rek na več kontinentih.
Nastop Igralske skupine Kew v Merrylandsu
Sredi meseca novembra nas je v Merrylandsu obiskala Igralska skupina Kew iz Melbourna s komedijo »Ali bo poroka?«. Nastopili so v soboto zvečer, 17. novembra 2012, in v nedeljo opoldne po končani sveti maši. Število gledalcev v soboto je bilo malo manjše, saj so Slovenci raztreseni po celem mestu in mnogi ne vozijo radi ponoči, zato pa smo bili bolj navdušeni in smo z veseljem sodelovali v številnih zabavnih in smešnih dogodkih na odru.
V nedeljo je bila dvorana čisto polna ljudi in smeha ter veselja in hvaležni smo bili, da so nam prinesli te lepe trenutke. Še posebno zanimivo je bilo, da je tako veliko igralcev in iz druge generacije avstralskih Slovencev, ki so se potrudili, da je komaj opaziti, da slovenščina ni njihov prvi jezik.	Igralci komedije "Ali bo poroka?" na odru v Merrylandsu.
Vsa čast vam, dragi prijatelji iz Melbourna, in kmalu zopet pridite!
Martha Magajna
Morda bi dali naslov: "ČEZ 7 LET PRAV PRIDE", bi lahko dejali enoglasno vsi, ki smo na tej sliki po nedeljski sv. maši. Pater Darko je prvič dobil obisk svojih domačih, ki so pristali v Sydneyu 16.11.2012 zjutraj. Pater Darko je samo dan potem obeležil 7. obletnico prihoda, prvič pa je bil v Avstraliji novembra in decembra 2000. Na obisku pri nas so Darkova sestra Janja Dežman, mož Tomaž in hči Eva, ki je tik pred odhodom v Avstralijo diplomirala v Kranju na Fakulteti za organizacijske vede. Janja in Tomaž sta pred kratkim srečala Abrahama, Darko se mu približuje, vsi pa odkrivamo dobroto in domačnost slovenskih rojakov in slovenskega doma ter odkrivamo nenavadne lepote. Nekateri skriti kotički pa bodo še za kakšno rundo. Obiskali smo Sydney - nekaj ga je še ostalo, Canberro, p. Darko se jim je pridružil na GEOS-u - Geometričnem središču Avstralije v Ayers Rocku. Tiskar že čaka na Misli, samo kratka reportaža za enkrat, ker je še nekaj ur do snidenja na GEOS-u. Sonce sije, toplo je več kot dovolj, rdeča skala pa je bila ob pristanku deloma v megli. Bomo videli, kaj bo ob sončnem zahodu in zjutraj ob sončnem vzhodu.
ADVENTNI ČAS - ČAS ZA NAS "Sedanje življenje je veliki povodnji podobno, v kateri plavamo iz časnosti v večnost. - En sam čolnič je, čolnič svete krščanske vere, ki nas pelje skozi srdite valove pregrešnih skušnjav, katere nas hočejo zakriti. - Kolikorkrat mi v greh pademo, tolikorkrat čolnič zveličanja svojega zdrobimo. - Le ena deska zveličanja nam še ostane, tiste se moramo zvesto držati, ako hočemo oteti svojo dušo večnemu pogubljenju. Le-ta deska je prava resnična pokora, katero nam sv. Janez Krstnik v puščavi kaže ino
Po sv. maši, 18.11.2012: nečakinja p. Darka Eva Dežman, njegova sestra Janja, in ob patru Valerijanu sestrin mož Tomaž (doma je z viške fare). Janja in Tomaž sta srečala Abrahama, Eva pa je 12. novembra letos diplomirala.
po današnjem sv. evangeliji oznanjuje." (Bi. A. M. Slomšek in duhovniki, Hrana evangeljskih naukov, Gradec 1835, 21.)
Ko bomo nedeljo za nedeljo prižigali eno svečko več, prižigajmo luč v naših in drugih srcih. Ko bomo molili, nas bo spremljal plamen drobnih svečk. Veselimo se! Božje Dete prihaja, da bi razsvetlilo in razveselilo naša srca. Z molitvijo in darovanjem bomo luč prižigali tudi sami. Prisluhnimo (si), zasvetimo v temi današnjega časa! PRED NAMI JE: MERRYLANDS - SV. RAFAEL Četrtek, 6.12.: SREČANJE BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV v adventu. Ob 10.00 dopoldne bo molitev rožnega venca v cerkvi in priložnost za sv. spoved, ob 10.30 SV. MAŠA. Po sv. maši bo v dvorani prigrizek in družabno srečanje. Vabi naša molitvena skupina Srca Jezusovega.
Nedelja, 16.12.: 3. ADVENTNA NEDELJA -ZAČETEK BOŽIČNE DEVETDNEVNICE. Vsak dan do 24.12. bomo "Kralja, ki prihaja" in druge speve de-vetdnevnice pri naših dnevnih sv. mašah. Obe nedelji sta sv. maši kot običajno ob 9.30 dopoldne, med ted-
nom ob 7.00 zvečer, razen ob četrtkih, ko je sv. maša ob 10.30 dopoldne.
V	nedeljo, 23.12., bo redna družinska sv. maša v angleščini.
V	ponedeljek, 24.12., bo sv. maša ob 8.00 zjutraj, zvečer sv. maše ne bo.
Torek, 25.12.: BOŽIČ - GOSPODOVO ROJSTVO
Na sveti večer pokropimo svoje domove z blagoslovljeno vodo. Preživimo čas skupaj v skupni molitvi, v petju božičnih pesmi in medsebojnem druženju. Božično bogoslužje bomo začeli s kratko božičnico ob 11.30 zvečer in blagoslovom jaslic. Še posebej vabljeni otroci, da bomo v sprevodu prinesli Jezuščka v jaslice. OPOLNOČI BO SLOVESNA SV. MAŠA -POLNOČNICA, pri kateri bo prepeval mešani zbor. Druge sv. maše bodo: ob 7.00 zjutraj (italijanska), ob 8.00 zjutraj z ljudskim petjem in ob 9.30 dopoldne, pojejo Južne zvezde.
Sreda, 26.12.: SV. ŠTEFAN: Praznični sv. maši bosta ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zvečer. Po dopoldanski sv. maši bo v dvorani skupno kosilo in ŠTEFANOVANJE - PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI. Pravočasno sporočimo svojo udeležbo, da ne bo kdo ostal lačen, in si rezerviraj-mo mize v dvorani. Ne odlašajte na zadnje dni, ko je gneča pri Vas in pri nas, pa še nabavljati ne moremo več, ko so trgovine zaprte!
Ponedeljek, 31.12.2012: SILVSETROVO - 2. sveti večer: Sv. maša bo ob 5.30 popoldne. Zapeli bomo zahvalno pesem.
Torek, 1.1.2013: NOVO LETO 2013 - praznik Božje Matere Marije: Sv. maša bo samo ob 9.30 dopoldne.
DRUŽINSKA SV. MAŠA v angleščini je vsako četrto nedeljo v mesecu. Le v januarju, ko je čas počitnic, bo ta sv. maša slovenska. Pri DRUŽINSKI SV. MAŠI V FEBRUARJU (24.2.), pa bo BLAGOSLOV OTROK
in šolskih torbic ob začetku šolskega, veroučnega in katehetskega leta.
V	letu 2013 načrtujemo tudi pripravo na SV. BIRMO, če bo dovolj prijavljenih kandidatov. Kandidati morajo biti stari najmanj 10 ali 11 let in obiskovati 5. ali 6. razred osnovne šole in morajo že prej pristopiti k prvemu sv. obhajilu. Sv. birma bo predvidoma oktobra ali novembra 2013 ali kasneje, kakor bo določil škof Anthony ali pooblaščen birmovalec iz naše škofije Parramatta.
WOLLONGONG - FIGTREE CERKEV VSEH SVETIH
Sv. maše so vsako 2. In 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne, če ni določeno drugače.
V	decembru sta sv. maši kot običajno, 9. in 23.12. Čeprav je naslednji dan sveti večer, bo sv. maša tudi dan prej, na 4. adventno nedeljo. Naj bo to lepa priložnost, da se udeležimo slovenskega nedeljskega
bogoslužja in pristopimo tudi k zakramentu sprave.
BOŽIČNA ZGODNJA POLNOČNICA bo na SVETI VEČER, v ponedeljek, 24.12., ob 8.00 zvečer.
V	JANUARJU bodo sv. maše: na novo leto, 1.1., na praznik Gospodovega razglašenja, 6.1. in potem redni sv. maši 13. in 27.1., vedno ob 5.00 popoldne.
CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL
SV. MAŠA je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer.
V	DECEMBRU bosta dve sv. maši: redna v nedeljo, 16.12., in potem na Božič, 25.12., obakrat ob 6.00 zvečer. Poskrbimo tudi za zakrament sprave, da bomo lepo pripravljeni obhajali praznik, ko se je za nas rodil Odrešenik. V januarju in februarju bosta sv. maši kot običajno, 20.1. in 17.2., v marcu pa na veliko noč, 31.3., ob 6.00 zvečer.
NEWCASTLE - HAMILTON KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni določeno drugače.
Božična sv. maša bo v nedeljo, 30.12., ob 6.00 zvečer, na nedeljo sv. Družine. Po sv. maši bo srečanje v župnijski dvorani. V letu 2013 bo prva sv. maša velikonočna - v nedeljo, 7.4., ob 6.00 zvečer, maševal bo g. Edi Sedevčič (31.3. ne bo sv. maše). Potem pa 30.6., 29.9. in 29.12.2013.
ZLATA OBALA in PLANINKA, QLD
Sobota, 5.1.2013: Sv. maša na Klubu Lipa na Zlati Obali - Gold Coast ob 4.00 popoldne. Nedelja, 6.1.2013: Sv. maša na Planinki - Cornubia ob 10.30 dopoldne. Rojaki, lepo vabljeni in dobrodošli!
SV. KRST
ZARA EMILY MORONY, r. 14.6.2012. Oče Michael Mo-rony, mati Natalie, r. Brcar. Botri sta bili Michelle Dobaj in s. Marie Julie Brcar, priči krsta Andrew in Jacqueline Morony. - Merrylands - sv. Rafael, 28.10.2012. LACHLAN JAMES PETRIČ, r. 1.2.2012. Oče Thomas Petrič, mati Charlotte r. Seldon. Botra sta bila Cameron in Samantha Paton. - Merrylands - sv. Rafael, 11.11.2012.
PRVO SV. OBHAJILO
GEORGIA ANNE BAVČAR, hči Bogdana in Elaine, r. Skubla, je prejela PRVO SV. OBHAJILO v nedeljo, 18.11.2012, v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Moorebank. Isti dan je praznovala svoj 9. rojstni dan. Čestitamo!
BISERNA POROKA: CVETKO in ADA FALEŽ sta v
krogu svojih prijateljev in sorojakov v Canberri obhajala 60-letnico poroke v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu pri naši redni sveti maši na misijonsko nedeljo, 21.10.2012. Po sv. maši smo se zbrali k skupni večerji in praznovanju na slovenskem društvu. Otroci naših slavljencev so domiselno pripravili program, ki ga je povezovala Vivian Falež. Čestitamo!
ZLATA POROKA: JOŽE in ANA ŽABAR, prav tako zvesta člana vernega občestva v Canberri, sta mesec dni pozneje, v nedeljo, 18.11.2012, praznovala 50-letnico zakona - zlato poroko, prav tako v cerkvi sv. Petra in Pavla pri slovenski sv. maši. Čestitamo obema!
NAŠI POKOJNI FRANC BRESNIK je umrl 5.11.2012 dopoldne v Quean-beyanu, NSW. Luč sveta je zagledal 6.5.1930 v Spodnjem Porčiču v župniji Sveta Trojica v Slovenskih goricah. (Danes njihova domača hiša spada v Zgornji Porčič.) V Avstralijo je prišel julija 1950 iz Avstrije. Izučil se je za natakarja, pozneje je bil trgovec. Dne 5.5.1956 sta se poročila z Jožico - Josephine Habor v katedrali sv. Krištofa v Canberri (Manuka, ACT). Franc in Jožica - »Fini« sta vodila trgovino v Queanbeyanu, od leta 1972 do 1985 pa farmo v Coomi, NSW. Bresnikova družina je vseskozi dejavna v našem slovenskem občestvu, predvsem v Canberri, in tudi v krajevnih župnijah. Franc je bil trideset let mašni pomočnik - akolit. Ko ni mogel več v cerkev, ga je domači župnik iz Coome redno obhajal na domu. Zadnjih nekaj mesecev je živel v Queanbeyanu, kamor sta se preselila oba z ženo. Franc poleg žene Jožice - Josephine zapušča hčerke Josephine, Roslyn in Maryanne, sinova Franka in Michaela, 8 vnukov in 6 pravnukov, v Sloveniji sestro Marico, poročeno Žekš, družino in sorodnike, nečake Toneta Žekša, Andrewa, Johna in Freda Žičkarja, nečakinjo Christie in družino, svakinjo Anne Marie Mesz-
es in družino in drugo sorodstvo. Pogrebno sv. mašo smo obhajali v torek, 13.11.2012, v župnijski cerkvi sv. Rafaela v Queanbeyanu ob veliki udeležbi ljudstva. Sv. mašo je vodil župnik župnije North Woden g. Tony Frey, družinski prijatelj Bresnikovih. V njegovo župnijo spada cerkev sv. Petra in Pavla v Garranu, ACT. Z g. Tonyjem sva somaševala msgr. John Woods, ki je apostolski administrator nadškofije Canberra-Goulburn, in p. Darko. Očetu je v slovo spregovorila hči Josephine. Po sv. maši in molitvah je bil pokojnik upepeljen v Norwood Park Crematorium v Canberri.
JOŽE REDE je umrl na svojem domu v Woollahri, NSW, v ponedeljek, 26.11.2012. Doma je bil iz Čabra na Hrvaškem, kjer se je rodil 19.3.1939. Leta 1959 je prišel v Avstralijo. Poročen je bi z Marijo Šibel iz bližnjega Tršča pri Čabru. Po poklicu je bil soboslikar. Zadnja leta je bolehal. V bolezni je večkrat prejel zakramente. Jože poleg žene zapušča sina Jožeta z ženo Ramono, hčerke Marijo, Terezijo, Faniko, vnuke Marka Jožeta, Ano Josipo in Laro Marijo, nečaka Franka Redeta in njegovo družino v Sydneyu, v Sloveniji pa nečakinjo Francko Korenčan in nečaka Franka Knavsa z družinama. Pogrebno sv. mašo smo obhajali v soboto, 1.12.2012, v župnijski cerkvi sv. Križa v Woollahri, NSW. Sv. mašo je vodil domači župnik Fr. Don Richardson. Sin Jože je očetu spregovoril v slovo. Pater Darko je somaševal in po sv. maši opravil pogreb na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu.
p. Darko in p. Valerijan
IZ KRALJIČINE DEŽELE - Queensland
Mirko Cuderman
Iz našega dela Avstralije je tokrat bolj kratko poročilo. Na prvo nedeljo v novembru smo se na društvu Planinka ob društvenem znamenju Marije Pomagaj pri molitvi rožnega venca spomnili vseh pokojnih rojakov. Na isto nedeljo smo po kosilu imeli tudi pomembni setanek. Soočiti se moramo s problemom, ko se društveno članstvo čedalje bolj krči, zato se moramo sprijazniti tudi s posledicami; zaradi tega je najbolj prizadeta društvena blagajna. Povabili smo na društveni sestanek občinskega predstavnika občine Logan City in mu predstavili naš položaj. Darren Power, občinski svetnik - Councillor for Division 10 - je bil očitno zelo naklonjen do našega društva, ki je po njegovem mnenju vzorno urejeno ter velika pridobitev za našo skupnost. Obljubil nam je osebno podporo in nam nakazal vrsto možnosti, na katere naj bi se obrnili. Zato moramo odslej biti bolj povezani med seboj, da bomo s skupnimi močmi lažje rešili sedanji problem. Predviden je še nadaljnji sestanek z občinskim predstavnikom. Med nami je bil tudi Joe Maver - sin naših dolgoletnih sodelavcev Danila in Slavke Maver. Joe Maver (oziroma Joško, kot ga vsi kličemo), je lastnik Caboolture Real Estate agencije, zelo izkušen v svojem delu in zato smo mu hvaležni za sodelovanje. Naslednja društvena prireditev bo na prvo nedeljo v decembru, ko nas bo obiskal Miklavž. Za prvi vikend v januarju pa nam je obljubljen obisk slovenskega duhovnika, ko bo najprej v soboto, 5. januarja 2013, ob 4. popoldne pri društvu LIPA sveta maša in v nedeljo, 6. januarja, v društveni dvorani PLANINKE ob 10.30 dopoldne. Po sveti maši bo na društvu Planinka kosilo in nato skupni sestanek, kamor smo vsi vabljeni.
SLOVENSKI KLUB JADRAN, MELBOURNE
Marija Iskra
V	letošnjem avgustu smo imeli letni sestanek in volitve novega odbora za leto 2012/2013. Za predsednika je bil za mandat enega leta izvoljen Milan Ogrizek. Tudi ostali člani odbora so skoraj vsi novi.
V	oktobru smo praznovali 41. obletnico ustanovitve kluba. Proslava je bila bolj skromna. Ob tej priliki je novi predsednik podelil priznanje bivšemu predsedniku Stojanu Brnetu. Svečano mu je izročil umetniško izdelano plaketo z imenom in posvetitvijo, napisano z zlatimi črkami. Primerno se mu je tudi (v svojem imenu in v imenu vseh članov) zahvalil za vso skrb, delo in požrtvovalnost pri vodenju kluba pretekla tri leta.
V	nedeljo, 4. novembra 2012, je bilo po molitvah za naše rajne na keilorskem pokopališču pripravljeno že tradicionalno kosilo, katerega se je udeležilo lepo število rojakov.
Mesec november je popestril tudi ,Melburne Cup'. To je praznik ob famoznih melburnških konjskih dirkah. Ob tej priliki je znana tudi parada dam s klobuki. Izberejo najlepšega in najbolj izvirnega. V klubu smo ta dan praznovali po svoje. Najprej s tekmovanjem v balinanju, po kosilu s klobuki, nadaljevali s stavami na konje in tako preživeli še en prijeten dan v družbi prijateljev. Prvo mesto v balinanju je dobila ekipa Elsie Kumar, Mimica Kalčič in Dora Zadel. Prvo mesto s klobukom je dobila Krista Vičič, drugo Vilma Zanetič in tretje mesto Ema Tomažin.
40 let Slovensko - avstralskega kulturnega in športnega društva Planica Inc. Victoria
V soboto, 10. novembra 2012, smo praznovali nam priljubljeni dan - rojstni dan Slovenskega društva Planica, Springvale, kar smo težko pričakovali in z veseljem dočakali 40 let obstoja našega doma. Ob 12. uri smo pričakali povabljene goste ter jim pripeli rdeče nageljne v spomin praznovanja. Po kosilu je bil kulturni program. Pesmi so nam obudile stare spomine na rojstno domovino. Slišali smo zgodovino Planice od vsega začetka do današnjega dne. Razstava pa je v slikah in besedah potrjevala, kar so člani in prijatelji naredili v 40. letih ob vodstvu desetih predsednikov ter odgovornih za posamezna področja. Velika odgovornost in težko delo je bilo na ramah izkušenih strokovnih obrtnikov. Ne smemo pozabiti dobrih in pridnih kuharic, saj pregovor pravi, da »prazna vreča ne stoji pokonci!« Tudi mladi so se naučili marsikaj: do imetja se pride le s pridnim delom. V tem času smo imeli lepo priliko, da smo ustanovili razne ansamble, da smo se po trdem delu včasih tudi sproščeno zavrteli. Imeli smo tudi priložnostne kulturne prireditve, ki so pomagale ohranjati dobro voljo pri ljudeh. Bilo je mnogo, mnogo dela, toda z veseljem in dobro voljo smo vse težave premagali, da smo se veselili ob tej
dolgo pričakovani 40. obletnici naših žuljev. S skupnimi močmi pridnih članov, članic in prijateljev smo uspeli, na kar smo zelo ponosni in danes z veseljem pokažemo: čudovito dvorano za plesne zabave in izredna kosila, velik oder, jedilnica z moderno kuhinjo, pokrita balinišča, šolski razred, knjižnica, lovska soba, otroško igrišče in ogromen parkirni prostor. Lep, že zgodovinski BBQ vabi na čevapčiče, klobase in pečene kostanje, ki so nas nekoč nasitili v naravi.
Hvaležni smo vsem voditeljem, da so sprejeli in izpeljali začeto delo in sanje slovenskih rojakov. Z veseljem, ponosom in zadovoljstvom vse to uživamo in v upanju živimo tudi v bodoče. Približuje se čas, ko bomo te žulje prepustili našim otrokom in vnukom. Upajmo, da bodo tudi oni nadaljevali in ohranili naše delo. Ves trud in narejeno delo ni nikoli povsem dokončano.
Hvala vsem za teh 40 let sodelovanja pri ohranjanju našega društva Planica Inc. Victoria.
Dokler bodo naša zdrava slovenska srca bila, slovenska beseda in pesem se bo še najprej gojila!
Lucija Srnec

Slovensko družabno društvo St. Albans
Drugo nedeljo v novembru smo imeli piknik s plesom. Udeležba je bila kar dobra. Največ gostov je privabil prašiček z žara, kar je naša tradicija. Lepa hvala gospodu Slavku Blatniku, ki je res pravi mojster za žar. Lepa hvala tudi dežurnim v kuhinji in baru. Našega dolgoletnega člana Štefana Horvata iz Ballarata so obiskale tri sestre Ančka, Kristina in Slavica iz Odrancev v Prekmurju. Sestre so se tudi udeležile piknika in slovenske maše. Zelo so pohvalile našo lepo dvorano in ostale prostore. Zelo jim je bila všeč kapelica z lurško Materjo Božjo. Slovensko mašo je imel p. Mihael Vovk in med mašo je mogočno donela slovenska pesem. Po maši smo se vrnili nazaj v dvorano, opravili pri kapelici molitve za naše preminule člane in postregli gostoma p. Mihu in Mariji Anžič. Pridružil se je tudi Štefan Baligač s farme. Po večerji smo prepevali še cerkvene in narodne pesmi. Prekmurske gostje Ančka, Kristina in Slavica so odlično sodelovale s svojimi lepimi glasovi. Predsednik gospod Mario Jakin je osebno pozdravil tri sestre in jim podaril steklenico slovenskega vina »traminec« iz Radgonskih kapelskih goric. Sestre so 15. novembra šle v Sydney obiskat drugega brata Francija in njegovo družino. Po vrnitvi v Melbourne pa so se 1. decembra vrnile v Slovenijo. Vsem lepe pozdrave in na svidenje prihodnjič vam želimo člani našega društva.	Gusti Vinko
»In lučka V srcu zagori, zasveti v noč mi zvezdica na pot: Iz jaslic Jezus me blagoslovi...«
(iz pesmi p. Bazilija)
Naj bo Jezusov blagoslov z nami ob praznikih Njegovega rojstva
ter nas vse spremlja v novem letu gospodovem2013. S hvaležnimi pozdravi: Vse dobro in Bog živi!
Uredništvo in sodelavci Misli
Slovenian School Ivan Cankar - Geelong
I am very pleased to write about Slovenian School Ivan Cankar Geelong and what a wonderful year it has been for 2012. The school has completed its third year, with over 30 students enrolled. We have two classes. Our teachers, Emy Simšič and Viki Mrak, hold classes every 1st and 3rd Sunday morning of the month - for two hours. Our students are of all ages and we welcome anyone to come along and attend.
The school looks to teach the Slovenian language, about the Slovenian culture & music, and provide opportunity for students to get to know other Slovenians in our local community & club. Our students participated in Pako Festa Multicultural festival where we held a food stall serving kranjske klobase, potica and strudel. Students participated in cultural performances for Mothers Day, Fathers Day, Miklavž along with readings at Mass held in Geelong, and attending Slovenian festival in Springvale, Our annual school excursion was to the Melbourne Museum and it was a fantastic day. The teachers and students were able to experience a day out as a class and practice their Slovenian. The teachers and students also gathered material that they will use back in class.
Jessica Bassett is now living in Slovenia, immersing herself overseas for a year in the Slovenian culture & language after attending as a student for two years. What a wonderful and inspiring journey of learning and discovery! We will be able to follow Jessica's journey as she writes a column in Misli for all to read.
We have received wonderful support from Slovenian Association Ivan Cankar Geelong, Misli and Slovenian Mission Kew, and ISSV. We have been successful in being awarded grants from City of Greater Geelong, Victorian Multicultural Commission, and the Slovenian Government.
This year we have purchased more equipment for classrooms, funded school excursion, subsidised books & learning aids, purchased material for national costumes and covered operational costs of the school.
I would like to extend a heartfelt thanky-ou to all our volunteers that have helped tirelessly throughout the year with fund-raising, preparation, planning, delivery of
performances, and assisting students & teachers. The school committee and teachers are very proud of the students and their commitment to attend and learn Slovenian.
Enrolment Day for 2013 will be held on the 3rd February 2013 to start off a new school year. We are open to new enrolments & students any time of the year. Come along and give it a try. Contacts: Roland Mrak - 0414 440 807; Dan Furlan - 0408 525 523; email - slovenia100@bigpond.com 100 Asher Road, Lovely Banks, Vic 3221
I encourage you to come along and be apart of a wonderful group learning Slovenian and its culture, an opportunity to connect with cultural traditions and an insight into a rich history.
Roland Mrak, President Slovenian School Ivan Cankar Geelong
Greetings from Slovenia!
As you are all preparing for summer, I am preparing myself for my first European winter. I did not realise that all my Australian winter clothes and boots would be so useless here!
I have been in Slovenia now for almost three months. Although I will never know how my grandparents felt moving to Australia, I can understand the homesick feelings, struggling with a foreign language and feeling completely out of place. But I am sure with time I will settle in, I already feel a step closer to belonging. I have been studying Slovenian in Slovenia for two months now. Before that I would say that I knew many basic sayings and had a vocabulary of around 200-300 words. My course is very intense, I have learnt past, present and future tenses, 1st, 2nd, 4th and 5th sklon and a lot of new vocabulary and verbs. Even if you can only stay in Slovenia for a month and you want to learn Slovenian, I definitely reccomend a short course at the Centre for Slovene. Although at the moment, I know so much more, but my confidence in speaking needs much work -but at least I can now say a very important word -'Slaščičarna'. I have been to many around Ljubljana. Some of my Stajnko family from Australia are com-
ing to Slovenia over Christmas and New Years (my Uncle, Aunty and three cousins). I can't wait to see them. I miss my family. My grandmother, since I arrived here, only speaks Slovenian to me now when I call Australia, it is very funny, I have to tell her to slow down, I am still learning! I miss her lots and can't wait to see her to tell her in person about my experience in her beautiful country. I have learned lots about her life here and visited the house where she grew up near Litija. I also know my grandfather would be proud that I am learning lots about him through his big family! I currently live with family in a village just outside Ljubljana called Beričevo. I study in the mornings and I teach English three nights a week, both in Ljubljana and Postojna. I am lucky to have family close to both my jobs. I am really enjoying my career change, I love teaching. I really like all my students. They have told me that I have lots of energy, a great sense of humour and they like my osie accent. Whilst I have grown up with traditional Slovenian food, I have had the chance to try some food that is new to me such as 'Premurska Gibanica', 'Vampi' (it was... interesting!) and 'Jota'. I am still need to try 'Žabji Kraki' (Frog's legs) and 'Polžja Obara' (Dormouse Stew).
I am learning so much about Slovenian culture and how it has changed/not changed since my grandparent's generation lived here. I now have lunch as my biggest meal of the day instead of dinner, wear slippers inside religiously and I have learnt that it is bad luck to kill spiders... although I think that I will still risk it in regards to spiders! I look forward to updating you with my future adventures, what it is like spending Christmas and New Years here and my first snow skiing experience!	LP, Jessica Bassett
POZDRAV IZ SLOVENIJE
Lep pozdrav vsem iz Slovenije. Pred enim mesecem sem se vrnila iz dopusta v naši prelepi Sloveniji. Doživela sem veliko lepih in veselih trenutkov med sorodniki, sošolci in prijatelji. Izpolnila pa se mi je tudi želja, da mi je uspelo osvojiti Triglav (fotografija desno v kapeli na Kredarici). Da, sedaj sem »prava Slovenka«. Res, lepo je na naših planinah. Ogledali smo si tudi kapelo na Kredarici. Naš vodnik Peter Česnik pa je dejal: »Škoda, da tokrat ni med nami p. Cirila, da bi v kapeli maševal.« V dveh dnevih smo doživeli nepozabne spomine. Delili smo si dobro voljo, smeh in tudi strah. Z nami je bila tudi Silvija Žele iz Melbourna. Moj dopust je hitro minil. Prišel je čas, da smo si rekli ADIJO in na svidenje spet doma v Sloveniji ali pa tu v naši novi domovini. Pozdrav vsem, Ivanka Krempl.
ALEKSANDRA SAŠA ČEFERIN, B.A. M.A. Dipl Ed., je dopolnila 80 let
Magistra Aleksandra (Saša) Ceferin, roj. Vadnjal, je bila rojena v Ljubljani 15. septembra 1932. Šolala se je v Kamniku, Novem mestu, Ljubljani in v Trstu. S starši se je izselila v Avstralijo leta 1950. Visokošolske študije je dokončala na univerzi Monash v Melbournu, opravila je magisterij iz nemške literature, in pedagoško fakulteto (1975). Nekaj let je predavala nemško literaturo na univerzi Monash, potem pa je bila več let gimnazijska profesorica nemščine in angleščine, koordinatorica za šolski kurikulum, svetovalka za jezike in ravnateljica, maturitetna ocenjevalka za nemščino in slovenščino ter avtorica učnih programov ob izobraževalni obnovi (angleščina, slovenščina, nemščina).
Aleksandra Ceferin je leta 1976 uvedla slovenski jezik kot učni predmet proste izbire v avstralskem srednješolskem sistemu in ustanovila Združenje slovenskih učiteljev Viktorije - Slovenian Teachers Association of Victoria (STAV). Ukrenila je vse potrebno za potrditev slovenščine na maturitetni stopnji in bila odgovorna za maturitetno akreditacijo in ocenjevanje v Viktoriji od 1978 do 2005. Pri tem delu ji je bil v veliko pomoč soprog Drago Ceferin. Poskrbel je za učno gradivo in filme iz Slovenije, Italije in ZDA. Zelo se je trudil za promocijo slovenskega jezika in organiziral učitelje in učence v vseh centrih Viktorijske šole za jezike. Njegov poseben prispevek je bila Slovenian Arts Society in šolska organizacija Teachers, Students and Parents Association of Victoria.
V	dobi temeljne prenove viktorijskega šolskega sistema (1986 -1991), je bila A. Ceferin članica strokovnega jezikovnega odbora - Field of Studies Committee for Languages Other Than English (FOSC for LOTE). V letu 1991 je nastopila mesto ravnateljice centrov v Victorian School of Languages in bila odgovorna za celotni kurikulum in strokovno usposabljanje učiteljev jezikovne šole v času uvajanja novega kurikuluma (650 učiteljev, 40 jezikov). Razvila je slovenski model - CSF Course Guidelines, Slovenian - za načrtovanje učnih načrtov za VSL jezike, vodila delavnice za usposabljanje učiteljev v novih metodah ter uvajala nove učitelje. Poleg sodelovanja pri učnih načrtih za maturitetno nemščino je izdelala učni načrt za slovenščino za vse srednješolske stopnje - Slovenian Course Outlines 7-10, VCE 11-12. V letu 2002 je v sodelovanju s svojo hčerko Sandi Ceferin pripravila gradivo in razširjen model za poučevanje slovenskega jezika na vseh osnovnošolskih in srednješolskih stopnjah 1 do 12 - Slovenian CSF and VCE Course Outline Levels (204 strani). Viktorijska šola za jezike ga je uporabljala kot model pri strokovnem izobraževanju. S knjigo Slovenian in Australia (136 strani) je dokumentirala 25 let pouka slovenščine v državnem šolskem sistemu Viktorije.
V	letu 1998 je Aleksandra Ceferin v skladu s tehnološko-komunikacijskim razvojem učnega sistema Viktorije preimenovala Slovenian Teachers Association of Victoria z razširjeno paradigmo ciljev in članstva v Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc.
V	sodelovanju s spletnim razvijalcem Bojanom Ažmanom in Sandi Čeferin je dala pobudo za novo področje delovanja s spletnim projektom www.thezaurus.com, s finančno podporo Ministrstva za šolstvo države Viktorije. ISSV projektni team: Aleksandra Čeferin, Sandi Čeferin in spletni razvijalec Bojan Ažman so razvili spletni portal Thezaurus.com kot izobraževalni projekt za potrebe generacij slovenskih potomcev izven meja Slovenije.
V	naslednjih letih so sledili projekti Slovenian Language Resources, Sloveniana Webzine, Galeria Slov-eniana in Slovenian Careerlinx, Webclassroom. V letu 2005 je bila izvedena za spletno objavo ureditev in priprava arhivov slovenskega šolstva v Viktoriji. V letu 2008 je bil spletni portal razširjen z dodatnimi projekti: ISSV Archives, Literator, Gallery in Community. Forumi so se razvili v najbolj dinamičen del spletnega mesta z obveščanjem in poročili o pomembnih slovenskih jezikovnih in kulturnih dogodkih, študijskih virih ter s pomembnimi informacijami o kulturni dediščini.
Poleg spletnih projektov se je mag. Aleksandra Čeferin s sodelavci posvetila organizaciji kulturnih dogodkov, posebno takšnih, ki povezujejo Slovenijo in Avstralijo oziroma prispevajo k uveljavljanju slovenščine v avstralski družbi. V letu 2001 je organizirala Bralno turnejo petih slovenskih avtorjev Walkabout Down Under: From the Heart of Europe ter predstavila javnosti v Melbour-nu in v Ljubljani spletni projekt Literator, to se pravi slovensko literaturo v angleškem prevodu po antologiji Aleša Debeljaka, Terra Incognita-Slovenian Wrriting 1945 - 1995. Z namenom uveljavljanja slovenščine v Avstraliji je v letu 2003, ob 25. obletnici slovenskega jezika v državnem šolskem sistemu Viktorije, Saša Čeferin izdala knjigo Slovenian Language in Australia, 25 years of Slovenian language in Victorian Schools, ki pokriva s pripovedjo, dokumentacijo in fotografijami celoten potek šolanja in poučevanja slovenščine v viktorijskem državnem sistemu od 1977 do 2002.
Bila je tudi pobudnica uspešne dijaške izmenjave (student exchange) med ISSV in Škofijsko klasično gimnazijo, prve tovrstne slovensko-avstralske izmenjave. V letu 2004 je Aleksandra Čeferin prejela "nagrado RS Slovenije za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v vzgoji in izobraževanju
na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini".
Na seminarju slovenskih učiteljev je v letu 2006 in 2010 predavala o uporabi interneta pri poučevanju slovenščine po svetu in bila soudeležena kot član razširjene področne skupine.
Aleksandra Čeferin smatra bilateralne projekte za izredno pomembne za Slovence po svetu in je dala pobudo za sodelovanje s Slovenskim etnografskim muzejem - in sicer za raziskovanje slovenskih ročnih del v Avstraliji. To je privedlo do sodelovanja SEM / ISSV in do prve tovrstne spletne predstavitve www.rocnadela.org ter zasnove za arhive slovenskih izseljenskih ročnih del. Spletna stran rocnadela.org je bila predstavljena javnosti v Melbournu na 11. slovenskem festivalu, 1. marca 2008: www.thezaurus.com/gallery/125
V	letu 2009 sta Saša Čeferin in Metka Lenarčič izvedli terensko delo za Arhive slovenskih ročnih del v Sydneyju in Brisbanu.
Zelo plodovito je bilo sodelovanje z Društvom slovenskih pisateljev. V septembru 2009 je Institute for Slovenian Studies of Victoria organiziral bralno turnejo pisateljev slovenske mladinske literature in promoviral serijo Spominčice / Forget Me Nots. - www.Glassloveniie.com.au/slovenskiPi-sateliiAvstraliia2009.html www.thezaurus.com/gallery/165
Po Viktoriji so razdelili nad sto prelepih ilustriranih mladinskih knjig. Še ena neposredna posledica obiska avtorjev je bila podaritev zbirke Iconotheca Valvosoriana državni viktorijski knjižnici State Library of Victoria v organizaciji in promociji ustanove Institute for Slovenian Studies of Victoria, pravzaprav darilo g. Slavka Pregla, mladinskega avtorja in Direktorja JAK-a, v priznanje delu ISSV-ja in v uveljavljanje slovenske kulture v Avstraliji.
V	zvezi z obdaritvijo je ISSV zaprosil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo in postavil spletno mesto www.Valvasor.org, ki zelo uspešno predstavlja našega Valvasorja angleškemu svetu,
V	letu 2012 je bilo postavljeno spletno mesto www.sloveni-ana.com, kartografija Slovencev po svetu, s katerim bi radi nagovorili Slovence po svetu, da se pridružijo in da vsi s tem postanemo bolj vidni.
Slovenščina se ne poučuje več v državnem šolskem sistemu, tretja in četrta generacija otrok slovenskih priseljencev zna le še malo slovensko, zato je zdaj potrebno navdušiti mlajše, tako imenovane izgubljene generacije, kaj je Slovenija in slovenska kultura. To jih bo spodbudilo, da obiščejo domače kraje svojih prednikov in stopijo v kontakt s svojo slovensko dediščino.
Spletni portal www.thezaurus.com igra pri tem osveščanju in informiranju nadvse pomembno vlogo. Velika želja Saše Čeferin je nadaljevati s tem delom. Zato se je v zadnjih letih lotila še prevajanja. Valvasorjev Zbornik (1989) bo objavljen do konca leta 2012, v naslednjem letu bo šla v tisk slovenska mitologija Zlati cvet dr. Jožka Šavlija. S tem, da predstavljamo slovensko kulturo in literaturo v angleško govorečem svetu, nagovarjamo tudi potomce slovenskih izseljencev in jim omogočamo poti nazaj do njihove kulturne dediščine, pove Saša.
Aleksandra Ljudmila (Saša) Čeferin se ukvarja s slovenskim jezikom in kulturo na pedagoško-kulturnem področju od leta 1976 naprej, ko je ustanovila Slovenian Teachers Association of Victoria, in od leta 1998 naprej razširjen Institute for Slov-
enian Studies of Victoria. V tem času je bila neprekinjeno aktivna predsednica obeh ustanov. Od leta 1976 je tudi članica The prestigious Modern Language Teachers Association of Victoria Inc., kjer vsa ta leta z Viktorijskim Inštitutom za slovenistiko predstavlja slovenski jezik. Nadvse pomembni in uspešni slovenski kulturni in šolski delavki ter tudi sodelavki Misli čestitamo ob njenem 80. rojstnem dnevu in ji želimo, da ji Bog da zdravja, korajže in moči za še nadaljnje delo med slovensko skupnostjo ter seveda širšo avstralsko skupnostjo. Hvaležni smo ji za vsa mnoga leta ter mnoge sadove, ki so Slovenijo, slovenski jezik ter kulturo približali in še vedno približujejo mlademu rodu tukaj v Avstraliji in preko mnogih spletnih strani tudi po širnem svetu. Bog Vas živi, spoštovana gospa Saša, in ohranjaj! p. Ciril A. Božič
HVALA ZA VASO POŠTO
MAŠA NARODOV V KATEDRALI V MELBOURNU
Rada bi napisala nekaj vrstic o nedeljski maši sveti maši narodov 28. avgusta letos v katedrali St. Patrick v Melbournu. Te maše se že vsa leta udeležijo tudi predstavniki našega verskega centra v Kew. Ni nas bilo veliko, a nekaj se nas je le zbralo. Marija nas je peljala z minibusom. Celotno bogoslužje je bilo v cerkvi. Pred oltarjem je bil ves v cvetju na nosilih Marijin kip in ob 14.15 je bila najprej molitev rožnega venca. Za naše narodne noše je bila rezervirana prva klop. Sledila je slovesna sveta maša. Lepo je bilo videti procesijo mlajših in starejših duhovnikov. Naš p. Ciril je bil v spremstvu nadškofa Denisa na levi strani v procesiji in potem pri oltarju med sveto mašo. Ponosni in zadovoljni smo bili. S p. Cirilom smo tudi sodelovali pri molitvi rožnega venca, z branjem in petjem med mašo. Lurško pesem je med molitvijo rožnega venca pela v slovenščini Tilka Lenko, jaz - Anica Smrdel sem sodelovala pri molitvi rožnega venca, Meta Lenarčič je pri maši prebrala prošnjo v slovenščini. Po sveti maši smo bili povabljeni na BBQ, ki so ga pripravile špansko in portugalsko govoreče skupine iz Južne Amerike ter seveda iz Evrope. Bilo je lepo, saj so nas ljudje slikali kar naprej. Naše narodne noše so resnično prekrasne in vedno pritegnejo veliko pozornosti. Objavila jih je tudi revija Kairos in seveda smo bili na internetnih straneh nadškofije, pa tudi v Mislih.
Udeleženci Maše narodov se iz srca zahvaljujemo našemu neutrudnemu p. Cirilu in Mariji za lepo doživetje in predstavitev verske skupnosti pri tej maši. Bog vas živi!
Anica Smrdel, Melbourne VIC
JI
IZ DOMA MATERE ROMANE 4. novembra 2012
Spoštovani p. Ciril!
Verjetno ne bo dolgo, da sem bom morala posloviti od tukaj, kar je žalostna stvar in si nikoli nisem mislila. Bilo je lepo mesto in blizu cerkev in Vi ste nadaljevali z delom in lepšanjem vse naokrog. Na žalost je tako in seveda se bo vse spremenilo. Lepo se Vam zahvalimo za vse. Ne vem, če bom potem šla in hodila po tej strani mesta, ker je z mojim zdravjem vedno slabše. Prilagam Vam mali dar $60 za božične praznike, Misli pa sem plačala Mariji za drugo leto, potem pa sam Bog ve, kaj bo, ker moja leta so že visoka. Hvala Vam za vse in prosim ljubega Boga, naj Vas drži pri zdravju. Srčne pozdrave in Božjega blagoslova in Marija Pomagaj na nas vse obvaruje in pazi na nas. Marija Boelčkey in družina
PRAV PRISRČNA HVALA spoštovani gospe Mariji Boelčkey za prelepo in hvaležno pismo in veliko razumevanje, ki ga je ona in družina izkazala ob težki odločitvi o zaprtju Doma matere Romane kot Nursing Home. Naj bo kar tukaj zahvala tudi vsem drugim razumevajočim, sedaj že nekdanjim stanovalcem Doma matere Romane ter večini zaposlenih, ki so svoje delo opravljali vestno in odgovorno do konca. S prisrčnimi pozdravi in v veselju se bomo radi še naprej srečevali. Bog živi! p. Ciril


Dragi pater Ciril!
Prisrčen pozdrav v upanju, da ste pri najboljšem zdravju. Tudi jaz sem zadovoljna ter zelo hvaležna za mojih 90 let. Prosim, sprejmite priloženi ček, naročnino za Misli za leto 2013 ter skromen božični dar. Hvala za lepe MISLI ter dragocene spomine, tudi za Vaše molitve in blagoslove nam vsem. Vesele božične praznike vsem našim patrom in pomočnikom. Vaša v Kristusu!
Erna Mežnar, Adelaide nedelja, 18. novembra 2012
Spoštovana gospa Erna Mežnar, Bogu hvala za Vaših 90 let in še naprej s korajžo. Tudi Vam, vsem Vašim in celotni slovenski skupnosti v Južni Avstraliji želim vesele božične praznike in polnost milosti v novem letu 2013.
p. Ciril
Spoštovano uredništvo Misli!
Pošiljam Vam Money Order za $80 za leto 2013. Misli v redu prejemam in to z veseljem. Imajo že 60-letno dobo in so še vsako leto bolj dobrodošle. Tudi jaz imam že 60 let življenja v Kraljičini deželi Queenslanda v sončnem mestu Townsville. Za božič Vam vsem želim prav vesele praznike in obilo Božjega blagoslova, za novo leto pa zdravja in osebnega zadovoljstva.
Z najlepšim pozdravom, Marija Rogl.
Hvala, gospa Marija, za Vašo zvestobo našim Mislim in Vaš velikodušen dar. Veseli smo Vašega glasu iz severnega Queenslanda, za Vaše pozdrave in voščila. Naj tudi Vas in ostale druge rojake po širnem Queenslandu ter po vsej Avstraliji in Novi Zelandiji dosežejo preko Misli dobre želje in voščila za božične praznike in novo leto Gospodovo 2013, da bi ga v veri, upanju in ljubezni pričeli in dokončali.	p. Ciril
+KRISTIJAN VERDNIK
Končno sem dobila podatke o Kristijanu Verdniku. Njegova žena Helen bo zelo hvaležna, če bodo objavljeni v Mislih. Rada pa bi tudi dobila več izvodov Misli, da bi jih lahko poslala sorodnikom v Slovenijo.
KRISTIJAN VERDNIK se je rodil v Muti 23. decembra 1937. V Avstralijo je prišel leta 1957 in se naselil v Geelongu. Z ženo Helen se je poročil decembra 1965. Sin Damijan se jima je rodil marca 1969 in Adrian februarja 1972. V Geelongu je delal do upokojitve. Zbolel je za Parkinsonovo boleznijo in 30. avgusta 2012 je umrl. Dne 5. septembra je bil upepeljen. Pogrebno mašo je imel Father Mick Fitzpatrick v cerkvi Sv. Družine v Bell Parku. Kristijan je zapustil ženo Helen, sinova Damijana in Adrijana, snahe Elisabeth in Ano ter vnuke: Xavier, Arwen, Imogen in Sophia; doma v Sloveniji pa sestre Zoro, Ljudmilo in Marijo. Kristijan je bil zelo aktiven član kluba, saj je bil tudi v odboru, žena Helen pa je pomagala pri nedeljskih kosilih. Bog mu povrni za vse dobro, ki ga je storil v svojem življenju. Naj počiva v Božjem miru!
Lojzka Kuhar, Geelong VIC
+ MARICA SEMENIČ
Sporočiti vam moram žalostno novico, da sem že 23. marca 2012 izgubil predrago ženo. MARICA SEMENIČ se je rodila v majhni vasici Zagon pri Postojni v družini Bizjak 9. februarja 1928. Marica nas je za vedno zapustila, ko je izgubila dolgo bitko s krutim rakom. Poleg mene je zapustila še sina Petra z ženo Margareto, vnukinjo Tanjo z možem Jasonom in pravnukinjo Jade.
Žalujoči mož Alojz Semenič, Geelong VIC
MAJDA CVETKA PALJK, roj. POPOVIČ je umrla 26. 06. 2012 v Waikata Hospice Hamilton v Novi Zelandiji. Rojena je bila v Velikih Žabljah pri Ajdovščini 04.04.1945. V Novo Zelandijo je prišla konec oktobra 1967 in se tam v Hamiltonu v decembru istega leta poročila z Lojzetom Paljkom iz Ajdovščine. Do leta 2001 so imeli restavracijo, potem se je zaposlila v domu upokojencev kot »care giver« in delala še tri mesece pred svojo smrtjo. Gostje, sodelavke in sodelavci so jo zelo cenili in spoštovali. Pred smrtjo je prejela sveto maziljenje. Pogrebno mašo v St. Joseph Church v Fairfield Hamilton, ki je bila 30.06.2012, se je udeležilo veliko ljudi. Pokopana je na Park Cemetery Newstead Hamilton, NZ. Zapušča moža Lojzeta, hčer Marijo in sina Romana, v Sloveniji pa sestro Janjo in brata Božidarja z družinama. Naj počiva v Božjem miru!
Žalujoči mož Lojze Paljk z družino
Spoštovani g. Lojze, hvala za Vaše pismo z žalostno novico o smrti Vaše žene Majde Cvetke. Iskreno sožalje Vam in vsej Vaši družini. Vseh naših rajnih se radi spominjamo v molitvah in pri daritvi svete maše.	p. Ciril
KLUB TRIGLAV PANTHERS SYDNEY
Martha Magajna
PRIZNANJA, PODELJENA PROSTOVOLJNIM DELAVCEM SLOVENSKE SKUPNOSTI V NSW IN ACT LETA 2012
JANEZ ČERNE, priznanje za življenjsko delo v slovenski skupnosti Canberra ACT Janez Černe je bil rojen v Orehovi vasi pri Mariboru. Končal je višjo ele-ktro-gospodarsko (vajeniško) šolo v Mariboru in se zaposlil v Elektru Maribor. Vstopil je v jezuitski red, da bi postal duhovnik in študiral v Djakovu, v Mariboru, v Zagrebu in v Torontu v Kanadi. Med študijem v Kanadi se je odločil, da zapusti semenišče in gre v Avstralijo, kjer je imel prijatelja, sovaščana Cvetka Faleža. Pod Južni križ je pripotoval leta 1971. V Mariboru je spoznal Zinko, ki je bila laiška misijonarka v Zambiji. Še naprej sta si dopisovala in se končno našla v Avstraliji, kjer sta se poročila. Družina Falež jima je veliko pomagala, da sta si zgradila dom in uredila življenje v Canberri. V zakonu sta se jima rodila sinova Miha in Marko, ki sta že poročena in imata vsak po dve hčerki. Janez je kot električar delal pri zasebniku, nato v podjetju Information Technology, ki je delalo za avstralsko vojsko in nazadnje v bolnišnici Calvary, kjer je bil nadzornik biomedicinskega oddelka in je opravljal vzdrževalna dela. Obiskoval je tečaj za elektroniko in radijske tečaje. V Canberri so ob njegovem prihodu ravno gradili slovenski klub. Janez je pomagal, da so dokončali dom, opravljal različne naloge, bil je odbornik, nekajkrat podpredsednik in tajnik, eno leto tudi predsednik. Zadnja leta se posveča avdio-vizualni tehniki in s kamero snema razne dejavnosti ali dogodke v slovenski skupnosti v Canberri, naj bo v Klubu, ali pri naših sv. mašah v cerkvi sv. Petra in Pavla, ali ob osebnih obiskih in praznovanjih. Tako je zbral in uredil veliko posnetkov dogodkov, ki so pomenljivi za nas in bodo dragoceni za našo zgodovino.
PERINA KEEN, prostovoljka leta 2011 v slovenski skupnosti v Sydneyu NSW
Perina Keen roj. Bole je bila rojena v Adelaide staršem, ki sta oba doma s Primorske. Družina se je večkrat selila, najprej v Melbourne, nato 11 let kasneje nazaj v Adelaide. Perina se je šolala v katoliški šoli v Melbournu in končala šolanje v Ad-elaidi, obiskovala razne tečaje (slaščičarstvo na TAFE), nato je dobila službo pri Commonwealth Bank, kjer dela še danes. Njena družina se je povezala s slovenskimi organizacijami povsod, kjer so živeli, kot klub Planica Springvale v Melbournu in Slovenski klub Adelaide. Povsod je pomagala pri delu v klubih in tudi plesala v folklorni skupini. Leta 1986 se je poročila s Simonom Keenom in rodili sta se jima hčerki Rebecca in Paula. Živeli so v Adelaide, Sydneyu, nato v Alice Springs, v Darwinu in spet v Sydneyu. Ko so bili prvič v Sydneyu leta 1991, je postala mala Rebecca članica male folklorne skupine v SDS in ko so se kasneje vrnili v Sydney, sta obe hčerki Rebecca in Paula plesali v folklorni skupini, dokler je skupina delovala. Perina je vedno pomagala pri folklorni skupini, šivala obleke, organizirala nastope in poskrbela za prevoze. Leta 2003 se je vključila v Dramsko skupino Merrylands in nastopala več let v dramskih vlogah, hkrati pa tudi šivala kostume za igre in tudi narodne noše zase in za druge. V dekliškem pevskem zboru Južne Zvezde sodelujeta obe z Rebecco in zbor redno nastopa v cerkvi sv. Rafaela in tudi na naših slovenskih-mladinskih koncertih, na proslavah v klubih in celo v parlamentu NSW. Perina redno nastopa na proslavah in prireditvah v SD Sydney kot recitatorka. Zadnja leta tudi sodeluje v Pripravljalnem odboru in v "Judging panel" za "Slovenian of the Year Awards" v Klubu Triglav Panthers, prevaja besedila v angleščino in jih lektorira. V zadnjem času se je vključila tudi v delo pri računalniškem oddelku slovenskih arhivov - HASA NSW AUSTRALIA Inc., rada pa pomaga povsod, kjer je pomoč potrebna.
MELBOURNE CUP DAN Dan velike konjske dirke v Melbournu je tako slaven, da je proglašen za državni praznik v Avstraliji in velike množice navdušencev se zberejo na dirkališčih, da so osebno priča, če njihov priljubljeni konj zmaga. Drugi pa se zberemo v naših klubih, kjer vložimo veliko manjše vsote denarja v "sweep "stave, ki so bolj družabna igra, kot pa resnična stava. Ženske si nadenejo klobuke in tekmujejo, katera je najlepša ali pa vsaj najbolj domiselna in ima najbolj zanimiv klobuk. V Klubu Triglav ženske že leta poskušamo, da bi prekosile Alice Tant, ki je v klubskem odboru odgovorna za potrebe igralcev binga in drugih družabnih dogodkov v klubu. Na žalost nam to le redko uspe, saj se Alice vedno posebno potrudi in vloži veliko dela in domiselnosti, da so njeni klobuki najbolj zanimivi - tudi če so včasih malo nenavadni. Tudi njena letošnja umetnina je prejela prvo nagrado - čestitamo, Alice!
MARTINOVANJE V KLUBU TRIGLAV
Tudi letos smo na Martinovo nedeljo poskusili domača vina, ki jih naši vinarski strokovnjaki vsako leto pripravijo po starih tradicijah iz domačih vinogradov Slovenije. Strokovna komisija je med anonimnimi vzorci domačih vin proglasila za najboljše vino rojaka Jožeta Vozile, drugo mesto je dobilo vino, ki ga je napravil Brendan Mul-downey, tretje mesto pa je zavzelo vino Danila Šajna, ki mu je zaradi slabega zdravja letos veliko pomagala žena Zofija, ki je res sposobna za vse. Brendan je poleg drugega mesta strokovne komisije dobil tudi prvo mesto med glasovi publike, ki je z velikim veseljem poskušala vzorce domačih vin. Brendan ni Slovenec, ima pa ženo Slovenko, Tanjo, s katero sta se pred leti poročila v cerkvici na blejskem otoku. Umetnosti pridelovanja vina se je naučil od Tanjinega očeta, pokojnega Franca Valenčiča, ki je svojega zeta Brendana naučil, kako delati vino samo nekaj tednov preden ga je pobrala kruta rakova bolezen. Kakor pričajo nagrade, ga je prav dobro naučil. Čestitamo vsem zmagovalcem. Za ples in boljše razpoloženje je igral ansambel »The Masters«, naši kuharji v klubu pa so se tudi naučili pripraviti svinjsko pečenko, tako, kot jo imamo Slovenci radi in tudi druge dobrote. Prireditev se je končala z bogato loterijo.
PARAOLIMPIJSKI ŠPORTNIKI Na svečanosti v Blacktown RSL Klubu 3. novembra 2012 je triglavski balinarski trener Lojze Magajna prejel priznanje za pomoč, ki jo nudi balinarski skupini "Special Olympics" moštva, ki na triglavskih baliniščih redno vadijo za tekmovanje na paraolimpijskih svetovnih igrah.
NAČRTI KLUBA TRIGLAV PANTHERS ZA NASLEDNJE MESECE
Mesec december je vedno poln aktivnosti za vse klube. V Klubu Triglav bodo imeli balinarji tradicionalno medk-lubsko tekmovanje za pokal Ivana Cankarja v nedeljo, 2. decembra in na to tekmovanje so povabljeni balinarji vseh slovenskih organizacij, kot je že navada skozi nekaj preteklih desetletij. Hkrati bosta dve nedelji namenjeni družinam z manjšimi otroki, ali kakor jih kličemo »Družinski dnevi«, ki so z brezplačnimi BBQ klobasicami za otroke, disco muziko, gumijastim gradom, čarovnikom in zabavnimi igrami za otroke vedno bolj priljubljeni. Veliko staršev izkoristi priliko, ko je že vse pripravljeno za zabavo otrok in rezervirajo del dvorane za proslavo rojstnega dne ali kaj podobnega, saj jim ni treba plačati nič drugega kot samo hrano, vse drugo pa je na razpolago zastonj. Tako je eden od »družinskih dnevov« 9. decembra povezan s prihodom Sv. Miklavža, ki bo obdaril vse otroke. Klub bo zaprt na božični dan, zato pa bo bolj živo na Silvestrovo, ko bo na razpolago praznična večerja po naročilu od šeste ure zvečer dalje, za ples bo igral ansambel »The Masters«, vmes pa bo nastopila skupina Brazilskih plesalk in plesalcev, ki bodo poskrbeli za dobro voljo in razpoloženje. Vstop je brezplačen, rezervacije pa so nujne. Sledil bo sorazmerno miren mesec januar, vse do nedelje, 10. februarja 2013, ko nas bo v Klubu Triglav razveselil nastop slovenskega ansambla »Zupan«.
ENTERTAINMENT PROGRAM STARTS 8.00PM -1.00AM: Brazilian Fantasy Show
New Year's Celebration Parly Bag * Dance Games - Lucky Door Prizes Live Music by "The Masters''
BOOK NOW AT RECEPTION DESK OR CALL MARTHA ON 9609 6057
GuaraiMöo f>.' spo< and boo* a tabfa eart* fv nyya .nltymaien jomk lo ons of our foendfy tlafl
^ TftCiAV PwTH(fl5	, ' ^ ,
ft- Imtn ngad	' '..'./i :
a'.'.'f ' kk:	tw^i :fc.	-- — '
SPREMEMBE IN DELO V ARHIVSKI ORGANIZACIJI V MERRYLANDSU
Maria Grosman, tajnica HASA NSW - AUSTRALIA Inc
Pri arhivski organizaciji, ki smo do sedaj poznali kot Historical Archives for Slovenian Australians for NSW, ali kratko HASA-NSW, je pred nedavnim prišlo do nekaterih sprememb. 2. julija 2012 je bila arhivska organizacija uradno registrirana pri NSW Fair Trade Department kot »Hi-storical Archives of Slovenian Australians NSW - A U S T R A L I A Inc« (kratko HASA NSW - A U S T R A L I A Inc). S tem je HASA postala uradna enota po predpisih državnega organa NSW z dopolnjenim in registriranim statutom. Vsako leto mora državnemu organu predložiti tudi finančno poročilo. Podaljšano ime tudi bolj realno predstavlja današnje in bodoče delovanje. Spremembe so bile nujne, ker današnji čas in današnja tehnika napredujeta zelo hitro in prinašata vedno nove spremembe in nove zahteve. Samo poglejmo en primer. Še pred nedavnim smo prijateljem napisali pismo, pridali kako sliko in vse skupaj poslali po pošti, kar je do Slovenije navadno potovalo po tri tedne ali pa še več. Danes sedemo za računalnik in napišemo, kaj se dogaja, dodamo slike in pritisnemo elektronski gumb, kar ne potrebuje niti znamke, in je dostavljeno takoj. Z vse večjim manjšanjem prve generacije slovenskih priseljencev v Avstraliji navadna pošta postaja vse manj uporabna. Danes zavrtimo telefonske številke in se preko oceana in tisoče kilometrov pogovarjamo po telefonski žici, še raje pa kar preko interneta, kjer lahko istočasno vidimo osebo, s katero govorimo. Ravno tako se dogaja po pisarnah. Nekoč so imeli uradi po omarah shranjene tisoče in tisoče dokumentov, danes se taki dokumenti avtomatično shranijo s pomočjo elektronike v digitalni obliki v računalniku, od koder se lahko prenesejo s pomočjo interneta širom sveta. Ko je HASA pred desetimi leti začela delovati in zbirati arhivsko gradivo slovenskih organizacij, klubov, številnih igralskih in drugih skupin ter posameznikov, smo rabili računalnik samo, da smo pripravili ustrezne vprašalnike in druge popisne dokumente. Vse zbrano gradivo smo shranili v posebne škatle v posebni sobi s primerno klimatsko opremo. Danes nas je tehnika dohitela in je nujno, da se ji tudi pri HASA prilagodimo. Državne, poslovne in privatne arhivske organizacije poslujejo danes na podlagi moderne tehnike.
S pomočjo raznih klubskih dobrotnikov in nekaterih posameznikov tukaj ter državnih organov v Sloveniji smo pri HASA pred kratkim nadgradili elektronsko tehniko, medtem, ko smo najprej morali izprazniti, počistiti in prebarvati pisarniški prostor (poškodovan v letošnji poplavi), nadgraditi električno in elektronsko napeljavo ter opremiti pisarno s primernim pisarniškim pohištvom. Pred kratkim je bila priključena elektronska tehnika in v naslednjih dneh bo stekel pilotni program digitalnega arhiviranja, ki naj bi sčasoma zajel tudi druge slovenske organizacije po svetu. Hvala vsem za izredno pomoč. Veliko ljudi še vedno sprašuje, zakaj je zbiranje in arhiviranje zgodovine slovenskih priseljencev v Avstraliji važno.
Vsak narod ima svojo zgodovino in se ločuje od drugih narodov po jeziku, kulturi, šegah in navadah, po hrani, po vsakdanjem življenju in drugem. Slovenski priseljenci, ne glede na to, v katerem delu sveta živimo, smo po rodu še vedno Slovenci in del slovenskega naroda. Vsak človek ima svoje življenje in svojo zgodovino, skupno pa pripadamo celotni slovenski zgodovini - smo del slovenskega naroda in kot taki tudi del slovenske zgodovine. Pripadamo pa tudi avstralski zgodovini, saj smo del avstralskega prebivalstva in del vsakdanjega avstralskega življenja. Zbiranje arhivskega gradiva sega daleč nazaj v dobo pred Kristusovim rojstvom, kar so dokazala različna arheološka izkopovanja. Že v stari Kitajski, antični Grčiji in Rimljani so skrbeli za varstvo javnih listin in so imeli urejene arhive, čeprav se je večina tega gradiva zaradi slabega pisnega materiala (papirusa) izgubila. Veliko število cerkvenih, krajevnih in mestnih arhivov, ustvarjenih v srednjem veku, se je ohranilo tudi do danes. Verjetno je danes največji arhiv na svetu French National Archives v Franciji, ustanovljen leta 1790 med francosko revolucijo, ki hrani zgodovinske zapise, ki segajo nazaj do leta 625, in vsebujejo različne državne, verske in privatne arhive, katere so zaplenili takratni revolucionarji. Ker se arhivsko gradivo meri v metrih po arhivskih škatlah, ga v tem francoskem arhivu merijo kar na kilometre. Tisoči in tisoči ljudi po svetu se danes dnevno ukvarjajo z različnimi arhivskimi deli (zbiranjem, sortiranjem in ohranjevanjem). Arhivi običajno vsebujejo izvirne dokumente o življenju in delu posameznika ali ustanov in so naravni zapisi, ustvarjeni kot del rednega legalnega, komercialnega, administrativnega, družbenega in osebnega delovanja. Rojstne, poročne in mrliške knjige, zemljiške knjige, osebni dokumenti, da navedem nekaj primerov, so dokumenti, ki se zbirajo, da ostanejo za bodoče rodove. Arhivski dokumenti so edinstveni in izrednega pomena in se zbirajo za stalno in dolgoročno ohranitev in postanejo zelo važni, ker so del nekega naroda in njegove zgodovine. Naši osebni dokumenti in drugi podatki bodo ostali našim potomcem, ko bodo želeli vedeti, od kod prihajajo njihove korenine.
Letos smo imeli nekaj visokih gostov iz Slovenije, ljudi, ki se razumejo na delovanje arhivov, ker se sami ukvarjajo s takim delom, in so dali HASA NSW veliko pohvale za izredno dobro opravljeno delo. Tudi avstralska institucija - National Library of Australia (NLA) - je pokazala zanimanje za HASA NSW in njeno delo in so v letošnjem letu že stekli začetni pogovori o morebitnem tesnejšem sodelovanju. Stičišče avstralskih Slovencev (Slovenian Network in Australia) pod vodstvom direktorja gospoda Florjana Auserja že nekaj let sodeluje z omenjeno avstralsko organizacijo.
Ob koncu naj poudarim še enkrat, da HASA NSW obstaja za vse enako - društva, klube, razne kulturne skupine in posameznike. Naša edina želja je, da ohranimo kot naj-
več arhivskega gradiva za bodoče rodove in še enkrat prosimo za vaše razumevanje in sodelovanje. Pri HASA bo delo teklo naprej, ker zbiranje zgodovine posameznikov, društev in klubov še zdaleč ni končano. Pravzaprav je to nikoli dokončano delo, ker življenje gre naprej in zgodovina se ustvarja vsak dan.
Ob prihajajočih praznikih se iskreno zahvaljujemo našim sponzorjem, društvom in vsem sodelavcem, ki ste nam tekom leta stali ob strani in nam nudili ne samo denarno, temveč tudi fizično in moralno pomoč. V imenu HASA NSW želimo vsem, tudi rojakom širom Avstralije, prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike ter zdravja, dobre volje in uspehov polno novo letu 2013. Bog živi vse!
ŽIVLJENJE PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY
Štefan Šernek, predsednik SDS
38. mladinskega koncerta »Božja ljubezen je pesem - pesem je mladost« v Brisbanu sva se udeležila oba z ženo Ano in prijatelji Mesarič. Bilo je dokaj naporno, saj smo se vozili dobrih 12 ur, čeprav smo se dvakrat ustavili, v Newcastlu in Coast Harbourju, kjer smo imeli kosilo. Vozil nas je Marjan Cesar in smo srečno prispeli na Gold Coast, kjer smo se namestili v istem hotelu kot rojaki iz Melbourna.
Poromali smo tudi k Materi Božji v Marian Valley, kjer smo imeli sveto mašo. Navzočih je bilo okoli 200 romarjev. Somaševanje je vodil g. Ivan Krajnc, župnik župnije Črenšovci, ki je poudaril Slomškovo misel: »Ako izgubimo veliko materialno bogastvo, utrpimo veliko škodo. Ako izgubimo zdravje, utrpimo še večjo škodo. Ako izgubimo vero, pa izgubimo vse...« Somaševali so še p. Ciril, p. Darko in g. Drago. Ogledali smo si tudi kapelico Matere Božje, ki so jo postavili domorodci - Aborigeni. Stoji ob velikem drevesu v gozdu kakih 400 metrov od slovenske kapelice. Po končani slovesnosti so nam rojaki iz Gold Coasta tam pripravili dobro kosilo.
V soboto, 6. oktobra 2012, smo bili v Brisbanu v šolski športni dvorani na koncertu. Bilo je lepo in veseli smo bili vseh mladih. V nedeljo, 7. oktobra, se nam je Brisbanu pridružil tudi p. Valerijan, ki je ponovil biserno mašo. V ponedeljek zjutraj pa smo se odpeljali proti domu.
Na Martinovo, 11. 11. 2012, smo imeli ocenjevanje domačih vin desetih vinogradnikov. Prvo nagrado ($50) je prejel Tone Špiclin, 2. nagrado ($30) Jože Markočič in 3. nagrado ($20) Karlo Lenarčič. Druženje s petjem, plesom in kramljanjem se je nadaljevalo v pozno popoldne.
18. 11. 2012 - je imelo Slovensko društvo Sydney občni zbor, kjer smo izvolili novi odbor.
25. 11. 2012 - od 2.00 - 6.00 ples, igral je ansambel The Masters. 09.12. 2012 - bo miklavževanje - igral bo ansambel Alpski odmevi. 23. 12. 2012 - Dobrodelno kosilo za vse člane SDS. Igral bo ansambel The Masters.
31.12. 2012 - silvestrovanje - igra ansambel Alpski odmevi. Vstopnina: za člane $50, nečlane $60, za otroke do 14 let $30. Rezervacije so potrebne, telefon: 02 9756 1648.
Srečen, vesel in blagoslovljen božič ter zdravo, veselo in blagoslovljeno leto 2013 želi vsem slovenskim verskim
središčem, vsem klubom in organizacijam, slovenski ambasadi z veleposlanikom RS dr. Milanom Balažicem v Canberri. Odbor in predsednik SDS Štefan Šernek
p. Ciril A. Božič, OFM, OAM Marija Anžič
Sts. CYRIL & METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176 Mobile: 0412 555 840; 0499 772 202
V	ZAČETKU NOVEMBRA 2012 je prispel v Melbourne pater dr. MIHAEL S. VOVK, bivši provin-cialni minister slovenskih frančiškanov, ki deluje sedaj na Sveti Gori pri Gorici. To je sedaj že njegov peti obisk Avstralije. Med nami bo do 15. januarja 2013. Takole je za nas predstavil svoje letošnje začetne dneve v Melbournu:
»Dne 7. novembra 2012 sta me zjutraj ob dveh p. Ciril in Marija pričakala na letališču ter me odpeljala v Kew. Pater Ciril je bil tik pred operacijo dveh kil. Prišel sem, da bi p. Cirilu pomagal - ga nadomeščal v njegovi odsotnosti zaradi operacije in okrevanja. Malo je bilo časa, da bi se po dolgi poti mogel seznaniti z vsem potrebnim delom v slovenskem misijonskem središču v Kew. Toda ker laiška misijonarka in pastoralna sodelavka Marija Anžič pozna ljudi, kraj in sodeluje pri vsem delu v cerkvi, pisarni, v uredništvu Misli, skrbno gospodinji in bdi nad Baragovim domom, ni težko. Pater Ciril v bolnišnici. Zgodaj zjutraj, v petek 9. novembra 2012, je Marija odpeljala p. Cirila v bolnišnico Melbourne Private Hospital. Pri izhodu z domačega dvorišča sta srečala nadškofa Denisa Harta, ki je p. Cirilu podelil blagoslov za srečno operacijo. Blagoslov je bil potreben, saj bil še isti dan p. Ciril operiran. Delo na misijonu sv. Cirila in Metoda pa je teklo normalno naprej. Tako je imela po maši ob deseti uri srečanje molitvena skupina. Proti večeru sva Marija in p. Mihael obiskala p. Cirila v bolnišnici. Njegovo običajno živahnost je omejeval operativni poseg in protibolečinske tablete.
V	soboto, 10. novembra 2012, je bil po maši ob deseti uri krst Isabelle Paddle. Istega dne je bilo praznovanje 40. obletnice SD Planica. Slovenski misijon sva zastopala p. Mihael, ki sem opravil kratko molitev, in Marija. Na poti domov sva se ustavila pri p. Cirilu v bolnišnici. Mislili smo, da bo p. Ciril prišel v domačo oskrbo že v soboto. Zdravnik pa mu je svetoval, naj ostane raje v bolnišnici, domov pa se bo vrnil v ponedeljek.
Nedelja, 11. novembra 2012: sv. maša v Kew ob 9.00 dopoldne, kjer je bil lep obisk pri sveti maši. Ob 11.30 je bila sv. maša v Geelongu, kjer je bil tudi lep obisk,
po maši pa molitve za rajne pri kapelici slovenskega društva Ivan Cankar, kosilo in že je bilo treba pohiteti z obiskom p. Cirila v bolnišnici in nato še v St. Albans, kjer je bila sv. maša ob 5.00 popoldne. Mnogi so rekli, da že dolgo niso tako navdušeno in blagoglasno prepevali, saj je bilo na obisku nekaj rojakinj, dobrih pevk, iz Slovenije. Sledile so še molitve za rajne pri kapelici v klubu in kratko druženje z ljudmi. Srečanje in večerja vseh predsednikov slovenskih društev ter drugih predstavnikov skupnosti v Melbournu je bila 12. novembra 2012. V soboto, 17. novembra 2012, je bil po sv. maši krst Maye Ann Harthen. Na tretjo nedeljo, 18. novembra 2012, je bil izredno lep obisk sv. maše in tudi kosila po maši. Pri sv. maši je že somaševal tudi p. Ciril, kakor že nekaj dni pred tem. Delovna skupina članic Društva sv. Eme pod vodstvom gospe Olge Bogovič je že v soboto nekaj ur pripravljala vse za kosilo, v nedeljo pa je bila gospa Olga že ob 5. uri zjutraj v kuhinji.
Pogreb +Štefana Matko je bil v torek, 20. novembra 2012. Po molitvi rožnega venca je bila v Kew pogrebna maša, po maši pa so krsto odpeljali, ker je bil pozneje upepeljen. Zvečer sva na redni oddaji radia 3 ZZZ sodelovala tudi p. Mihael in Marija. V petek, 23. novembra, sva se z Marijo že zjutraj odpeljala v Geelong (85 km), kjer smo ob 10.30 dopoldne molili rožni venec ter nato darovali pogrebno mašo za +Aleksandra Gubiča. Po pogrebu sva se na kratko ustavila še na slovenskem društvu, kjer so imeli sedmino. V Kew sva se vrnila šele po peti uri popoldne. V dnevih med tednom sva naredila nekaj obiskov bolnikov in starejših po domovih. V soboto, 24. novembra 2012, je bil krst Alexis Jaide Thompson.
Na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, v nedeljo 25. novembra 2012, je bila po maši ob 10. uri v cerkvi komemoracija, posvečena 15. obletnici smrti p. Ba-zilija pod naslovom: O, LE PRESADI ME NA BOŽJI VRT. Zvečer so bile ob 6. uri molitve za pokojne na pokopališču v Wodongi (300 km) in ob 7. uri zvečer sveta maša v cerkvi St. Augustine's.« Kmalu po polnoči, torej ob začetku ponedeljka, sva se vrnila v Kew po prevoženih več kot 600 kilometrih.«
PATRU dr. MIHAELU S. VOVKU se zahvaljujem za
vso njegovo pomoč in bratsko pripravljenost. Nekaj let je bil tudi moj magister v času bogoslovja. Pater Mihael pozna mnoge ljudi in seveda vse naše delo, ki ga je spremljal in spodbujal že kot provincialni minister v 1980-tih letih in potem pozneje, ko je prihajal med nas. Hvala sedanjemu provincialnemu ministru p. Stanetu Zoretu, svetogorskemu gvardijanu p. Bogdanu Knavsu in bratom na Sveti Gori, da so ga nam 'posodili' za dobra dva meseca. Pater Mihael je mladosten mož, bo pa prihodnje leto 29. januarja dopolnil 75 let. Kdo bi mu le prisodil ta leta? Predno se bo poslovil od nas, mu bomo tudi kot skupnost nazdravili.
GOD SVETE CECILIJE, zavetnice cerkvene glasbe, smo praznovali v četrtek, 22. novembra 2012. V petek smo imeli v Kew sv. mašo za vse naše žive in pokojne pevke, pevce, pevovodinje in organiste. Našim najožjim zvestim liturgičnim sodelavcem na cerkvenem koru se kot občestvo zahvaljujemo za vse njihove mnoge napore, ko nam nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom lepšajo bogoslužje s prelepimi slovenskimi cerkvenimi pesmimi. Bog povrni! Novi pevci in pevke so vedno dobrodošli!
PRVA ADVENTNA NEDELJA, 2. decembra 2012 - začetek novega cerkvenega leta. MIKLAVŽ je po deseti maši obiskal otroke v dvorani. Učenci Slomškove šole so ob sklepu šolskega leta pripravili lep program. Hvala učiteljicam, staršem in tudi starim staršem za delo, navdušenje in vso podporo. SLOMŠKOVA ŠOLA je bila v letošnjem letu ponovno zelo uspešna. Obiskovalo jo je dvajset učencev, ki so tudi večkrat nastopili v dvorani in v cerkvi v veliko veselje vseh nas. Otroci so mladost, radost, življenje, prihodnost. V nedeljo, 3. februarja 2013, bo VPIS v novo ŠOLSKO LETO in tisto nedeljo bo tudi PREŠERNOVA PROSLAVA. Šola bo zopet imela reden pouk vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13. ure, sporočata ravnateljica mag. Veronica Smrdel Roberts in učiteljica mag. Julie Kure Bogovič.
V torek, 4. decembra 2012, imamo izseljenski duhovniki nadškofije Melbourne svoje zadnje letošnje srečanje z nadškofom dr. Denisom Hartom in sicer bomo srečanje pričeli s sveto mašo ob 10.30 dopoldne v poljskem centru Polish Divine Mercy Shrine, 337343 Greens Road, Keysborough. Rojaki z bližine Keys-borougha lepo vabljeni.
Od srede, 5. decembra, do petka zvečer, 7. decembra 2012, imamo pastoralni delavci, ki delujemo v Avstraliji z izseljenci, begunci, turisti in pomorci letno konferenco na Australian Catholic University v Melbournu. V to dogajanje je kot pomemben člen postavljena tudi slovesna sv. maša v cerkvi St. Brigid's Church, 378 Nicholson Street, Fitzroy North v sredo, 5. decembra, ob 7.30 zvečer pod geslom: A Feast for All Nations.
Lepo smo vsi povabljeni k tej maši, ki jo bomo darovali izseljenski duhovniki skupaj s tremi škofi. Narodne noše dobrodošle!
ROMANJE v Ta Pinu bo v soboto, na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2012. Odhod avtobusa iz Kew bo ob 9. uri dopoldne, povratek okrog 5. ure popoldne. Po sveti maši in kosilu iz romarske torbe se bomo peljali v Daylesford, kjer si bomo ogledali proizvodnjo čokolade.
DRUGA adventna nedelja in druga v mesecu, 9. decembra: Sveta maša bo v KEW ob 9. uri dopoldne, v GEELONGU ob 11.30 ter v ST. ALBANSU ob 5. uri popoldne. Pater Mihael bo spovedoval v Geelongu med sveto mašo, v St. Albansu pa od 4. do 5. ure popoldne - eno uro pred mašo. IGRALCI bodo po kosilu ponovili igro Ali bo poroka? na SD Planica v Springvale.
OBISKI BOLNIH IN STAREJŠIH: Prosimo za obvestilo, da nam poveste za bolne in starejše člane naše skupnosti, ki si želijo obiska slovenskega duhovnika. V soboto pred tretjo adventno nedeljo, 15. decembra 2012, bo ob 11. uri dopoldne zanje posebna sveta maša, ki jo pripravlja odbor pastoralnega sveta za diakonijo.
TRETJA adventna nedelja, 16. decembra 2012: Ob 10. uri bo v Kew sv. maša s sodelovanjem otrok; začetek božične devetdnevnice: Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
SPOVEDOVANJE V KEW bo vse nedelje pred božičem eno uro pred mašo. Spovedovanje v cerkvi St. Leo the Great v ALTONI NORTH bo v petek, 21. decembra, od 4.30 popoldne do 6. ure zvečer. V Spring-vale-u ne bo spovedovanja.
ČETRTA adventna nedelja, 23. decembra 2012:
Sveta maša v Kew ob 10.00 z božično devetdnevnico. Ob 6. uri zvečer bo sv. maša v MORWELLU ter po maši srečanje v parku.
NA SVETI VEČER, v ponedeljek, 24. decembra 2012, bo ob 9. uri zvečer slovesna sv. maša božične noči pred jaslicami v lurški votlini. Sodelovali bodo otroci in učenci Slomškove šole. Ob 9. uri zvečer nas bo nagovoril in blagoslovil jaslice v lurški votlini naš g. NADŠKOF dr. Denis Hart, ki ne more pozabiti letošnjega obiska v Sloveniji. BOŽIČ - praznik ROJSTVA GOSPODOVEGA, torek, 25. decembra 2012: Ob 8. uri zjutraj bo zorna sveta maša, ob 10. uri dopoldne dnevna maša praznika. Sreda, 26. decembra: praznik sv. ŠTEFANA. Ob 10. uri bo praznična sv. maša.
ROMANJE v Penolo v Južni Avstraliji bo od 27. do
29. decembra 2012, ko bomo tja peljali novo umetniško delo Lojzeta Jeriča - mozaik svete Mary MacKillop. Sedeminpetdeset sedežni avtobus je poln, nekaj rojakov pa bo tja potovalo s svojimi avtomobili.
Nedelja, 30. decembra: SV. DRUŽINA. Ponedeljek, 31. decembra 2012, sv. SILVESTER: Ob
10. uri dopoldne bo zahvalna sv. maša Bogu v zahvalo za vse milosti leta 2012.
TOREK, 1. januarja 2013: NOVO LETO, praznik MARIJE, BOŽJE MATERE, svetovni dan miru. Ob 10. uri dopoldne bo v Kew slovesna sv. maša. Drugo nedeljo v januarju, 13. januarja 2013, bo v KEW
sv. maša, kot običajno na drugo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne, v GEELONGU ob 11.30 ter v ST. ALBANSU ob 5. uri popoldne. Pri vseh mašah se bomo zahvalili in se poslovili od p. dr. Mihaela Vovka, ki bo 15. januarja 2013 odpotoval v domovino.
V Baragovi knjižnici lahko kupite novo knjigo - pesniško zbirko patra Bazilija z naslovom Spomini nemi me v objem love - cena je 20 dolarjev, Marijanske koledarje
za leto 2013 ter izredno lepe BOŽIČNE VOŠČILNICE, ki jih je prinesel p. Mihael iz Slovenije. KATARINA VRISK je tudi letos pripravila poseben koledar slovenskih glasbenikov v Avstraliji. Lahko ga naročite pri nas v pisarni misijona.
DOM MATERE ROMANE
O zaprtju Doma matere Romane kot ,Nursing Home' smo poročali v prejšnjih Mislih, september-oktober
2012,	na straneh 38 do 42. Po mnogih iskanjih odgovornih je bila sprejeta za vse zelo težka odločitev, da se DMR kot ,Nursing Home' zapre 28. februarja
2013.	Toda z izredno profesionalnim sodelovanjem uprave doma ob strokovni pomoči Catholic Homes, dobrohotnim razumevanjem in sodelovanjem večine sorodnikov ali legalnih zastopnikov stanovalcev, so vsi nekdanji stanovalci Doma matere Romane dobili zelo hitro svoja nova domovališča v lepih, novejših in prostornejših domovih za ostarele. Deležni so bili vse človeške bližine, razumevanja, pozornosti in spremljanja v nove domove. V mnogih primerih so v istem novem domu po dva in v nekaj primerih celo trije skupaj, kar jim je še v posebno zadovoljstvo. Tudi v novih domovih so že našli dobre delavce, ki govorijo slovensko in hrvaško. Zadnji dve stanovalki sta DMR zapustili 20. novembra 2012. V domu Carnsworth Uniting Church nasproti naše cerkve so sedaj sosedje trije naši rojaki. Tudi zaposlenim v DMR je bila dana vsa strokovna pomoč pri iskanju novih služb, ki so že dobili novo delo in nekaj jih sedaj dela tudi v domovih Catholic Homes. Vse finančne obveznosti do zaposlenih so bile izplačane, kakor določa zakonodaja (ANF Industrial Awards). O prenehanju delovanja DMR kot Nursing Home so bile seveda v skladu s pravili obveščene vse državne in zvezne institucije in tudi sindikat. In kaj bo sedaj z DMR? Kakor je že povedal provincialni minister p. Stane Zore, bosta stavba DMR in zemljišče še naprej služila slovenski skupnosti v okviru Slovenskega misijona v Kew. Da bi DMR lahko služil kot hostel za tiste,
ki lahko skrbijo zase, potekajo pogovori z občino Boro-ondara, kamor spada Kew. Več bomo lahko povedali seveda šele po novem letu, saj so v decembru in januarju uradi v glavnem zaprti.
KRSTI: ISABELLA MEI-LIN PADDLE, rojena 02.07.2012, Parkville VIC. Mati Tracy Li-Tsein r. Leong, oče Paul Martin Paddle. Botra sta Alenka Marlene Paddle in Darryl Peng-Yu Leong. Sv. Ciril in Metod, Kew, 10.11.2012. MAYA ANN HARTHEN, rojena 30.05.2012, Heidelberg VIC. Mati Barbara Ivanka r. Smrdel, oče Scott James Harthen. Botra sta Veronica in David Roberts. Sv. Ciril in Metod, Kew, 17.11.2012.
ALEXIS JAIDE THOMPSON, rojena 05.04.2012, Upper Ferntree Gully VIC. Mati Nicole Louise Korosa, oče Joshua David Thompson. Botra sta Briyana Korosa in Robert Papworth. Sv. Ciril in Metod, Kew, 24.11.2012. Čestitke staršem, botrom in starim staršem!
POROKA: V soboto, 1.12.2012, sta se v cerkvi St. Brigid's v Healesville poročila AMANDA SIRONIČ in GARRICK ANDREW ATKIN. Čestitamo!
ODŠLI SO:
MARIJA BERNARDA (NADA) SLAVEC roj. BUTINAR,
dolgoletna cerkvena pevka v Kew - od leta 1961 dalje, je mirno zaspala za ta svet v petek, 26.10.2012, na domu svojega sina Aleksandra v North Balwynu v Melbournu, ki je skupaj z družino tako lepo do konca skrbel za svojo mamo. Rojena je bila 6. januarja 1929 v Trstu - doma iz Knežaka. V Avstralijo je prispela 13. maja 1954 z norveško ladjo Skaubrun (ta ladja se je leta 1958 potopila na plovbi v Ameriko). Poročila se je 3. julija 1954 v Carltonu z Jožetom Slavec, sosedom iz Knežaka. Njihova hiša je bila vedno polna petja in veselja. Jože je umrl 03.05.1998 v Melbournu. V četrtek zvečer, dan pred smrtjo, je Nada pri polni zavesti še molila z nami ob prejemu sv. mazil-jenja in nam namenila pozdrave, nasmeh in zahvalo. V torek zvečer smo molili rožni venec v naši cerkvi v Kew ter v sredo, 31. oktobra, obhajali pogrebno mašo. Pevci, s katerimi je prepevala mnogo let na koru, so ji peli v slovo. Pokopana je na pokopališču Keilor. Sožalje sinu Aleksandru z ženo Kristino in sinovoma Markom in Benjaminom, sestrični Marti Ostrožnik z družino v Melbournu in sestrič-ni Ivanki Kavčič v Brightu.
ALEKSANDER GUBIČ je umrl na svojem domu v Ge-elongu (Bell Post Hill) 20.11.2012. Rojen je bil 17.4.1926 v vasi Trdkova blizu Murske Sobote v Prekmurju. Aleksander se je poročil 8.1.1955 v Šalovcih z Julijo Korpič iz vasi Čepinci. Skupaj sta pobegnila v Avstrijo. Sin Milan je bil rojen v St. Poltnu blizu Linza 11.9.1959. V Avstralijo je prispel v zgodnjih 1960-tih na ladji Aurelia skupaj z ženo Julijo in sinom Milanom. V Geelongu je že živel njegov bratranec Miško Žilavec, ki jim je dal prvo streho nad glavo. Aleksander je leta 1963 pripeljal v Avstralijo tudi svoje starše Mihaela in Rozalijo. Umrla sta v Geelongu v poznih 1970-tih. Žena Julija je umrla 2.2.2004 v bolnišnici v Geelongu. Rožni venec ter pogrebna maša zanj je bila
v cerkvi Holy Family v Bell Parku 23. novembra, kamor je redno prihajal skupaj s sinovo družino k slovenskim mašam. Pokopan je na pokopališču Eastern Cemetery v Geelongu. Sožalje sinu Milanu z ženo Fiono in njunimi otroci: Melissa z možem Adamom, Nicholas, Amanda z možem Simonom; sestri Lizi Kerec v Avstriji s hčerkama Majdo in Marjanco; Lojzetu in Mariji Kerec v Melbournu, sorodnikom in prijateljem.
ŠTEFAN MATKO je umrl 13.11.2012 v bolnišnici St. Vincent's Private (nekdanja Mercy) v East Melbournu. Rojen je bil 20.12.1930 v Mrzli Planini. Leta 1954 je migri-ral v Avstrijo in leta 1957 poročil Rosie Lumpert, s kate-
Igralska skupina Kew, Melbourne, se je tudi letos pripravila s komedijo in sicer ALI BO POROKA? Avtor glavnih idej, zapleta in skoraj večine besedila je Vinko Moderndorfer. Z Ljubico Postružin sva komedijo priredili za avstralsko publiko. Besedilo ni bilo označeno s 'Copyright' in sva se odločili, da bova veliko priredili in dodali nekaj oseb in prizorov, da so vsi člani igralske skupine bili vključeni.
Situacijska komedija predstavi najprej natančnega samskega moškega Luko (Vlado Godec), ki želi vedeti svojo prihodnost in pokliče vedeževalko Cilko (Lidija Bratina), katera mu z veseljem prerokuje iz tarok kart, kljub temu, da ji čistilka Brigita (Ana Zec) radovedno premika in meša karte, kar Cilko zelo razburja. Cilka se je tako vživela v svoje prerokovanje, da ji je celo svetlikajoča krogla včasih prenehala svetiti! In njena frizura ter nakit - res prava vedeževalka - katero je tako primerno počesala in uredila, kot tudi druge igralce, Helena Leber. Pa čistilka Brigita in njene definicije zakona - zelo življenjsko - kar malo je človek lahko pomislil ob njih.
Luka je silno nervozen, ko ga obišče prijatelj Marko (Andrew Fistrič), ki želi pripeljati svoje dekle. Luka mu nejevoljno dovoli, a stvari se pošteno zapletejo, ko mladi par, Marka in Kristino (Frances Johnson-Urbas), pri poljubljanju zmotijo Lukovi starši: mamica Jelka (Anica Markič), očka Rado (Tone Urbas) in teta Karmen (Anica Tegelj). Marko skriva Kristino po dnevni sobi in vedno jo po naključju najde in vidi le mamica, nihče drug. Uboga mamica krivi za njena odkritja in 'privide' utrujenost in slabost. Zdravnico Mojco (Ljubica Postružin) so morali poklicati v paniki, tako je bilo hudo.
Marko, katerega so presenetili na pol slečenega, in sta mamica in Karmen odnesli njegova oblačila v sobo, da ni bilo vse tako razmetano, si obleče Kristinino obleko in si ovije glavo z brisačo, kot da si je pravkar umil lase - pa smo imeli pred seboj dekle - Mariko. Andrew se je zelo trudil, da je govoril kot ženska in se tudi obnašal kot presenečeno, postavno in sramežljivo dekle. Očku je dekle Marika zelo všeč in ves vesel je bil, da je sin našel družico. A ko se sin končno vrne domov in pripelje s seboj dekle Alenko (Melissa Fistrič), je res vse zelo čudno. Marko se zgovarja pri Luku in mu skuša razložiti situacijo, Alenka je ljubosumna in skoraj osorno spodi Mariko ter jo
ro sta kmalu po poroki prišla v Avstralijo. V Melbournu je s svojim trdim delom najprej kot krojač ustanovil svoje podjetje, kjer so šivali mojstrsko krojene usnjene suknjiče. Družini Pleško in Pišotek sta mu pripravili lepo slovo. Z njim so prijateljevali vse od njegovih prvih avstralskih let, saj so ga imeli kar za posinovljenega strica in starega strica. Štefanova sestra Štefka živi na domu v Mrzli Planini, vsi ostali njegovi polsestra Marija in polbratje Martin, Leo, Lojze in Franc so že pokojni. Rožni venec in pogrebna sveta maša je bila v naši cerkvi v Kew 20.11.2012. Sledila je kremacija. Njegov pepel bomo položili v grob na pokopališču Templestowe Cemetery 20.12.2012. p. Ciril
razkrinka s tem, da ji potegne brisačo z glave. Publika je vedela ves čas, kdo je Marika - a očka, mamica in teta pa so bili pošteno presenečeni.
Ljudje so se nasmejali, kar je bil naš glavni namen in v naše zadovoljstvo. Vse vloge so bile odlično odigrane. Vadili smo že od aprila meseca. Scene, kulise, obleke -odločitve so bile skupne in se je res izkazalo 'team' delo. Pri tehničnem osebju smo imeli letos nove moči: Frances McBean je bila svetovalka svetlobnih in zvočnih učinkov, Grant Johnson nam je poiskal osebne mikrofone in tudi so-skrbel za ozvočenje, Simon Grilj je urejeval ozvočenje in luči. Melissa in Leah Fistrič sta bili pomočnici in svetovalki pri režiji in scenah. Lepo je bilo delati s člani tretje generacije in prav ponosni smo, da so del naše igralske skupine. Anita Fistrič je bila odrski vodja. Hvala vsem!
Da se je publika počutila kot v gledališču, je Anita Fistrič s pomočniki obesila po dvorani zavese in zvok je bil tako topel in popoln prav zaradi teh zaves, ki omehčajo in umirijo odmevanje od zidu. Ljubica je predlagala, da bi dali ljudem nekaj, da se tudi posladkajo ob zapleteni ljubezenski zgodbi in Anita si je zamislila srčke na programih. Seveda so bili srčki roza, saj smo imeli plakate in programe usklajene v roza in svetlo plavi barvi. Še golobčka na slikah sta imela barvni peresi v repu: samica eno roza pero in samček eno svetlo plavo pero.
Kot vedno sta za video snemala Alex Bratina in Elizabeth Godec, Darko Postružin je fotografiral; Janko Tegelj, Drago Zec, nekaj tudi Darko Postružin in Anita Fistrič so bili pri vstopnicah.
Večinoma so bili ljudje zelo zadovoljni in so se pošteno nasmejali. Brez kritike pa seveda ne gre nikoli. Ko bo v prihodnosti kdo drug režiral in igral, bomo pa mi lahko kritizirali, ali ne, da se malo izenači?!
V	verskem središču Kew smo imeli premiero v soboto, 20. oktobra 2012, popoldne in ponovitev v nedeljo, 28. oktobra po sv. maši. Hvala p. Cirilu za zaupanje, prostore, čestitke, cvetje, 'moška darilca' in Društvu sv. Eme za pripravo hrane za gledalce.
V	Geelongu smo nastopili v nedeljo, 11. novembra po kosilu. Publika se je vživela in so se nasmejali.
Hvala članom in odbornikom društva Ivan Cankar za povabilo, vso pomoč, gostoljubje in izvrstno ter okusno,
Igralska skupina in komedija ALI BO POROKA?
podarjeno kosilo za celotno igralsko ekipo in tehnično osebje. Posebno zahvalo izrekamo predsednici Marti Mrhar za lep sprejem in organizacijo.
V	dvorani verskega središča Merrylands smo nastopili v soboto zvečer, 17. novembra po večerni maši in v nedeljo, 18. novembra po jutranji maši.
Hvala p. Darku Žnidaršiču za ureditev sprejema; hvala gospem v kuhinji in še posebno Mariji in Emilu Grosman za ureditev avtobusa in za ves prevoz. Hvala tudi vsem obiskovalcem za obisk in prisrčno in pozorno sodelovanje. Iz srca se zahvaljujemo za posebno denarno nagrado, katero smo prejeli od poslušalcev - dobrotnikov. Cenjena pozornost. Hvala vam!
9. decembra bomo nastopili tudi pri Slovenskem društvu Planica, Springvale. Hvala predsedniku Fredu Toplaku (dogovorila sta se s Frances Johnson, predsednico Slovenskega društva Melbourne in članico igralske skupine) in odbornikom za povabilo in pomoč. 9. februarja 2013 popoldne pa bomo nastopili še pri Slovenskem društvu St. Albans. Hvala g. Mariu Jakinu in odbornikom za povabilo.
Naj še povemo vsem, ki se zelo, zelo zanimajo, kaj storimo z denarjem od vstopnine.
V	zadnjih petih letih (odkar smo imeli vstopnino za igre), smo kot skupina darovali za kapelico Ta Pinu v Bacchus Marsh, kupili naprave za šepetanje, darovali za žrtve viktorijskih gozdnih požarov, plačali veliko vsoto za črne zavese na odru v Kew in letos kupili posamezne radio mikrofone, da se sliši vedno, tudi ko se igralci premikajo po odru. Plačati je seveda treba vsakokrat tudi kulise -slike v ozadju in veliko drugih stvari, kar ni poceni, in za končne vaje in vsako predstavo moramo menjati prav vse baterije pri elektronskih napravah, ki jih tudi ni malo. Vse stroške potovanja plačamo sami, kot tudi prenočišče. Včasih si privoščimo pizzo. Le malokdaj dobimo toliko, da lahko povrnemo vsaj delne stroške potovanja v Sydney. Pripravljamo se prostovoljno na tedenskih vajah, včasih večkrat tedensko. Potovanje iz različnih oddaljenih krajev Melbourna na vaje v teh časih ni poceni. Anica Markič redno prinese čaj, kavo in mleko, za prigrizek pa se menjamo, da se v mrzlih zimskih večerih malo pogrejemo in
si 'odtajamo' grla. Letos smo stanovalcem Doma matere Romane, Slovencem, podarili tudi 10 vstopnic, da so si lahko brezplačno ogledali predstavo in se malo poveselili v tem žalostnem in razočaranem času zaprtja Doma matere Romane.
Vsa leta smo kot igralska skupina veliko nastopali tudi za druge kulturne programe v verskem središču, razen letos, ker je bilo odločeno, da nastopajo v Kew za materinski, očetovski dan in Miklavža učenci Slomškove šole in bi oni povabili k sodelovanju, če bi nas želeli pri programu. Sodelovali smo pri kulturnem programu ob 15. obletnici smrti patra Bazilija, 25. novembra letos. Igralska skupina je bila povabljena in počaščena letos, da pripravi kulturne programe pri Slovenskem društvu Melbourne in smo z veseljem pripravili za kulturni dan februarja, za materinski in očetovski dan in za dan samostojnosti. Lepo in spoštljivo so nas sprejeli pri Slovenskem društvu Melbourne in nas nagradili z množičnim, navdušenim aplavzom in cvetjem.
Naj se ob koncu v imenu igralske skupine, ki vas je vse od leta 1998 razveseljevala in obogatila s slovensko besedo, zahvaliva vsem, ki ste nas z veseljem in pozornostjo poslušali in sodelovali kot navdušena publika, nam čestitali ob uspešnih prireditvah, igrah in kulturnih programih.
Igralski skupini je bilo pripravljanje programov in iger vsa leta v veliko veselje.
Igralska skupina Kew želi vsem blagoslovljen božič in srečno novo leto 2013.
Draga Gelt OAM in Ljubica Postružin 27. novembra 2012
Hvala vsem v igralski skupini Kew za dovršeno odigrano veseloigro Ali bo poroka?. Nekaj članic Igralske skupine je sodelovalo pri kulturnem programu Prešernovega dne v Kew v nedeljo, 5. februarja 2012, pa tudi za očetovski dan in tudi redno sodelujejo pri nedeljskih svetih mašah z branjem beril in prošenj, seveda poleg mnogih drugih članov in članic živega občestva pri sv. Cirilu in Metodu. Hvala!	p. Ciril
KONCERTNA TURNEJA ANSAMBLA ZUPAN IZ SLOVENIJE
Andrew Žičkar iz Wollongonga organizira v januarju in februarju 2013 turnejo priljubljenega slovenskega ansambla Zupan. PROGRAM NASTOPOV: Sobota, 19. januarja 2013, ob 5.00 popoldne: Wollongong European Music Festival, St. Mary's (Star of the Sea) College Hall, Wollongong. Nedelja, 20. januarja 2013: petje pri maši ob 9.30 v Merrylandsu,
ob 6.00 zvečer koncert na Slovenskem društvu Sydney. Sobota, 26. januarja, ob 1.00 popoldne: koncert v klubu St. Albans. Nedelja, 27. januarja ob 10. uri dopoldne sodelujejo pri maši v Kew. Petek, 1. februarja ob 6.00 zvečer: Slovenski klub Adelaide. Petek, 8. februarja ob 6.00 zvečer: Slovenski klub Canberra Nedelja, 10. februarja: krajši koncert po maši v St. Columbkille's Catholic Church v Corrimal.
Omogočamo vam:
•	najem manjših, srednjih družinskih , večjih in kombi vozil
•	najemi tu - vrni tam / najem v Ljubljani vračilo na letališču ali obratno v vseh naših poslovalnicah po Sloveniji
•	oračilo vozil v tujini
•	momost najema vozila s š ofeejem
•	možnost najema vozila z GPS-om
•	čnansfer oziroma prtvoz oseb z raanih lolsacij ali attališč /do8 oseb /
Ze najem voaik smo Vam nn eazpolago na spletni strani
www.budget.si ali elektronskem naslovu info@budgot.
si, v naših poslovalniieh, loi jiili najde1ei v Ljutbjani, Bledu, Kranjski oori, na Letališču Jožeta Pučniloa Ljubljana.
Budget Slodenijd bo ponovno sponzor koncerta verskih in kulturnih središč Avstralije v Canberri 2013
Nai vaši poti do cilja vam Budget Slovenija ponuja zelo ugodne tenej ob predložitvi kupon o pa so dodtten popust. ozoeristitepriložnost tudi vi! Hvala in nasvidenje v Sloveniji.
Bliža se zimski čas in s tem tudi božično novoletni dopusti. Mnogi izmed vas boste obiskali Slovenijo in uživali pravi domač zimski božič s snegom in čarom božiča, ki vam ga nudi le Slovenija. Budget vam v tem času nudi še pomebej ugodne cene iijemov avtomob ilov,
Vsi avtomobiii so novi in imajo zimsko opeemo, liri vtisi zaggtavlja varno vožnjo ne le po bloaenib ampak po vsaS Evaopi.
Za daljne oajeme od 30 dot obvezen pnkiižite Igonja ivar +386 4164 4626, kat internatne stoanj Budgelt.si, 'zratonanajo oajeme oajnet dn 30 dnj.
vneelebož ^ne prnanikn in snzce, ter zdravj aipo lno novo leto 2013. Nasvidenje v Sloveniji v prihajajočem letu!
udg* Hi
„	„. ..	Ljubljana
Rent a car Slovenija	Letališče Ljubljana

Bled
Kranjska Gora
dodatni popust za rezervacije preko ^ \ I www.budget.si
sLoveNia
tel.; +386 1 2Ï4 9 1ÏO fax: +586 1 234 9 140 www.cityHoteL.si iNfo @ cityHoteL.si
SQDStllSSDBSD
fîjLL Buffet BReakfast or BReakfast "to go'
RestaiiRaNt £ summeR teRRace
CONVCNtlON CCNtRe wi - fi £ cyseR cafe
DisaaiLity fRieNDLy pets welcome
ikee HealtH assistaNce fRee safety Deposit box fkee Bike RCNtaL fRee postcaRDs
HOspitaLity in tHe sssr? Vof tHe city
si-looo LjuBLjaNa	^r	J
cityHOteL
! j u 11 I I a N rl
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Telefon: (+61)02 6290 0000 Fax: (+61)02 6290 0619 e-mail: vca@gov.si http://canbe rra. veleposlanistvo.si/
Veleposlanik: dr. Milan Balažic Konzularne zadeve: mag. Metka Čuk
Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit, O' MaTey ACT 2606 POBox 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS za NSW
Častni generalni konzul: Alfred Brežnik AM 78 Parramatta Road CAMPERDOWN NSW 22050
Telefon: (+61) 02 9517 1591 Fax: (+61) 02 9519 8889 e-mail: slovcon@emona.com.au
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact: KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL dental prosthetist specialising in dentures and mouthguards 391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 PH<	DNE:	9873 0	Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? 1 Če ne, zzaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje. STANKO KRNEL zobni tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze 888
TOBIN B FUN		ROTH ERS E Ft ALS	
816 Doncaster Road, Doncaster Telephone (03) 9840 1155 Branch Manager - Leigh Fisher For 24 hour service and enquiries please telephone our Funeral Advice Line (03) 9373 7000 www.tobinbrothers.com.au			
MATICA POKOJNIH od novembra 2011 do novembra 2012
QUEENSLAND
STANE CERAR
r. 13.10.1930 Brezovica pri Domžalah + 2.12.2011 Redlandbay IVAN VERČON
r. 24.8.1931 Črna na Koroškem
+ 1.1.2012 Beenleigh
KATARINA GOLOBIČ roj. HRIBAR
r. 25.11.1937 Zal pri Kamniku
+ 22.12.2011 Toowoomba
JAKOB KAPELJ
r. 11.5.1950 Kal na Primorskem
+ 12.1.2012 Bundaberg
NADA JOSIPOVIC roj. PAVLOVIC
r. 30.10.1936 Ljubuški blizu Medjugorja
+ 11.2.2012 Redcliff
KAREL MILNER
r. 4.111932 Maribor
+ leta 2010 Gold Coast
JOŽE PEČAR
r. 17.8.1930 Slivnica pri Mariboru
+ 17.3.2012 Gympie
STEPHEN BRUCE TREADWELL
r. 10.1.1963 Melbourne
+22.4.2012 Gold Coast
IVAN KAPLAN
r. 15.7.1936 Trbovlje
+ 18.6.2012 Mount Isa
ANDREJ ŠPILAR
r. 4.9.1935 Kal nad Kanalom
+ 31.7.2012 Brisbane
MARIJA KOLEDNIK roj. MESARIČ
r. 20.8.1927 Ormož
+ 15.9.2012 Gold Coast
ADOLF PETEK
r. 16.12. 1941 Graz
+ 23.9.2012 Brisbane
TONE STARIHA
r. Vidošice pri Metliki
+ 20.7.2012 Gold Coast
GABRIJELA BREZAVŠEK roj. FABJAN
r. 4.12.1915 Grgarske Ravne
+ 21.8.2012 Mareeba
NEW SOUTH WALES
MARIO TERLIKAR
r. 29.7.1946 Borjana
+ 24.11.2011 Auburn
STANKO ŽLAHTIČ
r. 13.10.1925 Sv. Martin pri Vurberku
+ 8.12.2011 Liverpool
MARIJA PODGORNIK roj. GOMBAČ
r. 10.9.1912 Hrušica pri Ilirski Bistrici
+ 22.12.2011 Drummoyne
SASHA ALEKSANDRA SMALL roj. KANCILJA
r. 3.2.1976 Škofja Loka
+ 4.1.2012 Georges Hall
ANGELA SCHATTER
r. 2.5.1916 Bled
+ 25.1.2012 Wagga Wagga
IVANKA IVA BASIOLI roj. PROSEN
r. 18.8.1938 Trebčane pri Ilirski Bistrici
+ 27.3.2012 Cantebury
NIKO KRAJC
r. septembra 1917 Grahovo
+ 29.3.2012 Ljubljana
FRANK LOCHNER
r. 4.9.1933 Mittersill pri Salzburgu
+ 2.4.2012 Darlinghurst
JOŽE PLIBERŠEK
r. 18.4.1932 Kočno pri Zg. Polskavi
+ 11.4.2012 Kogarah
MATILDA ŠUSTER roj. MENHART
r. 24.3.1931 Maribor
+ 18.4.2012 Northmead
EMIL EMILIO KRAJNIK
r. 27.9.1927 Volčanske Rute pri Tolminu
+ 22.4.2012 Liverpool
ANICA ANITA SLANA roj. ANDREJAŠ
r. 17.7.1925 Hrastje-Mota pri Radencih
+ 24.4.2012 Teralba
KARL DRAGO TWRDY
r. 7.10.1937 Novo mesto
+ 4.5.2012 Blacktown
ZVONKO ILEŠIČ
r. 29.4.1936 Tezno pri Mariboru
+ 12.5.2012 Kogarah
ALOJZ LEVER
r. 5.1.1932 Huje v Brkinih
+ 6.6.2012 Blacktown
ANTON FABJANČIČ
r. 14.10.1934 Javorje, ž. Hrušica
+ 10.6.2012 Hammondsville
JUSTINA GLAJNARIČ roj. MLAKAR
r. 8.7.1919 Bučka pri Škocjanu
+ 28.6.2012 Yagoona
PAVLA ČUK roj. FORTUNA
r. 27.6.1917 Govejek nad Idrijo
+ 30.7.2012 Wollongong
IVAN HOZJAN
r. 19.6.1922 Odranci
+ 21.8.2012 Mayfield
BERYLE IRENE SABOTIČ roj. WALLAR
r. 21.9.1927 North Sydney + 22.8.2012 Westmead JAKOB KORNHAUSER
r. 22.7.1937 Domajinci, Cankova + 26.8.2012 Penrith
BELA EMBERŠIČ
r. 3.11.1938 Grad v Prekmurju
+ 15.9.2012 Liverpool
MARGARET GRETA HATEŽIČ roj. MALI
r. 25.1.1944 Fram pri Mariboru
+ 25.9.2012 Lake Heights
ALOJZ KOCIJANČIČ
r. 27.4.1939 Šlovrenc, Goriška Brda
+ 25.9.2012 Ryde
JOŽE TOMŠIČ
r. 14.3.2012 Koritnica-Knežak
+ 28.9.2012 Westmead
MARIJAN AHAČIČ
r. 11.2.1937 Tržič
+ 29.9.2012 Kensington
MIRKO STANIČ
r. 27.5.1922 Ukanje, ž. Marijino Celje
+ 15.10.2012 Kogarah
FRANC BRESNIK
r. 6.5.1930 Sv. Trojica v Slov. goricah
+ 5.11.2012 Queanbeyan
JOŽE REDE
r. 19.3.1939 Čabar, Hrvaška + 26.11.2012 Woollahra
SOUTH AUSTRALIA
LEOPOLD PAVEL DRUZE
r. 14.11.1936
pokopan 5.8.2011 Port Lincoln
EMILIJA KRACINA WALLS
r. 25.10.1929 Ajdovščina
+ 23.1.2012 Adelaide
JOSEFINA FACHIN
r. 20.4.1936 Trst
+ 16.3.2012 Port Lincoln
LEOPOLDA VATOVEC
r. 15.10.1931 Ostrožno Brdo v Brkinih
+ 28.4.2012 Adelaide
KASTELIC FELIKS
r. 17.5.1922 Gorenje Košane
+ 23.5.2012 pokopan v Sloveniji
ŠTEFAN IVANČIČ
r. 18.12.1929 Hrastovec
+ 28.5.2012 Adelaide
JOLANDA IVANČIČ
r. 20.8.1931 Golac
+ 10.6.2012 Adelaide
YELKA SEVER
r. 1.5.1957
+ 17.7.2012 Adelaide
RAJKO JELOVČAN
r. 1945 Škofja Loka
+ 31.8.2012 Adelaide
TASMANIA MARIJA HLIŠ roj. MAVC r. 1939
21.11.2011 Hobart Tasmanija
AUSTRALIAN CAPITAL TERRITORY
ANTONIO PAVLIČ
r. 13.5.1933 Sirči v Istri + 28.7.2010 Canberra ACT ALOJZ LENC r. leta 1944 Kuzma + 19.7.2012 Canberra ACT
VICTORIA
MARIJA TINTA roj. PODBRŠČEK
r. 28.8.1913 Deskle pri Gorici
+ 23.11.2010 Wodonga
ANA KALČIČ roj. MALJEVAC
r. 23.7.1908 Kuteževo
+ 14.10.2011 Wodonga
FRANC (FRANK) BRNE
r. 1.4.1929 Zabiče
+ 17.10.2011 Footscray
CVETKO GOSAR
r. 5.5.1935 Cerkno nad Idrijo
+ 16.10.2011 Newmarket, Flemington
ANTON (TONE) VOLK
r. 15.7.1927 Suhorje v Brkinih
+ 20.10.2012 St. Albans
DUŠAN TEMISANOVIC
r. 27.3.1948 Peggetz-Lienz
+ 23.10.2011 Melbourne
EMIL VADNAL
r. 13.9.1931 Knežak
+ 12.11.2011 Broadmeadows
ALOJZ VALENČIČ
r. 28.2.1930 Zarečje pri Ilirski Bistrici
+ 15.11.2011 St. Albans
FRANJO (FRANK) TKALČEVIC
r. 14.2.1937 Liplje na Hrvaškem
+ 24.11.2011 Glen Waverley
ANNA JOLANDA PRIBAZ roj. DILICH
r. 9.1.1924 Padna Krkavče
+ 6.12.2011 Melbourne
AGATA FRANČIC roj. SRŠA
r. 31.1.1936 Sv. Martin Na Muri
+ 12.12.2011 Melbourne
PETER NATLAČEN
r. 14.10.1934 Orehek pri Postojni
+ 30.12.2011 Melbourne
MILICA RITONJA roj. ŠTICL
r. 9.12.1934 Maribor
+ 2.1.2012 Geelong
ERMINIA VALERIJA BRENKOVIČ
r. blizu Trsta 1925
+ 13.1.2012 Eltham
ALBIN SMRDEL
r. 18.2.1932 Knežak
+ 8.1.2012 Melbourne
FRANK ZADEL
r. 9.3.1933 Zagorje pri Pivki
+ 15. 1.2012 Footscray
PAVEL KNAFELC
r. 10.1.1935 Zagorje pri Pivki + 19.1.2012 Avondale Heights MARIJA PAVEL + januarja 2012 LUDVIK MARTIN r. 26.4.1929 Maribor + 14.2.2012 Drouin
METKA MARGARETH MARY McKEAN roj. ŠKOFIC
r. 22.9.1952 Buenos Aires + 21.2.2012 Melbourne ROZA KOVAČIČ roj. ILIJAŠ r. 27.4.1933 Račice + 23.2.2012 Broadmedows PETER KRNEL r. 31.10.1945 Radohova vas +27.2.2012 Melbourne MARTIN JANC r. 14.10.1942 Velike Brusnice + 28.2.2012 Heidelberg IVAN SMRDEL r. 8.5.1928 Selce pri Pivki + 29.2.2012 Essendon MIRAN BOŽIČ + februarja 2012
FRANČIŠKA LENARČIČ roj. AVŠIČ
r. 30.9.1922 Ljubljana-Polje
+ 2.3.2012 Melbourne
SREČKO NAMAR
r. 1.2.1933 Kambreško pri Kanalu
+ 3.3.2012 Clayton
MARA TOMMASINI
r. 1.2.1917 Zverinac v Beneški Sloveniji
+. 9.3.2012 Melbourne
VINKO ROSTAN
r. 18.1.1944 Praprotnica, Mirna na Dolenjskem
+ 12.3.2012 Macleod
MIHAEL ŽILAVEC
r. 1.9.1932 Odranci
+ 18.3.2012 Geelong
DUŠAN NOVAK
r. 1.4.1940 Celje
+ 19.3.2012 Melbourne
MARICA SEMENIČ
r. 9.2.1928 Zagon pri Postojni
+ 23.3.2012 Geelong
MARJAN POTOČNIK
+ 15.4.2011 Melbourne
IVANKA KURET roj. LUKAČ
r. 12.5.1921 Brezovo Brdo
+ 7.4.2012 Melbourne
MARIJA (MIMMI) BRAJDIH roj. FERFILA
r. 17.8.1925 Senožeče
+ 22.4.2012 Melbourne
VIOLETTA ANDREOTTI
r. 22.7.1913 Melilli na Siciliji
+ 12.5.2012 Melbourne
VLADO SRBLIN
r. 17.5.1937 v hrvaški Istri + 15.5.2012 Melbourne LUKA KORČE
r. 26.10.1927 Mala Brda pri Postojni + 24.5.2012 Melbourne JOŽE KOROŠEC
r. 18.3.1937 Barije-Vinarije pri Slov. Konjicah
+ 9.6.2012 Melbourne - Kew
ANTON VIDMAJER
r. 31.12.1935 Založe pri Polzeli
+ 13.6.2012 Melbourne
ITALO BACHETTI
r. 23.9.1923 Traviza-Italija
14.6.2012 Melbourne
IVAN BARIČ
r. 26.5.1936 Mršeča vas pri Šentjerneju
+ 15.6.2012 Melbourne
HILDA JAGODNIK
r. 15.2.1912 Tivat,Črna gora
+ 23.7.2012 Melbourne
MARIJA REP roj. SMOLKOVIČ
r. 9.6.1927 Razkrižje pri Ljutomeru
+ 3.8.2012 Melbourne
MARTIN VUGLAR
r. leta 1937 blizu Lendave
+ leta 1982 Cranbourne
FRANC REPŠE
+ leta 1988
SONJA LORBECK
r. 15.5.1923 Maribor
+ 15.7.2012 Geelong
EVA MARIA SCHUMANN
roj. ENGELSBERGER
r. 17.6.1933 Tržič
+ 8.8.2012 Caulfield
MARIJA MARCELA BEMBIČ roj. BRATINA
31.1.1926 Lokavec pri Ajdovščini + 21.8.2012 Clayton DANILO MRŠNIK r. 25.5.1937 Golac pri Kozini + 22.8.2012 Melbourne KRISTIJAN VERDENIK r. 23.12.1937 Muta +30.8.2012 Geelong LOJZKA PINTERIČ roj. KUKOVEC r. 7.5.1929 Sv. Tomaž pri Ormožu + 18.9.2012 Bundoora ROMAN VITEZ
r. 28.9.1940 Vrhovlje pri Sežani + 30.9.2012 Melbourne LADO SLUGA r. 25.6.1933 Pivka + 17.10.2012 Melbourne NADA SLAVEC roj. BUTINAR r. 6.1.1926 Trst; doma iz Knežaka + 26.10.2012 North Balwyn
MATKO ŠTEFAN
r. 20.12.1930 Mrzla Planina + 13.11.2012 East Melbourne ALEKSANDER GUBIČ r. 17.4.1926 Trdkova, Prekmurje + 20.11.2012 Bell Post Hill, Geelong
WESTERN AUSTRALIA BOŽIDAR HLADIN
r. 27.2.1932 Laško + 28.4.2010 Murdoch WA MARTIN JANŽEKOVIČ
r. 19.11.1928 Bukovci Sv. Marko niže Ptuja + 14.8.2011 Dianella WA
NOVA ZELANDIJA MAJDA CVETKA PALJK roj. POPOVIČ
r. 4.4.1945 Žablje
+26.6.2012 Hamilton, Nova Zelandija
Gospod, daj vsem našim rajnim večni pokoj in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru! Amen.
SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN INFORMACIJSKI URAD Inc.
Telefon/Fax: 03 9853 7600
e-mail: slovwelfare@bigpond.com
internetna stran: www.slovenianwelfare.org.au
Urad je odprt vsako 1., 3. in 4. nedeljo od 11.00 do 12.00 ure in vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10.00 do 12.00 ure, če se predhodno dogovorite po telefonu.
V januarju 2013 bo Urad zaprt.
Naslov: 19 A'Beckett Street KEW VIC 3101
SPOROČILA FOTOGRAFIJ NASLOVNA STRAN ZGORAJ:
Zasipska planina v Krmi: Pozdrav jutranjega sonca, ki bo razsvetlil zasnežene gore in doline. NASLOVNA STRAN SPODAJ: Vsak most povezuje dva bregova. Božični praznik pa povezuje Boga s človekom. Znameniti sydneyski most je letos dopolnil 80 let. Tako lepe obletnice življenja je dopolnilo tudi veliko naših rojakov.
NOTRANJA STRAN OVITKA - STRAN 2: IRENA JERNEJ in FLORJAN AUSER sta si vpričo svojih prijateljev rekla DA v Brisbanu 30.11.2012. Pri molitvi v Geelongu1.11.2012. ISABELLA MEI-LIN PADDLE je bila krščena v Kew 10.11.2012.
Molitve pred kapelico v St. Albansu.
MAYA ANN HARTHEN je bila krščena v Kew
17.11.2012.
V pričakovanju Miklavža v Kew, 2.12.2012. ALEXIS JAIDE THOMPSON je bila krščena v Kew, 24.11.2012.
PREDZADNJA STRAN OVITKA - stran 47:
Utrinki s komemoracije ob 15. obletnici smrti p. Ba-
zilija v Kew, 25.11.2012: pred oltarjem, v cerkvi, na
pevskem koru (zbor) in v dvorani.
Miklavž nas je obiskal: otroci so mu pripravili lep
program.
GEORGIA ANNE BAVČAR na dan prvega sv. obhajila in svojega 9. rojstnega dne z mamo Elaine in očetom Bogdanom. Sydney, 18.11.2012. PETER in IVA MANDELJ iz Melbourna: Čestitke in zahvala zvesti cerkveni pevki Ivi za dopolnjenih 80 let!
ZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 48:
Še z Miklavževega obiska v Sydneyu in Melbournu. SSOV - Svet slovenskih organizacij Viktorije je pripravil lep večer za predstavnike slovenskih društev in organizacij v Melbournu, 14.11.2012. Sklep komemoracije O, LE PRESADI ME NA BOŽJI VRT! v Kew v nedeljo, 25.11.2012.
61 let - Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - 61 let
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM OAM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Zorka Černjak, Draga Gelt OAM, Tone Gorjup, Marija Grosman, Danijela Hliš, Marija Iskra, Irena Jernej, Lenti Lenko OAM, Martha Magajna, Anica Markič, Ivan Rudolf, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew, ki pripravi Misli za na pošto. | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2013 je 50 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko, 100 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3 142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364