Posamezna številka Din 1.	Poštnima	v	gtfnmni,
Št. 245.	V	Ljubljani,	v	sredo	29.	oktobra	1924.	Leto	I.
NARODNI
SZ'i >
'NEVHIli
Gh-
f
  ?
Izhaja vsak dan popoldne.	i	 _
*	Mesečna	naročnina	*	*	^
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j Uredništvo in upravništvo: Wolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
□
}	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
i Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	i
• t
Ob obletnici.
Danes šest let smo postali politično svoboden narod. Danes šest let nam je bila dana polna možnost, da postane vsakdo izmed nas tudi v svoji notranjosti res svoboden narod. Tega visokega cilja pa nismo dosegli niti ga nismo iskali, ker še vedno ne cenimo svobode, ker še vedno nočemo vedeti, da je svoboda najdragocenejše, kar sploh ima človek.
Naravno je to. Stara Avstrija nam le sistematično morila čut za svobodo. Ni bilo tedaj matere, ki bi govorila sinu, da je svoboda njegova najvišja dolžnost in da ni stvari na svetu, ki bi mu smela biti bolj dragocena od svobode. Ni bilo tedaj šole, v kateri bi bil slišen slavospev svobodi in ni bilo niti družbe, ker izjeme potrjujejo samo pravilo, v kateri bi bil najbolj čaščen tisti, ki je najbolj dosegel ideal svobodnega moža. Nasprotno! Mati je govorila sinu, da je kariera važnejša od moža, šola je kaznovala vsakogar, ki je hotel svobodo in družba je zasmehovala tistega, ki je bil tako »neumen«, da je zaradi svobode trpel, ker mu je bila čast več ko mhterielno blagostanje.
Danes šest let smo zrušili avstrijske aparate, ki so bili ovira naši politični svobodi. Danes po šestih letih je čas, da pričnemo misliti na to, da zrušimo one še obstoječe avstrijske rekvizite, ki so ovira za naše duševno osvo-bojenje. Vse polno je še teh ovir, vse polno še starih avstrijskih šablon, ki so samo svobodi na kvar in ki so še vedno v veljavi.
Patrijotizem v stari Avstriji je bil identičen s strahom pred oblastjo. Ta strah je suženjski, ker svoboden državljan se ne boji oblasti, ker se zaveda, da je oblast postavljena od njega.. Kljub temu pa je še danes vse polno ljudi, ki pravijo, da so dobri rodoljubi in ki se ne morejo sprijazniti s tem, da je za svobodno Jugoslavijo stari avstrijski strah pred oblastjo sramoten. Vsak urad mora imeti avtoriteto in ugled, ker drugače ne more uradovati. Zato je dana tudi vsakemu uradu na razpolago fizična sila, da mora svoje odredbe uveljaviti. In to zadostuje in ni treba, da bi se državljan bal urada in da bi se moral čutiti nesvobodnega, 5e ima opravka v uradu svobodne Jugoslavije.
V stari Avstriji je dejal Slovenec po pravici, da je vseeno, kako stališče zavzema, ker njegova volja je bila skoraj brez veljave. Danes je po mišljenju nesvoboden tisti Slovenec, ki se ne zanima za vsako javno vprašanje, ker Jugoslavije ni brez Slovencev, pa čeprav nas je le en milijon. Vsak res svoboden človek je ponosen in ne trpi nobenega zapostavljanja in nobenega omalovaževanja. Kako pa se pri nas goji ponos, kako se pri nas vzgaja mladina za ponos?
Kdor je svoboden, hoče imeti svobodno urejeno državo. Zakaj tirani ovirajo napredek naroda ravno tako, kakor tuji gospodarji. Vsa zgodovina človeštva je dokaz, da je tako. In vendar so med nami ljudje, ki bi hoteli ta dokaz ovreči!
Dober državljan je samo tisti, ki je res svoboden. Zakaj samo tisti, ki ceni svojo svobodo, bo spoštoval svobodo drugih. Na tem pa obstoji bistvo države. Kdor hoče svojo voljo vsiliti drugemu, ta ni svoboden Človek. Še manj svoboden pa je tisti, ki si pusti tujo voljo vsiliti.
Res svoboden pa je tudi samo tisti, ki ravno tako izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalaga svoboda, kakor zahteva, da se mu dajo vse pravice, ki izhajajo iz njegove svobode. Dolžnosti in pravice so za svobodnega moža uelpčljive in isto velja za pravega urzavljana. Slab državljan je tisti, ki ne da državi tega, kar je njenega, toda nič boljši ni tisti, ki pusti, da pade le ena državljanska pravica.
Mi nismo notranje svobodni in zato smo slabi državljani. Davčne morale ne poznamo in smo celo ponosni, če pri davkih državo ociganimo. Koga pa smo v resnici ociganili? — Tudi ne pojmuje, da je država rezultanta sil vsega Prebivalstva in da je vsak Posameznik
Pogajanja za koncentracijo.
Šefi ožjega bloka za pogoje radikalov.
B e o g r a J, 28. oktobra. Kakor doznava vaš dopisnik, so šefi bloka v načelu pristali na koncentracijo in pogoje, ki so jih predložili radikali. Oni zatrjujejo, da so glavno pozornost po-
svetili principom za sprovedbo sporazuma, da pokažejo svojo odločnost in doslednost, v nekaterih slučajih pa bodo tudi radikali morali omiliti svoje pogoje.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 28. oktobra. Včeraj ob 15.30 je bil sprejet v avdijenco Davido-vič, ki je poročal kralju o svojih na-
zorih o koncentraciji. Avdijenca je trajala do 17. Blok je bil' včeraj v načelu za koncentracijo brez šefov bloka.
KOALICIJA
Beograd, 28. oktobra. Dopoldne okoli 9.30 je Jovanovič prišel v radikalni klub in poročal poslancem o svoji sinočnji avdijenci v dvoru. Dejal je med drugim, da se dela na koncentraciji, pa še ni nobenih rezultatov. Kakor doznava vaš dopisnik, prihaja momentano v poštev koalicijska vlada
NA VIDIKU.
radikalov, demokratov in klerikalcev. Muslimani so izključeni, ker se je tu oziralo na želje in zahteve bosenskih radikalov. Po konferenci v klubu je Jovanovič odšel na dom h g. Pašiču in še njemu poročal o svoji sinočnji avdijenci na dvoru.
TUDI PREDLOG.
Beograd, 28. oktobra. Sinoči so v političnih krogih krožile vesti, da se dela za koncentracijsko vlado, v ka-
tero pa ne bi vstopili šefi bloka, marveč druge manj važne politične osebnosti.
POGOJI RADIKALOV.
Beograd, 28. oktobra. Popoldne se je vršila v radikalnem klubu krajša konferenca prvakov radikalne stranke. Na konferenci so razpravljali o položaju. Radikali sprejemajo koncentracijo.
vendar samo na podlagi pogojev, ki so jih postavili o priliki, ko je dobil Jovanovič mandat za sestavo koncentracijske vlade.
AVDIJENCE NA DVORU.
Beograd, 28. oktobra. Danes sta bila v avdijenci na dvoru Marko Cemovič in dr. Matko Laginja. V osta-
lem je političen položaj danes popolnoma mrtev ter bo oživel šele jutri s prihodom Davidoviča.
Jovanovič ni dobil mandat za sestavo vlade.
Beograd, 28. oktobra. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne je bila avdijenca Jovanoviča med 6. in 7. uro zv. Jovanovič je kroni poročal o položaju.
DR. KOROŠEC, DAVIDOVIČEV NAMESTNIK.
Beograd, 28. oktobra. V predsed-ništvu vlade se je vršila včeraj konferenca šefov bloka. S te konference se ni moglo doznati ničesar drugega, kakor da so govorili o delovanju ožjega bloka v odsotnosti Davidoviča, ki je dal svojemu namestniku dr. Korošcu potrebne instrukcije. Na sinočnji konferenci je bil na zahtevo novinarjev izdan tudi sledeči komunike:	»Stara
etapa krize, staro stališče ožjega bloka, stare zveze širšega bloka.«
*T(ONFERENCE PRI PAŠIČU.
Beograd, 28. oktobra. Seja klu-bovega odbora radikalne stranke je radi nedoločene situacije odložena; Pri Pašiču so- se sinoči zopet vršile konference, na katerih ni bilo Jovanoviča, pač pa sta bila Pribičevič in Žerjav.
»PRAVDA« IN PEČIC.
Beograd, 28. oktobra. Današnja »Pravda« piše: Naprošeni smo, od g. Pečiča, da objavimo, da ne odgovarja resnici Radičeva trditev o govoru Pečiča na dvoru, ki se nanaša na sejo parlamenta od 20. oktobra 1924.
le drobec. Zato smo nejevoljni, če ni vse tako, kakor si kdo želi. Ne razumemo še, da je sila države manjša, če ne deluje vse prebivalstvo složno v eni smeri in vsled te naše nezrelosti je mogoče, da smo postavili lani na Kranjskem za 10 poslanskih mest 120 kandidatov! Naša strankarska zagrizenost in nestrpnost je dokaz naše nesvobode. Celo tako smo zagrizeni, da šest let po prevratu še nimamo institucije, ki bi družila ves narod in skrbela za pravilen razvoj naroda.
čut za svobodo je v našem narodu še nerazvit in v tem je izvir vsega zla. V tem je vzrok alkoholizma in surovosti, v tem je krivda nedela in gospodarskega nerazvitka. Problem našega naroda je v gojitvi čuta za svobodo, je v tem, da postane ves narod tako udan svobodi, kakor je bil veliki kralj Peter I. Samo v tem znamenju bi se srr.eli spominjati obletnice dneva svobode.
Po avdijenci so se razširile vesti, da je Jovanovič dobil mandat za.sestavo koalicijske vlade, pa je bila ta vest kot preuranjena dementirana.
AVDIJENCA GENERALA HADŽIČA.
Beograd, 28. oktobra. Sinoči je bil pri kralju gen. Hadžič in mu poročal o stanju v vojski.
OBTOŽBE »PRAVDE« PROTI RADIKALOM.
Beograd, 28. oktobra. Današnja »Pravda« obtožuje Lazo Markoviča in ostale ministre, obtožbe zaradi korupcije, da so v tesnih stikih s policijo, ki je še vedno v radikalnih rokah, in jo izkoriščajo v svoje svrhe.
OSTRI UKREPI INVALIDOV.
Beograd, 28. oktobra. Invalidi nadaljujejo svojo akcijo za odobritev invalidskega zakona ter groze, da bodo objavili v prepisih imena vseh vlad in politikov, ki so jim obljubovali hitro odobritev invalidskega zakona, ki še sedaj po preteku 7 let ni bil sprejet.
KOMISIJA ZA REVIZIJO URADNIŠKEGA ZAKONA.
Beograd, 28. oktobra. Komisija za revizijo uradniškega zakona in uredbe za razvrstitev je končala ddo pro-pčavanja in zbiranja predlogov posameznih ministrov o reviziji. V kratkem času bo lahko pričela s svojim delom posebna komisija, ki bo pregledala vse predloge. Ker je gradivo ogromno, bo trajalo še precej časa, predno bo vse gotovo.
^radikali protT~
Beograd, 28. oktobra. Radikalni klub je pričel zbirati materijal proti ministru dr. Spahu, ki mu je bilo poverjeno ministrstvo za trgovino in industrijo. Radikali obtožujejo dr. Spa-ho, da je izrabljal svoj službeni položaj v svojo korist, baje pri nacijonalizaciji nekega industrijskega podjetja v Jajcu.
DOMNEVE »NOVOSTI«.
Beograd, 28. oktobra. Sinočnje »Novosti« menijo, da je Davidovič res odpotoval v Kruševac in Vrnjaško banjo, in pišejo o nekem tajnem sestanku Davidoviča z Radičem med Beogradom in Zagrebom. Davidovič pa je resnično sinoči ob 11. zv. odpotoval v Kruševac. Izrazil je novinarjem, da kriza še ne bo tako kmalu rešena.
Radič In Beograd.
PODALJŠANJE KRIZE DO KONCA TEDNA.
Beograd, 28. oktobra. V političnih krogih ne pričakujejo danes nobenega važnega dogodka. Ni izključeno, da se bo kriza vlekla še do konca tega tedna. Stalno se dela na koaliciji; vendar pa utegne tekom pogajanj ta kombinacija odpasti z dnevnega reda. Kakor vse izgleda, odgovor HRSS vlade ni zadovoljil. Ugledni član HRSS je izjavil vašemu dopisniku: z vlado nimamo razčistiti nobenih vprašanj. Obstoji vladna deklaracija, ki po našem mnenju zadostuje.
Beograd, 28. oktobra. Po odhodu g. Davidoviča iz Beograda je političen položaj popolnoma zamrl. Niti običajna konferenca šefov bloka se -ni vršila. V predsedništvu vlade je bila kratka konferenca, na kateri so bili Spaho,
Bačinič in kasneje sta prišla še N. Pe trovič in Šumenkovič. Bačinič je prispel v Beograd in sporočil članom vlade izjavo HRSS, da poslanci HRSS sploh ne nameravajo priti v Beograd ker ne smatrajo potrebno svojo navzočnost pri taki situaciji.
Beograd, 28. oktobra. Sinočnja »Demokracija« poroča, da je povserr verjetna vest o prihodu Radiča v Beo grad. Sinoči je Gjoka Popovič odpotoval v Zagreb, da o tem osebno razgo-varja z Radičem.
Beograd, 28. oktobra. Zanimivo, da sinoči niso prišli v Beograd poslanci in zastopniki HRSS za pogajanja z ožjim blokom. Njih prihod se pričakuje danes, ura pa še ni določena.
Kongres ženske Male antante.
Beograd, 28. oktbbra. Danes je v Beogradu kongres ženske male antante. Po pozdravnih govorih in poročilih o delovanju odbora v letu 1923 je bil kongres prekinjen in se bo jutri nadaljeval. Jutri so na programu tudi volitve novega odbora.
Na dnevnem redu so važna ženska vprašanja. Zlasti bo posvečen kongres
pacifistični misli in zaščiti dece, posebno nezakonske. Kongresa se bodo udeležile delegatke ženskih društev iz Čehoslovaške, Rumunije, Poljske, Grške in Jugoslavije. Bolgarske delegatke se zborovanja ne udeleže, ker niso bile povabljene. Kongres bo zaključen dne 3. novembra.
K prisegi faiistovske milice.
Rim, 28. oktobra. Danes ste je vršila po vseh pokrajinskih glavnih mestih prisega fašistovske milice. V Milanu je prisostvoval prisegi sam Mussolini. Po dosedanjih brzojavnih vesteh ni prišlo nikjer do težkih izgredov. Rimski listi najrazličnejše komentirajo te dogodke. »Giornale d’ Italia« piše, da so fašisti marsikaj dobrega storili v korist domovine, v ostalem pa list izraža dvom, da bi prisega preprečila tudi v bodoče dosedanji sistem. »Mondo« se za prisego skoro nič ne zmeni. Značilno je, da se prisege ni udeležilo uaruženje bojevnikov kakor lansko leto.
ITALIJANSKI BOJEVNIKI PROTI FAŠISTOM.
Salermo, 28. oktobra. Tukaj se je vršilo zborovanje bojevnikov. Na zborovanju so hoteli fašistovski člani tega udruženja izzvati debato, ali naj se udruženje udeleži proslave obletnice fašistovskega pohoda nad Rim, ki bi se moralo vršiti prihodnjega dne. Ostali člani so pa medtem pričeli odhajati. S predlogom nezadovoljni bojevniki so vprizorili po mestu protifašistovske demonstracije. Ob tej priliki so se čuli klici: »Živela domovina, kralj in vojska! Živela svoboda!« Te vesti o proti-fašistovski demonstraciji so vzbudile najživahnelše komentarje, zlasti ker so se vršile neposredno pred proslavo obletnice fašistovskega pohoda nad Rim.
GENERAL PELLOUX UMRL.
Rim, 28. oktobra. V Birdighera je umrl general Pelloux, bivši poslanec in vojrti minister. Italijanska vlada je odredila, da se pogreb vrši na državne stroške.
VEDNO PROTI SLOVENCEM.
Trst, 28. oktobra. Kot konkurzni upravitelj Banche Adiatiche bi moral biti imenovan Slovenec dr. Ivan Marija Čok, kakor je to določal odvetniški red. Italijanski odvetniki pa seveda niso mogli premagati svoje šovinistične žilice in v zasmeh vsej pravici je bil imenovan za konkurznega'Upravitelja Italijan dr. Benedetti.
BENEŠKA KONFERENCA.
Trst, 28. oktobra. Kljub vlatini krizi se nadaljujejo pogajanja v Benetkah. Obravnavajo pa se le predmeti drugovrstne važnosti. Italijanski delegati so sprožili vprašanje znižanja železniških tarifov za prevoz blaga na Reko. Predložili so jugoslovenski , delegaciji podrobno izdelan načrt, ki ga sedaj ju-goslovenska delegacija proučuje. Tudi v drugih vprašanjih se skuša doseči soglasie.
Trst, 28.-oktobra. Danes ob 11. uri se je vršila na glavnem trgu prisega fašistovske milice. Vse mesto je v zastavah, ker pač mora biti. Nič kaj pa ni s . prisego zadovoljen Bog, ki je naklonil skrajno slabo, deževno vreme, čmerikavo kot je bila prisega sama,.
Borzna poročila.
Ljubljanska	borza,	dne	28. oktobra	1924
Vrednote.
Državni papirji: a) Obveznice: 7% Investicijsko posojilo iz 1. 1921 blago 62. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 209, Ljubljanska kreditna banka denar 220, blago 230, Merkantilna banka denar 124. blago 127, Prva hrvatska štedkrnica denar 914, Slavenska banka blago 109; b) Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 130. blago 151. Trboveljska premoge-kopna družba blago 440, Združene papirnice blago 120, Splitski cement Portlant denar 1500,	blago	1505,	Niliag, d. d. ind
drva blago	85. Založnice Itd.: 4K %	zast
I. kr. dež.	banice	blago	17*/», 4M7*	kom
zad. dež. banke blago 89.
Produkti.
Deske škorete 13 min, paralel., i. in
II.. 600 kosov 30 cm, 600 kosov 32 cm, 600 kosov 33 cm, 600 kosov 36 cm, franko meja, količina 3 vagone, denar 820, blago 900, zaključek 900, bukovi količki, sveži, 75 cm dolžine, 20 cm prem. napr. franko meja denar 25.50, deske 25 mm, I. in II., gorenj, blago, franko nakl. post. denar 600, črešnjevi krlji od 40 cm prem. napr. zdravo, lepo blago franko nakl. post., kol 1 vag., denar 100, blago 105, zaklj. 100, remeljni 7/7, 8/8, 1. in II., franko meja blago 710, bukova drva 1 m dolžine, na pol suha, franko nakl. post. denar 25, pšenica domača, franko Ljubljana denar 390, pšenica bačka, par. Ljubljana, blago 435, koruza bačka, par. Ljubljana blago 335, koruza nova, franko Ljubljana denar 220, oves bački, par. Ljubljana blago 330. fižol rib-ničan, očiščen b/n, franko Postojna, trans blago 580, fižol ribničan, orig. franko Ljubljana denar 440, fižol prepeličar, čiščen b In franko Postojna, trans, blago 575, fižol prepeličar, orig. franko Ljubljana denar 440 fižol mandolon, orig.. franko Ljubljana denar 375, fižol rjavi, orig. franko Llubljana denar 400, laneno seme, par. Ljubljana denar 680, pšenična moka, bas., 0, bačka, franko Ljubljana blago 625, pšenični otrobi, b/n, franko Ljubljana blago 210, orehi, b/n, belo sušeni, brez koščakov, franko nakl. post. denar 625, jabolka za prešanje, franko nakl. post. denar 85, krompir beli, zdravi, franko meja Jesenice, ko-1. 1 vag., denar 115, blago 120, zaklj. 120.
Zagreb, 28. oktobra. Devize. Zagreb 13.34—13.44, Praga 206.75—209.75 Pariz 361.75—366.75, New York 68.65— 69.65, London 310.75-313.75, Milan 298 —301.90, Dunaj 0.09675—0.09875.
Trst, 28. oktobra. Zagreb 33.50-
33.60, Pariz 120.75—121, New York 23.176 —23.225, Curih 445.75—447.25, Dunaj 0.0325—0.0327, Praga 69—69,50.
Curih, 28. oktobra. Zagreb 7J0-
7.60, Praga 15.45—15.55, Pariz 27.10—27.15« London 23.42—23.44, New York 520— 5?0 30, M»an 22 40—»45	0.0073-0.0075.
Ali Pribifevič ali Radi«
V Križevcih je dejal Radič med drugim tudi sledeče: »Sedaj je treba, da kralj Aleksander razume in se odloči: ali gre s Pribičevičem, krvnikom hr-vatskega naroda ali pa gre s hrvat-skim narodom, s HRSS, z Radičem! Dokler se tam govori, da more postati v Beogradu minister krvnik Hrvatov, tako dolgo naj ne zahtevajo, da pride Radič v Beograd.«
Nobenega dvoma ni, da je govoril Radič iskreno in da v tem oziru ne bo popustil. Ravno tako pa je tudi jasno, da je popolnoma stranskega pomena, če je Radič upravičen, da zaznamuje Pribičeviča kot krvnika hrvatskega naroda ali ne. Glavno je samo to, da je bilo delovanje Pribičeviča tako, da ga hrvatski narod danes v resnici smatra za svojega krvnika in da je v tem pogledu z Radičem solidaren ves hrvatski narod. Zato je jugoslovanska javnost postavljena pred alternativo ali z Radičem ali s Pribičevičem. Nemogoče je biti z enim in drugim, mogoče je biti le proti enemu in proti drugemu. Toda v tem slučaju je treba računati z neizogibnimi posledicami. Ce se je proti Pribičeviču, potem se pravi, 3a se je proti stranki, ki še ni niti organizirana in o kateri se ve, da jo vsake svobodne volitve decimirajo. Biti proti Radiču pa se pravi, biti proti stranki, ki predstavlja danes hrvatski narod in ki se volitev ne boji, temveč iih želi, ker upa še pomnožiti število svojih poslancev. Biti proti Radiču se pravi, onemogočiti sporazum, ker če ni za sporazum Radič, potem ni za sporazum hrvatski narod. Je sicer res, da ni Radič isto ko hrvatski narod, toda Hrvatje pravijo danes, da je njihov zastopnik edino Radič.
Pribičevič in njegovi pristaši pravijo, da vse to ne drži, da je treba nastopiti proti Radiču in njegovi stranki samo s silo, pa bo hitro vse dobro. Toda Radič je bil že zaprt in proti nje-
govim pristašem se je že postopalo s silo in vendar je pri zadnjih volitvah, ki so jih vodili radikali, Radič silno pridobil in postal pravi in resnični voditelj Hrvatov. Metoda gospoda Pribičeviča je torej slaba in se ni obnesla. Kljub temu pa naj bi obveljala še enkrat! Zakaj? Odgovor je na dlani. Ker se godi pristašem gospoda Pribičeviča tako slabo, da bi jih mogla rešiti edino še sila. Samo če bi volilcem s silo vtepli v glavo, da je samostojna demokratska stranka dobra, samo v tem slučaju bi smeli upati pristaši gospoda Pribičeviča, da se rešijo pred popolnim volilnim porazom. Ali pa si bodo dali volilci s silo v glavo vtepsti to, kar jim je protivno? Zgodovina je že pokazala, da se mora tak poskus ponesrečiti, vseeno pa naj bi ga ponovili? Vendar vemo tudi to. da ne bo volilec dejal, sila pride od Pribičeviča, temveč volilec bo dejal: sila pride od države in posledica tega bo, da ne bo sovražil samo gospoda Pribičeviča, temveč sovražiti bo pričel še državo. Tudi to smo £e doživeli. Laže, kdor trdi, da niso bili ob prevratu Hrvati navdušeni za Jugoslavijo. Danes je to navdušenje v veliki meri izpuhtelo. Kdo je kriv? Ali Radič, ki je bil ob prevratu brezpomemben politik, ali pa je kriv Pribičevič, ki je imel i?daj vso moč v svojih rokah?
Ali Radič ali Pribičevič? Žalostno za naše razmere je. da je moglo sploh priti do tega vprašanja. Toda vprašanje . je danes postavljeno in javnost mora nanj odgovoriti. In v interesu naroda more dati javnost samo ta odgovor, da zaradi Pribičeviča In njegovih pristašev ne sme trpeti misel sporazuma in da mora zato izpasti stranka gospoda Pribičeviča iz vsake kombinacije. Samo gospod Pribičevič je kriv. če se mora tako Izjavljati javnost in če mora dati pred njim prednost Radiču.
Ustavni nažrt Hrvatske zateefn^ce.
Dopisniku »Vremena« je izjavil Radič, da bi se mogel strinjati z .ustavnim načrtom Hrvatske zajednlcte. Ne bo vsled tega brez interesa, če seznanimo naše bralce z osnovnimi mislimi tega načrta.	,:J
' Po načrtu Hrvatske zajednice je razdeljena država v šest pokrajin in sicer v: Srbijo, Macedonijo, Hrvatsko z Dalmacijo, Istro, otoki in Medžimur-iem, Črno Goro, Bosno in Hercegovino, Vojvodino in Slovenijo.
Razmerje pokrajin do države je utrjeno z ustavo, katero izglasuje ustavotvorna skupščina z dvetretjin-5ko večino. Vsaka izprememba ustave, ki se tiče pokrajin, je mogoča le z njihovim pristankom. Ustava postaja s ‘em medpokrajinski dogovor.
Zakonodajna oblast je podeljena med pokrajino in državo. Delokrog države obsega zunanjo politiko, vojsko, carino in trgovino, denar, pošte, železnice ter trgovsko in pomorsko pravo. Vendar pa je državna oblast nekoliko omejena. Tako veljajo trgovinske pogodbe, v kolikor se tičejo življenjskih interesov pokrajin, le po doseženem sporazumu s pokrajinami. Ravno tako morajo izreči pokrajine pri gradnji železnic in pri določitvi železniških tarif svoj pristanek.
Poleg zakonodaje, za katero je merodajna edino država in poleg zakonodaje, o kateri odločujejo samo pokrajine, pa obstoji še mešana zakonodajna
oblast. Država daje samo okvirne zakone, dočim določajo in razglašajo podrobne zakone pokrajine z ozirom na njihove lokalne interese. V to mešano zakonodajo spadajo, razmerje med cerkvijo in državo, narodno zdravje in rečna plovba s posebnim ozirom na mednarodno in medpokrajinsko plovbo.
O državnih zakonih sklepa kralj in parlament, ki obstoji iz spodnje in zgornje zbornice. Gornja zbornica šteje 100 poslancev, od katerih je 53 izvoljenih od pokrajinskih zborov, 47 pa od drugih korporacij.
Pokrajinske zakone izglasujejo pokrajinski zbori, zakone pa potrjuje kralj. Pokrajinske zakone pa ne so-podpisuje minister, temveč pokrajinski namestnik, ki ni državni organ, in ki ni odgovoren vladi temveč samo kralju in pokrajinskemu zboru.
Spore med pokrajino in državno oblastjo rešuje Ustavno sodišče, ki šteje 12 članov. Od teh imenuje šest kralj iz kandidatov pokrajinskih zborov, šest pa spodnja zbornica iz kandidatov gornje zbornice. Upliv pokrajinskih feborov na sestavo ustavnega sodišča je torej odločilen.
Posebno pa je značilen načrt Hrvatske zajednice glede uprave. Načrt predvideva dve popolnoma ločeni upravi. Niti izvršitev državnih zakonov ne bi pripadala državni oblasti, ampak pokrajinskim organom. Samo v gotovih primerih bi pripadalo nadzor-
stvo nad izvršitvijo zakonov državnim organom. Eksekutivna moč je pridržana državnim organom samo glede vojske, zunanje politike, pošt in železnic. Izrecno se povdarja, da nima državna vlada niti v carinskih in monopolnih stvareh svoje administracije, temveč se poslužuje tudi tu organov pokrajinskih vlad. Tudi ne bi obstojala nobena posebna državna policija. V kolikor bi imela državna oblast v pokrajinah svoje organe, bi morali biti ti pristojni v pokrajinah. Na ta način ne bi imela država nobene moči, da bi pokrajine primorala, da izvrše njene na-redbe. Narobe bi bila državna oblast od pokrajinskih čisto odvisna.
Tudi v finančnih stvareh navaja načrt Hrvatske zajednice natančno, katere stvari bi pripadale državi in katere pokrajinam. Državi bi pripadali v glavnem dohodki iz carine, monopolov in
državne imovine. Gozdovi, rudniki in vodne sile pa bi pripadale pokrajinam. Ce ne bi državni dohodki zadostovali,, potem bi bile pokrajine dolžne dati državi pomoč, toda ta pomoč bi bila odvisna od dobre volje pokrajin.
Država bi bila ustavna in parlamentarna monarhija. Enako bi bile urejene tudi pokrajine. Vsaka bi imela svoj pokrajinski zbor in pa svojo pokrajinsko vlado. Poverjenike za posamezne pokrajinske vlade bi imenoval kralj s protipodpisom pokrajinskega namestnika.
Kakor se vidi iz tega načrta, je bila osnovna misel Hrvatske zajednice, da postane Jugoslavija zvezna država. Ker pa so bile težave glede vladarja, se je Zajednica odločila za monarhijo. Zato pa je priznala pokrajinam tako veliko moč, da je ideal zvezne države skoraj dosežen.
Izsledil Labour Party.
Bivši premier velike Britanije Lloyd George piše o angleških volitvah sledeče:
»Volitve se vrše doslej po programu. Angleško-ruska pogodba, vprašanje brezposelnih in zidanje delavskih hiš: to je središče vseh debat. Izid volitev bo odvisen od tega, kaj mislijo volilci o posojilu, ki se ga dovoli Rusiji in če vidi v politiki vlade glede brezposelnosti in pomanjkanja stanovanj, uspeh ali neuspeh. Tudi drugi faktorji bodo odločali pri obračunu — Campbellova afera, premierove netaktnosti naraSčanje cen za živila, lokalna vprašanja in kakor zmirom, osebnosti kandidatov. Toda pravi boj gre za Rusijo, brezposelne in stanovanjsko bedo.
Težko je razumeti, zakaj ne i«ra soci-jalizem kot tak v volillni borbi vačje vloge Razven v Clyde, kjer je veliko škotsko industrijsko ozemlje, ne vzbuja socljadizem nikjer velike pozornosti. Večina socljali-stičnih kandidatov ga hrani v ozadju in govori, kakor bi se jim zdel obstoječi red popolnoma naraven in razumljiv. Tu tiči nevarnost. Manifest Labour Party obeta za slučaj, če bo imela v prihodnjem parlamentu večino, skrajno revolucijonarnr spremembe. Premier je v nekem svojem govoru temno naznačil. da se zgodi velik preobrat, vendar n) naznačil nobenih podrobnosti. On hoče utrditi le svoje mesto za slučaj, da volitve dado socijalistično večino. Za njim stoječi socijalisti bodo potem voditeljem vsilili res socijalističen program zakonodaje in Mac Donald bo izjavil parlamentu: »Saj sem svaril, da se izvrše v slučaju zmage delavske stranke važne spremembe. Tu so.«
Načrti socijalistov so v ofiefjelnem manifestu Labour Party skrajno pametno zastrti. V nekem odstavku se obeta »nacijo-nalizacija« onim, v nekem drugem nacijo-nalizacija železnic, pozneje se pojavi dale-kosežen projekt za podržavljenje nakupa in obrata vseh za življenje potrebnih stvari. Toda odločilno prisega Labour Party na socijallzem šele v končnih paragrafih. Ce dobi Labour Party večino, je na podlagi teh dotlčnih klavzul obvezana uresničiti od članov Labour Party sprejete resolucije, kar pomeni, da bo vlada ob prvi priliki pn-
vseh produkcijskih sv. Zai se, da je ta
čela s podržavljenjem in distribucijskih sredstev, pomembni odstavek javnost prezrla. Ta pojasnjuje Mac Donaldova namigavanja o »velikih spremembah, ki se izvrše«.
Minister higijene Wheatley prav nič ne prikriva svojih namenov. On namreč prorokuje kot konsekvenco zmage Labour Party točno zrušitev kapitalističnega sistema. Ko se je izkazal sijajno nezmožnega, da reši koristno nalogo, kak? zidati nove hiše, je zdaj jezen na obstoječi družabni red in ga obtožuje kot vzrok svojega lastnega fiaska. Kriv ne more biti on, pač pa le kapitalisti, ki so njegove načrte prekrižali in uničili njegove velikopotezne projekte. Vsled tega mora pasti glava kapitalizma. Ostali ministri so ostali proti socialističnim načrtom močno rezervirani. Njihova campagne velja dvem ciljem: Prvič bi radi zbudili razredno zavest delavcev in ustvarili razredno sovraštvo in drugič liberalnim volilcem vcepili nejevoljo do lastne stranke.
Prvi cilj poskušajo doseči na ta način, da prepričujejo delavski razred, da obe ostali stranki nista dali Labour »fair play«. Bolj nepravična obdolžitev ni bila še izrečena. Z nobeno vlado niso njeni politični nasprotniki ravnali bolj velikodušno. Večkrat so liberalci glasovali za vlado, če je zavozila in ji s tem prihranili padec. Dasi so bili globoko razočarani nad vladino taktiko in vidno brezbrižnostjo Labour Party, so sklenili vlado le opozoriti in ji dati na-daljno priložnost, da uresniči svoje obljube.
Drugi cilj, ki ga Labour Party zasleduje pri teh volitvah, je ta, da uniči liberalno stranko. Imenovala je kandidate v krajih, kjer nimajo najmanjšega upa, da zmagajo, samo da bi liberalnim kandidatom odtegnila zadostno število glasov. V nekaterih slučajih se jim bo s to taktiko posrečilo premagati liberalne kandidate, toda njihovo upanje, da potisnejo liberalno stranko v brezpomembnost, je prazno. Vsaka prorokovanja so še preuranjena. Toda nekaj vemo gotovo: Labour Party gotovo ne bo zmagala pri volitvah In liberalci se bodo vrnili z volišč kot pomembna moč.
Politične vesti.
= Radičev shod v Lendavi prepovedan. Srezko poglavarstvo v Lendavi je prepovedalo za včeraj napovedani shod HRSS v Lendavi, kar je vzbudilo v pred-sedništvu stranke veliko ogorčenje. Notranjemu ministru je bil pdslan oster protest HRSS dolži SLS, da so povzročili to prepoved, in jim očita nelojalnost. Po njihovem mnenju je prepoved le posledica čuvanja lastnih strankarskih Interesov pred Radičem.
= Okoli novega proračuna. Prvotno je znašal novi proračun po zahtevah vseh ministrstev nad 19 milijard dinarjev. Finančno ministrstvo je nato pričelo reducirati posamezne proračune ministrstev in uspelo, da je znižalo proračun za štiri milijarde. Ker pa še niso pregledani proračuni treh ministrstev (železniškega, notranjega in za socijalno politiko) se upa, da se bo proračun znižal še za eno milijardo in da bo Iznašal nekaj več ko 14 milijard. Najvišji je bil proračun vojnega ministra, ki je znašal prvotno nad 4 milijarde. Sedaj je znižan na 3500,000.000 dinarjev. Za tem pride
proračun železniškega ministrstva (preko tri milijarde) in potem ministrstva za javna dela. Dohodki bodo zadosti veliki, da se bodo pokrili vsi izdatki. Največji .dohodki bodo iz carin in monopolnih dohodkov. Zemljiški davek ne bo zmanjšan. Ta teden bo končana razprava o proračunu, nakar se bo takoj pričelo z izdelavo finančnega zakona. Ta bo sedaj zopet sestavljen po pokrajinah.
= Pogajanja za srednjeevropsko carinsko unijo. Glasom poročil se v političnih krogih male antante že del! časa vrše pogajanja za ustvaritev srednjeevropske carinske unije, katere namen bi bil, vzdTžatl ravnotežje proti gospodarskemu ojačenju Nemčije, ki bo sledilo izvršitvi Dawesove-ga načrta. Carinska unija bi se ustanovila med nasledstvenimi državami in bi na ta način padle gospodarske meje med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo, Avstrijo in Rumunijo. V deželah male antante je bil ta projekt simpatično pozdravljen, dasi se pri nas sprva niso ogreli zanj. Obstojati v glavnem dve težkočL Prvič je
treba pritegniti k uniji tudi Bolgarijo In Madžarsko. Budimpeštanska vlada pa ne kaže doslej posebnega interesa. Drugič pa se tako ustvarjeni podonavski konfederaciji odločno upira Mussolini, ker vidi v njej ojačenje svojih tekmecev na Jadranu. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se pogajanja intenzivno nadaljuje in se v to svrho sestane takoj po rešuvi jugoslovenske notranje krize naš zunanji minister z Mussolinijem v svrho razgovora o carinski uniji med nasledstvenimi državami. Temu sestanku bodeta baje prisostvovala tudi dT. Be-neš in Duca.
= Clcankov, morilec Daskalova, ob* so?en. Obnovljeni proces proti morilcu Daskalova je bil v pondeljek končan. Taborsko sodišče je stavilo porotnikom dvoje vprašanj, in sicer, če je Cicankov kriv umora bolgarskega poslanika Daskalova in pa težke telesne poškodbe dijaka Boadže-jeva. Porotniki so prvo vprašanje potrdili soglasno, drugo le s tremi glasovi, nakar je sodišče obsodilo Cicankova na dvajset let ječe.
Dopisi.
Trbovlje. V nedeljo, dne 2. novembra t. 1. se vrši ob 4. popoldne v Dimnikov! gostilni ustanovni občni zbor tukajšnje podružnice »Jugoslovenske Matice«. Vsi zavedni Trboveljčani se vabijo k temu važ-nemu sestanku, ki naj v delu za neosvo-bojene brate združi v novi podružnici vso našo dolino.
Novo mesto. Dne 24. t. m. ob pol 23. uri je začelo gOTeti poslopje usnjarja Planinška v Kandiji. Gasilni društvi iz Kan-d'je in Novega mesta sta prihiteli na pomoč in z največjim naporom se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni Tazširil na sosednja poslopja. Kako je nastal ogenj, še ni popolnoma jasno, sumijo pa, da je po neprevidnosti zažgal domači fant. — Pretekli teden je bila občinska seja. pri kateri so se začeli razgovarjati o zidanju nove?a poslopja za osnovno šolo. Zdaj je šola nastanjena v starem gimnazijskem poslopju, ki pa je bilo že pred 20 leti po strokovni ko-, misiji spoznano, da je popolnoma neuporabno za šolo in vsled tega je morala tedanja avstrjska vlada sezidati novo gimnazijsko poslopje. Ko se je gimnazija izselila, so tedanji občinski možje zbral! ljudsko šolo, k! je bila raztresena po vsem mestu in jo naselili v staro gimnaz'jsko poslopje, kjer je še danes, ne zmeneč se za Izre.c strokovne komisije, češ, saj za ljudsko šolo je že dobro. Tako slabih, zanemarjenih in nehigieničnih šolskih prostorov pa menda n'ma nobena okoliška šola, kot ravno Novo mesto. In v te vlažne, zatohle prostore hodi mladina že leta in leta si kvarit svole zdravje. Gospodje. občinski odbornik!, ali nimate nič srca za ubogo mladež, ki hodi dan za dnevom lovit kal' bolezni v tn nezdravo poslopje? Od kod to, da se ravno v Novem mestu leto za letom pojavljajo med šolsko mladino nalezljive bolezni — ali n! morda tudi temu krivo šolsko poslopje? Kljub nujnosti se občin! prav nifl ne mudi hitro rešiti šolsko vprašanj0. Menda bo preteklo še nekaj Krke. predrto se bo to vprašanje rešilo, do tedaj pa na| mladina še dalje boleha bi hira v smradlji-vih In zadahllh sobah.
Iz Novega mesta In okolice. Letošnja Jesen Je v novomeški okolici marsikaterega vinogradnika razočarala. Vinski pridelek ie pri nekaterih tako minimalen, da pri marsikateri hiši ne bodo imel! vina niti za večje praznike za priboljšek. Cena novemu vinskemu pridelku pa se je dvignila nad trideset kron. — 21. t. m. smo imeli Luke-žev sejm. Sejm je bil dobro obiskan, kup* čija pa le srednja. Najbolj živahna kupčija je bila pri usnjarjih, kar je umljivo, ker Je zima pred durmi. Tudi na tem sejmu so se pojavili žeparji in predrzno izmikal! denarnice iz žepov In cekarjev. — Pred nekaj tedni Je bila posestniku M. Brulcu v Gor. Kronovem ukradena ponoči breja krava, vredna 6000 Din. Ko so drugo jutro pogrešili kravo, so šli takoj po sledu. Ali sled je vodila le do otoškega mostu, tam pa je prenehala. Brulc Je šel teden dni na to na sejm na Veselo goro pri St. Rupertu, da kupi drugo kravo. In glej, med drugimi kravam! na sejmu zagleda svojo sivko. Takoj naznani zadevo orožnikom !n dobil Je kravo nazaj. — Posestnik Potočar Iz Potočar-ske vas! pr! Prečni je šel pred par dnevi zjutraj zarana na vlak v Bršljln, da se pelje v Karlovec na sejm. Pri Langerjevi graščin! skočita predeni dva moška, oborožena z lovsko puško ln samokresom in zahtevata denar. Potočar Jima Je izročil denarnico z 6000 Din, nakar sta roparja Izginila v temi. Orožništvo Je pridno na delu, a do danes se mu še ni posrečilo Izslediti storilcev.
1. S. Machar:
Snubitev.
Alenka in Jerica sta bili prijateljici. Obema skupaj Je bilo deset let.
Na rodbinskih izprehodih sta korakali pred vsemi, se držali za roke ter sl pripovedoval! pravljice, ki sta jih čul! od drugih, nazore o svetu, ljudeh in živalih, mnenja, ki sta jih slišali od svojih roditeljev, opazke služkinj, ki sta jih ujeli v kuhinji, razen tega pa še lastna merodajna mnenja o vseh teh rečeh. Razkladali sta sl vse to v prečudežno vezanih stavkih, ki so bili polni nenavadnih in neznanih izrazov In silno ne-slovničnih posebnost!, toda razumel! sta se, kolikor je bilo mogoče presojati po nenavadno oživljenih ličecih, Izborno. Kajti sedaj je ta, sedaj ona prehitela svojo družico in ji skušala govorit! iz obličja v obličje, da bi ji tembolj nazorno razjasnila svoje besede.
Ob nedeljskih popoldnevih sta posedali obe rodbini skupno doma. Alenka ln Jerica pa sta odšli v sobo, kjer so spale in bivale njune igrače. Alenka je razpostavila po tleh svojo domačijo in hišo z zelenimi okni. drevesa s temnimi, grozdnatimi kronami, med njimi pa govedo, konje, gosi, Peteline, kokoši, race, štorklje, jelene, medvede ln leve; kmeta, ki je imel narisano le em> oko; voz in voznik, ki ga je morala privezati na kozla, kadar se je peljal mimo naselbine v daljno Prago, Za naselbino pa je stala obrnjena pručka, in predstavljala Rožlčin salon.
Rožica Je tvorila Alenkin ponos. Bila Je velika punčika, temnih, nekoliko krivogledih oči, Izredno dovtipno to razumno .bitje (če jo je Alenka položila, je takoj razumela,
mora »pati, in je zaprla oči), nenavadno bogata (poleg salona Je stal z oblekami napolnjen kovčeg: te obleke je šivala za Ro-lico Alenkina mati, kadar Je hotela nagraditi Alenko za lepo obnašanje) — z eno be-
sedo bitje, ki mu ga ne najdeš para. Salon je bil pokrit z maminim predpasnikom* v njem je stala kredenca, zrcalo, umivalnik in popolna kuhiniska oprava. Rožica v kuhinjo nit! vstopiti ne bi hotela, zato Je sedela zunaj, oprta s hrbtom ob steno svoje paradne sobe.
Kadar je bila Jerica gostiteljica, je predstavila najprej kodra-Bodra.
Koder-Boder je bil črn, kosmat pes z daleč ven molečim Jezikom in groznimi, steklenimi očmi, rep je imel pritrjen z dolgo buciko, vozij se je na kolescih, in če se ga je kdo dotaknil, se je »šopiril«, kakor se je izražala Jerica ali pa Je naježil kožo. Nato Je postavila na sredo sobe dve veliki, krasno opravljeni Izbi (največjo radost Je delal Jerici sezuvainik, ki se Je nahajal v eni teh sob) z okni, ki so se dala resnično odpirati in konečno je prinesla — Lukca. Lukca Je moral človek videti, ‘da je Izpre-videl, kako imenitno je pristojalo to ime njega nosilcu. Plavi, kodravi lasje, neumne, modre, ribje oči, koralne, namrdnjene ustnice — ah. ta Lukec! Slučaji njegovega življenja so bili precej zanimivi. Pred tremi leti Je dobila Jerica za Božič črnolaso krasotico v svetlomodri obleki. Toda nesrečna zvezda je sijala njeni usodi.
Na sinjo obleko je izlila Jerica skodelico čokolade in ko je sunila nekoč krasotico krepko v črne oči. Jih Je vdrla globoko
v	notranjost lobanje. Pred Jeričinim godom ie potovala krasotica na klinjko In na dan sv. Jederti se je pojavila zopet krasna in sijajna — toda to že ni bila več dama, temveč dete. Prav zares — kodrasto dete, zavito v plenice, je upiralo svoje oči v Jerico. Imenovali so jo Trnulčico, ker Je imela oči kot trnle, Jerico pa je spremljala povsodl. Bila Je prisotna tudi takrat, ko je Jerica padla na vrtu, priletela z nosom ob vogal hiše ter si prebila nosno kost. Trnulčlca si Je pri tem strla svoje črne oči in izgubila eno roko; posledica tega Je bila, da ji je odpadla tudi druga roka in obe nogi. Jerica
je plakala bolestno, ne zaradi svojega nosu, pač pa nad nesrečo svoje ljubljene Tr-nulčice; svoj nosek pa le zaupala doktorje-
vi	roki le pod pogojem, da pride tudi Tr-nulčica na kliniko.
Ko pa se je Trnulčlca vrnila, — ne, to že ni bila več Trnulčica, to je bil modrooki in svetlolasi Lukec. In Lukec Je dobil toliko prekrasnih oblek, da se je lahko sleherni dan preoblekel v drugo, njegova last pa sta bili tudi onidve Izbi, kterlh okna so se dala odpirati, in pa sezuvalnik.
Lukec je postal tudi gospodar kodra-Bodra, onega groznega psa z rdečim jezikom, In je podedoval tudi Jerlčino ljubezen do ranjke Trnulčice.
Koleselj se je vozil, živali so rjovele, pele, kokodajskale. Rožica Je pripovedovala, hodila na izprehod, se peljala na morje, vrnila, umila, vlegla, nato se j! je nekaj sanjalo, potem pa Je obiskala enookega kmeta in enooko kmetico...
Prihodnjo nedeljo pa Je koder-Boder lajal, zavijal, poskakoval »po svetu«, da ga je moral končno dobrodušni Lukec prikleniti. Lukec sam se je izprehajal po svojih sobanah, se ogledoval v zrcalu, občudoval svoje slike, se sezuval z resničnim sezuval-nikom. spal. stokal, se vozil P° morju, dobil morsko bolezen... Konečno pa si je izmislila Jerica:
— Lukec se bo oženil!
— Kosa pa vzame Luka? (Alenka Je na ta .način krajšala ime krepostnega mladeniča.)
— Rožo. (Jerica se Je maščevala za skrajšano ime svojega ljubljenca.)
—O ne. Rožica se ne omoži nikoli. Rožica ne zapusti svoje gospč do konca življenja.
— O Jej! Torej ima Roža gospodinjo? Menda Je v. službi, kajne? Lukec si bo po-šteno premislil, če sploh vzame Rožo, ker je dekla.
— Luki ni treba nič premišljati. Rožica ni moja služabnica. Rožica je moja pri-
jateljica. Ona je princezinja iz kraljevskega rodu.
— Lukec je pa iz cesarskega.
— Rožica je pa iz papeškega! Trenutek molčanje. Jerica Je stekla v drugo sobo k mami. »Al! ima papež otroke?«
Vrnila se Je zmagoslavno. Toda začela Je pomirljivo:
— Vidiš, Alenka, Rožica ni iz papeškega rodu, toda Lukec jo vendarle vzame za ženo. Poglej, kako ji bo imenitno. Dobi dve sobi in sl lahko odpira okna, kadar hoče, dobi tudi kodra-Bodra in lahko hodi ž njim na izprehod.
— Rožica pa noče od mene proč!
— Ali ti je to rekla?
— Da, rekla ml je.
— Prisezi!
— Rekla mi je to. Potem pa ta Luka! Kakšen mož pa je to za Rožico? Bil je že gospodična in otrok in sedaj nosi krila kot ženska.
— Jezušček ie imel tudi krilo in Bog tudi, ko je bil pri Abrahamu.
— Pa če Rožica tudi vzame Luko, mora ostati pri meni!
Obe sta vstali in pridrli kot divji k svojim roditeljem v drugo sobo.
— Mama, kajne, da mora Iti žena z možem?
— Seveda mora, Jerica!
— Mama, kajne, da mora iti mož k ženi?
— Lahko se tudi priženi, Alenka, če Je žena bogatejša, če ima n. pr. posestvo.
— Lukec Je bogatejši! se Je razvnela Jerica«
— Rožica ima domačijo! se je razburjala Alenka.
Vrnil! sta se v svojo sobo. Iz oči so jima švigali bliski. Premišljali sta. Bilo je tiho.
Čez nekai časa pa je Jerica posmehljivo namrdnila ustnice:
— Lukec ml' je baš rekel, da ne mara Rože, da mu ta gospa prev"' **•“* —
— Rožica ne —
— Pa škilil —
— Rožica pa mi Je zdajle povedala,
da ne vzame Luke za vse na svetu. Pravi, da ie tak bedak.
— Lukec ni bedak, Roža pa Škili. -n
— Rožica ne škili, ampak Luka J« bedak.
In zopet sta pridrli k svojim materam in se pritoževali.	.	.
Iz svatbe pa res ni bilo nič. Pač P* J® padla senca na Jeričino in Alenkino prija* teljstvo — na prihodnjem izpreboau se nista držali za roke in nista izpregovorlil med seboj niti besedice.
Prihodnjo nedeljo pa Je naznanila Jerica zmagoslavno:	_ ... ,
— Lukec se Je oženil. Dobil ie nevesto Iz cesarskega rodu. Imenuje se Olinka. Sil* no srečna sta. Pravkar sta se odpeljala V Pariz.	.
Alenka pa se Je °<«ezaja premeteno;
—	Rožica pa se je omožila. Pripeljal se Je ponjo kralj Hadramonz in )o je odvedel v svoje hadramonzarsKo icraljestvo čez de-vet voda in devet gora. —
Na to pa ie >®žai Lukec vedno, kadar je imela priti Alenka, dobro pokrit v omari, dokler si ni nekoč vsled silnega padca na neobčutni konec razbil na kosce svoje svetlolase, dobrodušne glavice. Niegove brezizrazne modre oči brani Jerica ko! dragocen spomin v škatljici od vžigalic...
Rožico so pa položili vedno, kadar Je Imela priti Jerica, v mamino posteljo, globoko blazine ta pernice, dokler se nJ zgodilo, da jo je nekdo odnesel. Ko je namreč Kidala skozi okno, se je nagnila Rožica bolj, kot Je bilo zdravo, naprej — In v groznem padcu je treščila iz tretjega nadstropja na ulico. In komaj Je padla — ne da se povedati, če brez nezgode — J« Je že pograbil neki pobalin, ki se Je ravno potikal tam okoli. In Je zbežal ž njo kot blisk. Predno je pritekla služkinja doli, ze ni bilo več po njem ne sluha ne duha,
H ero in Leander. Romeo to Julija, Lu» kec ln Rožica.i.
Dnevne vesti.
— Gotovi gospodje so pričeli zopet z vso sito delovati proti našemu listu. Na vsak način bi hoteli uničiti edino neodvisno glasilo Slovenije. Bodi gospodom povedano, da je ves njihov trud zaman in da bomo premagali vse njihove intrige. Povedano Jim bodi tudi to, da je za obstoj našega lista čisto vseeno ali je na čelu Vlade ta ali druga stranka, ker nismo od hobene stranke prav nič odvisni. Mi smo odvisni le od svojih naročnikov in od javnosti, v službi katere stojimo, in zato nas intrige obupanih politikov ne bole in ne vznemirjajo. Dnevno prejemamo dokaze, da javnost vedno bolj ceni naše neodvisno stališče in zato bomo vztrajali in tudi zmagali.
— Visoko čehoslovaško odlikovanje, priliki 30 letnice znanstvenega deJova-profesorja Cvijiča ga je odlikoval pred-
jfednik čehoslovaške republike z redom Belega Leva.
— Nov šef prosvetnega oddelka v Zagrebu. Za novega šefa prosvetnega oddelka v Zagrebu je imenovan srednješolski ravnatelj Josip Pasarič.
— Poslanik Colak-Antlč v Beogradu. Naš poslanik v Bukarešti Čolak-Antič je Prispel v Beograd in je takoj obiskal zunanjega ministra dr. Marinkoviča.
— Nov Italijanski konzul v Splitu. Do-sedanji italijanski generalni konzul v Splitu Umilta je bil pozvan od italijanske vlade v zunanje ministrstvo v Rim. Dokler ne bo hnenovan nov generalni konzul, bo vršil hjegove posle konzul Igineo Ugo Faralli.
Popravek. Z ozirom na notico »Izjava«, v našem listu objavljeno 19- t. m„ kjer podpisani sošolci dijaka Sitarja dolže ravnateljstvo mestnega pogrebnega zavoda, da Je krivilo, da se ni vtšII cerkveni pogreb Pokojnega Stanka Sitarja, nam je omenjeno ravnateljstvo poslalo sledeče pojasnilo, ki ga radi priobčujemo, da damo zavodu zadoščenje za storjeno mu krivico. Ravnateljstvo pogrebnega zavoda sporoča: »Zjutraj dne 13. t. m. se je zglasila gospa Marija Sitar, mati pokojnega Stanka Sitarja, v pisarni podpisanega zavoda, kjer je naročila pogreb. Ker je gospa Sitarjeva uradno napovedala, da je izvršil njen sin Stanislav samomor, se jo je takoj opozorilo, da si mora preskrbeti spričevalo policijskega zdravnika In se mora s tem spričevalom zglasiti v knezoškofijskem ordinarijatu, da se ji dovoli cerkvena asistenca pri pogrebu. Kljub dejstvu, da je preskrba takih zdravniških izjav in cerkvenih dovoljenj izrečno le stvar sorodnikov, ne pa podpisanega zavoda, je zavod preskrbel od policijskega zdravnika spričevalo in je poslal knezoškofijskemu ordinarijatu. Slednji je pa zahteval, da se mora preskrbeti nravnostjo spričevalo gospoda kateheta o ranjkem. To smo sporočili Sitarjevim. Obenem je naš odposlanec pokojnikovega očeta izrečno Opozoril, da naj rodbina o uspehu svoje intervencije pravočasno, to je do 1. ure po-poldne, dne 14. t m. (dan pogreba) obvesti
u jle. ,Na ta Poziv pa se ni niti oče, niti kdo drugih sorodnikov več zglasil v Pisarni pogrebnega zavoda, niti nam poslal •»krSnokoll obvestilo. Zato je zavod po vsej pravici prišel do prepričanja, da cerkev svoje asistence pri pogrebu ni dovolila. Iz tega je posneti, da podpisanega zavoda ne zadeva nobena krivda. To nam je izrecno potrdil s svoje strani tudi trnovski g. župnik. O. župnik le po lastnem nagibu eno uro pred pogrebom poslal k Sitarjevim celo neko osebo, da jih vpraša, če so pač obvestili pogrebni zavod o dovoljeni cerkveni asistenci Odposlanec pa ni našel tam nikogar več doma. Če je obvestitev našega zavoda Izostala po nepričakovani nepazljivosti sorodstva, je to pač obžalovati, ni pa temu kriv naš zavod.
— Shod beograjskih bančnih uradnikov. V nedeljo so sklicali beograjski bančni uradniki shod, na katerem se je predvsem govorilo o zaposlitvi domačih uradnikov v naših denarnih zavodih. V tem zmislu je bila sestavljena tudi resolucija, ki naglaša, da se mora v najkrajšem času pričeti z akcijo glede zaposlitve domačih moči, zlasti Cii vatnih uradnikov.
.	— Nagrade dflakom - predavateljem.
Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani je Pozvalo srednješolsko dijaštvo, da predava ob priliki letošnje proslave dneva treznosti po Šolah o škodljivosti alkohola. V ta namen je bilo določeno tudi več denarnih nagrad, katere so se po strokovni ocenitvi vposianih referatov priznale sledečim dijakom in dijakinjam: 1. Žigon Josip, trg. akademik, drž. trg. akademija v Ljubljani, II. letnik. Din 300.—; 2. Remec Vera, gojenka II. letnika drž. dvorazredne trg. šole v Ljubljani, Din 200.—; 3. Burg Rajko, gojenec IH. letnika drž. moškega učiteljišča v Mariboru, Din 100.—; 4. Oven Anton, gojenec VII. razreda L drž. gimnazije v Ljubljani, Din 100. ; 5. Železnik Minka, gojenka III. letnika zasebnega učiteljišča pri llr-šullnkah v Ljubljani, Din 100—; 6. Blaznik Ela, gojenka zasebnega učiteljišča pri Uršu-linkah v Mariboru, Dfn 100.—. Ob proslavi
Ljubljana, 28. oktobra.
dneva treznosti v prihodnjem letu namerava Društvo za gojitev treznosti razpisati za srednješolsko dijaštvo večje tozadevno tekmovanje.
— Razpis nagrade. Pri podpisanem sodišču se je založil znesek 10.000 Din, ki se naj po želji založnika izroči kot nagrada oni osebi, ki bi dala sodišču take podatke, da bo mogoče na njih podlagi izslediti pravega krivca umora trgovca Ferdinanda Pipana. O tem, komu naj ta nagrada pripade, bo odločil preiskovalni sodnik. Vse podatke je nasloviti na sodnega svetnika dr. Gradnika kot preiskovalnega sodnika. — Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 'VIII., dne 27. oktobra 1924.
— Vseh vernih duš dan je letos 3. novembra. Prosvetni oddelek sporoča, da je ta dan na vseh šolah pouka prost
— Sprememba voznega reda. Od 1. novembra t. 1.' naprej se bo ustavljal v postajališču Radeče pri Zidanem mostu tudi nočni osebni vlak štev. 628, ki cdhaja iz Zagreba, gl. k. ob 22. uri 45 min., iz omenjenega postajališča ob 0. uri 56 min. in prihaja v Zidani most ob 1. uri 7 minut. Vozne karte za ta vlak se v postajališču ne bodo izdajale, temveč v vlaku.
— Trgovske kroge opozarjamo z ozirom na to, da je razsodišče ljubljanske borze že začelo poslovat', na članek »Borzno razsodišče«, ki je izšel v 10. štev. »Trgovskega tovariša«, mesečnika Slov. trg. društva MerkuT. V članku so še posebe praktični nasveti glede potrebnih pogojev, da se morejo tudi izvenborzne kupčije v slučaju spora razsojati pred borznim razsodiščem.
— Koledar slepih. Da olajšamo neizmerno bedo našim sotrpinom, smo se odločili tudi letos založiti in izdati žepni koledar In zapisnik za leto 1925. Ta koledar je že izšel in se dobi v vsaki knjigarni In tTgovini s papirjem, kakor tudi v trafikah vojnih slepcev. Pri današnji draginji sc radi dragega tiska in solidne ter trpežno vezave v platno stroški tega koledarja narasti! Precej visoko in ako hočemo, da nam kaj preostane v korist našim sotrpinom, smo bili prisiljeni določiti prodajno ceno posameznega koledarja na Din 20.—■. Naroči se tudi lahko pismeno v pisarni založništva Podpornega društva slepih v Ljubljani Wolfova ulica 12.
— Vlom na Ježici. V noči od nedelje na pondeljek je bilo vlomljeno v gostilno pri »Alešu« na Ježici. V trenutku, ko je vlomilec skočil na cesto, le bil zasačen in oddan orožnikom. Pri vlomilcu, ki se piše Žibert In je 19 let star, doma iz Vodmata, so našli 10.000 Din ukradenega denarja in celo zalogo ponarejenih ključev. Žibert se je komaj te dni vrnil iz mariborske kaznilnice.
— Samomor 12 letnega gimnazijca. V
Zagrebu je skočil iz tretjega nadstropja na ulico 12 letni sin odvetnika dr. R. Farkaša Ivica. Prepeljali so ga v sanatorij, kjer pa je kmalu podlegel dobljenim poškodbam. Vzrok dečkovega samomora ni znan.
— Sneg v Beogradu. V soboto je padel v Beogradu prvi sneg, ki pa je tekom noči skopnel.
— Državni pogodbeni uradnik Išče za popoldanski čas primerno zaposlenost v kaki pisarni ali podjetju proti malenkostnemu honorarju. Je trenutno radi nerešenja njegove prošnje v veliki stiski in spreime vsako pisarniško delo. Naslov pove Jugoslovanska Matica v Ljubljani.
— Menih — vodja razbojnikov. Pred kratkim so neznani razbojniki blizu Kragujevca ponoči napadli več kmečkih vozov, na katere so prežali roparji ob cesti. Kmetje so bili brez orožja in razbojniki so jim pobrali ves denar in oplenili vozove. Ob tej priliki je bil ubit mlad kmet Stefanovič, ki se je hotel braniti. Par mesecev poprej so bili na istem kraju in na isti način napadeni neki kmetje. Oblasti so uvedle vse-stranko preiskavo, pri čemur jih je podpiralo prebivalstvo. Sledovi so vodili v neki samostan, ki se nahaja nedaleč od ceste v gozdu. Osumljen je neki men'h Andjelko. ki živi v tem samostanu ter vodi in skriva razbojnike.
— Peš Iz Dunaja v Jugoslavijo. Te dni je prispel v Dubrovnik neki visokošolski dijak, ki je pred poldrugim mesecem odpotoval s tovariši peš iz Dunaja v Jugoslavijo. Do Zagreba so vsi 4 potovali skupaj. Tu pa so se ločili in se dogovorili, da se ob določenem času dobe v Skadru, odkoder, se bodo zopet peš vrnili na Dunaj. Potovati nameravajo skozi Bosno In bi prispeli na Dunaj meseca decembra, če bo ugodno vreme, seveda.
— Avtomobilski promet med Ljubljano In Št. Vidom. Tovarna za zavese »Štora« d. d. v Št. Vidu namerava vpeljati v novembru redni avtomobilni promet med Št. Vidom in Ljubljano. Vožnja od Figovca do Št. Vida bo stala samo Din 3.50, od Figovca do Šiške-mltnica pa Din 2.—. Promet se bo vršil tudi ob nedeljah in praznikih, nakar opozarjamo naše izletnike.
Kdo le morilec?
Morilec trgovca Pipana še vedno ni fzsleden. Policija je trenutno izgubila vsako sled in slučaj postaja vedno bolj zagoneten. Misterijozni gost iz »Nacetove« gostilne na Martinovi cesti je bil prijet In konfrontiran z vdovo umorjenega Pipana. Gospa Pipanova je potrdila identičnost aretiranca z gostom, odločno pa je zanikala njegovo istovetnost z morilcem. Nastane vprašanje, če bi gospa Pipanova sploh mogla z gotovostjo o kakem osumljencu reči: Ta je bil! Zločin se je izvrši okoli 10. ure ponoč
in to v temni, nerazsvetljeni uncl. V svoji
prestrašenosti je bila gospa pozorna le na moža, ki je bil napaden in ki ga Je ljubila-Ona je videla le svojega moža v kTVi ln v tistem trenutku le bolj občutila zločin, kakor pa ga je videla. Ni bilo časa, da bi pogledala natančneje v obraz storilcu, kajti ta je dovršil, svoje dejanje in zbežal Njegovo senco, ki Je tonila v noč, je sledila tena z očmi. — Vzemimo moment neposredno pred strelom. »Oeld oder Leben'« te zakl cal morilec in v tistem trenutku sprožil. Očividno se mu je njegov namen, da se umakne spoznanju gospe Pipanove’ posrečil !n ros. Pipanova soproga ni mo-' gla drugega Izpovedati, kot to, da je imei morilec tak in tak klobuk, take in take brke itd. Opisovanju zločinca pa je pristavljala: zdi ss mi. da je bil tak, Sama
negotovost, ki je utemeljena s poprej navedenim razpoloženjem gospe Pipanove. In vendar je umorjenčeva soproga glavna priča krvavega zločina. Njena izpoved je temeljna točka, iz katere mora izhajati preiskava in se zopet k njej vračati. Vse ostalo so pomožne okoinosti. ki naj stvar razjasnijo in slednjič dokažejo izpoved glavne Priče.
. Policija je aretirala nekoliko oseb, ki naj bi bile prizadete pri zločinu. Opravičen, ali vsaj deloma opravičen sum je "arek°val aretacije. Zaslišanih je bilo nad 30 prič, med njimi več železničarjev, ki so ’ d® se ie opisani zločinec odpeljal proti italijanski meji.
„ .. Jlic ,ančan zločinec ni bil, pravi polletja. Dokaz? Ni ga. Zločinec je bil bržkone najet? Op dvlčilo za to domnevo? Qa ni. In oni neznanec iz »Boštjančkove« gostilne? Njegovo obnašanje razburjenost, zatajevan strah? AH ni bil morda ta. Opis morilca po gospej Pipanovi in opis čudnega gosta po natakarici Minki se ujemata. Manjka le še eno: da ga policija prime. Toda, kako in kje? Neznanec je izginil.
Nekdo je deponiral pri dež. sodišču 10.000 Din za onega, ki pokaže pravega zločinca. S tem se je oblast poslužila poslednjega sredstva: javnosti in to bo verjetno imelo še največ uspeha.
Ljubljana.
1— Prijave siromašnih otrok. Po navodilu mestnega magistrata se naprošajo vsi revni stariši ozir. varuhi, pristojni v notranje mesto (Stolna župnija), da se v svrho prijave svojih otrok zglasijo pri g. R. Strnadu, skrbniku ubogih. Mestni trg 19-111 (popoldan) ali v pisarni župnega urada. Prijavijo naj se najkasneje do 5. novembra t 1.
1— Tatvine. Dne 21. oktobra je bil ukraden Idi Jakič iz nezaklenjene predsobe ženski klobuk in par rokavic. Ob kritičnem času je videla stranka v drugem nadstropju hiše neko žensko, ki se je sumljivo obnašala: Vprašana, kaj išče, je ženska odgovorila, da si le prišla v hišo klobuk popraviti. Pozneje so našli na stopnji-cah star ženski klobuk, ki ga je tatica pustila v zameno, za ulcradenga boljšega. Po opisu se sumi, da je storilka identična z znano tatico Ivano Vrabič. — Brivskemu pomočniku Ibrahimu Čuriču je ukradel dne 26. oktobra neznan tat iz nezaklenjenega stanovanja suknjič vreden 500 Din ter zlat prstan in dva srebrna gumba v skupni vrednosti 300 Din. — Trgovcu Berniku v Florjanski ulici je ukradel njegov hlapec Josip Vidmar čeber, škaf in perilnik v skupni vrednosti 175 Din. Poštenjakovič je iztirjal poleg tega za svojega gospodarja 300 Din. od katerih je dal gospodarju samo 100 Din, dočim je ostalih 200 Din pognal po grlu.
)— Našla se le večja vsota denarja z denarnico na poti Sredina na Prulah. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v šoli v pisarni na Prulah.
1— Kavarna Jadran. Vsak večer damski koncert, postrežba solidna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča cen), občinstvu Zima, kavarnar.
1— Kavarna In gostilna Central, danes koncert. Točijo se prvovrstna bizeljska vina, jeruzalemec in domači cviček. Za mnogobrojen obisk se priporoča Štefan Ml-holič.
Marmor.
TatvinL Franc Kaiser, stanujoč v Vrba-novi ulici je dne 22. t. m. našel nekje na ulici dve ženski s katerima se je takoj seznanil in jih tudi peljal v gostilno. Nazadnje jih je povabil v svoje stanovanje, ko pa sta »ženski« odšli, je videl, da mu je zmanjkalo 150 Din. — Dne 17. t. m. popoldne je neki neznan moški vlomil v stanovanje živinskega prekupca Josipa Pirša, posestnika v Poljčanah in mu odnesel iz nezaklenjenega stanovanja uro in več obleke v skupni vrednosti 1550 Din.
Roparski napad. Dne 18. t m. ob 22. uri je na cesti, ki pelje iz Popole v Št. Rupert, okrog 30 let star, neznan moški napadel nekega tamkajšnjega posestnika in mu vzel listnico z 2500 Din. Isti napadalec se je malo poprej lotil tud' nekega mesarja, ki se ga je pa ubranil in ga napodil.
Poskušen samomor. Včeral zvečer je neka v Krčevini stanujoča Terezija N. prišla na glavni kolodvor ter se pri bločnicl pred dravskim mostom vrgla na tračnice z namenom, da jo povozi prihajajoči vlak. K sreči jo je opazil železničaT Vinko Zol-ger in jo spravil na varno.
Iz Zagreba je dobila policija odgon-skim potom nekega Nemca, pristojnega na Češko, in pri preiskavi ugotovila, da je komunističen agitator. Nemec je bil ranjen v Berlinu lansko leto pri znanem puču in je nevaren individij.
Šport.
Hitrostna motociklistična dirka Moto-kluba Slovenije se je vršila v nedeljo popoldan na 10 km dolgi progi OaštaJ—Medvode. Cii] se je nahajal v Medvodah pri gostilni Bohinc. S to dirko je agilni Motoklub Slovenija zaključil svojo letošnjo dirkalno sezono. Dirka se je izvedla v najlepšem redu pod osebnim Vodstvom predsednika Motosaveza kraljevine SHS dr. Kandareja, predsednika lVlotokluba ing, Accetta ter starterja g. Oorjanca. Vzorno , je nadzorovalo in zastražilo progo orožništvo. Kljub precej slabemu vremenu je bil poset športnega občinstva prav dober. Dirke so se poleg domačih tekmovalcev udeležili tudi mariborski motociklisti. Dosegli so se nastopni rezultati. • ki so z ozirom na razmočen teren prav dobri:
I. Motorji do 150 kub. cm: Elgler Fric (Edelwe!ss, Maribor), Austro-Motorette, 9 min. 56 sek.;
II. motorji do 350 kub. cm: 1. Ogrin Fr. (M. S.), B. S. A. 6 min. 50*/» sek., 2. Kopač (M. S.), B. S. A. 6 min. 57 H sek, 3. Miklič K. (vozač PoUk, M. S.), Douglas 12 min. 52 sek.;
m. motorji do 500 kub. cm: Ing. Le-schan K. (Edelweiss). Norton, 6 m. 54 sek.;
IV. motorji do 750 kub. cm: 1. Roni L (M. S.), Indian, 7 min. 27 sek., 2. Miklič J. (M. S.), Indian, 8 min. 45 sek.;
V. motorji do 1000 kub. cm: l. Barešlč V. (M. S.). Indian. 6 min. 15 H sek., 2. Premrov VI. (M. S.), Harley, 6 min. 36 in tri petine sekunde.
Najboljši čas dneva je dosegel Barešlč Viktor na Indianu.
Tiove knjige?
Zve zna knjigarna v Ljubljani (Marijin trg 8) razpošilja sledeče muzikalije: 10 moških In mešanih zborov E. Adamiča na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke; 10 jugoslovanskih narodnih pesmi za moški In mešani zbor E. Adamiča: Dve pesmi (Zapoj mi pesem, dekle in Skrjančku) za moški zbor (oktet) Zorka Prelovca ter priredbo popularnih »Rdečih rož« istega skladatelja za dvospev s spretnljevanjem klavirja. Na razpolago je tudi še Mida pesmarica.
Zvezna knjigarna ima v zalogi j. Pavčič e vo »Narodno nagrobnlco« (Spomladi vse se veseli). Pevskim zborom jo priporočamo za petje na grobovih na praznik Vseh svetnikov.
Prvesa obnovite naročnino!
Gospodarstvo.
Poljska.
Z nc-ko novo predsednikovo odredbo je bila višina zakonite obrestne mere, ki je po predpisih iz predvojnega časa znašala še 6%, določena na 24% pro anno. Ta odredba se tiče le zakonitih obresti, ne za pogodbeno dopustnih. Zadnje je že neka prejšnja odredba določila na 25%, dočim so pa bančne kupčije smele za izdatke všeto provizije računati do 36% letno. Sedaj končno urejena obrestna mera je obvezna, kakor hitro se niso stranke posebej dogovorile o višini obresti, ki jih je treba plačati. Isto velja tudi za druge obveze, kakor hitro prizna sodišče upniku obresti. Posebno se v odredbi povdarja, da je ta stavek, pričenši z 9. septembrom 1924 v vseh okoliščinah obvezen. Tudi v sporih, o katerih se obravnava sedaj, je sodišče dolžno, upniku prisoditi od 9. septembra stari in od tega dne dalje novi odlok. Da, če se kaka stvar nahaja že celo pri sodnem izvrševalnem organu, je ta upravičen, na upnikovo zahtevo povišati vsoto za višino novo predpisanih obresti. Vsak trgovec, ki je sprejel ak-cept — plačilo, mora zmirom računati s tem, da v slučaju odlašanja s plačilom za čas od protesta lahko zahteva le doslej veljavno mero 6% letno, kar je seveda kakerr znano mnogo nižje od danes običajnih obrestnih nfer. S to naredbo je Poljska storila korak naprej v uredit-,'i aktuelnih kreditnih zadev. Rešitve čaka še vedno vprašanje obrestovanja starih hipotečnih dolgov, ki so zaenkrat potom moratorija kriti Tega obrestovanja nova določba ne tangira.
Odkar je izšla dopolnilna naredba za poljski zakon o porastu vrednosti si Je mogoče napraviti zaključno sliko o važnih podrobnostih tega zakona.
Poljska odredba o porastu vrednosti skuša urediti zasebno-pravne od-nošaje, ki so bili na kak način prizadeti od padca denarne veljave. Kvo-tum vrednostnega porasta se zračuna na ta načih, da vpostavlia odredba skalo, kj navaia zlato vrednost poljske in nemške marke, avstrijske krone in ruskega rublja. Temelj vrednostnega porasta tvori čas, ko se Je pojavila zahteva.
Kot najvišjo mejo določa odredba polno zlato vrednost, kot najnižjo mejo pa nominalno vrednost poljske marke na podlagi kurza: 1 zloti = 1 milijon 800.000 mark. V teh mejah je vrednostni porast različno visok po tirjatvah in delitvenem kraju. Po zakonu določene obrestne mere niso brezpogojno trdne, ampak jih lahko sodišče zviša ali zniža. Če ni mogoč dogovor strank, odloča sodišče in služi odredba sodiščem kot mera, na katero se morajo pri določaniu mere naslanjati in upoštevati različne vrste imet-
ja. Pri določitvi obresti se morajo tudi nadalje ozirati na konjunkturne spremembe in zadolžitev v različnih delih Poljske po višini vojne škode. »Vzhodna marka« je vredna eno nemško marko, »vzhodni rubelj« dve nemški marki
Naslednje določbe podajajo pro-centne mere v posameznih zasebnopravnih obveznostih.
Hipotečna posojila na hiše, za katere velja zakon o zaščiti najemnikov se valorizirajo sledeče: v Kongresni Poljski 25%, v zapadni Poljski in v vzhodnih pokrajinah 20%, v pruskih krajih in v vzhodni mali Poljski 15% vsote po skali zaračunane, to Je 25, 20 in 15% paritete zlotih.
Hipoteke na nepremičnine in ki ne podlegajo zakonu o zaščiti najemnikov (mestne in tovarniške hipoteke) se va lorizirajo sledeče: v zapadni kongresni Poljski na 50%, v srednji kongresn' Poljski 42%, v vzhodni kongresni Poljski in v zapadni mali Poljski 33%,’ v vzhodnih okrajih 24%, v vzhodno mali Poljski in v prejšnjih pruskih krajih 15% paritete zlotih.
Posojila, ki niso zasigurana s hipotekami tirjatve kreditov za blago, ka kor tirjatve pod imenom menice, ki še niso bile realizirane, ki so pa že plačljive se valorizirajo na 10% pariteto zlotih.
Zastavilna pisma na valute prejšnjih držav in na poljsko marko se spremene v zastavilno pismo na zlote in sicer odgovarjajoče hipotečnemu imetku, ki Je bilo dano ldnustriji kot dolgoročno posojilo. Razmerje* v katerem se prejšnja zastavilna pisma spremene v nove, se približuje hipote kam odgovarjajoče preračunjeni vsoti
Obligacije industrijskih podjetij se podvržejo vrednostnemu porastu n* podlagi 33% paritete zlotih in sicer oziraje se na to, da se pri ocenitvi premoženja temelj vsote realizacije lahke zniža ali pa zviša. Na isti bazi se vrši valorizacija premij, ki so bile izplačane družbam za življensko zavarovanje Prihranki v hranilnicah se Izvrše na podlagi preračunanja aktiv vpoštev prihajajočih blagajn.
Hranilne vloge v bankah in v poljski poštni hranilnici bodo preračunje-ne, v kolikor gre za manjše vloge, najvišje do 125 zlotih na 5% pariteto zlotih, večje vloge kakor tudi imetek Iz tekočih računov pa le v razmerju 1 zloti = 1,800.000 poljskih mark. Od valorizacije izključeni so imetkl tekoči iz menic, ki še niso plačljive, Iz kauclj, iz državnih depozitov, iz dogovorov, tikajočih se kake odškodnine. Vse ostale imovine, ki jih odredjja ne navaja izrečno, bodo valorizirane potom dogovorov obeh strank, če pa ne bo mogoč sporazum, pa potom sodišča.
X Borzno razsodišče Hubljanske borze
že posluje. Stvar je za večji del naših trgovskih krogov nova. Opozarjamo zato na članek »Borzno razsodišče« v 10. številki »Trgovskega tovariša«, mesečnka Slov. trg. društva Merkur. Članek nas seznanja z uredbam! borznega razsodišča ln je posebno zanimiv, ker daje praktične nasvete trgovcem, posebe pa še tudi, kako naj ravnajo,Če hočejo tudi Za izvenborzne kupčije doseči borzno podsodnost za slučaj spora.
X Dobava perila za delavce. Direkcija državnega rudnika v Brezi (Bosna) sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov delavskih srajc ln 100 komadov spodnjih hlač. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Iz strankarskega življenja
Širši sestanek Mestnega pododbora Narodne radikalne stranke za Koltzejskl okraj se vrši v sredo dne 29. t. m. ob 8. url zvečer pri Novem Svetu v Prešernovi
sobi. Za člane obvezno. Vabljeni so tudi somišljeniki. Zadeva važna! Predsednik.
Redna seja Mestnega odbora Narodne radikalne stranke se vrši v torek dne 28. t. tn. ob 6. url zvečer v tajništvu Mestnega odbora. Tajmštvo.
Dne 9. novembra je Dinarski dan za Jugoslov. Matico!
GOBE, OREHE,
rujavi, zeleni in beli
fiiel
kupuje
»GLIVA", Ljubljana,
Gosposvetska c. 3 V/olfova ulica 12.
£
| Vedno zadnje novosti i
1 SAMO
O
j GRIČAR & MEJAČ, j šelenburgova nllca S. j
9
ERNATOVIC
MESTNI TRG 5
Sodišče.
8 104 s. k. z. In § 461 It. z.
France Kvari je hud možakar, ki sedi ravno sedaj v enoletni ječi rad! bogosknm-stva. Dne 9. junija se je peljal Iz Laz v Ljubljano. Ker je prišel zadnji hip na postajo. ni Imel časa, da bi bil kupil vozni listek. Radi tega je prišlo med njim, sprevodnikom ln vlakovodjo do hudega prerekanja. Pri tej prilik! le Kvari rabil tako ne-decentne psovke, da jih ne moremo ponoviti ter se Je useknil, da Izrazi svoje zaničevanje na še bolj drastičen način, kakor pa se to dostikrat vidL — Zahtevanih 5J0 Din za vozni listek In globo ni hotel plačati.
Zagovor: »Pijan sem bil ta prepozno
sem vstopil.«
Sodba: France Kvari je kriv pregreška 9 104 s. k. z. ln prestopka § 461 k. z. ter se obsodi na dva meseca zapora, zabeli enega * vsemi ocvirki.
POBOŽEN TAT.
Ivan Istenič, delavec v Poljanah pri Škofji Lold, brez stalnega bivališča, opeto-vano radi tatvine kaznovan. Je obtožen, da le ukradel pri sosedu Bučarju — kamor je hodil »v vas« — domačim ljudem površnik, obleko, več perila, žepno uro z verižico, danandoo z nekaj denar ia ta last not least
—	velik lesen molek, ki je visel na vratih. Vse skupaj je zbasal v nahrbtnik, ki ga je našel istotako v Bučarjevi hiši in v katerem se je nahajal klobuk, dežnik in par čevljev. Ko se le na ta način preskrbel z vsem, kar je potreboval za telo in dušo, lo je odkuril; toda kmalu nato so ga zasačili. Nekaj reči je medpotoma kljub temu že prodal, ostale so mu odvzeli, tako, da znaša škoda samo 2200 Din.
Sodnik: »Ste vzeli vse to?«
Obdolženec: »Ja.*
Sodnik: »Zakaj pa?«
Obdolženec: »Priložnost je b ia. pa srn s mal poniagov.*
Kazen se je glasila na 15 mesecev težke ječe. Možakar jo je prav hvaležno sprejel ter odšel vesel nazaj v zapor, da odsedi še konec kazni, ker so mu preiskovalni zapor všteli.
POSLEDICA BREZPOSELNOSTI.
Gospa Rudolflna Ferluga na Kodeljevem ie imela glasovir, ki bi se ga bila rada iznebila. Zato je inserirala oglas v »Jutru«. Ta oglas je čital trgovski potnik J. L. Obiskal je gospo Ferlugovo ter se.ji je ponudil, da ji glasovir proda. Stavil je pogoj, da mu gospa ferluga postavi glasovir v njegovo stanovanje v mestu, češ, da ne bo treba strankam tako daleč hoditi. To je Ferlugova tudi storila. Ferlugova je zahtevala sprva 5000 dinarjev, nato je odnehala in pogodila se je z L.-om, da ji proda glasovir za 3000 dinarjev, kar dobi več, je njegovo. Cez par dni je prišel L. k Ferlusovi, ji povedal, da je prodal klavir gostilničarju pri »Lozarju«, Francetu Dolšaku, na obroke. Izročil ji je 500 dinarjev kot prvi obrok. Ferlugova se je informirala ter je izvedela, da je prodal L. glasovir za 3500 dinarjev In mu je bila vsota takoj izplačana. Zato je ovadila stvar policiji. L. se je sicer poravnal ž njo v tem smislu, da ji plača ostanek v obrokih, ker pa je bila stvar že ovadena, se ni dala več anulirati.
Predsednik: ^Ali priznate, da ste storili, kar Vam očita obtožnica?«
Obtoženec: »Vse je res. Bil sem v stiski, ker sem bil že dolgo časa brez posla. Oškodovati gospe Ferlugove nisem nameraval. (Pokaže zadnje spričevalo, na podlagi katerega ugotovi sodišče, da je bil L. resnično že dolgo časa brez posla.)
Sodišče je to upoštevalo ter je obsodilo L.-a na dva meseca ječe.
Prosveta*
LJUBLJANSKA DRAMA.
Pri Hrastovih/ Drama v treh dejanjih. Ksaver Meško.
Pod psevdonimom Ahasver srečamo Meška že v drugem in tretjem letniku To-minškove »Vesne«. Tedaj je po letu 1896 zapihal v slovenski literaturi kot hemerni pojav veter naturalizma, ki ga je krstil Govekar (»V krvi«). Poglobitev na znotraj, pokrito z romantičnim florom pa je pomenil nastop Ivana Cankarja in Ksavera Meška, oba reprezentanta nove simbolistične struje, a po svojem bistvu povsem različna slovstvena pojava. Cankar jedek satirik, nagibajoč se dekadentnim smerem onega časa, Meško pa mehka, boječa sanjska duša, sprejemajoča le vnanjo formo realizma in prožeta skoro svetobolnega pesimizma. Ta-k6 je bila »Erotika« eden in »Ob tihih večerih« drugi mejnik novega pokreta. Leta 1874 se je rodil Meško v Ključarjevcih (vulgo Grm) pri sv. Tomažu nad Ormožem. Nadarjenega dečka so poslali roditelji • na prigovarjanje učiteljev v četrti razred nemške šole v Ptuj. Od tu je prijokal deček po preteku enega meseca, gnan od domotožja domov in se naslednji dan le nerad vrnil v šolo nazaj. Dokončal je v Ptuju nižjo gimnazijo in odšel v Celje, kjer je 1894. izvrstno dokončal srednješolski študij. Zelja starišev je bila, da postane duhovnik, njega pa je mikalo vstopiti na vseučilišče. Pod domačim vplivom — njegov ujec Lovro Obran je bil tudi duhovnik — se je končno odločil za bogoslovje. Dne 19. jul. 1898 je bil posvečen v mašnika. V avgustu istega leta je že kapelanoval v Škocijanu na Koroškem. L. 1900 je romal v Rim in sodeloval v Koroškem »Miru«. Po kratkih in-termezzih je dobil župnijo v Sent Danijelu. Kot bogoslovec je zlagal pesmi, a se kot Cankar že v pričetku močneje uveljavljal kot beletrist s povestmi »Hrast«, »Trnje in lavor« in »Kam plovemo«, ki jih je objavljal v »Ljubljanskem Zvonu«. Pozneje je z ob-širnejimi spisi pisal za »Slovensko Matico« in najti ga je v skoro vseh letnikih »Knezove knjižnice«. Na domačih tleh se je povsem znašel v romanu »Na poljani«, ki je po dikciji in vsebini povsem naše. Poleg
* Vsled tehničnih neprilik moremo pri-
občiti poročilo šele danes. Op. ur.
Cankarja je deset let skoro edin! prispeval z najboljšimi leposlovnimi doneski v naše revije in liste. (»Zabavna knjižnica«, »Slovenka«, »Družba sv. Mohorja«, »Dom in Svet«, »Mentor« itd.) Kot mladinski pisatelj se je predstavil v knjigah »Mladim srcem«. Pri službovanju v Mariji na Žili je okusil grenko usodo begunca in nacionalnega mučenika. Je poleg Cankarja najplo-dovitejši beletrist, največ poznan tudi na-včn. Preveden je v ruščino, italijanščino, na rusinsko in nemško. Kot stalnega sotrud-nika ga najdemo v Koledarju družbe sv. Cirila in Metoda.
Izmed dram je širše znana »Mati«, »Na smrt obsojeni« in »Pri Hrastovih«. Slednjo so uprizorili povodom pisateljeve petdesetletnice v dramskem gledališču. Snov je mračno-realistična. V Hrastu je poosebljeno zlo, ki zastruplja trdno kmetsko hišo. Nadut, samolasten pijanec in prešuštnik tira v propast vso družino. Cankarjev Kantor je v literarnem sorodstvu s tem sa-mosilnikom. Drama je natrpana snovi in dramatični motivi se kar prehitevajo. Hrast je ubil svojo prvo ženo, zabrede v dolgove in prisili sina Toneta, da vzame bogato, a neljubljeno Strelčevo Tončko za ženo. A s tem ne reši doma. Prokletstvo, ki vlada v hiši se vlači kot težka mora naprej. Hrast onečasti deklo Francko in njegov drugi, degenerirani sin Lojze se speči s Tiliko, ki je nezakonska hči Hrasta. Kar troje strašnih motivov se zgosti v mračno pošast: prešuštvo, nasilje, incest... Tilika se v obupu utopi, Hrast pred Strelčevim- krivo priseže, a končno omahne v deliriju in pod težo vesti za vselej. Vidni so zlasti uplivi ruskega realizma na dramo.
Pod režijo g. Šesta je bila uprizoritev prav vestna. G. Levar je ustvaril močno podobo v starem Hrastu. V njem smo našli dobrega stvaritelja veledramatičnih tipov. Je pravi oderski človek, z rafinirano igralsko tehniko, z vseobsežnim glasom in dramatičnim patosom. ki pa je mnogo bolj ' priporočljiv v klasični drami in v zgodovinskih vlogah. Brezdvomno se bo tekom sezij povsem znašel tudi v psihološko poglobljenih tipih moderne drame. Lojze (g. Rogoz) ni topot prišel do izraza. Odločil je pri tem tudi pasivni značaj vloge. Tone (g. Gregorin) je že v nekaterih kreacijah dokazal, da smo v njem za naše kmetske drame pridobili močnega in realistično-vemega igralca. Anica, živčno Tazdejana
Hrastova hči je vloga za najboljše igralke. Ga. Saričeva se je po svojih odličnih močeh z razumevanjem skušala umisliti v vlogo, v kateri se pa ni mogla povsem uveljaviti. Z inteligenco in globokim igralskim čutom je tudi ga. Marija Vera nadomestila svojo vnanje manj verjetno Tončko. Lahkoverno Tiliko je krepko podala ga. Juvanova, izboren tip dolenjskega kmeta je prinesel g. Cesar (Strelec), čvrsto se je postavila Malčeva Francka (ga. Vera Danilova), dober je Malec (g. Kralj) in prijetno se je uveljavil Tine (g. Jan). Žela (gdč. Rakarjeva) je izborna, a malce pretirana. Predstavi je prisostvovala navdušena publika Meškovih čestilcev, ki je avtorja ponovno pozvala na oder in ga obsipala s cvetjem. Izročen mu je bil tudi venec s trobojnico. To je jubilant dela, avtor knjige »Ob tihih večerih«, nacionalni trpin in duševni bogataš — v polni meri zaslužil.	—I,
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek 28. okt: Zaprto.
Sreda 29. okt.: Šestero oseb išče avtorja. Red E.
Četrtek 30. okt.: Zora, dan, noč. Izv.
Petek 31. okt.: Zaprto.
Sobota 1. nov.: Hamlet. Izven.
Nedelja 2. nov.: Šestero oseb išče avtorja. Izven.
Pondeljek 3. nov.: Moč teme. Red F.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Torek 28. okt.: Rusalka, slavnostna predstava. Izven.
Sreda 29. okt.: Zaprto.
Četrtek 30. okt.: Netopir. Red B.
Petek 31. okt.: V vodnjaku. Cavalleria rusticana, debut tenorista g. Ado Dariana. Red A.
Sobota 1. nov.: Rusalka. Izven.
Nedelja 2. nov.: Carjeva nevesta, ljudska predstava pri znižanih cenah.
Pondeljek 3. nov.: Zaprto.
Prihodnja premljera v ljubljanski drami bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer. Vprizori se prvič na slovenskem odru znanega italijanskega komedijografa Darija Niccodemija komedija »Zora — dan
—	noč«, ki se igra ravno zdal po raznS, svetovnih odrih. V glavnih vlogah nastop pita ga. Šaričeva in g. Kralj. Režira g« Osipovič. Avtor je obdelal v tej komediH srečanje in ljubezen velesimpatičnega parčka na prav originalen, prisrčen in duhovit način. Deloma nove kulise je naslikal t' Skrušny.
Pri današnji slavnostni predstavi V proslavo čehoslovaškega narodnega praz* nika se poje Dvorakova opera »Rusalka« v sledeči zasedbi: Rusalka gna. Rozumo* va, čarovnica gna. Sfiligojeva, tuja knezna gna. Thalerjeva, kuharček ga. Ribičeva In gozdne vile gne. Korenjakova, Ovsenikova in Šebrova, vlogo princa je prevzel g. Ko* vač samo, da omogoči današnjo slavnostn« predstavo, povodni mož je g. Betetto, lo* gar g. Mohorič in lovec g. Perko. Op dirigira in režira operni ravnatelj g. Fridt* rik Rukavina.	.
V	torek, 28. oktobra se začne pred« stava Bahrovih »Otrok« ob 20. (8.) uri.
Mariborsko gledališče otvarja nov abonma (D). Priglasi se sprejemajo do 30. oktobra in je še mnogo lepih sedežev ni razpolago.
Začetek gledaliških predstav v marU borskem gledališču. Ker so bila izražena V! tem pogledu r,azna mišljenja, prosi gledi* liška uprava, da pošljejo vsi zainteresirana 'svoje predloge na dopisnici s polnim podpisom najdalje do 1. novembra. Uprav* bo ravnala po predlogu večine.
Libreto »Rusalka«. Pravkar je izšl^i* 17. zvezku zbirke opernih in operetnih W* stov libreto romantične opere »RusalK$.«t spisal Jaroslav Kvapil, uglasbil Antdnfo Dvofak. iz češčine prevel In ritmično priredil France Marolt. Za današnjo prvo uprizoritev te opere v tej sezoni in za na* daljne predstave bo libreto dobro služiLZ# boljše razumevanje lepega DvofakovCCT dela. Libreto se dobiva pri založnici Z Vet* ni knjigarni in v vseh drugih knjigamanij nadalje pri operni blagajni in na večerij uprizoritve pri opernih biljeterjih za cen« 4 D n izvod.  _____________________________
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Edaar Rice Burroughs:
TARZANOVE
ŽIVALI
Potem ga je sunil s čevljem v obraz.
»To v pozdrav,« je pristavil.
»In še eno! Moji črni prijatelji te bodo nocoj z veseljem pojedli. Prej bodeš pa slišal, kako se godi tvoji ženi in tvojemu otroku in kaj nameravam ž njimi-------«
Smrtni ples.
Globoka noč je ležala nad džunglo. Po mehkih, Žametastih podplatih se je vilo ponosno telo gibčno skozi bujno razkošje divje razraščenih rastlin in dreves.
Le tu in tam je kanil žarek svetle mesečine skozi gosto vejevje in se odcepil v iskrečih se dveh rumeno zelenih očeh. Rahlo je pel nočin veter bičevju.
Od časa dp Časa se je žival ustavila. Z visoko dvignjenim smrčkom se Je menda prepričevala, če je na pravi sledi. Nagel skok v vejevje in šlo je dalje v neprestanem teku proti vzhodu. Pač so križali sledovi ali duh okusnih štirinožcev njegovo
pot in dražili od gladu bičano žival — vendar niti za korak ni opustila svojo smer in je obvladovala divje poželenje, ki bi jo ob vsakem drugem času gnalo, da bi s kruto hitrimi šapami mesarila svoje žrtve.
Celo noč je žival sledila svoji sledi in šele drugi dan si je hlastno pogoltnila z zamolklim renčanjem svojo žrtev.	■*»
Zopet se je znočilo, ko je dospela do velike s plotom obdane vasi. Naglo in neslišno kakor bližajoča se senca smrti je obkrožala vas, z nosom neprestano na zemlji. Zdaj se je ustavila tesno ob plotu, ki je bil kakor zraščen z zadnjimi stenami nekaterih koč. Nekaj časa je obvohavala naokrog, potem pa je naklonila glavo na stran in napeto prisluškovala in strigla z ušesi.
Ljudje bi nikdar ne čuli, kar je prestregel zdaj fini živalski sluh in naenkrat razvnel ogenj njene divje krvi. Čudna taka nenadna sprememba. Ravnokar je žival še neizogibno stala kakor iz kamena
—	zdaj pa je kakor sproženo pero naenkrat šinila navzgor, na plot, od tam na drugo stran in izginila.
Tiho in po mačjem načinu se je zmuznila skozi ozko, temno špranjo med plotom in zadnjo steno bližnje koče.
Na vaški cesti so žene pripravljale male ognje in vlačile z vseh strani z vodo napolnjene kotle. Pripravljala se je velika gostija, kakor hitro se
nagne noč. Skozi v središču okrog plapolajočih ognjev je štrlel močan kol proti nebu. Tam so stali črni vojščaki in se pogovarjali. Njihova telesa so bila poslikana grotesknimi kačjimi linijami, belo, modro, rumeno, kakor je komu ugajalo. Ne samo prsi in oči, pač pa so bile tudi oči in ustnice poslikane s pisanimi barvami in na glavi so jim plapolali šopi perja, ozaljšanimi z dolgimi, svetlimi žicami.
Cela vas se je pripravljala na gostijo in v neki stranski koči je ležala žrtev, kateri so veljale vse te priprave, čakala je na svoj konec — in na kakšen konec.
Opica Tarzan je poskušal napeti svoje mogočne mišice, toda bile so kakor z železnimi obroči stisnjene. Rus ga je ukazal dvojno in trojno povezati. Celo demonična moč opičjega človeka ni mogla raztrgati teh vezi.
Smrt?
Večkratno večkrat je zrl Tarzan temu velikemu lovcu smehljaje v oči. Da, tudi danes ga je hotel pozdraviti s smehljajem, če ga opolnoči nenadoma sreča. Kaj mu je težilo srce? Ne skrb zase — pač pa za dru^e, ki bodo morali sedaj trpeti zaradi njega...
Jane ne bo vedela za vse to; hvala bogu! To ga je še edino tolažilo, da je vedel, da je na varnem v srcu velikega svetovnega mesta. Na varnem pri dobrih, dragih prijateljih, ki bodo
storili vse, da olajšajo Janino usodo in ji razjasnija. mračne ure.	<
r ,
Zgrozil se je ob tej misli. In on, strašni go« spodar džungle, on, Tarzan, kralj opic, on edini na celem svetu, ki bi lahko našel otroka in ga iztrgal iz krempljev onega satanskega Rokova. —» on je šel v past, kakor brezumna, nespametna žival. V par urah mrtev in ž njim mrtvo poslednji upanje, da pomore otroku...
Popoldne ga je Rokov parkrat obiskal in ga na najbolj smele načine sramotil. Toda Tarzan mu ni odvrnil niti besedice. Usta zvezanega orjaka niso zinile niti ene tožbe ali obtožbe.
Išče se
raznaialci
ali
raznašalko
za Udmat.
Zglasiti se le v upravi »Narodnega Dnevnika",
Prvorazredni moderni brzoplsalni stroj
StoEWBF-Recopd
Vrhunec finomehanike I Zastopstvo:
Luci. Baraga,
Ljubljana, šelenburgova ul. 611.
Specialist
za sorske čevlje in Jahalne škornje
P. LUKAS. Ljubljana, Sv. Petra c 7.
Trboveljski $
premog drva, koks
angleški premog šlezljske brikete
dobavlja Ilirija tu, Kralja Petra trg St. 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. ♦♦♦♦♦♦♦♦»
Zimska sezona
v zdravilišču
Rogaška Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMPEL“, „STY R1 A“, „DONAT“. Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, srca, ledvic in jeter.
Cene zmerne.	Največja	udobnost.
Prometne zveze ugodne! Zahtevajte prospektel
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
KUPUJTE
ppl onih trgovcih, ki oglašujejo v
»Narodnem Dnevniku**.
Kamen
Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je poslati na
Nikola Pavičevič trgovec Kralj Aleksandra ulica 1. Beograd.
igiiaiMBspiiife
B. SKALICKV: „Kletarstvo“, strokovna knjiga za vinske trgovce, gostilničarje, Vinogradnike i. t. d. Strani 200	—	Ver. celo platno Din 72’—, broš.
Din 60'— (s 85 ilustracijami).
Dr. a. SERKO: »Anatomija žlvčev|a“, za zdravnike in medicince. Strani TS04 (s 100 ilustracijami). Vez. Din 160'—, broš Din 150—.
Dr. PLEČNIK: „RepetlHirlJ Anatomije*«, I. del: Skelet. Vademefcum za kolegije in rigoroze. Strani 8*>, riroš. Din 24 —
SALUST-DG; i.ER: „Vojiui z Jugurto“. Strani 123. Broš. Din 16'—, vez. Din 22'—.
Zahtevajte cenik!
roman.
BURROUGHS: ,,Tarzan, sin opice**,
Strani 304 Broš. Din 30'-, vez. Din 30—. BURROUGHS: „Tarzan In svet“, roman. Strani 300. Broš. Din 30 —, vez. Din 36'—.
MEŠKO KS : „Listki<*, novele. Strani 144 Din 18'—, vez Din 24'—.
FE1GEL: ,,Domače živali4*, humorističen sipis.
Strani 72. Broš. Din 10’—, vez. Din 15'—. LIPOVEC: ,,Spodobni ljudje**, petero.enodejank. (I., II., III., IV. in epilog skupaj.) Bros. Din 30'—, vez. Din 36'—•
Zahtevajte cenik!
_ BfeHiSE^ i‘fcs4U
j
	M Al 1 ACI	▼▼▼
•••	Ul S OCtiI ikSI	
AAA	1 IMLI vvl	AAA
1
t
i
za gospode in dame K EL C, Maribor, Stolna ul. 5, izdeluje j vsa v to stroko spadajoča dela
8.000 H
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000".
Ljubljana
Gosposvetska c St. 2 priporoCa svojo bogato zalogo
pisalni strojev
„Hr in jonr,
šivalnih strojev
za rodbine In obrt ter
voznih koles •
Styrla — DUrkopp — Oroino kolo (Waffenrad).
Mi zastonj in Mo.
Nalboliši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
❖vi?
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta.
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod ..Mirni" na upravo lista.
Kioje (mire)
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzij strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevnlška ul. 2.
ire
od »Juhana* kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13,
Ima «olna
katera je cel dan odsotna, išče preprosto sobico v sredini ali bližnji okolici Ljubljane. — Ponudbe na upravo lista pod »Nujno".
Detelino seme, fif.ol in sobe
kupuje Sever * Komo., Ljubljana, Wolfova ul. 12.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče ▼ Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudbe na upr. Usta pod ..Čimprele11.
na novo ustanovljena se cenj. občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
FRAN KOS, Zidovska ulica.
Um
lokalov, stanovanj in hiš zbira In daje »Posredovalec"; Ljub Ijana, Sv. Petra cesta 23.
se odda proti povračilu i“se-ratnih stroškov 2-letna f°x.terr*e* psica. — Resljeva 28/1., od 2. do 3. ure. __________________________
Odele
velike 154 X 20°. dobro prešite, iz močnega rožnatega
kambrlka s fino pavolo po Din 220’
fini flanel porhant po Din 14'
in razne ostanke po skoro
polovični ceni razpošilja po pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi oenikl
Mo agentu
in komisijsko trgovino objavlja .Posredovalec", Ljubljana, Sv, Petri e MU 23,
Jesenski mvrjnik
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava lista.
Kupi
mala hiša na periferiji ali * okolici Ljubljane Ponudbe § navedbo cene na upravo H*t* pod »Dom*.
Pridna deklica
bi rada pospravljala mesečna sobe ali pisarniške prosto«. Naslov pr®*1 n* upravo list« pod »Mesečno 100«.
dobro vpeljan potnik papirni trgovine, ki bi bil pripravljen še prevzeti dobro idoče 3 mesečna sezljsko blago proti proviziji.
Naslov pri upravi lista.,.-
siednjo z dvema posteljama z* dva solidna gospoda *e jjčt za takoj Ponudbo na upravo lista pod: »Takoj«.
PREIT10B
Trboveljski  E
Liboj skl	I
Ormožkl	|
Trobnodolskl »•••• a
j dobavlja po nmjnl*1,h g ^	cenah	w
j DOM. ČEBIN I
I trgovina ■ premogom I | LJUBLJANA | J Wolfova nUaa tu 1411. j