Chikako Shigemori Bučar

Andreja Žele





JAPONSKA SKLADNJA


ZA SLOVENSKO GOVOREČE





Ljubljana 2024


Japonska skladnja_FINAL.indd 1

6. 09. 2024 11:02:35

JAPONSKA SKLADNJA ZA SLOVENSKO GOVOREČE

Tip publikacije: univerzitetni učbenik

Avtorici: Chikako Shigemori Bučar, Andreja Žele

Recenzentki: Nina Golob, Mira Krajnc Ivič

Slika na naslovnici: https://pngtree.com/

Tehnično urejanje: Jure Preglau

Prelom: Nana Martinčič

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2024.

Založila: Založba Univerze v Ljubljani

Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani

Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2024

Prva izdaja

Naklada: 100 izvodov

Cena: 9,90 EUR

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0

International License (except photographs).

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL

DOI: 10.4312/9789612973902

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Tiskana knjiga

COBISS.SI-ID=206574339

ISBN 978-961-297-391-9

E-knjiga

COBISS.SI-ID=206557443

ISBN 978-961-297-390-2 (PDF)

Japonska skladnja_FINAL.indd 2

6. 09. 2024 11:02:35

Kazalo

3





Kazalo


Seznam kratic: sprotna pomoč pri branju .......................................................................5

Predgovor ....................................................................................................................................7

1 Glagol v povedku ..................................................................................................................9

1.1 Glagol z udeleženci: delovalniki in okoliščine ..................................................................... 9

1.2 Obravnava glagolskih skupin: izhodiščna delitvena merila .........................................12

1.2.1 Prehodnost glagolov .....................................................................................................................12

1.2.2 Živost v povezavi s prehodnostjo .............................................................................................13

1.2.3 Vloga glagolskih vpon pri delovanju udeleženskega okolja ..........................................14

1.2.4 Tvorjeni glagoli z vidika prehodnosti ......................................................................................15

1.3 Osnovni japonski glagoli glede na prehodnost in živost..............................................16

1.4 Glagol in/ali pridevnik v povedku (povedki dejanja, dogodka, stanja) ................... 75

2 Stavek (tipologija stavkov) ..............................................................................................77

2.1 Dodatni “sklonski izrazi”: seznam najpogosteje rabljenih japonskih izrazov za sklone.........................................................................................................................................77

2.2 Vid in čas ......................................................................................................................................... 78

2.3 Čas in naklon ................................................................................................................................. 83

2.4 Naklonskost in naklon ............................................................................................................... 85

3 Temeljni viri in literatura ...................................................................................................90

4 Priloge .....................................................................................................................................92

4.1 Seznami skic, grafov, tabel ....................................................................................................... 92

4.2 Seznam razpravnih kotičkov.....................................................................................................93

4.3 Abecedna seznama japonskih in slovenskih glagolov...................................................93

Japonska skladnja_FINAL.indd 3

6. 09. 2024 11:02:35

Japonska skladnja_FINAL.indd 4

6. 09. 2024 11:02:35

Seznam kratic

5

Seznam kratic: sprotna pomoč pri branju

C

ni3 (sklonilo za cilj)

Čl (specifikacija)

naklonski člen (za domnevo)

D

ni1 (sklonilo za dajalnik)

Dr

to1 (sklonilo za družilnik)

E

wo2 (sklonilo za gibanje v prostoru)

I

ga (sklonilo za imenovalnik)

Iz

kara (sklonilo za izhodišče)

JPN

japonski, japonščina

M1

ni2 (sklonilo za mestnik nahajanja)

M2

de2 (sklonilo za mestnik dogajanja)

Me

made (sklonilo za mejnik)

Mož

vpona zmožnosti/možnosti

N

samostalnik

Nik

zanikana oblika glagola/pridevnika

O

de1 (sklonilo za orodnik)

Pret

pretekli čas

R

no (sklonilo za rodilnik)

SLO

slovenski, slovenščina

Sm

e (sklonilo za smer)

Sp

ni4 (sklonilo za spremembo)

T

wo1 (sklonilo za tožilnik)

Te

wa (členek za temo)

Tr

vpona trpnosti/pasiva

Traj

glagolska oblika -te iru s krovnim pomenom trajanja Vpr

ka (vprašalni členek)

Vs

to2 (sklonilo za vsebnik)

Vz

vpona vzročniškosti/kavzativa

Japonska skladnja_FINAL.indd 5

6. 09. 2024 11:02:35

6

Japonska skladnja za slovensko govoreče

+vol

zavedno

-vol

nezavedno

±vol, +/- vol

zavedno ali nezavedno

+živ

živo

-živ

neživo

±živ, +/- živ

živo ali neživo

— (neoznačen)

nepretekli čas (nezaznamovan)

*

neslovnično, ne obstaja

Opomba: Za natančnejšo razlago glej še tabele 1, 2 in 3 na straneh 9–11, 12 in 20.

Vse japonske besede so napisane po Hepburnovem sistemu transkribiranja. Dol-gi samoglasniki so označeni s črtico nad glasom, npr. rashī, gakkō, chūi. Sklonilo za tožilnik je napisano ‘ wo’ (čeprav je današnja izgovarjava /o/.) Japonska skladnja_FINAL.indd 6

6. 09. 2024 11:02:35

Predgovor

7

Popotnica za učbenik in njegove uporabnike

Pred seboj imate primerjavo dveh zelo različnih jezikovnih sistemov, japonščino in slovenščino. Skupna lastnost obeh jezikov pa je, da sta oba tesno povezana s svojo zgodovino in kulturo. Pri učenju japonščine boste odkrili povsem nov drugačen svet: prek jezika boste spoznavali kulturo in državo, ki je v nekaterih segmentih precej ali celo popolnoma drugačna od Evrope in evropske kulture: Japonci imajo veliko običajev, ki se Evropejcem zdijo nekoliko nenavadni, in seveda to velja tudi obratno. Današnja japonska družba tudi dokazuje, kako se lahko visoka sodobna tehnologija brez težav povezuje z bogato kulturno tradicijo.

Na razvoj sodobnega japonskega jezika imajo velik vpliv vse družbene zna-

čilnosti, in mednje sodijo tudi družbena večplastnost in kulturne razlike. Tako so kulturna posebnost in posebna značilnost japonščine tudi različni nivoji vljudno-sti, ki so del japonskega bontona. Pri pozdravu se vedno priklonimo, kako globok bo priklon, pa je odvisno od hierarhičnega razmerja s sogovorcem. Da sogovor-nika res poslušamo, pa pokažemo s kimanjem in zvočnimi odzivi. Vljudnostne in pragmatične strategije glede na sogovorca in posamezno situacijo se učimo postopoma, že od začetniške stopnje dalje.

In če je izgovarjava japonskega jezika razmeroma preprosta, pa japonska pi-sava sodi med najbolj težavne na svetu. Japonski sistem pisave je eden najbolj zapletenih na svetu, zato zahteva veliko vaje in koncentracije. Za branje časopisa je treba npr. obvladati vsaj tisoč pismenk. Veliko besed je prevzetih iz kitajščine, kar pa nam pri učenju ne pomaga preveč, ker slovensko govoreči navadno ne znajo kitajskega jezika. Tako v pogovornem kot tudi v pisnem jeziku je namreč bistveno in celo odločilno, katero slogovno različico izberemo v kateri situaciji.

Najprej je treba spoznati tisto najbolj kultivirano plast jezika, ki zahteva natančno poznavanje in opis jezikovnega sistema.

Na podlagi dolgoletnega in sistematičnega poučevanja japonskega jezika, zlasti na fakultetni ravni, smo že dovolj dobro spoznali najtežavnejše točke pri učenju japonščine za slovensko govoreče učence. In ta učbenik študentom z že določenim poznavanjem tako japonske pisave kot japonske leksike nudi osnovni vpogled v zakonitosti tvorbe smiselnih stavčnih povedi. S tem namenom opozarja na vezljivostne in naklonske možnosti v japonščini in dodaja primerjavo ustreznic v slovenščini. V osnovno sopostavitev japonščine in slovenščine tu pa tam vključi tudi primere bolj zahtevne problemske rabe za tiste prizadevnejše študente, ki si želijo več znanja.

Kljub visokim zahtevam pri učenju pa se med Slovenci zanimanje za japon-

ščino povečuje. V zadnjem času ne več toliko zaradi gospodarskih potreb, ampak Japonska skladnja_FINAL.indd 7

6. 09. 2024 11:02:35

8

Japonska skladnja za slovensko govoreče

v ospredje prihaja večje zanimanje za japonsko kulturo in zgodovino. Zlasti poko-ronski čas je prinesel bolj poglobljen odnos do manj znanih ali še neznanih kultur in tako poglobil tudi poznavanje le-teh. Tudi ni treba posebej poudarjati, kako dragoceno in vsestransko potrebno je tovrstno jezikovno-kulturno povezovanje; ne samo za vključeni državi, ampak tudi v smislu teženj po čim večjem povezova-nju v svetovnem merilu.

Naj vam učbenik služi za utrjevanje in dopolnjevanje pridobljenega znanja, in hkrati naj bo spodbuda za še bolj poglobljeno učenje japonščine, ki navadno vzvratno bogati tudi zavedanje in znanje lastnega jezika, v tem primeru je to slovenski jezik.

Avtorici

Japonska skladnja_FINAL.indd 8

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

9





1 Glagol v povedku


Osnovni okvir glagolske rabe v obeh jezikih je imenovalniško-tožilniški sklonski sistem. V nezaznamovanem stavku v primeru neprehodnega izražanja je v vlogi osebka nosilec stanja/poteka, v primeru prehodnega izražanja pa vršilec dejanja.

Razlika med jezikoma je v tem, da se v japonščini skloni izražajo s členkovni-mi sklonili, ki neposredno sledijo samostalnikom, v slovenščini pa s sklonskimi oblikami samostalniških besed, pri čemer je izhodiščno stavkotvorno ujemanje osebka s povedkom v osebi, spolu in številu.

1.1 Glagol z udeleženci: delovalniki in okoliščine

V spodnji razpredelnici so opisana glavna sklonila. Sklonila so razporejena po pomembnosti.

Nadpisane številke ob posameznih sklonilih označujejo njihove različne vloge v stavčni povedi, ki se največkrat medsebojno izključujejo.

Tabela 1: Glavna sklonila

sklonilo razlaga s primeri

mednarodno*1 slovensko

oznaka za





glosiranje


ga


imenovalnik (Osebek, ki

nominativ

imenovalnik

I

vzpostavlja prisojevalno stanje,

ima udeležensko vlogo nosilca

dejanja oz. stanja.)

Koko ni isu ga aru.

Tu je stol.

Hana ga aruku.

Hana hodi.

wo1

tožilnik (Izraža udeležensko

akuzativ

tožilnik

T

vlogo predmeta, zlasti prizade-

tega z dejanjem.)

Hana ga ringo wo taberu.

Hana jé jabolko.

*

Izpis mednarodnih poimenovanj je prilagojen slovenščini. Vir poimenovanj je Pardeshi in Kageyama (2018).

Japonska skladnja_FINAL.indd 9

6. 09. 2024 11:02:35

10

Japonska skladnja za slovensko govoreče

sklonilo razlaga s primeri

mednarodno*1 slovensko

oznaka za





glosiranje


wo2


Sklonilo izraža okoliščino oz.

elativ

sklonilo za

E

udeležensko vlogo mesta oz.

gibanje v

prostora dejanja/gibanja.

prostoru

Hana ga michi wo wataru.

Hana prečka cesto.

ni1

dajalnik (Izraža udeležen-

dativ

dajalnik

D

sko vlogo cilja dejanja ali

prejemnika dejanja.)

Hana ni ringo wo yaru.

Hani dam jabolko.

ni2

mestnik 1 (Izraža okoliščino

lokativ

mestnik1

M1

oz. udeležensko vlogo mesta

(inesiv)

nahajanja.)

Hana ga heya ni iru.

Hana je v sobi.

ni3

Sklonilo izraža okoliščino oz.

ilativ

cilj

C

udeležensko vlogo cilja ali

usmeritve pri doseganju koga/

česa.Hana ga basu ni noru.

Hana gre na avtobus.

Ito wo ana ni tōsu.

Vtaknem nitko v šivanko.

ni4

Sklonilo izraža stanje po spre-

translativ

sprememba

Sp

membi.

Hana ga isha ni naru .

Hana postane zdravnik.

e

Sklonilo izraža udeležensko

alativ

smer

Sm

vlogo smeri dejanja.

Hana ga kuni e kaeru.

Hana se vrne v domovino.

Hana ga Bureddo e iku.

Hana gre na Bled.

de1

orodnik (Izraža udeležensko

instrumental

orodnik

O

vlogo orodja ali sredstva.)

Pen de ji wo kaku.

S peresom pišem črke.

Japonska skladnja_FINAL.indd 10

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

11

sklonilo razlaga s primeri

mednarodno*1 slovensko

oznaka za





glosiranje


de2


mestnik 2 (Izraža udeležen-

lokativ

mestnik2

M2

sko vlogo mesta dejanja ali

dogajanja.)

Heya de taberu.

V sobi jemo.

to1**2

Sklonilo izraža družilnik oz.

komitativ

družilnik

Dr

spremljevalnik, tj. osebo, ki

tvorno spremlja dejanje ali

dogajanje.

Hana to aruku.

Hodim s Hano.

to2

Sklonilo uvaja da-vsebine, ki so komplementa-

vsebnik

Vs

izražene z da-stavki (odvisniki z tor

veznikom da v slovenščini).

Kodomo ni kore de ii to

kotaeru.

Otroku odgovorim, da je

tako v redu.

no

rodilnik (Izraža izvor, izhodišče genitiv

rodilnik

R

in s tem tudi pripadnost.)

nihon no hata

japonska zastava (zastava

Japonske)

haha no shigoto

materino delo

kara

Sklonilo izraža prostorsko in

ablativ

izhodišče

Iz

časovno izhodišče.

Go(5)ji kara hataraku.

Delam od 5. ure.

made*** Sklonilo izraža prostorski in

terminativ

mejnik

Me

časovni cilj.

3

Uchi kara gakkō made

aruku.

Hodim od doma do šole.

** Besedica ‘to’ ima v japonščini tudi vlogo veznika, npr. ringo to nashi = ‘jabolko in hruška’

*** V japonščini je tradicionalno kategorizirano kot prislovni členek in ne kot sklonski členek.

Japonska skladnja_FINAL.indd 11

6. 09. 2024 11:02:35

12

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Tabela 2: Tematski členek





tematski


členek

razlaga s primeri

mednarodno* slovensko oznaka za





glosiranje


wa


Uvaja temo stavka oz. besedila;

topik

tematsko

Te

pojavi se lahko v stavčni povedi.

izhodišče

Hana wa nihongo ga wakaru.

Hana razume japonsko.

1.2 Obravnava glagolskih skupin: izhodiščna delitvena merila 1.2.1 Prehodnost glagolov





Vezljivost glagolov vs. prehodnost povedkov


Glagolska vezljivost ali valenca je pomensko-skladenjska zmožnost glagolov (t. i. verbalna intenca), ki se skladenjsko izraža s številom razpoložljivih vezljivostnih ali valenčnih mest.

Prehodnost pa je skladenjska zmožnost glagolov v povedku znotraj stavčne povedi, ki izraža zmožnost prehajanja glagolskega oz. povedkovega pomena na neposredno predmetno ali pojmovno vsebino, ki je obvezni sestavni del sporoči-la. Prehodnost se meri s številom vezljivostnih mest od 2 naprej.

Določeni glagoli so izhodiščno neprehodni glagoli, kar pomeni, da glagolsko prehodnost razvijejo šele v povedku konkretnega sporočila, npr.: On dobro živi .

→ Trenutno živi ustvarjalnejši del svojega življenja.





→ Živi s prijateljico.

Zelo raste kot konoplja. → Rasla je pri babici v mestu.

Ona se je precej spremenila. → Ona je spremenila prvotno vsebino.

japonski primeri:

yasumu 1

Yoku yasumu.

Dobro počiva.

→ yasumu 2

Gakkō wo yasumu.

Izostaja iz šole.

fuku 1



Kaze ga fuku.



Veter piha.

→ fuku 2



Hana ga fue wo fuku.

Hana piha (igra) na piščal.

Japonska skladnja_FINAL.indd 12

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

13

Večina glagolov je izhodiščno prehodnih glagolov, kar pomeni, da večinsko imajo oz. odpirajo možnost vsaj dveh vezljivostnih mest in s tem vezave vsaj dveh udeležencev, npr.:

Čakam prijatelja. Čakam dež. Čakam avtobus.

Tomodachi wo matsu. Ame wo matsu. Basu wo matsu.

Jem sushi. Pijem saké.

Sushi wo taberu. Sake wo nomu.

V učbeniku so uporabljeni glagoli označeni glede na izhodiščno neprehodnost in izhodiščno prehodnost.

Opredelitev izhodiščne prehodnosti oz. neprehodnosti

Merilo izhodiščne prehodnosti ali neprehodnosti je prvi slovarski pomen glagola, ki je hkrati tudi njegov krovni pomen. Iz tega krovnega pomena so izpeljani tudi vsi drugi pomeni, ki izhodiščno prehodnost ali neprehodnost ohranijo ali pa spremenijo.

Nekateri japonski glagoli so navedeni s pripisom številke 1 ali 2. Pripis 1 pomeni glagol z izhodiščnim (krovnim) pomenom, isti glagol s pripisom 2 pa je primer glagola, ki iz izhodiščnega dalje razvije svoj pomen (neizhodiščni/izpeljani pomen) in lahko deluje z drugačnim skladenjskim okoljem.

Pripis 1 ali 2 uporabljamo tudi za pomensko razliko, ki se vidi iz izbora pismenk, npr.:

kaeru 1 帰る = iti domov in kaeru 2 返る = vrniti se.

Tudi z izborom kitajske pismenke lahko izrazimo razlike znotraj pomenja is-tega glagola.

PREHODNOST sproža tudi vprašanje besednega reda. V primeru japonščine so posamezne skladenjske enote s sklonilom in povedek je vedno na koncu stavka.

Zahtevnejša raba z zgledi bo pokomentirana v posebnih okvirih z naslovom: RAZPRAVNI KOTIČEK.

Slovensko pomensko kalkirano tolmačenje bo označeno z zgornjimi enoj-nimi narekovaji, slovenski stavki kot slovenske ustreznice pa bodo v poševnem tisku / kurzivi.

1.2.2 Živost v povezavi s prehodnostjo

Živost zagotavlja izvor nadaljevanja (v smislu tvornega dejanja, dogajanja, procesa, stanja) in samoaktivnost (v smislu volje, spodbude). Živi udeleženec v vlogi izhodiščnega osebka torej povzroča, da samoaktivnost in spodbuda prek dejanja, dogajanja in procesa v povedku prehajata še na druge možne udeležence, npr.: Japonska skladnja_FINAL.indd 13

6. 09. 2024 11:02:35

14

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Tone pripoveduje komu kaj.

Tone nagovarja prijatelje za organizacijo dogodka in poziva krajane k sodelovanju.

Hana ga Mina ni omoide wo hanasu. Hana pripoveduje spomine Mini.

Hana ga bōnenkai no kikaku wo tomodachi ni tanomi, hoka no hito nimo kyōryoku wo yobikakeru.

Hana naroči načrtovanje silvestrovega srečanja in poziva tudi druge k sodelovanju.

Živi ali najpogosteje še človeški osebek torej stopa v tvorno razmerje zlasti s tistimi glagoli, ki omogočajo povezovanje z več udeleženci hkrati, npr.: Tone kar z gotovino kupuje sebi drage stvari.

Tone čaka (na) znanca doma/na domu ipd.

Hana ga genkin de jishin ni kōka na mono wo kau.

Hana z gotovino kupuje sebi drage stvari.

Hana ga uchi de kyaku wo matsu.

Hana doma čaka na goste.

1.2.3 Vloga glagolskih vpon pri delovanju udeleženskega okolja V japonščini obstajata glagolski vponi, ki neposredno vplivata na skladnjo stavka: to sta vzročniška/kavzativna vpona in trpna vpona.

Izhodiščno neprehodnemu glagolu dodamo vpono za vzročniškost (kavzativ) -(s)ase- in tako tvorimo prehodni glagol oz. glagol z dodanim udeležencem v stavku:

Hana ga aruku.





Hana hodi.

→ Ani ga Hana wo arukaseru. Brat povzroči/omogoči, da Hana hodi.





(Brat dovoli/sili, da Hana hodi.)

Neposredni kavzativ pomeni, da dodani udeleženec (v zgornjem primeru

‘brat’) vpliva na dejanje/dogodek pri prvem udeležencu (da Hana hodi).

Glagolska vpona za trpnost -(r)are- pa ravno nasprotno deluje in izpelje iz izhodiščno prehodnega glagola neprehodni glagol v stavku: Hana ga kabin wo oku.

Hana postavi vazo.

→ Kabin ga okareru.

Vaza je/bo postavljena.

Pri nekaterih prehodnih glagolih trpna vpona ne zmanjša število udeležencev, vendar z njeno uporabo pride do izmenjave med udeležencema. Novi udele-

ženec pri izpeljanem trpnem glagolu dobi novo sklonilo ni: Hana ga Mina wo sasou.



Hana vabi Mino.

Mina ga Hana ni sasowareru.

Mina je vabljena od Hane.

Japonska skladnja_FINAL.indd 14

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

15

Trpno vpono lahko uporabimo pri prehodnem glagolu kot tudi pri neprehodnem glagolu. Trpnik neprehodnega glagola se tradicionalno imenuje posredni trpnik (“indirect passive”):

Tsuma ga shinu.





Žena umre.

Sensei ga tsuma ni shinareru.

Učitelju umre žena.





(Učitelj nosi posledice, da mu je umrla žena.)

V tem primeru je dodani udeleženec učitelj z imenovalniškim sklonilom ga prizadet od dejanja/dogodka. Raba trpne vpone z večanjem števila udeležencev je za označevanje s trpnim načinom nenavadna. To je trpnik emocionalne priza-detosti (“affective passive”). Glej tudi 2.4 Naklonskost in naklon.

1.2.4 Tvorjeni glagoli z vidika prehodnosti

Tvorjene besede se sicer delijo na 1) sestavljenke, 2) izpeljanke in 3) zloženke, vendar kontrastivna obravnava japonskih in slovenskih glagolov večinsko izpo-stavi sestavljenke. V naš seznam osnovnih japonskih glagolov so vključeni naslednji primeri:

1) sestavljenke: glagoli, ki so nastali s sestavljenjem dveh glagolov. Drugi glagol je navadno v slovnični oz. funkcijski rabi. Ta drugi glagol je lahko vidski ali pomensko posplošen, npr.:

dekakeru iti ven, iti od doma ← deru + kakeru ( iti ven + začeti) norikaeru presesti (se), prestopiti ← noru + kaeru ( iti gor, peljati se + menjati) omoidasu spomniti se ← omou + dasu ( misliti + vzeti ven, dati ven) 2) izpeljanke



Se tvorijo iz prislova in splošnopomenskega glagola, ki skupaj izražata pridevniški pomen stanja oz. lastnosti, npr.:

bikkuri suru

ustrašiti se ← bikkuri + suru



( vzburljiv, strašen + [glagol splošnega pomena] delati, narediti) 3) zloženke



Se tvorijo iz samostalnika, sklonila in glagola. Samostalniki potrebujejo sklonila, da lahko delujejo kot samostojna skladenjska enota, ki pa je v nadaljevanju pomensko družljiva oz. kolokabilna z glagolom, npr.: ma vmesni čas ali prostor

ma ni au

biti pravočasen, ujeti

←

+ ni (sklonilo za prostor, inesiv)

{



+ au ujemati se

Japonska skladnja_FINAL.indd 15

6. 09. 2024 11:02:35

16

Japonska skladnja za slovensko govoreče

1.3 Osnovni japonski glagoli glede na prehodnost in živost Prehodnost glagolov kot izhodiščno merilo dodatno potrjujemo še z razvrstitvi-jo glagolov glede na njihove pomenske vrste. Torej neprehodnost se potrjuje in izraža zlasti z glagoli stanja, sledi še izražanje dogodka. V to skupino so vključeni tudi glagoli dejanja, pri katerih je v ospredju procesualnost. Pri izražanju prehodnosti pa pričakovano prevladujejo glagoli dejanja.

Glavne semantične skupine v nadaljevanju so: STANJE, DOGODEK, DEJANJE

in SESTAVLJENO DEJANJE oz. DOGODEK (cf. Shigemori Bučar 2007: 106, 316).

OSNOVNI JAPONSKI GLAGOLI GLEDE NA PREHODNOST IN ŽIVOST

I absolutno neprehodni glagoli (1-mestni)



I-x

wa-ga zgradba





(tematski členek wa zunaj vezljivostnega sklonskega sistema) II neprehodni in prehodni v parih (1-mestni vs. 2-mestni) II-x

etimološko nesorodni pari



II-y

neprehodni in prehodni v isti obliki

III absolutno prehodni glagoli (2-mestni)



III-z

z izmenjavo udeležencev

IV prehodni glagoli v parih (2-mestni vs. 3-mestni)



IV-x

etimološko nesorodni par

V posebna skupina treh glagolov (1-mestni, 2- mestni in 3-mestni) VI absolutno prehodni glagoli (3-mestni)



VI-z

sestavljeno (smerno dopolnjujoče) dejanje

Pomensko vodilne skupine glagolov glede na prehodnost (I, II, III): V nadaljevanju so glede na rabo predstavljene najosnovnejše in hkrati najobšir-nejše pomenske skupine glagolov. Pri predstavitvi je kot prvo merilo upoštevana prehodnost, drugo merilo je živost oz. prisotnost volje.

Japonska skladnja_FINAL.indd 16

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

17

I absolutno neprehodni glagoli (1-mestni)



STANJE

-živ



DOGODEK -živ



STANJE

+živ



DOGODEK +živ



DEJANJE +/-vol



I-x

wa-ga zgradba (tematski členek zunaj vezljivostnega sklonskega sistema)

STANJE

II neprehodni in prehodni v parih (1-mestni vs. 2-mestni) DEJANJE / DEJANJE

+vol/+vol



DOGODEK / DEJANJE

-vol/+vol



II-x

etimološko nesorodni pari





DOGODEK / DEJANJE

-vol/+vol



II-y

neprehodni prehodni v isti obliki



DOGODEK / DEJANJE

-vol/+vol

III absolutno prehodni glagoli (2-mestni)



DEJANJE / DOGODEK

+/-živ



DEJANJE



+živ



DEJANJE



+živ



DOGODEK



+živ



STANJE





+/-vol



III-z

z izmenjavo udeležencev



DOGODEK



+živ

Glej tudi Graf 1 vseh obravnavanih glagolov v japonščini in slovenščini.

V obeh jezikih je izhodišče skladenjska ravnina. Vezljivost se meri od 0 →

naprej, prehodnost pa od dvovezljivih glagolov naprej. Vezljivost in prehodnost sovpadata pri dvovezljiivih glagolih in naprej.

Japonska skladnja_FINAL.indd 17

6. 09. 2024 11:02:35

2 / 1

18

Japonska skladnja za slovensko govoreče





/ 22

-x) (VI-z)



3

2/3





t





-D



zanosve





3 ga-wo-ni

3

izposoditi

o po



III IV V VI





I-T

emsk





tema)





a sis

odati

odati

pomagati učiti pr

pomagati učiti pr izposoditi si

.)

alno-morf

eg



sik

(III-z) (IV





2/3

T (D idr

a sklonsk

3

ev in lek



2





tneg

ženc

os

stni)





prehodnost =





ezljiv





tni)

2

znati, razumeti





unaj v

tevilo udele



tni in 3-me





če) dejanje

s. 2-mes

členek zunaj vezljivostnega sklonskega sistema)

tni)

1/2





tni v





žencev in leksikalno-morfemsko povezanost

tni)

tski členek z

ti obliki

tni, 2-mes





tni)

v

s. 3-mes

tni)

četi se

četi





ema

= tematski

1/2

za

za

tni v

žencev

a= t

wa

žence

v (1-mes

oli (1-mes

arih (1-mes

rodni pari

le

rodni par





ehodni v is

(2-mes

mes

olo

(3-mes

erno dopolnjujoče) dejanje

oli

oli

število udele



2

Graf 1: glagoli glede na š



adba (w

o neso

vo ude

o neso

1

brati, peti, plesati





gr

ško nesorodni pari

eh glag

ško nesorodni par





ehodni glag

a z

ehodni v p

ehodni pr





živeti

oli v parih (2-

tavljeno (sm

epr

a-g



1

w

i in pr

etimološk wa-ga zgradba ( nepr rehodni glag etimolo z izmenja neprehodni prehodni v isti obliki ag etimološk z izmenjavo udele upina tr rehodni glagetimolo ses sestavljeno (smerno dopolnjujo

v slovenščini





ževati



de

1





ehodn

-x



ezljivost





, I-Sm/D, I-Dr/D

solutno n

absolutno neprehodni glagoli (1-mestni) I-x neprehodni in prehodni v parih (1-mestni vs. 2.mestni) II-x II-y absolutno prehodni glagoli (2.mestni) III-z prehodni glagoli v parih (2-mestni vs. 3-mestni) IV

x

y

solutno p



ehodni gl

ebna sk

posebna skupina treh glagolov (1-mestni, 2- mestni in 3-mestni) absolutno prehodni glagoli (3-mestni) VI-z

-x

solutno p

V

0

0



ab

I-x

nepr

II-

II-

ab

III-z

pr

IV

pos

ab

VI-z





Graf 1: glagoli glede na

JPN I (I-x) II (II-x, II-y) 1 ga

I



2 ga-wo, ga-e/ni, ga-to/ni

I-T

I



II I II III IV III V IV VI V VI



Japonska skladnja_FINAL.indd 18

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

19

/ 22



3

izposoditi





odati

odati

pomagati učiti pr

pomagati učiti pr izposoditi si

.)

2/3

T (D idr

3



prehodnost =

2 znati, razumeti





1/2

četi se

četi

za

za



2

1



brati, peti, plesati



živeti

v slovenščini

ževatide

1

ezljivostV 0

0



Japonska skladnja_FINAL.indd 19

6. 09. 2024 11:02:35

20

Japonska skladnja za slovensko govoreče





Opozorilo glede glosiranja


V nadaljnjih poglavjih so japonski zgledi tudi slovnično označeni (glosirani) zaradi nazornejše predstavitve tvorjenja stavčnih povedi v japonščini. Slovnične oznake (glose) so izbirno oz. razločevalno uporabljane z namenom opozoriti na sprotne posebnosti.

Kratice za glavna sklonila so navedene v Tabeli 1 (glej 1.1 Glagol z udeležen-ci, str. 9–11). Spodaj v Tabeli 3 je seznam kratic za druge jezikovne kategorije.

Tabela 3: Oznake za glosiranje

pomen

oznaka





mednarodna oznaka


pretekli čas (zaznamovan)

Pret

PST (past)

nepretekli čas (nezaznamovan)

— (neoznačen)

PRS (present)

vpona vzročniškosti/kavzativa

Vz

CAUS

vpona trpnosti/pasiva

Tr

PASS

vpona zmožnosti/možnosti

Mož

POTEN (potential)

glagolska oblika -te iru s krovnim pome- Traj

CONT (continuative)

nom trajanja

zanikana oblika glagola/pridevnika

Nik

NEG

tematski členek

Te

TOP (topic)

vprašalni členek ( ka)

Vpr

Q

členek za izpostavljanje mo

‘tudi’, ‘celo’

—

naklonski člen (za domnevo)

Čl (specifikacija)

—

naklonski členek na koncu povedi

‘ne’, ‘ali’ idr.

PART (particle)

Od tukaj naprej se začne absolutno številčenje japonskih stavčnih zgledov z arabskimi številkami s piko.

Vse glagolske pomenske skupine vključujejo tudi stavčne zglede. Nekatere izmed obravnavanih glagolskih skupin imajo občutno večje število osnovnih glagolov. Pri marsikaterem od teh glagolov se stavčni vzorec ponovi. Tako so stavčni zgledi uporabljeni zgolj pri nekaterih glagolih in služijo kot opozorilo za pravilno rabo glede prehodnosti ali neprehodnosti.

Glagoli obravnavani v nadaljevanju so vključeni v Tabelo 4 (str. 68).

Japonska skladnja_FINAL.indd 20

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

21





I. Absolutno neprehodni glagoli


Absolutno neprehodni glagoli s sklonskim členkom ga

V tej skupini so opazne značilnosti:

• razloček živo / neživo oz. zavedno/nezavedno

• naravni pojavi ali stanje (neživega udeleženca)

• mejni primeri z živim udeležencem so stanja ali dogodki z omejenim nadzorom

• dejanja nosilca z lastno voljo in nadzorom

• Nekateri dogodki/stanja ne dovolijo zunanjega povzročitelja. (Raba vpone oz. morfema, ki izraža povzročitelja, ni dovoljena.)

• Pri glagolih, ki izražajo dejanje z lastno voljo in nadzorom, je prehodna raba velikokrat frazeološko rabljena: npr.: Spi spanje pravičnega. Naj živi svoje življenje. V teh primerih gre zgolj za poudarjanje že z glagolom izraženega dejanja.

STANJE

Glagoli stanja izražajo zlasti vrsto stanja. Stanju se pridružuje še lastnost. Vredno-tenje tvorca oz. poročevalca se izraža z naklonskimi zvezami v povedku.

nahajanje

aru 1



biti, nahajati se





1. Koko ni isu ga aru.

Tu je stol.





tukaj stol nahajati se

M1

I



Primerjaj s slovenskim glagolom:





obstajati sonzai suru / jitsuzai suru





(glagola kitajskega izvora za višji, formalni jezik)

* araseru (kavzativna vpona ni možna.)

lastnost

chigau 1



biti narobe, ne biti prav





2. Michi ga chigau. Pot ni prava.





pot ne biti prav

I



*chigawaseru

(kavzativna vpona ni možna.)



3 . Sore wa chigau. To ni prav./To je narobe.





toTe ne biti prav



Primerjaj s slovenskimi izrazi:





biti pravilen, biti prav (v jap. pridevnik, tadashii) 4. Kotae ga tadashii. Odgovor je pravilen.





5. Sore wa tadashii. To je prav / pravilno.





Poseben primer: “Imate prav. ” ≑ Sō desu. =“Tako je. ”

Japonska skladnja_FINAL.indd 21

6. 09. 2024 11:02:35

22

Japonska skladnja za slovensko govoreče

DOGODEK

sprememba stanja

suku sprazniti se, postati prazen





6. Michi ga suku.

Cesta se sprazni.





pot izprazniti

I





7. Michi ga suite iru.

Cesta je prazna.





pot izprazniti

I

Traj



8. * Michi wo sukaseru . (neživo)





(kavzativna vpona ni možna.)

Če pa je glagol v zvezi hara ga suku‚ biti lačen (želodec postane prazen), je možna povzročniška oblika: Primerjaj *Densha wo sukaseru. *Nekdo povzroča, da se vlak sprazni.

postati lačen → biti lačen





9. Kodomo ga hara wo sukaseru . Otrok postane lačen.





otrok želodec izprazniti (živo)

I

T

Vz





‘Otrok povzroči, da je njegov želodec prazen.’

V tej stalni zvezi lahko uporabimo kavzativ: ‘živo’ v povezavi z vzročnostjo/

kavzativnostjo.



biti lačen

10. Hara ga suite iru.



Sem/Je lačen.





11. Kodomo ga hara wo sukasete iru . Otrok je lačen.



‘Otrok povzroča, da je njegov želodec prazen.’

komu postati poln, napolniti se





12. Michi ga komu.



Cesta se napolni.





13. Michi ga konde iru.

Cesta je polna.





pot polniti

I

Traj





(vidska sprememba)

sumu 1



končati se, biti opravljen





14. Yōji ga sumu.



Opravek se konča. / Je opravljeno.

sumu 1 + kavzativna vpona —> sumaseru

končati, opraviti



15. Yōji wo sumaseru.



Končati z opravkom. / Imeti opravljeno.

Japonska skladnja_FINAL.indd 22

6. 09. 2024 11:02:35

Priloge

23

Skica 1:

[Skica 1 < 191 Fig.32 sumu

sumu in k





in


onč

konč ati

ati]



izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije



en udeleženec



dva udeleženca



sumu





končati



končati se



sumaseru

Osnovni izraz je v japonščini neprehoden, v slovenščini pa prehoden, v vsakem jeziku pa obstaja mo

Skica 2: nepržnost izpelja

ehodni / pr ve z dodatnim sreds

ehodni glagolski pari v š tvom (vpona

tevilkah (ž

- (s)ase-

ivost oz. volja prvega udeleženca)

oz. morfem se z leksikalizacijo).

Če primerjamo



s

↓ prejšnjimi neprehodnimi

15 glagolskih parov z ž

glag

ivim udeležoli, pri katerih smo testira-

encem v imenovalniku neprehodnega glagola

li možnost rabe vpone za kavzativ, je ta zveza s sumu posebna v tem, da nima omejitve na živost. Omejitev je le v tem, da samostalnik v imenovalniku oz. imenovalniški samostalnik izraža neko družbeno dejavnost, npr. shiken ‘izpit’ , shiki

‘slovesnost’, shiharai ‘plačilo’ ipd.



3

12



38



SLO: Končati z delom vs.

Delo se je končalo.





Tone je končal delo.





JPN: 16. Tone ga shigoto wo sumaseru. vs.

17. Shigoto ga sumu.





Tone delo opraviti se delo I

T

Vz

I opraviti se



↑ [prehodno izražanje]

50 glagolskih parov z než [nepr

ivim udelež

eh. gl.]

encem v imenovalniku



Tone je končal z delom./Tone je opravil delo. Delo je opravljeno.





=



prvi udelež

enec je ž biti končan oz. konč

iv oz. ima svojo voljo ati (se)





(cf. owaru II-y Glagoli, ki se upor

= prvi udeleabljajo ne

ženec ni žp. in preh. v enaki obliki)

iv oz. nima svoje volje

naravni pojavSkica 3 < 108 oz. 317 Fig. 17, Razmerja med glagoli in glagolskimi oblikami Posebnost glagolov, ki izražajo naravne pojave in posledično tudi stavkov, izpeljava prehodnosti/kavzativnosti

ki izražajo naravne pojave, je, da imajo neživi osebek. In še ta osebek je lahko v v smeri povečanje števila udeležencev

slovenščini zgolj



fiktivni



ose bek, npr. Piha. ← Veter piha, Dežuje./Pada. ← Dež pada.



izpeljava neprehodnosti/pasivizacije



v smeri zmanjšanje števila udeležencev



0-mestni

1-mestni

2-mestni

3 mestni





možna





izmenjava udeležencev

/

1 6

Japonska skladnja_FINAL.indd 23

6. 09. 2024 11:02:35



24

Japonska skladnja za slovensko govoreče

fuku 1



pihati





18. Kaze ga fuku.

Veter piha.



(prim. fuku 2 dvomestni, str. 53)

furu



deževati/snežiti (prav tako enomestni nepreh. glagol)





19. Ame/Yuki ga furu.

Dež/Sneg pada.

saku cveteti





20. Bara ga saku.

Vrtnica cveti.



21. [kolokacija] Shinibana wo sakaseru.



’ Pustiti cvetenje (pokazati dobro delo) pri smrti. ’

Potrebno je poudariti, da je posebnost teh glagolov, da je prvi in edini udeleženec neživ. To se povezuje z dejstvom, da se po navadi ne uporabljajo v vzroč-

niški obliki z vpono -(s)ase- (razen v določenih stalnih zvezah, gl. primere 9, 11, 15, 16 in 21) , nekateri v določenih kontekstih lahko dobijo vzročniško vpono za izraz povzročanja spremembe stanja, ki nastane znotraj nežive enote (sakaseru

‘pustiti/povzročiti cveteti’, sumaseru ‘pustiti, da bo opravljen = opraviti’, fukaseru

‘povzročiti, da piha’).

RAZPRAVNI KOTIČEK 1

Medjezikovne razlike pri obveznem izražanju udeležencev v številu in razvrstitvi udeležencev

Razlike v številu in v prednostni razvrstitvi udeležencev.

Slovenščina pozna 0-mestne glagole (glagole brez udeležencev), japonšči-na pa ne. Gre večinoma za naravne pojave.

deževati, zvoniti …



zvoniti

V ušesih mi zvoni, V Gorjah zvoni. (iz ljudske pesmi)





vs. Zvoni poldne. (Zvonec zvoni poldne.)



(jap. —> naru 1 /narasu 1) Kane / Mimi ga naru. Zvon / Uho zvoni.

(Gl. skupino glagolov II: neprehodni in prehodni v parih) Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 24

6. 09. 2024 11:02:36



Priloge

25

RAZPRAVNI KOTIČEK 2

Posebnosti znotraj kategorije živosti

Medtem ko v nadaljevanju navedenih 6 glagolov označuje stanje ali spremembo stanja živega bitja (po navadi človeka), ki stanje ali dogodek sam težko nadzira, glagoli na nadaljnjem seznamu izražajo dejanja in stanja človeka (ali živali) s svojo voljo in nadzorom. Tu ni stroge meje, opis vedênja stvari je odvisen od konteksta.

V japonščini je izbor glagola za pomen ‘nahajanja’ odvisen od živosti prvega udeleženca v imenovalniku.



iru vs. aru =biti, nahajati se



Ike no naka ni sakana ga iru.



V ribniku so ribe.



ribnik notri ribe biti

R

M1

I



Kono mise ni wa sakana mo aru. V tej trgovini so tudi ribe.



ta trgovina ribe ‘tudi’ biti

M1Te



Takushī ga matte iru.





Taksi čaka.

taksi čakati

I

Traj



Takushī ga mukō gawa ni iru.

Taksi je na drugi strani.

taksi druga stran biti

I

M1

Podobno tudi:



Vlak je prišel. Avtobus pride čez pol ure. (= pripelje za prevažanje) Densha ga kita.



vlak priti

I

Pret



Basu ga 30-pun go ni kuru.



bus 30 minut kasneje priti

I

M1



Japonski glagol ‘priti’ kuru ponavadi zahteva živost pri prvem udeležencu.

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 25

6. 09. 2024 11:02:36

26

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Naslednjih 6 glagolov (še vedno Absolutno neprehodni) se veže z živim udeležencem.

STANJE

čustveno stanje

okoru jeziti se, biti jezen





22. Hana ga okoru.

Hana se jezi.





Hana jeziti se

I





23. Hana ga okotte iru. Hana je jezna.



Hana jeziti se

I

Traj

komaru

biti v zadregi





24. Hana ga komaru.

Hana je v zadregi.

nahajanje

iru (nikalna oblika: inai) biti, nahajati se 25. Koko ni Hana ga iru. Tu je Hana.

DOGODEK

Pri vključenem udeležencu je dejavnik živost ali neživost udeleženca ali obo-je odvisen od konkretnega pomena glagola v povedku. Rabo in zglede sproti potrjujemo s korpusi japonskega jezika.

sprememba stanja

yaseru hujšati





26. Hana ga yaseru.

Hana se hujša.





27. Hana ga yasete iru. Hana je suha.

futoru postati debel, debeliti se, postati rejen, rediti se 28. Hana ga futoru.

Hana se redi.





29. Hana ga futotte iru. Hana je debela.

tsukareru

postati truden, utruditi se





30. Shigoto de tsukareru. Uturuditi se od dela.



31. Tsukarete iru.

(Sem/Je) utrujen.





[preneseni pomen: postati star, rabljen - prvi udeleženec je lahko neživ]





32. Me ga tsukareru.

Oči so utrujeni.





33. Tsukareta fuku wo kite iru.

Nosi staro/ponošeno obleko.



Primerjaj: yowaru

postati slab, slabeti

živo/neživo (tudi japonski gl.)





34. Karada/Karyoku ga yowaru.

Telo / Moč ognja slabi.





(jap. tudi v pomenu komaru [=biti v zadregi])





Japonska skladnja_FINAL.indd 26

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

27

Medtem ko se tsukareru (= utruditi se) veže samo z živim udeležencem, ustrezni japonski glagol yowaru ‘slabeti’ pa se lahko veže z živim in neživim udeležencem, tako kot slov. glagol, Tone slabi (= Tone ga yowaru.), Ogenj slabi.

(= Hi ga yowaru.)

Medtem ko zgoraj navedenih 6 glagolov označuje stanje ali spremembo stanja živega bitja (po navadi človeka), ki stanje ali dogodek sam težko nadzira, glagoli na naslednjem seznamu izražajo dejanja in stanja človeka (ali živali) s svojo voljo in nadzorom. Tu ni stroga meja, stvar je odvisna od konteksta.

DEJANJE

dejavnost [±vol]

(Mejni primeri zavednega ali nezavednega vedênja in delovanja so označeni.) ikiru živeti [±vol]





35. Kare wa mada ikite iru.

On je še živ.





on še živeti

Te

Traj





36. Ima wo ikiru.



Živeti sedanjost. (prehodna raba)





sedaj živeti

T

nemuru

spati [±vol]



37. Kodomo wa yoku nemuru.

Otroci dobro spijo.





(↔︎ me ga sameru: zbuditi se)



način/vedenje

ganbaru



vztrajati, ne popustiti

isogu hiteti

Pri glagolu ganbaru (v pomenu ‘vztrajati, ne popustiti’) je zaradi zavestnega /

namernega delovanja edini možni udeleženec lahko samo živo bitje.





38. Hana ga ganbaru. Hana vztraja/ne popusti. , vendar 39. *Kugi ga ganbaru. (= Žebelj ne popusti.)

V slovenščini je v tem primeru personifikacija/poosebitev, ki povzroči tudi pomensko prenešeno rabo glagola v povedku.

dejavnost

naku 1



lajati, čivkati ipd.

asobu igrati se

hataraku

delati

naku2 jokati

neru spati/ležati [±vol], iti spat 40. Hana ga nete iru.



Hana počiva.





Hana spati

I

Traj





(trajajoče dejanje → progresivni pomen)

Japonska skladnja_FINAL.indd 27

6. 09. 2024 11:02:36

28

Japonska skladnja za slovensko govoreče



41. Kyō wa mō neru.



Danes grem že spat.





42. Nichiyōbi wa jūjikan neru.

Ob nedeljah spim 10 ur.



(⟷ okiru 1 : ‘vstati’, v japonščini v paru s prehodnim glagolom okosu 2) odoru plesati

oyogu plavati

sawagu

razgrajati, biti glasen

warau smejati se

yasumu 1

počivati

Glagol asobu = igrati se je absolutno neprehoden: 43. Hana ga kōen de asobu.

Hana se igra v parku.





Hana park igrati se

I

M2





44. Hana ga gēmu de asobu.

Hana igra igrico.





Hana igrica igrati se

I

O



(‘igrica’ je ‘sredstvo’ in neobvezni stavčni člen)





45. Hana ga chesu wo suru.

Hana igra šah.





Hana šah igrati

I

T





(v tem primeru se uporablja glagol s splošnim pomenom, suru = delati) Primeri, ki izražajo zahtevo po dopolnilo s konkretnejšo vsebino, so prehod med neprehodnostjo in prehodnostjo.



46. Hana ga odoru.



Hana pleše.





47. Hana ga odori wo odoru.

Hana pleše ples.





48. Hana ga e wo kaku.

Hana slika sliko./Hana slika.





49. Hana ga shōzōga wo kaku.

Hana slika portret.

Japonska skladnja_FINAL.indd 28

6. 09. 2024 11:02:36



Priloge

29

RAZPRAVNI KOTIČEK 3

Možnost razumevanja kategorije prehodnosti oz. neprehodnosti Glagoli, ki so prvotno neprehodni, se lahko pojavijo tudi kot prehodni glagoli, kadar drugi udeleženec (v tožilniku) natančneje določi vrsto/vsebino dejanja. Našteli bi samo najbolj reprezentativne glagole v vsakem jeziku: JPN

yasumu1/2



yasumu1

Yoku yasumu.

Dobro počiva.



→ yasumu2

Gakkō wo yasumu.

Izostaja iz šole.



(primera sta omenjena v 1.2.1 Prehodnost glagolov)

SLO

igrati šah, plesati tango

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 29

6. 09. 2024 11:02:36

30

Japonska skladnja za slovensko govoreče

sprememba lokacije

aruku hoditi





50. Daigaku made aruku. Hodim/grem peš do fakultete.





fakulteta iti

Me





51. Kōen/michi wo aruku. Hodim po parku/po ulici.





park iti

E

dekakeru

iti ven, iti od doma





52. Asa kara dekakeru. Zjutraj gre od doma.





jutro iti ven

Iz



53. Hana wa ima dekakete iru. Hana je zdaj od doma. (Je ni doma.)





Hana sedaj iti ven

Te

Traj

(deru+kakeru)

tvorjeni glagol

iti ven + začeti

(gl. 1.2.4 Tvorjeni glagoli z vidika prehodnosti)

hashiru



teči

hikkosu



seliti se

tobu



leteti, skočiti

vedenje/sprememba položaja

suwaru



usesti se, sedeti





54. Hana ga isu ni suwaru.

Hana se usede na stol.





Hana stol usesti se

I

M1





55. Hana ga suwatte iru.

Hana sedi.

I-x. »Neprehodni« glagoli v wa-ga zgradbi

Neprehodnost je vezana zlasti na stanje, lastnost in na izražanje različnih razmerij.

V nadaljevanju našteti glagoli so po japonski tradicionalni slovnici neprehodni (jidōshi), vendar kljub temu predvidevajo oz. v določenih primerih celo zahtevajo dve udeleženski vlogi. Posebej je treba poudariti, da tovrstni glagoli izražajo neprehodno dejanje v smislu, da glagol ne izraža dejanja, ki bi kakor koli vplivalo oz. prehajalo na predmet, temveč izraža odnos/razmerje ali stanjsko lastnost tematskega udeleženca (npr. Hana v spodnjem primeru). To razmerje oz. stanjska lastnost vzpostavljeni s tematskim udeležencem lahko smiselno zaključi sporočilo v obliki stavčne povedi. Ti glagoli so torej »prehodni« v sporočilnem ali besedilnem smislu, ker se nosilec stanja s tematskim členkom wa predvsem skladenjsko oz. slovnično veže z elementom v imenovalniškem sklonu ga, torej značilno japonska ‘zgradba wa-

-ga’, ki ustreza nadstavčni besedilni vlogi tematskega členka ‘glede na’, ‘z ozirom na’

ali ‘kar se tiče’. Potrebno je ločevati med stavčnimi [sklonskimi] in besedilnimi [te-matskimi] členki.

Japonska skladnja_FINAL.indd 30

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

31

STANJE (RAZMERJE oz. ODNOS)

lastništvo

aru 2



imeti (v lasti)





56. Hana wa imōto ga aru.

Hana ima mlajšo sestro.





Hana sestra imeti

Te

I





57. Hana wa kane ga aru.

Hana ima denar.

zmožnost

dekiru 1



znati, biti možno





58. Hana wa nihongo ga dekiru. Hana zna japonsko (obvlada japonščino).





Hana japonščina znati

Te

I

wakaru



razumeti





59. Hana wa nihongo ga wakaru. Hana razume japonsko.

lastnost

iru (v nikalni obliki: iranai)

biti potreben





60. Hana wa benkyō ni jisho ga iru. Hana potrebuje slovar pri učenju.





Hana učenje slovar potrebovati

Te

D

I



61. Bansan ni wain ga iru. Za večerjo je potrebno vino/potrebujemo vino.



Členek wa v wa-ga zgradbi označuje temo oz. tematsko izhodišče povedi (o čem govori poved) in to tematsko izhodišče glede na sobesedilo ali širši znani kontekst lahko tudi izpustimo; imenovalniškega sklona (ga) ne zasede vršilec, ampak konkretni ali abstraktni (v večini primerov) neživi udeleženec. Živi udeleženec pa se izraža kot izhodišče/tema konkretnega sporočila. Ti glagoli so po pomenskih lastnostih podobni pridevnikom. Npr.:



62. Hana wa tenisu ga dekiru .

Hana zna (igrati) tenis.





63. Hana wa tenisu ga suki da .

Hana ima rada tenis. (pridevniški izraz)





Hana tenis imeti rad

Te

I





64. Hana wa tenisu ga kirai da. Hana ne mara tenisa. (pridevniški izraz) Hana sovraži tenis.

Vlogo živega bitja z voljo pri vseh štirih glagolih se dá izraziti tudi z odvisnim sklonom ni kot doživljavca stanja. Členek ni pogosto spremlja členek wa.



65. Hana ni(wa) nihongo ga wakaru . Hana razume japonsko.





Hana japonščina razumeti ali Hani je razumljiva japonščina.

D(Te)

I

Japonska skladnja_FINAL.indd 31

6. 09. 2024 11:02:36

32

Japonska skladnja za slovensko govoreče

II. Neprehodni/prehodni glagolski pari

Med 53-imi pari glagolov, ki so vključeni v analizo, samo trije primeri zahtevajo v imenovalniku (s členkom ga) neprehodnega glagola izključno človeško bitje oz.

entiteto s svojo voljo, 12 primerov dopušča živo in neživo bitje, v 38-ih primerih je v imenovalniški vlogi lahko samo neživa entiteta.

Skica 2: neprehodni / prehodni glagolski pari v številkah (živost oz. volja prvega udeleženca)

↓ 15 glagolskih parov z živim udeležencem v imenovalniku neprehodnega glagola





3

12



38





↑ 50 glagolskih parov z neživim udeležencem v imenovalniku



= prvi udeleženec je živ oz. ima svojo voljo





= prvi udeleženec ni živ oz. nima svoje volje (iztožilniški pari)





Japonska skladnja_FINAL.indd 32

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

33

DEJANJE vs. DEJANJE (POVZROČANJE DEJANJA) [+vol] [+vol]

sprememba lokacije

kaeru 1 vs. kaesu 1

iti domov. vs. poslati domov

nigeru vs. nigasu



bežati vs. pustiti bežati

dejavnost

tomaru 1 vs. tomeru 1

prenočiti vs. prenočiti

Zgornji glagoli v poglavju DEJANJE vs. DEJANJE (POVZROČANJE DEJANJA) zahtevajo ali ciljno mesto dejanja, izhodiščno mesto dejanja ali mesto dejanja (CMd, IMd in Md).

Primeri:



66. Hana ga gakkō kara uchi e kaeru.





Hana šola dom vrniti se

I

Iz

Sm





Hana se vrne iz šole domov. (CMd: domov; IMd: iz šole) 67. Sensei ga Hana wo gakkō kara uchi e kaesu.





učitelj Hana

šola dom vrniti

I

T

Iz

Sm





Učitelj napoti/pošlje Hano iz šole domov.





68. Hana ga hoteru ni tomaru.





Hana hotel ustaviti/prenočiti

I

M1





Hana prenoči v hotelu. (Md: v hotelu)





69. Hana wo Tanaka no uchi ni tomeru.





Hana Tanaka dom prenočiti

T

R

M1





Hano prenočimo pri Tanaki (v hiši Tanake).





(japonski sklonski členki kara = od, e = v/na, ni = mestnik) Neprehodni glagoli teh parov izražajo dejanja z voljo udeleženca, ki to dejanje opravlja (s sklonilom ga). Pri prehodnih različicah pa ne čutimo popolne volje udeleženca, ki ga spremlja wo: udeleženca s sklonilom wo vsaj delno nadzira dodani novi udeleženec v povedi, ki ima vlogo povzročitelja (s sklonilom ga).





70. Kodomo ga nigeru.



Otrok beži.





71. Sensei ga kodomo wo nigasu. Učitelj izpusti otroka / napoti otroka, da beži.

Glagolski pari, pri katerih neprehodni glagol lahko dopušča udeležensko vlogo z živim ali neživim udeležencem, so naslednji:

Japonska skladnja_FINAL.indd 33

6. 09. 2024 11:02:36

[Skica 1 < 191 Fig.32 sumu in končati]

34 Japonska skladnja za slovensko govoreče

izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije

SAMODEJANJE/DOGODEK v

en udeleženec



s. POVZROČANJE DOGODKA

dva udeleženca



sumu





končati

Vloge besedice se (si) kot prostega morfema glagola v slovenščini: vidik slovenskega g

ov

kon or

č c

ati a se



sumaseru

Morfem se v slovenščini ima več vlog:

- označuje povratnost glagolskega dejanja, npr.



Vsak dan se umiva.





Vsakič si umije roke.

- označuje

Skica 2: nepr

nepr

ehodni / pr ehodnost glagolskeg

ehodni glagolski pari v š a dejanja:

tevilkah (ž neprehodnost se lahko

ivost oz. volja prvega udelena

ž -

enca)

knadno vzpostavi z dodajanjem se, tj. prehodni glagol lahko postane neprehodni, npr.↓ 15 glagolskih parov z živim udeležencem v imenovalniku neprehodnega glagola Policist je ustavil avto.

(prehodni glagol)



Avto se je ustavil.

(neprehodni glagol)



3

12



38

V tem delu seznama



je pri slovenskih prevodih osnovnih japonskih glagolov

veliko takih izpeljanih nepr



ehodnih glagolov.

Japonščina nima takšneg

a prostega glagolskega morfema, ker je pomen povratnosti že inherentna pomenska sestavina japonskega glagola. Kadar pa ne obstaja prehodni del glagolskega para, ga lahko izpeljemo z uporabo kavzativne

vpone;



v naspr

↑ otnem primeru (kadar

50 glagolskih parov z než ne obst

ivim udele aja

ž

neprehodni glagol

encem v imenovalniku tega para), pa

je možno izpeljati neprehodni glagol z uporabo vpone za trpnik. (Glej 1.2.3 Vloga glagolskih vpon pri delo

=

vanju udele

prvi udeleženec je žženskega okolja)

iv oz. ima svojo voljo

= prvi udeleženec ni živ oz. nima svoje volje

Skica 3: Razmerja med glagoli in glagolskimi oblikami Skica 3 < 108 oz. 317 Fig. 17, Razmerja med glagoli in glagolskimi oblikami izpeljava prehodnosti/kavzativnosti



v smeri povečanje števila udeležencev





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije



v smeri zmanjšanje števila udeležencev



0-mestni

1-mestni

2-mestni

3 mestni





možna





izmenjava udeležencev

/

1 6

Japonska skladnja_FINAL.indd 34

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

35

V pravokotnika s krepko poudarjenim okvirjem v sredini sodita 1-mestni in 2-mestni glagol. V črtkane pravokotnike sodijo izpeljane oblike glagolov, tj. glagolov z vpono ali morfemom se. Črne puščice znotraj domene glagolskega na-

čina kažejo smeri izpeljave iz izhodiščne oblike v izpeljano obliko glagola. Število udeležencev se spremeni istočasno z izpeljavo z novo izpeljano obliko glagola.

Kadar izpeljana oblika ne obstaja, bi ta mesta zasedla opisana oz. perifrastična izražanja. Možna izmenjava med udeleženci je označena s sivo puščico. To shemo smo uporabili pri vseh nadaljnjih analiznih prikazih.

gibanje

mawaru vs. mawasu

vrteti se vs. vrteti





72. Koma ga mawaru.



Vrtavka se vrti.





73. Kodomo ga koma wo mawasu. Otrok vrti vrtavko.

tomaru 2 vs. tomeru 2

ustaviti se vs. ustaviti





74. Kuruma ga tomaru.

Avto se ustavi.





75. Keikan ga kuruma wo tomeru. Policist ustavi avto.

ugoku vs. ugokasu

premikati se vs. premikati





76. Kikai ga jidōteki ni ugoku.

Stroj deluje samodejno.





77. Senmonka ga kikai wo ugokasu. Strokvnjak upravlja stroj.

sprememba stanja

kawaru vs. kaeru 3 (nikalna oblika: kaenai) spremeniti se vs. spremeniti 78. Kazamuki ga kawaru.

Smer vetra se spremeni.





79. Kazamuki wo kaeru.

Spremenim smer vetra.

magaru vs. mageru

upogniti se; zaviti vs. upogniti





80. Netsu de kuda ga magaru.

Cev se je upognila zaradi vročine.





81. Sude de kuda wo mageru.

Upognil/zavil sem cev z rokami.

sprememba pozicije oz. položaja

okiru 1 vs. okosu 1

vstati, dvigniti se vs. zbuditi, dvigniti





82. Shichiji ni okiru.



Ob sedmih vstanem.





83. Kodomo wo shichiji ni okosu. Ob sedmih zbudim otroka.

tatsu 1 vs. tateru 1

stati vs. postaviti (pokonci)





84. Hata ga tatsu.



Zastava se postavlja.





85. Hata wo tateru.



Postavim zastavo.

Japonski primer rabe glagola tatsu (= stati) z možnostno vpono:



86. Hitori de tateru.



Lahko sam stojim na nogah.





sam stati

O

Mož

Ta primer je vezan tudi na 1.4 Glagol in/ali pridevnik v povedku (str. 75).

Japonska skladnja_FINAL.indd 35

6. 09. 2024 11:02:36

36

Japonska skladnja za slovensko govoreče

sprememba lokacije

agaru vs. ageru



dvigniti se navzgor, iti noter vs. dvigniti, pustiti noter 87. Hata ga agaru.



Zastava se dvigne.





88. Hata wo ageru.



Zastavo dvignemo.

atsumaru vs. atsumeru

zbrati se vs. zbrati





89. Kitte ga atsumaru.



Poštne znamke se zberejo.





90. Kodoma ga kitte wo atsumeru. Otroci zberejo poštne znamke.

narabu vs. naraberu

vrstiti se vs. razvrstiti, uvrstiti





91. Hon ga narabu.



Knjige so razvrščene/razstavljene.





92. Hon wo (tsukue ni) naraberu. Knjige razstavim (po mizi).

nokoru vs. nokosu

ostati vs. pustiti

sagaru/sageru



iti nazaj, znižati se/znižati

Glede na živost/neživost edine udeleženske vloge neprehodne različice parov ji-ta Hayatsu (1987) predlaga, da se tovrstne neprehodne glagole obravnava kot dva različna tipa glagolov glede na različno vrsto glagolskega dejanja: kadar je udeleženec neprehodnega glagola neživ, lahko gledamo na opozicijo ji-ta kot na pravi par. Jasen primer je par magaru vs. mageru. tj.: upogniti (se) = magaru [-vol] vs. mageru





zaviti

= magaru [+vol] vs. ∅ (magaraseru) Če je udeleženska vloga neprehodne različice magaru živi vršilec ali nosilec dejanja, npr. Hana, pomeni ‘zaviti (okoli uličnega vogala)’, mora biti kavzativna/

povzročiteljska različica za ta pomen z vpono, npr. magaraseru ‘ povzročiti/pustiti, da zavije‘. Če pa je edini udeleženec neprehodne različice neživ, npr. cev, pomeni ‘upogniti se‘ in se uporablja s prehodno različico v paru: 80. Netsu de kuda ga magaru.

Cev se je upognila zaradi vročine.





vročina cev upogniti se

O

I





81. Sude de kuda wo mageru.

Upognil/zavil sem cev z rokami.





gole roke cev upogniti

O

I



93. Hana ga migi e magaru.

Hana zavije na desno.





Hana desno zaviti

I

Sm



94. *Hana wo migi e mageru. —> Hana wo migi e magaraseru.





Hana desno zaviti

T

Sm

Vz





Hani dopustimo/dovolimo zaviti (ji povemo, naj zavije) na desno.

Enako velja za par atsumaru vs. atsumeru:



zbrati (se) = atsumaru [+vol] [-vol] vs . atsumeru 89. Kitte ga atsumaru.



Poštne znamke se zberejo.





90. Kodomo ga kitte wo atsumeru. Otroci zberejo poštne znamke.

Japonska skladnja_FINAL.indd 36

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

37

OPOZORILO: Razlika med JPN in SLO v vidu: v JPN osnovna /izhodiščna oblika glagola ni vedno dovršna.

Če pa je udeleženec neprehodnega glagola živ, imamo dve možnosti za prehodno izražanje.

(druga možnost z uporabo kavzativne vpone).





95. Kodomo ga atsumaru.



Otroci se zberejo.





vs.





96. Sensei ga kodoma wo atsumeru.

Učitelj zbere otroke.





97. Sensei ga kodoma wo atsumaraseru.



Učitelj zahteva/dovoli/dopusti, da/naj se otroci zberejo.

Medtem ko v stavku s prehodno različico para atsumeru volje otrok ne čutimo, ima kavzativna oblika z vpono -(s)ase- (atsumaraseru) konotacijo, da so imeli ‘otroci’, ki so se zbrali, svojo voljo oz. da so se sami premikali, torej so imeli nadzor nad svojim dejanjem.

‘ z a v i t i

Glagol kawaru ‘spremeniti se’ je glede volje mejni primer: tudi človek (ali (okoli uličnega

živi udeleženec) se spremeni, ne da bi se on sam tega zavedal, čeprav vzrok spre-vogala)’

membe pride iz njega samega.

V zvezi s poudarjenim vprašanjem živost/neživost oz. [+vol] / [-vol] edinega udeleženca neprehodnega glagola se lahko sklicujemo na skico: —> gl. Skico 2

Glagolski pari, pri katerih ima neprehodna različica vedno neživo udeležensko vlogo, so t. i. iztožilniški “Unaccusative”.

DOGODEK vs. DEJANJE (POVZROČANJE DOGODKA)

vidska /aspektna / sprememba

Glagolski pari z iztožilniškim neprehodnim glagolom (prvi udeleženec je neživ):

hajimaru vs. hajimeru

začeti se vs. začeti





98. Kaigi ga hajimaru.



Seja se začne.





99. Watashi ga kaigi wo hajimeru. Jaz otvorim sejo. / Jaz začnem sejo.

STANJE vs. DEJANJE (POVZROČANJE STANJA)

vidska / aspektna lastnost

tsuzuku vs. tsuzukeru

nadaljevati se vs. nadaljevati

pojavitev

naru 1 vs. narasu 1

zvoniti vs. pozvoniti, zvoniti z/s





(glej RAZPRAVNI KOTIČEK 1)





100. Kane/Mimi ga naru.

Zvon/Uho zvoni.





101. Kane wo narasu



Zvonim z zvonom.

Japonska skladnja_FINAL.indd 37

6. 09. 2024 11:02:36

38

Japonska skladnja za slovensko govoreče

okiru 2 vs. okosu 2

zgoditi se vs. povzročiti

tatsu 2 vs. tateru 2

biti zgrajen, zgraditi se vs. zgraditi





102. Sengo takai biru ga tatta.

Po vojni so se zgradile visoke zgradbe.





103. Kaisha ga takai biru wo tateta. Firma je zgradila visoko zgradbo.

mitsukaru vs. mitsukeru

najti se vs. najti

izginotje

kieru vs. kesu



izginiti, ugasniti vs. izbrisati, ugasiti

nakunaru vs. nakusu

izginiti vs. izgubiti





104. Kane ga nakunatta. Denar je izginil.→ Zmanjkalo je denarja.





105. Kane wo nakushita. Izgubil sem/je denar.

sprememba lokacije

ochiru vs. otosu4



pasti vs. pustiti pasti, izgubiti

Prvi udeleženec sme biti samo neživ.





106. Saifu ga ochita.

Denarnica je padla (z mize, iz torbice ipd.)



107. Hana ga saifu wo otoshita.

Hana je nevede spustila denarnico.





oz. Hani je padla denarnica. ali Hana je izgubila denarnico.

‘ Izpustiti/pustiti pasti’ lahko tudi zelo zavedno: 108. Garireo ga tama wo otoshita.



Galileo je izpustil kroglo. ( Krogla je bila izpuščena. )



109. Tama ga ochita.



Krogla je padla. ( Krogla se je izpustila. ) Uporaba glagola ochiru [-živ, -volja] za živo bitje oz. za živo bitje, ki bi padlo (spotakne se ipd.) ni primerna. Uporabimo drug glagol, korobu [+živ, proti volji]: 110. *Hana ga ochita.

Morda kvečjemu lahko rečemo, da je letalo [na katerem je bila Hana] padlo.





111. Hana ga notta hikōki ga ochita.



Padlo je letalo, na katero je šla/se vkrcala Hana.





112. Hana ga koronda.



Hana je padla.

sugiru vs. sugosu



miniti vs. preživeti



113. Jikan ga sugiru.





Čas mine.



114. Hana ga tanoshii jikan wo sugosu.

Hana preživlja zabaven čas.

4  Pri glagolu otosu se je v razvoju ohranil zapis glasu /s/ za označitev prehodnosti oz. kavzativnosti. To je možno videti pri drugih prehodnih glagolih, npr. okosu, utsusu, sugosu itd.

Japonska skladnja_FINAL.indd 38

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

39

Skica 4: sugiru in miniti

[Skica 4 < 192 Fig.33 sugiru in miniti]

en udeleženec

dva udeleženca

sugiru

sugosu

en udeleženec

dva udeleženca

miniti

preživeti

pustiti, da mine

Za slovenski glagol

[Skica 5 < 21 miniti najdemo

1 Fig.35 katsu in ustrezni

makeru] japonski izraz v neprehodni različici glagolov v paru sugiru/sugosu. Če se uporablja prehodni glagol sugosu, je dogodek gledan kot prehodno dejanje z živim vršilcem; v slovenščini bi to izrazili z glagolom preživeti, ki

katsu pa nima etimološke sorodnosti z miniti. Morda bi se dalo uporabiti tudi perifrastično konstrukcijo pustiti, da mine.

predmet

(Glej Skico 4.)

nosilec dejanja

tsutawaru vs. tsutaeru

prehajati vs. prevajati, sporočiti

utsuru 2 vs. utsusu 2

zmagovalec biti posnet vs. posneti, slik

poraženec ati



115. Minna ga shashin ni utsutta.

Vsi so posneti (na fotografiji).



116. Hana g

predmet a minna no shashin w



o utsushita. Hana je nare

nosilec dejanja

dila fotografijo vseh.

sprememba stanja

makeru

aku vs. akeru



odpreti se vs. odpreti

fueru vs. fuyasu večati se vs. večati

hieru vs. hiyasu

hladiti se vs. hladiti



117. Reizōko ni ireta bīru ga hieta.

[Skica 6< 215 Fig.37 kiru in kiseru]



hladilnik dati noter

hladiti se

M1

Pret pivoI

Pret





Pivo, ki smo ga dali v hladilnik, je ohlajeno (se je ohladilo).



118. Hana ga bīru wo reizōko de hiyasu. Hana hladi pivo v hladilniku.





Hana piv

dva udelež

o

enca hladilnik hladiti

trije udeleženci

I

T

O

katazuku vs. katazukeru

postati pospravljen vs. pospraviti

kawaku vs. kawak

asu

kiru

sušiti se vs. sušiti

kiseru obleči

kimaru vs. kimeru



biti določen vs. določiti, odločiti

kireru vs. kiru oble či se/si odtrgati se vs. trgati, rezati kowareru vs. kowasu

pokvariti se vs. pokvariti, rušiti, uničiti

Japonska skladnja_FINAL.indd 39

6. 09. 2024 11:02:36

/

2 6

40

Japonska skladnja za slovensko govoreče

naoru 1 vs. naosu 1

popraviti se vs. popraviti

naoru 2 vs. naosu 2

ozdraveti vs. ozdraviti se/si, ozdraviti



119. Hana no kaze ga naotta.

Hana je ozdravela od prehlada.



(Hanin

prehlad

je

ozdravljen).



120. Isha ga Hana (no kaze) wo naoshita.



Zdravnik je ozdravil Hano (oz. njen prehlad).

oreru vs. oru



prelomiti se vs. prelomiti, zlomiti

shimaru vs. shimeru

zapreti se vs. zapreti

sodatsu vs. sodateru

rasti vs. vzgojiti, gojiti

tariru vs. tasu



biti dovolj, zadoščati vs. dodati

tsuku 1 vs. tsukeru

prižgati se vs. prižgati

uwaru vs. ueru



biti posajen vs. posaditi



121. Niwa ni sakura ga uwatte iru.





vrt češnja biti posajen

M1

I

Traj

Na vrtu je posajeno češnjevo drevo.





122. Hana ga niwa ni sakura wo ueta.





Hana vrt češnja posaditi I

M1

T

Pret

Na vrtu je Hana posadila češnjevo drevo.





waku vs. wakasu



vreti vs. kuhati

wareru vs. waru



razbiti se vs. razbiti

yakeru vs. yaku



goreti vs. žgati, peči



123. Pan ga yaketa.



Kruh je pečen.



124. Hana ga pan wo yaita.

Hana je spekla kruh.

yogoreru vs. yogosu

biti umazan, umazati se vs. umazati

yureru vs. yurasu



majati se vs. majati

sprememba pozicije

taoreru vs. taosu



pasti vs. podreti





125. Kabe ga taoreta. = ‘Zid je padel.’ (zaradi potresa) V japonščini je drugačna oz. posebna raba za politični dogodek Berlinski zid je padel.



126. Berurin no kabe ga kuzureta/hōkai shita.





127. Hana ga (ishiki wo ushinatte) taoreta. Hana je (izgubila zavest in) padla.





(To je mejni primer, ki izraža nezavedno dejanje, kakor sodatsu =‘ rasti’. Glej stavek 131.)





128. Bōto ga kabe wo taoshita.

Izgredniki so podrli zid.





(V tem primeru imajo izhodiščno vlogo prehodnega dejanja človeški ali živi povzročitelji, ki so to naredili s svojo voljo.)

Japonska skladnja_FINAL.indd 40

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

41

Neprehodna različica vedno izraža spremembo, ki se zgodi neživemu udele-

žencu dogodka (ali udeležencu, ki je vsaj brez lastne volje) in se ubesedi z imenovalniškim sklonom (ga). Čeprav bi se morala sprememba zgoditi zaradi neke zunanje sile in v večini primerov zaradi človeškega dejanja, v stavčni zgradbi ni udeleženske vloge za vršilca dejanja. Raba neprehodnika je v teh primerih še najbolj podobna trpniškemu načinu.

Kavzativne vpone, ki smo jo uporabili pri prejšnji skupini glagolov ([+vol]

[-vol] pri neprehodnih glagolih), v teh primerih ne pridejo v poštev, saj imamo pri prehodnem glagolu jasno določeno udeležensko vlogo in z njo tudi udeleženca, ki povzroča dogodek.

Na primer:





129. Mado ga aku.





Okno se odpre.



130. Hana ga mado wo akeru.



Hana odpre okno.

Za par sodatsu vs. sodateru lahko rečemo, da je tudi mejni primer kakor kawaru vs. kaeru. (Primerjaj stavka 78. in 79.) Dojenček, ki raste, ne raste zaradi njegove namerne volje, ampak je ‘rast bitja’ obravnavana kot naravni pojav, ki ni in tudi ne more biti povezan z voljo.





131. Kodomo ga sodatsu.



Otrok raste.





132. Hana ga kodomo wo sodateru.

Hana vzgaja otroka.

Še en zanimiv par je mitsukaru vs. mitsukeru. Če je prvi (imenovalniški) udeleženec neprehodne različice živo bitje, lahko pride do vzajemne izmenjave med udeležencema:





133. Hana ga Yuri ni mitsukatta. *Hana je bila najdena (od Yuri).





134. Yuri ga Hana wo mitsuketa. Yuri je našla Hano. (prevod za oba stavka) Če pa je prvi udeleženec neživ, lahko pride do večanja števila udeleženskih vlog:

135. Yubiwa ga mitsukatta . Prstan se je našel. (trpniška zgradba) prstanI





136. Kodoma ga yubiwa wo mitsuketa.

Otrok je našel prstan.





otrok prstan

I

T

V primerih z imenovalniškim neživim udeležencem, npr. yubiwa ‘prstan’, je dodajanje živega vršilca s sklonilom ni odsvetovano.





137. *Yubiwa ga kodomo ni mitsukatta. Prstan se je našel (*od otroka).

Sunakawa (1984) podrobno obravnava vršilce različnih trpnih stavkov in ugo-tavlja, da obstaja v japonščini izbira med odvisnima sklonoma ni in ni yotte: ni Japonska skladnja_FINAL.indd 41

6. 09. 2024 11:02:36

42

Japonska skladnja za slovensko govoreče

izraža prizadetost osrednjega (imenovalniškega) udeleženca, ni yotte pa tesneje veže vršilca z glagolom v nezaznamovanem izražanju. (Glej tudi Tabelo 5: Sklonski izrazi.) V našem primeru bi se trpni stavek glasil:





138. Yubiwa ga kodomo ni yotte mitsukatta/mitsukerareta.





Prstan se je našel (od otroka).

Izmenjavo udeležencev, ki smo jo videli v stavkih:





133. Hana ga Yuri ni mitsukatta.





134. Yuri ga Hana wo mitsuketa.

lahko vidimo tudi pri glagolih semantične opozicije npr. katsu vs. makeru (‘zmagati vs. izgubiti’, 2-mestna glagola, v kasnejši skupini glagolov). Čeprav tukaj sta sklonili pri obeh glagolih ga-ni, prej pri glagolu mitsukaru/mitsukeru pa ga-ni

/ ga-wo.





135. Hana ga Yuri ni katta.

Hana je premagala Yuri.





136. Yuri ga Hana ni maketa.

Yuri je izgubila (na tekmi) proti Hana.

Stavek neprehodnega glagola z drugim udeležencem s sklonilom ni se lahko primerja s trpnim stavkom. (sklonili ga-wo / ga-ni)



133. Hana ga Yuri ni mitsukatta. Yuri je našla Hano. (Hana se je našla [*od Yuri].)





[neprehodni gl.]



134. Yuri ga Hana wo mitsuketa. Yuri je našla Hano.





[prehodni gl.]



139. Hana ga Yuri wo mita.

Hana je videla Yuri.





140. Yuri ga Hana ni mirareta.





Yuri Hana videti

I

D

Tr





Yuri je bila (žal) opažena od Hane. oz. Hana je videla Yuri.

Obstoj t. i. trpne vpone dokazuje, da so nekateri japonski neprehodni glagoli v vlogi trpnika in zato dopuščajo dodatno udeležensko vlogo s sklonilom ni (seveda samo v primerih, ko je prvi udeleženec živ). To hkrati kaže na pomensko specifiko določenih glagolov, ki omogočajo ožji izbor udeležencev glede na živost/neživost oz. obstoj/neobstoj nadzora nad stanjem/dejanjem samega sebe pri prvem udeležencu.

Japonska skladnja_FINAL.indd 42

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

43

II-x. Etimološko nesorodni pari 1-/2-mestnega glagola V tej analizi sta naslednja dva para:

DOGODEK vs. DEJANJE (POVZROČANJE DOGODKA)

pojavitev vs. ustvaritev

dekiru 2 vs. tsukuru nastati vs. narediti 141. Gohan ga dekiru.





Obrok je/bo narejen/pripravljen. (vsak dan / vsakodnevno) 142. Hana ga gohan wo tsukuru. Hana naredi / pripravi obrok.



(vsak dan / vsakodnevno)

V slovenščini dovršni sedanjik izraža tudi bližnjo prihodnost in ta vloga je hkrati tudi naklonska. V japonščini po navadi nepreteklik izraža tudi dovolj konkretno prihodnost. Japonski nepreteklik združuje slovenski sedanjik in prohodnjik.





143.

A: Kimasu ka?





A: Prideš?





priti Vpr





B: Hai, kimasu.



B: Pridem.





da priti





144.

A: Kore wa katazukenai to.

A: To bi bilo treba pospraviti.





to pospraviti veznik ‘če’

Te

Nik





B: Yarimasu.





B: Naredim.





narediti

sprememba stanja

shinu vs. korosu

umreti vs. umoriti, ubiti





145. Hana ga shinu/shinda.



Hana umre. / je umrla.



146. Tanaka ga Hana wo koroshita.

Tanaka je ubil Hano.

Dodatni udeleženec v prehodnem stavku je vršilec oz. povzročitelj, ki povzro-

ča dejanje/dogodek, ki se je izrazil z enim udeležencem v neprehodnem stavku, kar je enako oz. (vsaj) podobno razmerju, kot smo ga videli pri etimološko soro-dnih glagolih opozicije ji-ta, npr. hieru vs. hiyasu (hladiti se vs. hladiti).



147. Hana ga (jiko de) shinda.

Hana se je ubila (v prometni nesreči); Raba samo v pretekliku v obeh jezikih.

Tu je v obeh primerih z umreti in ubiti se tako v japonščini kot slovenščini izklju-

čena volja nosilca dejanja/procesa; pri dejanju z voljo oz. zavestjo, npr. ubiti, umoriti, narediti samomor, bi bil v slovenščini primer (z ustreznim prevodom v japonščini): Hana je naredila samomor. (= Hana ga jisatsu shita.) (Krepki del morfemov izraža voljo nosilca oz. povzročitelja.) Japonska skladnja_FINAL.indd 43

6. 09. 2024 11:02:36

44

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Pomembno je upoštevati tudi vidski par:





148. Hana ga shinu/shinisōda. vs. Hana umre/umira.





(Primerjaj naslov knjige Umiranje na obroke)

V obeh primerih, tako v japonščini kot slovenščini, glagola shinisōda in umi-rati vključujeta zunanje sledenje procesa oz. opazovanje. V slovenščini je to iz-raženo z nedovršnikom, v japonščini pa s specializiranim naklonskim morfemom

- sō-, ki izraža v tem primeru pričakovanje, ki se bo tik za tem uresničilo.

II-y. Glagoli, ki se uporabljajo neprehodno in prehodno v enaki obliki DOGODEK vs. DEJANJE (POVZROČANJE DOGODKA)

vidska/aspektna sprememba

owaru



končati se/končati

(gl. Neprehodni/prehodni glagolski pari [str. 8–9] za začeti se/začeti in nadaljevati se/

nadaljevati) Po obliki je owaru izjema.

Owaru �končati’ ima še eno obliko oeru. Po Moriti (1990) je prehodna raba glagola owaru novejša in zato ni prvotna. Se pa glagolska oblika oeru ne pojavi v učbenikih japonskega jezika na začetniški stopnji.



149. Kaigi ga owaru.

Seja se konča.





seja končati

I





150. Kaigi wo owaru.

(Nekdo) konča sejo.



seja končati

T

sprememba stanja

hiraku odpreti se/odpreti





151. Tobira ga hiraku.



Vrata se (sama) odprejo/odpirajo, (ker so tečaji popustili).





152. Hana ga tobira wo hiraku.

Hana odpre vrata.





153. Mise ga 7-ji ni hiraku. Trgovina se odpre ob 7.00. (se = splošnovršilski), ker SE izraža nekega nekonkretnega vršilca/povzročitelja.

Japonska skladnja_FINAL.indd 44

6. 09. 2024 11:02:36



Priloge

45

RAZPRAVNI KOTIČEK 4

Isti glagoli v neprehodni in prehodni rabi

JPN

owaru

končati, zaključiti / končati se



149. Kaigi ga owaru.



Seja se konča.



seja končati se

I



150. Kaigi wo owaru.



(Nekdo) konča sejo.



seja končati

T

hiraku

odpreti se/odpreti



151. Tobira ga hiraku.

Vrata se (sama) odprejo/odpirajo.



vrata odpreti se

I



152. Hana ga tobira wo hiraku.

Hana odpre vrata.



Hana vrata odpreti

I

T

Podobni primeri so tudi v slovenščini:

SLO

prenočiti

Tone prenočuje. vs. Mati prenočuje tujce.

vreti

Juha vre. vs. Mati vre juho.

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 45

6. 09. 2024 11:02:36



46

Japonska skladnja za slovensko govoreče

RAZPRAVNI KOTIČEK 5

Različne rabe morfema SE v slovenščini

Ko besedica se zasede mesto tožilnika, je treba poiskati nadaljnje mesto in izbrati predložni sklon.



ukvarjati se s čim

X wo atsukau



prijaviti se (=sebe) na kaj X ni mōshikomu

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 46

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

47

III. 2-mestni absolutno prehodni glagoli

V tej analizi je samo 6 absolutno prehodnih glagolov, katerih prvi udeleženec v imenovalniku je lahko živ ali neživ. Medtem ko se vežejo glagoli, ki izražajo dejanje/dogodek, s tožilniškim členkovnim sklonilom wo, glagoli za spremembo mesta/lokacije izberejo sklonilo za smer e ali prostor ni.

DEJANJE/DOGODEK

sprememba prostorskega razmerja

tsutsumu

zaviti





154. Hana ga okurimono wo tsutsumu.

Hana zavije darilo.

dejavnost/ sprememba stanja

suu



kaditi, srkati





155. Hana ga tabako wo suu.

Hana kadi cigareto.

ukeru



dobiti nase

sprememba lokacije

iku



iti





156. Hana ga daigaku e iku.

Hana gre na univerzo.

kuru



priti

tsuku 2



prispeti





157. Hana ga Yokohama ni tsuku. Hana prispe v Yokohamo.

V zvezi z glagolom ukeru (= ‘dobiti nase’) obstaja etimološko soroden glagol ukaru ‘narediti (izpit), biti sprejet’. Z glasoslovnega vidika se opazi enaka preme-na kakor pri paru mitsukaru/mitsukeru (najti se / najti) , vendar pri ukaru/ukeru ni niti izmenjave udeležencev niti večanja ali manjšanja števila udeležencev. Razmerje med glagoloma izraža zlasti razloček v vidu:





158. Gakusei ga shiken wo ukeru .

Študent gre na izpit.





študent izpit dobiti nase

I

T





159. Gakusei ga shiken ni ukaru .

Študent naredi izpit.





študent izpit opraviti

I

C

OPOZORILO: Pomen japonskega prehodnega glagola ukeru ustreza pomenu, ki ga ima slovenski predložni glagol: iti na.

Japonska skladnja_FINAL.indd 47

6. 09. 2024 11:02:36



48

Japonska skladnja za slovensko govoreče

RAZPRAVNI KOTIČEK 6

Izražanje teličnosti/neteličnosti v povezavi z vidom in časom iti/hoditi

iku/aruku/kayou

Slovenska glagola ‘iti’ in ‘hoditi’ sta dopolnjujoči par na osnovi determini-ranosti v okviru vida oz. aspekta. Oba glagola sta 2-mestna z drugim udeležencem v predložni zvezi (v, na, k/h, [po]). Ustrezna japonska glagola sta iku (= iti) in aruku (= hoditi).

Glagol iku ‘iti’ je 2-mestni prehodni, aruku ‘hoditi’ pa je absolutno neprehodni glagol. V japonščini je pomensko težišče pri prvem glagolu ‘iti’: eno-smerni premik, ki zahteva smer ali cilj (zato 2-mestni), pri drugem je težišče na dejanju, se pravi, edini udeleženec ne teče, ne stoji, ampak hodi. (Za glagol aruku glej v skupino glagolov I: absolutno prehodni glagoli.) Pomensko ne potrebuje dodatnega udeleženca. Obstaja še tretji japonski glagol, ki izraža ponavljanje enosmernega dejanja � hoditi v (službo, šolo in ipd. )’, kayou:



Tone ga michi wo aruku.

Tone gre po cesti. / Tone hodi po cesti.



Tone cesta hoditi

I

E



Tone ga gakkō e iku.





Tone gre v šolo.



Tone šola iti

I

Sm



Tone ga gakkō e kayou. Tone hodi v (obiskuje) šolo. = Tone se šola. (šolati se) Tone šola hodiiti

I

Sm



Tone wa mō gakkō e ikanai/kayowanai.



Tone ‘že’ šola iti/hoditi

Te

Sm

Nik





Tone ne hodi več v šolo. = Tone se ne šola več.



Tone ga machi wo aruku.



Tone hodi po mestu.



Tone mesto hoditi

I

E



Tone ga ie no naka wo arukimawaru. Tone hodi po hiši.



Tone hiša notranjost hoditi-krožiti

I

R

E

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 48

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

49

Ostali absolutno 2-mestni glagoli so naslednji: (količinsko prikazano na Grafu 2, str. 74)

DEJANJE

sprememba stanja

haku



obuti, obleči se/si





160. Hana ga kutsu wo haku.

Hana si obuje čevlje.

kakeru



natakniti si





161. Hana ga megane wo kakeru. Hana si natakne očala.

nugu



sleči se/si

(gl. Pari 2-/3-mestnih glagolov, DEJANJE/DOGODEK vs. DEJANJE za spremeniti kaj/koga in posta(ja)ti kaj/kdo), naru 2 vs. suru.

aspektna / fazna / sprememba

yameru

nehati, opustiti

Glagol yameru �nehati [tr]’ je glagol dejavnosti. Obstaja neprehodni glagol yamu �nehati [intr]’, ki je etimološko povezan z yameru, vendar bi težko trdili, da ta dva glagola tvorita par:





162. Hana ga tabako wo yameta.





Hana tobak/cigareta nehati

I

T





Hana je opustila kajenje. / Hana je (pre)nehala kaditi.





163. *Tabako ga yamu.

Glede na prehodnost ali neprehodnost je yameru obravnavan v skupini absolutno prehodnih glagolov.





164. Ame ga yamu.



Dež neha.





165. * Ame wo yameru.



166. Ame ga yande iru.

Dež je nehal. / Dež je prenehal.



(V japonščini je to stanje.)

Medtem ko ima neprehodna različica glagola v obvezni udeleženski vlogi naravni pojav, prehodni glagol odpira udeležensko vlogo z nečim, kar človek lahko konča oz. preneha z voljo. To je nekaj, na kar lahko vplivamo, zato ne more biti naravni pojav. Med glagoloma v semantični opoziciji navadno opazimo skupni predmet v različnih udeleženskih vlogah.





129. Mado ga aku.



Okno se odpre.





130. Hana ga mado wo akeru.

Hana odpre okno.

Japonska skladnja_FINAL.indd 49

6. 09. 2024 11:02:36

50

Japonska skladnja za slovensko govoreče

sprememba kraja

norikaeru presesti (se), prestopiti

(tvorjen glagol: noru ‘peljati se’+kaeru ‘menjati’)





167. Hana ga densha wo norikaeru. Hana prestopi z vlaka (na drug vlak).





Hana na vožnji z vlakom prestopi.



168. Hana ga densha kara basu ni norikaeru.



Hana prestopi z vlaka na avtobus.

dejavnost rekanja (medudeleženska dejavnost z vsebino rekanja) Prvi trije glagoli se tipično vežejo z drugo živo osebo s sklonilom ni (to ustreza slovenskemu dajalniku) , vsebina rekanja (če jo je potrebno izraziti) se izraža s tožilniškim sklonom wo.

hanasu



govoriti





169. Hana ga nihongo wo hanasu.



Hana govori japonsko. / Hana govori japonščino.





170. Hana ga sensei to hanasu.

Hana govori z učiteljem.

OPOZORILO: Razlika z: 58. Hana zna japonsko. (Hana wa nihongo ga dekiru.)

Tu je ‘ japonsko’ [lastnost], nasprotno pa zveza ‘ govoriti japonsko’ izraža [dejanje].

Stanjskost lahko izpeljemo z možnostno vpono - er-: 171. Hana wa nihongo ga hanaseru. Hana zna govoriti japonsko.



(Tu je zopet zgradba wa-ga, I-x, ker je to stanje oz. lastnost in ne več dejanje.) iu



reči

tazuneru 1

vprašati





172. Hana ga hito ni eki e no michi wo tazuneru.





Hana človek postaja pot vprašati

I

D

Sm

T



Hana vpraša nekoga za pot na postajo.

Naslednji trije glagoli pa imajo živo osebo v tožilniškem sklonu. Če pa je potrebno še dodatno izraziti vzrok ali način rekanja, se to izrazi z navajanjem izjave s sklonilom to. Naslednja dva glagola pa spet vežeta osebo (+živ) s sklonilom ni:

shikaru



oštevati





173. Hana ga kodomo wo shikaru. Hana ošteva otroka.

yobu



klicati

homeru



hvaliti

kotaeru



odgovoriti

ayamaru



opravičiti se

Japonska skladnja_FINAL.indd 50

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

51





174. Hana ga kodomo no shitsumon ni kotaeru.



Hana odgovori na otrokovo vprašanje.





Hana odgovori otroku na njegovo vprašanje.





Hana odgovori na vprašanje otroka.



175. Hana ga kodomo ni kore de ii to kotaeta.





Hana otrok to je dobro odgovoriti I

D

Vs



Hana je odgovorila otroku, da je tako v redu.



(navajanje izjave)





176. Hana ga sensei ni ayamaru. Hana se opraviči učitelju.

miselna dejavnost

Vsebina mišljenja oz. misli je izražena s sklonilom wo (tožilnik).

kangaeru

misliti

machigaeru

motiti se, narediti napako





177. Hana ga ji wo machigaeru. Hana se zmoti v izbiri / pri zapisu pismenke.

oboeru



zapomniti se





178. Hana ga kanji wo oboeru.

Hana si zapomni pismenke.

omoidasu

spomniti se

omou



misliti

wasureru

pozabiti

družbeno delovanje

Drugo osebo v družbeni aktivnosti ali izrazimo s sklonilom wo (tožilnik) ali ni (dajalnik oz. drugi predmet) oz. to (= s/z [orodnik] v slovenščini).

matsu



čakati

mukaeru



sprejeti

tazuneru 2

obiskati





179. Hana ga kodomo wo matsu.

Hana čaka otroka.



180. Hana ga sensei wo tazuneru.

Hana obišče učitelja.

au 2



srečati





181. Hana ga kodomo ni/to au. Hana sreča otroka / se sreča z otrokom.





D/Dr

tetsudau



pomagati





182. Hana ga oya wo tetsudau.

Hana pomaga staršem.





T





(!! tožilnik v japonščini, dajalnik v slovenščini)

harau



plačati





183. Hana ga kane wo Mina ni harau.

Hana plača denar Mini.

Japonska skladnja_FINAL.indd 51

6. 09. 2024 11:02:36

52

Japonska skladnja za slovensko govoreče

dejavnost s sredstvom

tsukau



uporabiti





184. Hana ga hasami wo tsukau. Hana uporablja škarje.

dejavnost (različne vsakodnevne dejavnosti)

Med različnimi dejavnostmi so dejavnosti ‘manj prehodnih/netipično prehodnih’: to so glagoli, ki izražajo ‘nahajanje’ ali ‘določeno stanje’ ( sumu = stanovati, tsutomeru = delati pri komu, kayou = hoditi [v šolo/službo] Glej tudi RAZPRAVNI KOTIČEK 6). Pri enem delu teh izbranih glagolov je obvezni drugi udeleženec iz-ražan s sklonilom ni (mesto bivanja, [ciljno] mesto delovanja). Pri drugem delu teh glagolov pa je obvezni drugi udeleženec izražan s tožilniškim sklonilom wo, ki izraža tožilniški predmet in ta je lahko konkretni ali abstraktni predmet , tudi v nadaljevanju pri stvaritvi, jemanju hrane /pijače in fizičnem vplivu. Posebnost je glagol sawaru ‘dotikati se’, ki v zadnjem času poleg sklonila ni uvaja tudi tožilni-

ško prehodno sklonilo wo.

sagasu



iskati

shiraberu

raziskati

sumu 2



stanovati





185. Hana ga Shibuya ni sumu.

Hana stanuje v Shibuyi.





Hana Shibuya živeti

I

M1

tsutomeru

delati (pri komu)





186. Hana ga kaisha ni tsutomeru. Hana dela pri firmi.





Hana firma delati

I

C

kayou hoditi

yomu



brati, čitati





187. Hana ga hon wo yomu.

Hana bere knjigo.

hiku 1



igrati (glasbilo)





188. Hana ga piano wo hiku.

Hana igra klavir.

stvaritev

kaku pisati, risati

jemanje hrane/pijače

nomu



piti

taberu



jesti

fizični vpliv

hiku 2



vleči

osu



poriniti

utsu



udariti

Japonska skladnja_FINAL.indd 52

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

53

arau



umiti

fuku 2



pihati





189. Hana ga iki wo fuku.

Hana izdihne.





Hana dih pihati

I

T





190. Hana ga fue wo fuku.

Hana igra na piščal.





Primerjaj tudi fuku 1 [Veter piha ipd.] primer stavek št. 18.

V določenih kolokacijah se glagol fuku druži s prehodno oz. kavzativno vpono: 191. Tabako/enjin wo fukasu. Izpuhavati tobačni dim/(motorni) plin.





192. Senpaikaze wo fukasu. Obnašati se kot starejši kolega.





starejši kolega veter dati pihati

T



Primerjaj: On piha od jeze / jezno piha.

fumu



stopiti na

kamu



žvečiti

sawaru



dotikati se

DEJANJE (POVZROČANJE DOGODKA)

Tudi pri naslednjih glagolih je drugi obvezni udeleženec tipično tožilniški s sklonilom wo.

sprememba lokacije

hakobu



nesti





193. Hana ga nimotsu wo (ie no naka e) hakobu.



Hana nese prtljago (v notranjost hiše).

haru



lepiti





194. Hana ga posutā wo kabe ni haru.

Hana nalepi plakat na zid.

hirou



pobrati

nageru



vreči

oku



postaviti, položiti





195. Hana ga jisho wo tana ni oku.

Hana položi slovar na polico.

okuru



poslati

suteru



vreči proč





196. Heishi ga buki wo suteru.



Vojak odvrže orožje.

toru



vzeti, posneti





197. Hana ga hon wo tana kara toru.

Hana vzame knjigo s police.

sprememba lokacije/lastništva

nusumu



krasti





198. Dareka ga Hana no kuruma wo nusumu.



Nekdo ukrade Hani avto. (Hanin Avto).

Japonska skladnja_FINAL.indd 53

6. 09. 2024 11:02:36

54

Japonska skladnja za slovensko govoreče

sprememba stanja

erabu



izbrati





199. Hana ga hon wo erabu.



Hana izbere knjigo.

kazaru



okrasiti





200. Hana ga heya wo posutā de kazaru.

Hana okrasi sobo s plakati.

migaku



polirati

nuru



barvati, nanesti



201. Hana ga kabe wo penki de nuru.

Hana pobarva steno z barvo.





Hana stena barva nanesti

I

T

O





202. Hana ga penki wo kabe ni nuru.

Hana nanese barvo na steno.





Hana barva stena nanesti

I

O

M1

Pri vseh zgornjih glagolih ‘Dejanja oz. Povzročanja dogodka’ so neobvezni vendar pogosto prisotni dodatni skloni za lokacijo (kam, od kod ipd.) in sredstvo (s čim ipd.). Pri dejanju z voljo (po navadi človeka) se sprememba zgodi pri drugem udeležencu s tipičnim sklonilom wo.

DOGODEK

sprememba emocionalnega stanja

V to pomensko skupino sodijo glagoli, ki ne izražajo tipične prehodnosti, čeprav je konkretni ali abstraktni predmet tisti, ki kot razlog/vzrok spremembe dogodka vpliva na prvega udeleženca, ki je živo bitje. Tako v japonščini kot v slovenščini je pomembno, da je v imenovalniku s sklonilom ga živo bitje. Predmet, ki je vzrok spremembe, se izraža s sklonilom ni ali tudi s sklonilom wo.

bikkuri suru

ustrašiti se





203. Hana ga kaminari ni bikkuri suru.

Hana se ustraši grmenja.

odoroku



biti presenečen

yorokobu

biti vesel





204. Hana ga tegami ni yorokobu.

Hana je vesela pisma.



205. Hana ga tegami wo yorokobu.

Hana je vesela pisma.

STANJE

ne-nahajanje

yasumu 2

biti odsoten





206. Hana ga jugyō wo yasumu. Hana je odsotna na uri / “šprica uro”.





207. Hana ga jugyō ni deru.

Hana gre/bo prisotna na uri.

lastništvo

motsu



držati, vzeti

Japonska skladnja_FINAL.indd 54

6. 09. 2024 11:02:36

Priloge

55

časovni vidik

Ta pomen je izražen z manj tipičnim prehodnim sklonilom ni.

ma ni au



biti pravočasen, ujeti





208. Hana ga basu ni ma ni au.

Hana ujame bus.





Hana bus ujeti

I

T

okureru



zamuditi





209. Hana ga jugyō ni okureru. Hana zamudi pouk / pride pozno na pouk.





Hana pouk zamuditi

I

C

prostorsko razmerje

Manj tipično prehodno: sklonilo ni ali to.

au 1



ujemati se z/s

lastnost

chigau 2



razlikovati se

Med vsemi glagoli z dvema udeležencema (2-mestnimi glagoli v II in III) je ana-lizirano 5 glagolov, pri katerih se drugi udeleženec izraža s sklonskim členkom ni (kar odpira dajalniško mesto) , 3 glagoli z obveznim udeležencem za prostor oz. smer ni, nekaj glagolov tudi s sklonilom to (= z/s, v slovenščini odpira orodniško mesto) .

Sicer pa je pri večini 2-mestnih glagolov tipična skladenjska/slovnična uresničitev kombinacija členkov ga-wo (imenovalnik-tožilnik) .

III-z 2-mestni glagoli z izmenjavo udeležencev

DOGODEK

sprememba stanja v družbenem kontekstu

katsu/makeru

zmagati, premagati/izgubiti

Ta glagolski par izraža spremembo stanja dveh živih udeležencev v tekmoval-nem razmerju. Sklon drugega udeleženca se v obeh primerih izraža z ni.



210. Hana ga Mina ni katsu.

Hana premaga Mino.





211. Mina ga Hana ni makeru. Mina izgubi nasproti Hani. / Mina izgubi s Hano.

Glagolski par katsu/makeru, čeprav nista etimološko sorodna, prikazuje skladenjsko simetrijo. V slovenščini takšne simetrije ni. Niti zmagati niti izgubiti ne zahteva udeleženca ‘sovražnika’ na tožilniškem ali dajalniškem mestu stavka. Človek (ali skupina ljudi), s katerim osrednji udeleženec tekmuje, se izraža s predlo-

žnim glagolom zmagati nad; situacija tekmovanja izraža s predložnim glagolom zmagati na.

Tožilniški predmet prehodnega glagola izgubiti označuje situacijo, v kateri se tekmuje, nasprotnika, če je izražen, pa opisujemo s predložnim sklonom, izgubiti Japonska skladnja_FINAL.indd 55

6. 09. 2024 11:02:36

[Skica 4 < 192 Fig.33 sugiru in miniti]

en udeleženec

dva udeleženca

sugiru

sugosu

en udeleženec

dva udeleženca

miniti

preživeti

56

Japonska skladnja za slovensko govoreče

pustiti, da mine

z/s. Obstaja še glagol premagati, ki se skladenjsko obnaša enako kot japonski glagol katsu. Beseda poraženec vključuje ‘izgubiti’ in biti poražen.

[Skica 5 < 21

Skica 5:

1 Fig.35 katsu

katsu in

in makeru

makeru]

katsu

nosilec dejanja

predmet

zmagovalec

poraženec

predmet

nosilec dejanja

makeru

Razlika med japonskim in slovenskim glagolom, npr. makeru in izgubiti, ni samo v semantični širini posamezneg

[Skica 6< 215 Fig.37

a

kiru glag





in


ola,

kiseru] ampak tudi v konceptualizaciji/

razumevanju dogodka.



IV. Pari 2-/3-mestnih glagolov

dva udeleženca

trije udeleženci

Med tradicionalnimi »ji-ta« (neprehodnimi in prehodnimi) glagolskimi pari je bilo najdenih 13 parov

, ki

kiru kažejo povečanje števila

kiseru udele

oblečiž enskih vlog z 2 na 3.

Posebnosti so 3 glagoli, pri katerih gre za večanje števila udeležencev z 1 na 2

udeleženca in v nadalje

vanju še na 3 udele

obleči se/si

žence.

DEJANJE vs. DEJANJE (POVZROČANJE DOGODKA)

sprememba stanja

kiru/kiseru

obleči si/obleči





212. Hana ga kimono wo kiru.



Hana se obleče v kimono.





213. Mama ga Hana ni kimono wo kiseru. Mama obleče Hano v kimono.

/

2 6

V slovenščini imamo pri dvoudeleženskem japonskem kiru možnost variabil-ne uporabe kdo obleči se/si (kaj)/(v kaj). Slovenska ustreznica za troudeleženski japonski glagol kiseru pa se uporablja kot kdo obleči koga, kaj.

Japonska skladnja_FINAL.indd 56

6. 09. 2024 11:02:36

[Skica 4 < 192 Fig.33 sugiru in miniti]

en udeleženec

dva udeleženca

sugiru

sugosu

en udeleženec

dva udeleženca

miniti

preživeti

pustiti, da mine

[Skica 5 < 211 Fig.35 katsu in makeru]

katsu

nosilec dejanja

predmet

zmagovalec

poraženec

predmet

nosilec dejanja

makeru

Priloge

57

Skic

[Skica 6< 215 Fig.37 a 6: kiru

kiru in in kiseru

kiseru]

dva udeleženca

trije udeleženci

kiru

kiseru obleči

obleči se/si

Pri teh glagolih je očitna možna sprememba števila udleženskih vlog z 2 na 3 oz s 3 na 2. Večina parov kaže vzporedno izpeljavo v glagolskem načinu: kiru/

kiseru = ‘ obleči se/obleči’ , modoru/modosu = ‘ vrniti se/vrniti’

/

2 6

itd. Pomensko so

to glagoli spremembe stanja in spremembe nahajanja v prostoru.

kaburu/kabuseru



nadeti si, pokriti se/nadeti, pokriti

nareru/narasu 2



navaditi se, privaditi se/navaditi





214. Mimi ga kono ongaku ni nareru. (Naša) ušesa se navadijo na to glasbo.





215. Kodomo ga kono ongaku ni mimi wo narasu.



Otrok privadi svoja ušesa na to glasbo.



216. Kurayami ni me wo narasu. Privaditi oči na temo.

[Skica 7 < 215 Fig.38 nareru in narasu]

Skica 7: nareru in narasu



dva udeleženca



trije udeleženci



nareru





narasu navaditi



navaditi se





[Skica 8 < 219 Fig.43 mieru, miru, miseru]



mieru [stanje]

miru [2-mestni]





miseru [3-mestni]

[Skica 9 < 220 Fig.44 videti in pokazati v japonščini in slovenščini]





izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije

Japonska skladnja_FINAL.indd 57

6. 09. 2024 11:02:37



en udeleženec

dva udeleženca



trije udeleženci



mieru





miru videti



miseru pokazati





gledati



videti se





pustiti videti,/gledati





siliti videti/gledati





misaseru

/

3 6

58

Japonska skladnja za slovensko govoreče

DEJANJE/DOGODEK vs. DEJANJE (POVZROČANJE DEJANJA/DOGODKA) sprememba stanja

naru 2 /suru IV-x (etim. nesorodna) postati/delati, narediti





217. Musuko ga isha ni naru.



Sin postane zdravnik.





218. Haha ga musuko wo isha ni suru.

Mati naredi iz sina zdravnika.



219. Haha ga musuko wo isha ni shita. Mati je naredila sina za zdravnika.

Vsi drugi glagoli v tem delu so etimološko sorodni.

premikanje v prostoru

deru/dasu

iti ven, priti ven / vzeti ven, dati ven





220. Hana ga heya wo deru.



Hana gre ven iz sobe.





Hana soba iti ven

I

E





221. Hana ga kagi wo kaban kara dasu.

Hana vzame ključ iz torbe.





Hana ključ torba dati ven

I

T

Iz

hairu/ireru

iti noter, priti noter / dati noter

modoru/modosu

vrniti se/vrniti

tōru/tōsu

iti skozi, iti mimo/dati skozi, pustiti mimo





222. Hana ga rōka wo tōru.



Hana gre po hodniku.





223. Ito ga ana ni tōru.





Nit gre skozi luknjo.





224. Hana ga ana ni ito wo tōsu.

Hana da nitko skozi luknjo.





225. Hana ga kyaku wo heya ni tōsu. Hana (pokaže pot in) pusti gosta v sobo.

utsuru 1/utsusu 1

seliti se/seliti

wataru/watasu

prečkati, prenesti se/dati, izročiti

noru/noseru

iti gor, peljati se/dati gor, peljati





226. Hana ga basu ni noru.



Hana gre na avtobus.





227. Hana ga nimotsu/kodomo wo basu ni noseru.



Hana da prtljago/otroka na avtobus.

oriru/orosu



izstopiti, nižati se/pustiti izstopiti, dati dol

DOGODEK vs. DEJANJE (POVZROČANJE DOGODKA)

premikanje v prostoru

kaeru 2/kaesu 2

vrniti se/ vrniti

todoku/todokeru

prispeti, doseči/dostaviti





228. Nimotsu ga uchi ni todoku.

Prtljaga prispe na dom.





229. Yūbin’ya ga nimotsu wo uchi ni todokeru. Poštar dostavi prtljago na dom.

Japonska skladnja_FINAL.indd 58

6. 09. 2024 11:02:37

[Skica 7 < 215 Fig.38 nareru in narasu]

Priloge

59



dva udeleženca



trije udeleženci

V. STANJE/DEJANJE/POVZROČANJE STANJA - posebna skupina treh glagolov

mieru/miru/miseru

nareru

biti viden/



videti, gleda

narasu

ti/kaz

navaditi ati

[Skica 7 < 215 Fig.38 nareru in narasu]





230. Yama ga mieru.





Gora se vidi.



navaditi se





231. Hana ga yama wo miru.



Hana vidi goro.





dva udelež232. Mina g





enca


a Hana ni yama w


trije udele o miseru.

ženci



Mina pokaže Hani goro.

nareru

narasu navaditi

Skica 8: mieru, miru, miseru

[Skica 8 < 219 Fig.43 mieru, miru, miseru]



navaditi se

mieru [stanje]

miru [2-mestni]





miseru [3-mestni]

[Skica 8 < 219 Fig.43 mieru, miru, miseru

[Skica 9 < 220 Fig.44 videti in pokazati ]

v japonščini in slovenščini]

Trije japonski glagoli mieru, miru in miseru so poseben primer, pri katerem imamo



nepr



ehodni (1-mestni), prehodni (2-mes

izpeljava prehodnosti/kavzativnosti

tni) in dvojno prehodni (3-me-

stni) glag



ol z enim skupnim morfemom mi-.

izpeljava neprehodnosti/pasivizacije

mieru [stanje]

miru [2-mestni]

miseru [3-mestni]



Skica 9: videti in pokazati v japonščini in slovenščini

[Skica 9 < 220 Fig.44



en udelež

videti in pokazati

enec





v japon


dva udele šč

ž ini in sloven





enca


ščini]

trije udeleženci



mieru





miru videti



miseru pokazati





izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





gledati

izpeljava neprehodnosti/pasivizacije



videti se





pustiti videti,/gledati





siliti videti/gledati





en udele


ženec





dva udele


ž enca





trije udele


misase ž

ru enci

mieru

miru videti

miseru pokazati

gledati

videti se

pustiti videti/gledati

siliti videti/gledati

misaseru

Ustrezni slovenski izrazi tvorijo brezosebne konstrukcije z morfemom se ( vidi se), 2-mestni osnovni glagol videti in 3-mestni osnovni glagol pokazati.

V japonščini obstaja še 3-mestno izpeljano izražanje iz 2-mestnega glagola

miru s kavzativno vpono misaseru. Razlika med miseru in misaseru je semantična razdalja med vršilcem dejanja in dodatnim vzročniškim udeležencem. Medtem ko je pri misaseru dobimo dodatni pomen, ker vzročniški udeleženec vršilca dejanja sili z govorjenjem oz. obračanjem njegove glave v pravo smer ipd. Slovenski

/

3 6

Japonska skladnja_FINAL.indd 59

6. 09. 2024 11:02:37

/

3 6

60

Japonska skladnja za slovensko govoreče

prevod za takšno kavzativno dejanje uporabi opis dejanja, npr. pustiti/dovoliti/

siliti videti.

Morda so zanimivi še naslednji tri stavki, ki jih pomensko vidimo vzporedno z zgornjimi tremi stavki ( kikoeru = slišati se, kiku = slišati): 233. Oto ga kikoeru.





Zvok se sliši.





234. Hana ga oto wo kiku.



Hana sliši zvok.





235. Mina ga Hana ni oto wo kikaseru.

Mina da Hani slišati zvok.

Skica 10: slišati se, slišati in poslušati v japonščini in slovenščini

[Skica 10 < 221 Fig.45 sliši se, slišati v japonščini in slovenščini]





izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije



en udeleženec

dva udeleženca



trije udeleženci



kikoeru





kiku





slišati, poslušati





kikaseru



slišati se





dati poslušati





dovoliti poslušati

Dejanje

[Skica 1

zaznavanja,

1 < 219 Fig.42

ki je

izposoditi po

in dobno videnju/

izposoditi si vs.

gledanju,

kasu in kariru je

] slišanje. V tem pri-

meru sta v japonščini samo dva osnovna glagola, kikoeru ‘slišati se’ za neprehodni dog

slovenšč odek

ina in kik u ‘sliša ti/posluša



ti’ za prehodno



dejanje.

japonšč

Enak

ina

o kot za videnje/

gledanje je slovensko 1-mestno izražanje brezosebno slišati se, 3-mestno (v japonščini s kavza

izposoditi kaj komu tvno



vpono



kik aseru) pa opisno



dati poslušati,

X ga Y

dovoliti

ni Z wo kasu

poslušati





ipd.





Prva dva glagola kikoeru in kiku sta gesli v slovarju, kikaseru pa je izpeljav

a iz glagola kik

nosilec dejanja u s kavzativno vpono - aser-, kik-aser predmet prejemnik

-u. Enaka

nosilec dejanja izpeljava je še pri

predmet prejemnik

miru—> misaseru.



V teh

X primerih



s kavzativno vpono



je jasno izražen

Y X vpliv oz. prisila prvega Y

udeleženca (povzročitelja), naj drugi udeleženec gleda oz. posluša.





236. Mama g

vir predmet a Hana ni bideo wo

nosilec dejanja misaseru. Mama dá Hani gledati video.

vir predmet nosilec dejanja





Z a vse 2-mestne glagole, ki izražajo spremembo lokacije ali stanja, upora-

bljamo

raje glagole s kavzativno vpono

izposoditi si kaj od koga -(s)ase-





za 3-mestno zgradbo

, zlas

X ga Y ti če ho-

ni Z wo kariru

čemo



obdržati voljo izvajalca dejanja:



naraseru �pustiti/povzročiti, da postane‘,

[Skica 12 < 216 Fig.39 uru in yaru vs. kau in morau]



prodati/dati



uru/yaru

nosilec dejanja

Japonska skladnja_FINAL.indd 60



predmet prejemnik

6. 09. 2024 11:02:37



X



Y



vir predmet

nosilec dejanja





kupiti/dobiti





kau/morau

/

4 6

Priloge

61

desaseru �pustiti/dovoliti, da gre ven‘, hairaseru �pustiti/dovoliti, da gre noter‘

ipd., namesto suru, dasu, ireru. (Hayatsu 1987)





237. Hana ga heya ni hairu.





Hana gre v sobo.



Hana soba vstopiti





I

C





238. Keisatsu ga hannin wo keimusho ni ireru. Policija spravi zločinca v zapor.





policija zločinec zapor dati I

T

C





239. Sensei ga Hana wo heya ni ireru/hairaseru.





učitelj Hana soba dati / pustiti iti noter I

T

C



Učitelj spravi Hano v sobo/dovoli Hani iti v sobo.

VI. 3-mestni prehodni glagoli

Dva sta »absolutno« 3-mestna glagola, 9 glagolov pa je takšnih, da vsak tvori z enim glagolom v isti skupini par, v katerem se izraža izmenjava med udeleženci.

DEJANJE

miselna dejavnost

kuraberu

primerjati





240. Hana ga banana to ringo wo kuraberu. Hana primerja banano in jabolko.





241. Hana ga banana wo ringo to kuraberu. Hana primerja banano z jabolkom.





242. Hana ga banana ni ringo wo kuraberu.



Hana primerjalno doda banani jabolko.





Hana primerja jabolko z banano.

dejavnost rekanja/družbeno delovanje

tanomu



prositi, naročiti





243. Hana ga Mina ni shigoto wo tanomu. Hana naroči Mini delo.

Vršilec dejanja pri glagolu kuraberu se vedno izraža s členkom ga, druga dva udeleženca pa imata možnosti sklonskih členkov wo-ni, to-wo in wo-to. Tanomu ima slovnično realizacijo s členki ga-ni-wo.

(dodatna glagola za primerjavo)



nagovoriti

koe wo kakeru





244. Hana ga sensei ni koe wo kakeru.





Hana učitelj glas dati/natakniti

Hana nagovori učitelja.

I

D

T



opozoriti

chūi wo suru





245. Hana ga Mina ni chūi (wo) suru.

Hana opozori Mino.





(chūi = opozorilo)





(Če vključimo še vsebino govorjenja, bo to 4-mestni izraz.) Japonska skladnja_FINAL.indd 61

6. 09. 2024 11:02:37



62

Japonska skladnja za slovensko govoreče

RAZPRAVNI KOTIČEK 7

Osredotočenost na prednostni sklon

V obeh jezikih je najbolj tipična stavčna zgradba za 2-mestne glagole imenovalnik - tožilnik (v japonščini ga - wo).

Pri glagolih upravljanja in rekanja ‘pomagati’, ‘odgovoriti’ in ‘vprašati’, ki so že v osnovi 3-mestni glagoli (živ delovalnik s svojo voljo, živ prejemnik in vsebina dejanja), je v slovenščini poudarek na prejemniku, ki je v dajalniku ali tožilniku. Če je treba omeniti še vsebino, sledi tožilnik ali predložni sklon:



pomagati bratu pri delu





D

predložni sklon



odgovoriti bratu na vprašanje





D predložni sklon



vprašati domačina za pot





T

predložni sklon





V japonščini je poudarek na vsebini (v tožilniku wo ali v dajalniku ni), prejemnik pa je izražen s svojilnim prilastkom s sklonilom no, ki je ob vsebinski odnosnici. Zato so vsi ti glagoli razvrščeni kot 2-mestni glagoli: otōto no shigoto wo tetsudau



brat delo pomagati





R

T



‘pomagati bratovo delo’

pomagati bratu pri delu





(?* pomagati pri bratovem delu)

V primeru besedne zveze otōto no shigoto je jedro shigoto ‘delo’ in prila-stek otōto no ‘bratov’.



otōto no toi ni kotaeru





brat vprašanje odgovoriti

R

D



‘odgovoriti bratovemu vprašanju’ → odgovoriti bratu na vprašanje (odgovoriti na bratovo vprašanje)



tochi no hito ni michi wo tazuneru



lokalen človek pot vprašati

R

D

T



‘vprašati lokalnemu človeku pot’ → vprašati domačina za pot Pomen nekaterih glagolov npr. ‘plačati’ oz. harau zahteva poudarek na vsebini v obeh jezikih.



plačati stroške, plačati za stroške

ryōkin wo harau





stroški plačati

T



plačati obrtnika

Japonska skladnja_FINAL.indd 62

6. 09. 2024 11:02:37

[Skica 10 < 221 Fig.45 sliši se, slišati v japonščini in slovenščini]





izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije

Priloge

63



en udeleženec

dva udeleženca



trije udeleženci

VI-z SESTA

VLJENO (SMERNO DOPOLNJU

kikoeru





kiku

JOČE) DEJANJE

začasna spr





ememba las





tniš



tva slišati, poslušati





kasu/kariru

izposoditi/izposoditi si





kikaseru



sliš 246

ati se . Hana g



a Mina ni hon w





o kasu.

Hana izposodi/posodi knjigo Mini.

dati poslušati





247. Mina ga Hana



ni/k ara hon



wo kariru. Mina si izposodi

dovoliti poslušati

knjigo od Hane.

[Skica 1

Skic

1 < 219 Fig.42

a 11: izposoditi in izposoditi si vs.

izposoditi in izposoditi si vs. kasu in kariru] kasu in kariru

slovenščina





japonščina

izposoditi kaj komu





X ga Y ni Z wo kasu





nosilec dejanja predmet prejemnik nosilec dejanja predmet prejemnik X



Y X Y



vir predmet

nosilec dejanja

vir predmet nosilec dejanja





izposoditi si kaj od koga



X ga Y ni Z wo kariru



[Skica 12 < 216 Fig.39 uru in yaru vs. kau in morau]

Izmenjavo udeležencev vidimo pri glagolskem paru kasu/kariru = izposoditi/

izposoditi



si. Ustr

prodati/datie



uru/yaru

zni slovenski glagolski par lahko analiziramo tudi kot par z manj-

šanje

m števila udeležencev (podobno primeru para učiti koga kaj/učiti se kaj).

Primerjalna

nosilec dejanja posebnost med japonščino

predmet prejemnik

in slovenščino je, da ima 3-mestni

wo k asu v slo

X v enščini



dva možna us

Y treznika, in sicer izposoditi/posoditi komu kaj.



sprememba las



tništva in pr

vir predmet enos denarja

nosilec dejanja





uru/k au



pr odati/k

upiti

kupiti/dobiti





248. Hana g



a Mina ni hon w

kau/morau o uru.

Hana proda knjigo Mini.





249. Mina ga Hana kara hon wo kau.

Mina kupi knjigo od Hane.

/

4 6

sprememba lastništva v družbenem kontekstu

yaru/morau

dati/dobiti

kureru 1/morau

dati/dobiti





250. Hana ga Mina ni hon wo yaru.

Hana da Mini knjigo.





251. Mina ga Hana ni/kara hon wo morau. Mina dobi knjigo od Hane.

Razlika med yaru (dati) in kureru (dati) je v tem, s katerega vidika je gledano, z vidika dajalca ali z vidika prejemnika. Več o tem v RAZPRAVNEM KOTIČKU 8.

Japonska skladnja_FINAL.indd 63

6. 09. 2024 11:02:37



[Skica 10 < 221 Fig.45 sliši se, slišati v japonščini in slovenščini]





izpeljava prehodnosti/kavzativnosti





izpeljava neprehodnosti/pasivizacije



en udeleženec

dva udeleženca



trije udeleženci



kikoeru





kiku





slišati, poslušati





kikaseru



slišati se





dati poslušati





dovoliti poslušati

[Skica 11 < 219 Fig.42 izposoditi in izposoditi si vs. kasu in kariru]

slovenščina





japonščina

izposoditi kaj komu





X ga Y ni Z wo kasu





nosilec dejanja predmet prejemnik nosilec dejanja predmet prejemnik X



Y X Y



vir predmet

nosilec dejanja

vir predmet nosilec dejanja

64

Japonska skladnja za slo



vensk o govoreče





izposoditi si kaj od koga



X ga Y ni Z wo kariru



Skica 12: uru in yaru , vs. kau in mor

au

[Skica 12 < 216 Fig.39 uru in yaru vs. kau in morau]



prodati/dati



uru/yaru

nosilec dejanja predmet prejemnik X



Y



vir predmet

nosilec dejanja





kupiti/dobiti





kau/morau

/

4 6

RAZPRAVNI KOTIČEK 8

Glagoli dajanja in prejemanja

uru/yaru (prodati/dati) vs. kau/morau (kupiti/dobiti) (gl. Skico 12) Tu je skupina glagolov DATI in DOBITI, ki zaradi širše pomenskosti pridobijo še naklonski pomen.



Imōto ga Tarō-kun ni hon wo ageta.

Sestra je dala Tarōju knjigo.



sestra Tarō knjiga dati



(Z govorčevega vidika.)

I

D

T

Pret



Imōto ga Tarō-kun ni hon wo moratta.

Sestra je dobila knjigo od Tarōja.



sestra Tarō knjiga dobiti

I

D

T

Pret

(S prejemnikovega vidika. Prejemnik je v imenovalniku in je znotraj govorčeve družine oz. skupnosti.)



Tarō-kun ga imōto ni hon wo kureta.

Tarō je dal knjigo moji sestri.



Tarō

sestra knjiga dati

I

D

T

Pret



(S prejemnikovega vidika. Dajalec je zunaj govorčeve družine oz. skupnosti.) Ti glagoli dajanja in prejemanja delujejo tudi kot funkcijski glagoli ob pol-nopomenskem glagolu dejavnosti. To so izrazi za dejanja v korist koga drugega. Glavni glagol je v nadaljevalni obliki -te (v pričakovanju drugega/

funkcijskega glagola).

Japonska skladnja_FINAL.indd 64

6. 09. 2024 11:02:37

Priloge

65



-te ageru

delati v korist nekoga drugega



-te morau

dobiti uslugo nekega dejanja (od koga drugega)



-te kureru

nekdo mi/nam dela nekaj

‘dati’

‘dobiti’

‘dati’

ugoditev

yaru

——

——

nevtralno

ageru

morau

kureru

vljudnostno

sashiageru

itadaku

kudasaru

jaz’ oz.

nekdo v moji

dajalec v

prejemnik v

prejemnik v

skupnosti=

imenovalniku

imenovalniku

dajalniku

Shukudai wo mite

Shukudai wo mite

Shukudai wo mite

primeri

yatta.

moratta.

kureta.

Pregledala sem

Dobila sem

Pregledal mi je

(mu) nalogo.

pregledano nalogo.

nalogo.

Primeri:



Tarō-kun no shukudai wo mite ageta.



Tarō domača naloga gledati-dati

R

T

Pret



Pregledal sem Tarōju njegovo domačo nalogo.



Tarō-kun ni imōto no shukudai wo mite moratta.



Tarō sestra domača naloga gledati-dobiti

D

R

T

Pret



Dobili smo od Tarōja uslugo, da je pregledal sestrino domačo nalogo.



Tarō-kun ga shukudai wo mite kureta.



Tarō

domača naloga gledati-dati

I

T

Pret



Tarō mi/nam je pregledal domačo nalogo.

Glagoli dajanja in prejemanja imajo pomembno vlogo za izražanje medse-bojnih odnosov pri 3-mestni vezljivosti. Na primer, da bi izrazili, kaj nas je naučil učitelj danes:



Sensei ga kore wo oshiete kureta.

Učitelj nas je naučil tole.



učitelj to učiti-dati

I

T

Pret



*Sensei ga kore wo oshieta.

*Učitelj je naučil tole. (Tu bi vprašali, koga pa?)



učitelj to učiti

I

T

Pret





Če je govorec učenec (ki dobi uslugo), je nujno potrebno, da se izraža njegovo stališče z drugim funkcijskim glagolom, v tem primeru kureru.

Japonska skladnja_FINAL.indd 65

6. 09. 2024 11:02:37

66

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Glagoli, ki izražajo družbena medsebojna delovanja, niso etimološko sorodni niti v japonščini niti v slovenščini, čeprav npr. obstaja nemški par kaufen/verka-ufen ‘kupiti/prodati’. Uru/kau = prodati/kupiti kot tudi yaru/morau = dati/dobiti so na seznamu glagolov iz besedišča za učenje jezika na začetniški stopnji. Dva glagola v vsakem paru izražata enako dogajanje iz različnih gledišč: npr. prodati z vidika človeka, ki je lastnik predmeta pred glagolskim dogodkom, kupiti pa z vidika človeka, ki bo lastnik predmeta po končanem dogodku.

Podobna shema dogodka predstavlja razmerje med japonskima glagoloma oshieru in narau, medtem ko razmerje med slovenskima glagoloma učiti in učiti se lahko razumemo na dva različna načina: kot japonski par oshieru (učiti) /narau (učiti se), 3-mestni glagolski par, ali kot 3-mestni in 2-mestni glagolski par (glej Skici 13 in 14).

dejavnost/sprememba stanja v družbenem kontekstu

oshieru/narau



učiti/učiti se





252. Hana ga Mina ni eigo wo oshieru.

Hana uči Mino angleščino.





253. Mina ga Hana ni eigo wo narau.

Mina se uči angleško od Hane.

[Skica 13 < 217 Fig.40 uč Skic

iti in a 13: učiti in učiti se v

učiti se vs. oshieru in

s.

narau] oshieru



in narau

slovenščina





japonščina



učiti kaj/česa koga





X ga Y ni Z wo oshieru





nosilec dejanja vsebina prejemnik nosilec dejanja vsebina prejemnik X



Y X Y



vir vsebina

nosilec dejanja

vir vsebina nosilec dejanja





učiti se kaj/česa od koga/pri kom X ga Y ni Z wo narau

[Skica 14 < 218 Fig.41 učiti in učiti se] zmanjšanje števila udeležencev



učiti kaj/česa koga





nosilec dejanja vsebina prejemnik X



Y





manjšanje števila udeležencev: tožilniško mesto zaseda se

Japonska skladnja_FINAL.indd 66

6. 09. 2024 11:02:37





učiti se kaj/česa





vsebina nosilec/prejemnik dejanja Y

/

5 6

[Skica 13 < 217 Fig.40 učiti in učiti se vs. oshieru in narau]

slovenščina





japonščina



učiti kaj/česa koga





X ga Y ni Z wo oshieru





nosilec dejanja vsebina prejemnik nosilec dejanja vsebina prejemnik X



Y X Y



vir vsebina

nosilec dejanja

vir vsebina nosilec dejanja





učiti se kaj/česa od koga/pri kom X ga Y ni Z wo narau

Priloge

67

Skica 14: učiti in učiti se, zmanjšanje števila udeležencev

[Skica 14 < 218 Fig.41 učiti in učiti se] zmanjšanje števila udeležencev



učiti kaj/česa koga





nosilec dejanja vsebina prejemnik X



Y





manjšanje števila udeležencev: tožilniško mesto zaseda se





učiti se kaj/česa





vsebina nosilec/prejemnik dejanja Y

Pri zadnjih 4 parih v japonščini ni etimološke sor

/

5 6 odnosti med glagoloma, se-

mantično oz. skladenjsko pa kažejo enako vzajemno protistavno razmerje kot med kasu ‘izposoditi/posoditi’ in kariru ‘izposoditi si’ . Vsi glagoli izražajo dejanja v družbenem kontekstu, dva udeleženca sta živa (človeka), tretji udeleženec, ki ga vedno spremlja sklonilo wo, je konkreten ali abstrakten predmet. Gre za prenos tega predmeta, tako da se z njim upravlja.



Japonska skladnja_FINAL.indd 67

6. 09. 2024 11:02:37

68

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Tabela 4: Vsi vključeni japonski glagoli s slovenskimi ustrezniki po skupinah I. Absolutno neprehodni





Slovenski ustrezni izraz


aru 1


biti, nahajati se, obstajati

chigau 1

biti narobe, ne biti prav

suku

sprazniti se, postati prazen

komu

postati poln, napolniti se

sumu 1

končati se, biti opravljen

fuku 1

pihati

furu

deževati

saku

cveteti

okoru

jeziti se, biti jezen

komaru

biti v zadregi

iru (inai)

biti, nahajati se

yaseru

hujšati

futoru

postati debel, debeliti se, postati rejen, rediti se

tsukareru

postati truden, utruditi se

yowaru

postati slab, slabeti

ikiru

živeti

nemuru

spati

ganbaru

vztrajati, ne popustiti

isogu

hiteti

naku 1

lajati, čivkati ipd.

asobu

igrati se

hataraku

delati

naku 2

jokati

neru

spati/ležati, iti spat

odoru

plesati

oyogu

plavati

sawagu

razgrajati, biti glasen

warau

smejati se

yasumu 1

počivati

aruku

hoditi

dekakeru

iti ven, iti od doma

hashiru

teči

Japonska skladnja_FINAL.indd 68

6. 09. 2024 11:02:37

Priloge

69

I. Absolutno neprehodni





Slovenski ustrezni izraz


hikkosu


seliti se

tobu

leteti, skočiti

suwaru

usesti se, sedeti

I-x. 2-mestni prehodni, wa-ga-zgradba

aru 2

imeti (v lasti)

dekiru 1

znati, biti možno

wakaru

razumeti

iru (iranai)

potrebovati, biti potreben

II. Neprehodni / prehodni

kaeru 1 / kaesu 1

iti domov/poslati domov

nigeru / nigasu

bežati/pustiti bežati

tomaru 1 / tomeru 1

prenočiti/prenočiti

mawaru / mawasu

vrteti se/vrteti

tomaru 2 / tomeru 2

ustaviti se/ustaviti

ugoku / ugokasu

premikati se/premikati

kawaru / kaeru 3

spremeniti se/spremeniti

magaru / mageru

upogniti se; zaviti /upogniti

okiru 1 / okosu 1

vstati, dvigniti se / zbuditi, dvigniti

tatsu 1 / tateru 1

stati/postaviti (pokonci)

agaru / ageru

dvigniti se navzgor, iti noter / dvigniti, pustiti noter

atsumaru / atsumeru

zbrati se/zbrati

narabu / naraberu

vrstiti se / razvrstiti, uvrstiti

nokoru / nokosu

ostati/pustiti

sagaru / sageru

iti nazaj, znižati se/znižati

hajimaru / hajimeru

začeti se/začeti

tsuzuku / tsuzukeru

nadaljevati se/nadaljevati

naru 1 / narasu 1

zvoniti/pozvoniti, zvoniti z/s

okiru 2 / okosu 2

zgoditi se/povzročiti

tatsu 2 / tateru 2

biti zgrajen, graditi se /graditi

mitsukaru / mitsukeru

najti se/najti

kieru / kesu

izginiti, ugasniti/izbrisati, ugasiti

nakunaru / nakusu

izginiti/izgubiti

ochiru / otosu

pasti/pustiti pasti, izgubiti

Japonska skladnja_FINAL.indd 69

6. 09. 2024 11:02:37

70

Japonska skladnja za slovensko govoreče

II. Neprehodni / prehodni

sugiru / sugosu

miniti/preživeti

tsutawaru / tsutaeru

prehajati/prevajati, sporočiti

utsuru 2 / utsusu 2

biti posnet/posneti, slikati

aku / akeru

odpreti se/odpreti

fueru / fuyasu

večati se/večati

hieru / hiyasu

hladiti se/hladiti

katazuku / katazukeru

postati pospravljen/pospraviti

kawaku / kawakasu

sušiti se/sušiti

kimaru / kimeru

biti določen/določiti, odločiti

kireru / kiru

odtrgati se/trgati, rezati

kowareru / kowasu

pokvariti se/pokvariti, rušiti, uničiti

naoru 1 / naosu 1

popraviti se/popraviti

naoru 2 / naosu 2

ozdraveti/ozdraviti se/si, ozdraviti

oreru / oru

prelomiti se/prelomiti, zlomiti

shimaru / shimeru

zapreti se/zapreti

sodatsu / sodateru

rasti/vzgojiti, gojiti

tariru / tasu

biti dovolj, zadoščati/dodati

tsuku 1 / tsukeru

prižgati se/prižgati

uwaru / ueru

biti posajen/posaditi

waku / wakasu

vreti/kuhati (vodo)

wareru / waru

razbiti se/razbiti

yakeru / yaku

goreti/žgati, peči

yogoreru / yogosu

biti umazan, umazati se/umazati

yureru / yurasu

majati se/majati

taoreru / taosu

pasti/podreti

II-x. Etimološko nesorodni neprehodni in prehodni glagoli dekiru 2 / tsukuru

nastati/narediti

shinu / korosu

umreti/umoriti, ubiti

II-y. Neprehodni in prehodni v enaki obliki

owaru

končati se/končati

hiraku

odpreti se/odpreti

Japonska skladnja_FINAL.indd 70

6. 09. 2024 11:02:37

Priloge

71

III. 2-mestni absolutno prehodni glagoli

tsutsumu

zaviti

suu

kaditi, srkati

ukeru

dobiti nase

iku

iti

kuru

priti

tsuku 2

prispeti

haku

obuti, obleči se/si

kakeru

natakniti si

nugu

sleči se/si

yameru

nehati, opustiti

norikaeru

presesti (se), prestopiti

hanasu

govoriti

iu

reči

tazuneru 1

vprašati

shikaru

oštevati

yobu

klicati

homeru

hvaliti

kotaeru

odgovoriti

ayamaru

opravičiti se

kangaeru

misliti

machigaeru

motiti se, narediti napako

oboeru

zapomniti se

omoidasu

spomniti se

omou

misliti

wasureru

pozabiti

matsu

čakati

mukaeru

sprejeti (koga), pričakati (čas)

tazuneru 2

obiskati

au 2

srečati

tetsudau

pomagati

harau

plačati

tsukau

uporabiti

sagasu

iskati

shiraberu

raziskati

Japonska skladnja_FINAL.indd 71

6. 09. 2024 11:02:37

72

Japonska skladnja za slovensko govoreče

III. 2-mestni absolutno prehodni glagoli

sumu 2

stanovati

tsutomeru

delati (pri komu)

kayou

hoditi

yomu

brati, čitati

hiku 1

igrati (glasbilo)

kaku

pisati, risati

nomu

piti

taberu

jesti

hiku 2

vleči

osu

poriniti

utsu

udariti

arau

umiti

fuku 2

pihati

fumu

stopiti na

kamu

žvečiti

sawaru

dotikati se

hakobu

nesti

haru

lepiti

hirou

pobrati (s tal)

nageru

vreči

oku

postaviti, položiti

okuru

poslati

suteru

vreči proč

toru

vzeti, posneti

nusumu

krasti

erabu

izbrati

kazaru

okrasiti

migaku

polirati

nuru

barvati, nanesti

bikkuri suru

ustrašiti se

odoroku

biti presenečen

yorokobu

biti vesel

yasumu 2

biti odsoten

motsu

držati, vzeti (v roke)

ma ni au

biti pravočasen, ujeti

Japonska skladnja_FINAL.indd 72

6. 09. 2024 11:02:37

Priloge

73

III. 2-mestni absolutno prehodni glagoli

okureru

zamuditi

au 1

ujemati se z/s

chigau 2

razlikovati se

Z izmenjavo udeležencev

katsu

zmagati, premagati

makeru

izgubiti (na tekmi)

IV. 2-/3-mestni glagolski pari

kiru / kiseru

obleči si/obleči

kaburu / kabuseru

nadeti si, pokriti se/nadeti, pokriti

nareru / narasu 2

navaditi se, privaditi se/navaditi

naru 2 / suru (IV-x)

postati/delati, narediti

deru / dasu

iti ven, priti ven/vzeti ven, dati ven

hairu / ireru

iti noter, priti noter/dati noter

modoru / modosu

vrniti se/vrniti

t�ru / t�su

iti skozi, iti mimo/dati skozi, pustiti mimo

utsuru 1 / utsusu 1

seliti se/seliti

wataru / watasu

prečkati, prenesti se/dati, izročiti

noru / noseru

iti gor, peljati se/dati gor, peljati

oriru / orosu

izstopiti, nižati se/pustiti izstopiti, dati dol

kaeru 2 / kaesu 2

vrniti se/ vrniti

todoku / todokeru

prispeti, doseči/dostaviti

V. Posebna skupina treh glagolov (nepreh. - 2-mestni preh. - 3-mestni preh.) mieru / miru / miseru

biti viden/videti, gledati/kazati

VI. 3-mestni prehodni glagoli

kuraberu

primerjati

tanomu

prositi, naročiti

Sestavljeno (smerno dopolnjujoče) dejanje

kasu / kariru

izposoditi/izposoditi si

uru / kau

prodati/kupiti

yaru / morau

dati/dobiti

kureru 1 / morau

dati/dobiti

oshieru / narau (osowaru)

učiti/učiti se

Japonska skladnja_FINAL.indd 73

6. 09. 2024 11:02:37

74

Japonska skladnja za slovensko govoreče

-



javnodeje



ŝ

eč

ŝ



emembo sebe.





ŶŝĂů



nec



ŝŵ





ŝǀ΁

Ϳ

ŝŶ



ϯ;ͿĂů

. Najv

ƐϯͲ

ůŽŵͿ

eže



ŵ

E: ŵ

ϭϱ

[+ž

s D

;^

͕Ŷŝ

oči spr

ƐŬƵƉŝ

ĂŐŽ

udel

E' : ŶŝůŽ

/< ŶŝůŽ Ϳ

bitje

;ǀ ƉĂƌƵ ŵĞƐƚŶ Őů

;/ͿũĞ :E:

ZD

E

;dͿ D

o

vzr

ϭϱ

Ɖƌǀŝ

ŽϮ; ^ŵͿ

E ^W >^d ^d ƐƐŬůŽ ǁŽ WZ ƐƐŬůŽ ǁ Ğ;

živ(I)





ŝ

;dͿ͕



:

Ăů



Ɛ

aterim po

^<K

ǁŽ

ϲ

ec

Z:

ŵ

ƌͿ

venščini

E

ženec

dKZ



ͬƚŽ;

le

, s k

^d

ežen ŶŝůŽ



K^

ot slo

ude

ŝǀ΁

ČASOVNO WZ ZD ĚƌƵŐŝ udel ƐŬůŽ Ŷŝ;Ϳ Ŷŝ;Ϳ

vi

[+ž



c





pr

<

͕

je

ajo dejanje

>E

Z:

;Ϳ ;Ϳ



ŝͿ

c;/ͿũĞ

ϱ K

D s>EK

ležene

/KE



Ŷŝ Ŷŝ

em

až

ƚŶ

ϲϴ

ude

ŝǀ΁

K'

ZD

ZD

ŝ΀±žŝǀ΁

ležene

΀Ͳžŝǀ΁ [+ž

DK ^W d<DK

o v japonščini k

kater

Ăů

ĚƌƵŐŝ

ŽϮͲŵĞƐ

ude

ak

oli pa izr

ŝǀ΁

͕

c

Ϳ͕ Ϳ

ti t

Ɖƌǀŝ

[+ž

ƐŽůƵƚŶ



;d

os

JA, pri





/͕ ǀ

Ɛ

ŝŶŝϭ; ϭ;ƌͿ͕

AN

ϭϯϵ ;/ͿũĞ

;Ăď



ϱϳ

ične

em

ležene at ǁŽ

zljiv

ateri glag

ϳϰ

ƚƵĚ

Ϳ

DEJ



nec

:E:

en ŬƐƚƵ

ůŽŵ

ϭͿ͕ƚŽ

naŶũŝŚ

ƚĞ

ude

ĚĂƌ

sƐ

ove

, nek

ϭϰϮ

eže

Žrazl

večkr ŽŶŝ

Ϯ;

njĞů :sEK^d veči družb ŬŽŶ ĚƌƵŐŝ naj ƐŬů ǀĞŶ ŶŝϮ;D ƚŽ

udel





Ɖƌǀŝ

K



nec

vlada dv

;/ͿũĞ

s pomenom

unaj sebe





ϲ ͬK' Ɖƌǀŝ ec

^<K

ŵ

ŝ

m z

Z:



<͗ ežen ΀±žŝǀ΁

KZ

udeleže ŶŝůŽ Ϳ͕ Ăů ϭͿ

večina

udel

K^d

Ž;d

je

žence

:E:

WZ ZD ĚƌƵŐŝ ƐƐŬůŽ ǁ Ğ;^ŵͿ Ŷŝ;D

ũĞ



ŝ



͕



zljivi glagoli: pre

;dͿ

ANJE

AĂů :

ůŽŵͿ

͗ĚƌƵŐŝ ec

D :

ϯϴ

OČ

AJ



ove

žencema

E

ĂŐŽ

΀Ͳžŝǀ΁

ežen

ZD ^d LOŽ

Őů

>K</

^W

PO

udele

:E:

POVZR

Ŷŝŵ

udel

͗



ec

A

ŝ

Graf 2: dv

ema

ŚŽĚ



aj dela z drugim udele

ƌĞ



OČ

Ăů

ϭϮ

΀±žŝǀ΁

ĚƌƵŐŝ ežen ũĞ



K<

oli v knjigi:

v z dv

njŶĞƉ

:E:

udel ;dͿ

POVZR E: '/E: K'

olo





ŝ ĞĐ

͗

žŝǀ΁

ƉĂƌƵ

/s žŝǀ΁



tni glag

glag

o bitje nek

ϯ

;ǀ

ϯ



ůĞžĞŶ ΀н

ϱϯ

d ΀н

ZROČA

ƌƵ



ƐƵ

vnih

ĚŝĚƌƵŐ

:E:

ƚƵ ƵĚĞ ;dͿũĞ

<s ;dͿũĞ

POV E: ŬĂĞ ŶŝŐĂƐƵ ƚŽŵĞ

osno

aterih živ

pri k

Japonski 2-mes

Izmed

sti,

Japonska skladnja_FINAL.indd 74

6. 09. 2024 11:02:37

Priloge

75

1.4 Glagol in/ali pridevnik v povedku (povedki dejanja, dogodka, stanja) Vezljivost glagolov in pridevnikov je pomensko pogojena. Pogosto se zgodi, da se nekateri stanjski izrazi relativnih razmerij v nekaterih jezikih uresničujejo z glagoli, v drugih pa s pridevniki. Razlikovanje besednih vrst je zgolj formalno, saj ima vsak jezik omejen nabor sredstev za izražanje neskončnega števila dogodkov.

Spodaj je prikaz izrazov, ki se uresničujejo ali z glagolom ali s pridevnikom: Skica 15: glagoli in pridevniki [CSB 2001a, 169-182]



Skica 15: glagoli in pridevniki



dejanje stanje

(+volja -volja)





GLAGOLI



PRIDEVNIKI





relativno absolutno





časovno omejeno kontinuirano delovanje in lastnost Črtkana črt

Skica 16 ( a

ž na sredini predstavlja

e v glavnem besedilu) mejo med besednimi vrstami. Glagoli, ki izražajo relativno statične dogodke v nasprotju z vzročnimi dejanji, se nahajajo bližje t

e meje. Pridevniki, ki

propozicija izražajo stalne

naklonskost lastnosti, so bolj oddaljeni od meje na

desni strani slike.

Tu so primeri izrazov, ki se nahajajo blizu zgoraj omenjene meje med glagoli in pridevniki:

Primer:

je ziti se → biti jezen

okoru - absolutno neprehodni glagol čustvenega stanja veseliti se → biti vesel

yorokobu - 2-mestni absolutno prehodni glagol dogodka, Nē





spr

, komatta koto ni tabun kono fukeiki tō emembe emocionalneg bun tsuzuku darō ne. a stanja

zabavati se → biti zabaven



tanoshimu tanoshii



(V japonščini sta glagol in pridevnik enake osnove.) zabavati (koga) → biti zabaven (za koga / komu)

Poskus prevoda v slovenščini:

Ta primer

Glej, tež vključuje vidik prejemnika (komu), zato izr

ava je v tem, da verjetno ta recesija bo kar nekaj až

č a tudi stališče preje-

asa trajala, upamo, da ne, (se



mnika in s

strinja t

š em

?) tudi naklon. (Tudi za primere ‘biti prav’ in ‘biti všeč’ bo več v 2.4

Naklonskost in naklon.)

stemniti se → postati temen kureru 2

kuraku naru



[g

————————————- lagol] [pridevnik v prislovni rabi + glagol postati]

zožiti se → postati ozek

sebamaru

semaku naru





[glagol] [pridevnik v prislovni rabi + glagol postati]

Japonska skladnja_FINAL.indd 75

6. 09. 2024 11:02:37

/

6 6



76

Japonska skladnja za slovensko govoreče

Upoštevati moramo tudi možnostno vpono -er-, ki je bistvena za prehod glagola dejanja v glagol stanja:





254. Koko ni tatsu.

Tu stojim. (dejanje)





tukaj stati

M1





86. Hitori de tateru.

Lahko sam stojim (na nogah). (stanje = možnost)





sam stati

O

Mož





170. Hana ga sensei to hanasu.

Hana govori z učiteljem. (dejanje)





171. Hana wa nihongo ga hanaseru. Hana zna govoriti japonsko.





(stanje = sposobnost, možnost)

RAZPRAVNI KOTIČEK 9

Razlike pri izražanju barv

V japonščini so osnovne barve samostalniki, zato tu s slovenščino primer-java ni možna (1.3 Glagol in/ali pridevniki v povedku). Iz osnovnih barv, ki so v japonščini samostalniki, lahko tvorimo pridevnike.

samostalnik

izpeljani

atributivna

predikativna raba

pridevnik





raba


shiro


shiroi

shiroi hata

Kono hata wa shiroi.

bela (barva)

bel, -a, -o

bela zastava

Ta zastava je bela.

kuro

kuroi

kuroi kami

Kono ko no kami wa kuroi.

črna (barva)

črn, -a, o

črni lasje

Ta otrok ima črne lasé.

aka

akai

akai sora

Sora ga akai.

rdeča (barva)

rdeč, -a -e

rdeče nebo

Nebo je rdeče.

Shingō wa ima aka da.

Semafor je sedaj rdeč.

ao

aoi

aoi sora

Sora ga aoi.

modra (barva) moder, -ra, -o modro nebo

Nebo je modro.

shirokuro shashin

črnobela fotografija

aojashin načrt (blueprint)

V evropskih jezikh so barve pridevniki, ki jih lahko tudi posamostalimo, npr.

Kaj sporoča rdeča (barva)?



Aka to shiro ni wakarete tatakau. Tekmovati v skupinah, rdeča proti beli.



rdeča in bela ločeno tekmovati

Sp



Prišla je v belem (oblačilu).



Prišla je v beli (opravi).

Japonska skladnja_FINAL.indd 76

6. 09. 2024 11:02:38

Stavek (tipologija stavkov)

77

2 Stavek (tipologija stavkov)

2.1 Dodatni “sklonski izrazi”: seznam najpogosteje rabljenih japonskih izrazov za sklone

Indoevropski predlog + sklon tudi večkrat ustreza japonskemu nizu členek + glagol v nekončni/nadaljevalni obliki -te (A); ali členek + N + členek (B) (Imenujemo jih joshi sōtō hyōgen = ti izrazi so pogosto ustrezniki sklonskim členkom v evropskih jezikih.)

Tabela 5: Sklonski izrazi

JPN

SLO

primer





A


Ｎ ni tsuite

o (čem)

Nihon no keizai ni tsuite hanashi wo

shimashita.

Govorili smo o japonskem gospodarstvu.





A


Ｎ to shite

kot (kaj)

Watashi wa zenkai wa ryokōsha to shite kita

ga, konkai wa ryūgakusei to shite kita.

Prejšnjič sem prišel kot turist, tokrat kot

študent izmenjave.





A


Ｎ ni

v zvezi s (čim)

Kono ten ni kanshite, nanika shitsumon wa

kanshite

arimasen ka?

Ali imate vprašanja v zvezi s to točko.





A


Ｎ ni ōjite

ustrezno (čemu)

Toki to baai ni ōjite fukusō wo kaemasu.

Menjam oblačila ustrezno času in priliki.





A


Ｎ ni

nasproti (čemu)

Kanojo wa jōshi ni taishite mo hakkiri mono

taishite

wo iimasu.

Ona se neposredno izraža tudi nasproti

nadrejenim.





A


Ｎ ni totte

za (koga/kaj)

Watashi ni totte, kazoku ga nani yori mo

taisetsu desu.

Zame je družina najpomembnejša.

Japonska skladnja_FINAL.indd 77

6. 09. 2024 11:02:38

78

Japonska skladnJa za slovensko govoreče

JPN

SLO

primer





A


Ｎni yotte

odvisno od (koga),

Sono hi no tenki ni yotte, kite iku fuku wo

zaradi (česa)

kimete imasu.

Odločim se, katero obleko naj nosim, odvisno

od vremena dneva.





A


Ｎ ni oite

pri (čem)/v

Kono yōna jōkyō ni oite, dono yōna sentaku

(prostoru)

ga kanō desu ka?

Kakšna izbira je možna pri tej situaciji?

Kaigi wa Tōkyō ni oite hirakaremashita.

Sejo so sklicali v Tokiu.





A


Ｎ ni kakete za (obdobje,

Sangatsu kara shigatsu ni kakete, ikkagetsu

področje do)

kaigai ryokō ni ikimasu.

Bom šel na potovanje v tujino za en mesec,

od marca do začetka aprila.





A


Ｎ ni

proti (čemu, komu)

Oka no chōjō ni mukatte aruki-

mukatte

hajimemashita.

Začeli smo hoditi proti vrhu griča.





A


Ｎ ni

glede na (kaj)/sledeč Pasokon wo setsumeisho ni shitagatte shitagatte

(čemu)/po (čem)

kumitate mashita.

Računalnik smo sestavili po navodilu.





B


Ｎ to issho

skupaj z/s (kom/čim) Niku wo yasai to issho ni itamemasu.

ni

Meso skupaj z zelenjavo pražimo.





B


Ｎ to tomo skupaj z/s (kom),

Kono chi de kanai to tomo ni 50-nen wo

ni

zraven (koga/česa)

sugoshimasita.

V tem kraju sem preživel 50 let s svojo ženo.

Vsa našteta različna razmerja v japonščini so v evropskih jezikih izražena prednostno s skloni, potem pa tudi s predložnimi sklonskimi zvezami.

2.2 Vid in čas

2.2.1 Vid

Glagoli se razlikujejo glede na različen potek: ločujejo se glede na (ne)ponavljal-nost, (ne)usmerjenost, (ne)stopenjskost/faznost, (ne)vzročanost/(ne)kavzalnost, (ne)celovitost, (ne)rezultativnost (nem.: Aktionsart). Treba je poudariti, da je vid Japonska skladnja_FINAL.indd 78

6. 09. 2024 11:02:38

Stavek (tipologija stavkov)

79

inherentna in stalna spremljajoča sestavina glagolov. Izraža trajanje ali netraja-nje, kar je označeno s kategorijo vida. V stavku se kategorija vida dopolnjuje s kategorijo časa, zato sta vid in čas obravnavana znotraj tipičnih stavčnih zgradb oz. stavčnih vzorcev za posamezni jezik.

Glede na trajanje lahko glagoli izražajo neomejeno ali omejeno dejanje/dogajanje (omejeno trajanje dejanja oz. dogajanja s ciljem oz. dosežkom [teličnostjo]).





255. Hana ga tegami wo kaite iru.

Hana piše pismo.





(neomejeno trajanje dejanja, ki se trenutno dogaja)





256. Hana ga tegami wo kaita.



Hana je napisala pismo.





(dejanje z dosežkom v preteklosti)





257. Nichiyōbi ni kōen wo aruku.

V nedeljo hodimo po parku.





(neomejeno dejanje, ki se ponavlja oz. traja v določenem obdobju) 258. Mainichi 5-kiro aruku.

Vsak dan prehodim 5 kilometrov.





(neomejeno dejanje z dosežkom, ki se ponavlja)





259. Gakusei ga mado wo aketa.

Študent je odprl okno.





(dejanje z dosežkom v preteklosti)





260. Gakusei ga mado wo akete iru.

Študent odpira okno.





(trenutno dejanje s ciljem)

Pri analizi glagolov smo videli, da se v nekaterih primerih glagolski način pre-pleta tudi z glagolskim vidom, npr.:



117. Reizōko ni ireta bīru ga hieta.





hladilnik dati pivoI hladiti se

D

Pret

Pret





Pivo, ki smo ga dali v hladilnik, je ohlajeno (se je ohladilo).



118. Hana ga bīru wo reizōko de hiyasu. Hana hladi pivo v hladilniku.





Hana pivo hladilnik hladiti

I

T

M2





162. Hana ga tabako wo yameta.



Hana je opustila kajenje. / Hana je (pre)nehala kaditi.





164. Ame ga yamu.



Dež neha.



166. Ame ga yande iru.

Dež je nehal. / Dež je prenehal.

OPOZORILO: Zgornje slovenske prevodne ustreznice ne morejo upoštevati pravila, da se pri pretvorbi tvornika v trpnik ohranjata vid in čas.

Japonski glagoli v osnovni obliki nimajo nobene morfološke oznake svojih aspektualnih (vidskih) značilnosti, medtem ko slovenščina razlikuje dovršni in nedovršni vid tudi na morfološki ravni posameznih glagolov, sicer pa tudi v skladnji.

Japonska skladnja_FINAL.indd 79

6. 09. 2024 11:02:38

80

Japonska skladnJa za slovensko govoreče

Japonske glagole z vidika aspekta delimo na štiri vrste (Kindaichi 1950 idr.): 1) stanjski (aru, iru 1, iru 2, dekiru 1 ..., nikoli se ne uporablja v zgradbi -te iru) 2) trajajoči

3) dogodkovni oz. trenutni

4) opisno lastnostni (če je v glavni matični povedi, se izraža izključno z zgradbo

-te iru)

Skupno izhodišče protistavnega razumevanja vida bi bila skladenjska formu-lacija za izražanje rezultativnosti: v japonščini je to zgradba s krovnim pomenom

“trajajoče” ( keizokusō) [glagolska osnova -te + iru] , navadno v slovenščini pa je to stanjska zgradba s pridevniško besedo v zloženem povedku. Ta pridevniška beseda je deležnik na -n/-t [ biti + -n/-t].





7. Michi ga suite iru.



Cesta je prazna. (sedanje stanje)



255. Michi ga suite ita.



Cesta je bila prazna. (preteklo stanje)



31. Tsukarete iru.



(Sem/Je) utrujen.





(rezultativno stanje z neprehodnim glagolom)





256. Mado ga aite iru.



Okno je odprto.



257. Kabin ga warete iru.

Vaza je razbita.





(rezultativno stanje po dogodku z neprehodnim glagolom, npr.





Vaza se je razbila.→ Vaza je razbita. )

Pomenskost japonske glagolske oblike na -te iru obsega več različnih vidskih situacij, vsakič na osnovi inherentnega pomena glagola in sobesedila (z rabo prislova in določenega udeleženca dogodka/dejanja idr.). Osnovni pomen zgradbe

-te iru je trajnost “continuous”, ki dejansko obsega progresivni potek, rezultativni pomen, in dovršni (perfektivni) pomen že pridobljenih izkušenj (Kiryu 2018 idr.).





40. Hana ga nete iru.





Hana počiva.



(trajajoče dejanje → progresivni pomen) Hana spati

I

Traj





258. Hana ga 11-ji ni neru.



Hana gre spat ob 11h.





Hana 11. ura spati

I

M1



(trenutno ali ponavljajoče dejanje zaradi dodanega časovnega dopolnila) 259. Hana ga itsumo koko de neru.

Hana počiva vedno tu.





Hana vedno tukaj spati

I

M2



(trajajoče ponavljajoče dejanje)





260. Hana wa kyō 10-jikan mo nete iru.

Hana je danes spala že 10 ur.





Hana danes 10 ur ‘celo’ spati

Te

Traj



(rezultativno stanje z neprehodnim glagolom)

Japonska skladnja_FINAL.indd 80

6. 09. 2024 11:02:38

Stavek (tipologija stavkov)

81





261. Hana ga shōsetsu wo takusan kaita. Hana je napisala veliko romanov.





Hana roman veliko pisati I

T

Pret



(preteklik za minulo dejanje)





262. Hana wa ima made ni takusan kaite iru.





Hana sedaj

mnogo pisati

Te

MeM1

Traj



Hana je že doslej veliko napisala.



(opis minulega dejanja kot pridobljeno izkušnjo) Ravno ti primeri kažejo, kako se v japonščini čas enakovredno dopolnjuje in kombinira z vidom.

2.2.2 Vid v času

Japonščina ima samo dva slovnična časa: pretekli in nepretekli čas z dovršnim in nedovršnim trajanjem. Nepretekli čas izraža sedanji čas kot tudi prihodnji čas, glede na sobesedilo in pomen posameznega glagola.





263. Kinō benkyō shita.

Včeraj smo se učili.





včeraj učiti se

Pret





264. Kyō mo benkyō suru.

Tudi danes se bomo učili.





danes ‘tudi’ učiti se





265. Kinō gakkō e itta.



Včeraj sem šel v šolo.





včeraj šola iti



Sm

Pret





(v slovenščini nedovršnik + determinirano/usmerjeno dejanje) 266. Kyō mo gakkō e iku.

Tudi danes grem v šolo.





danes tudi šola iti

Sm





267. Kinō 5 pēji made yonda.

Včeraj smo prebrali do strani 5.





včeraj 5. stranMe bratiPret





268. Kyō wa 6 pēji kara yomu.

Danes pa beremo od strani 6.





danes 6. stran brati

Te

Iz





269. Kyō wa 10 pēji made yomu. Danes pa preberemo do strani 10.





danes 10. stran brati

Te

Me

V japonščini je enak glagol, ki izraža s pomočjo prislovnega določila nedovr-

šno kot tudi dovršno dejanje.





270. Kinō machi e dekaketa.

Včeraj sem se odpravil v mesto.





včeraj mesto odpraviti

Sm

Pret





271. Kyō mo machi e dekakeru.

Tudi danes se odpravim v mesto.





danes tudi mesto odpraviti

Sm

Japonska skladnja_FINAL.indd 81

6. 09. 2024 11:02:38



82

Japonska skladnJa za slovensko govoreče

Tudi v slovenščini se dogaja, da sedanji dovršnik nadomešča bližnjo prihodnost:



Pridem.





Prinesem kruh.





Je šel v trgovino. Je šel k zdravniku. (nedovršnik v pretekliku, pogovorno)





→[standard] (dovršnik v pretekliku)





Je odšel v trgovino. Je odšel k zdravniku.

RAZPRAVNI KOTIČEK 10

Podobnosti v načinu izražanja: sedanjiška dovršna oblika v vlogi bližnje prihodnosti

V slovenščini dovršni sedanjik izraža tudi bližnjo prihodnost in ta vloga je hkrati tudi naklonska: “Pridem”, “Naredim” itd.

V japonščini osnovna/izhodiščna oblika glagola ni vedno dovršna. V japon-

ščini po navadi nepreteklik izraža tudi dovolj konkretno prihodnost. Nepreteklik združuje sedanjik in prihodnjik (prim. primere stavkov 269, 271).

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 82

6. 09. 2024 11:02:38

Stavek (tipologija stavkov)

83

2.3 Čas in naklon

V japonščini je naklon povezan s povedkom in posledično s časom. Tako naklon obravnavamo pretežno kot skladenjsko lastnost, zato uporabljamo izraz naklonskost.

2.3.1 Primarni oz. prvotni naklon = trditev (Teramura 1984: 65) V zvezi s časom sta v japonščini dve obliki glagolov:

- osnovna oblika (tudi slovarsko geslo / iztočnica) → nepreteklik (z vidika japonščine)

- pretekla oblika (delno nosi pomen dovršnosti) → preteklik 272. Hana ga ringo wo taberu. (nepreteklik) Hana jé jabolko. (sedanjik) 273. Hana ga ringo wo tabeta. (preteklik) Hana je pojedla jabolko. (preteklik) Oblika preteklika, poleg preteklega dogodka, lahko izraža tudi aspektni oz.

vidski pomen v smislu nepreteklega dogodka, npr.

- uresničitev pričakovanega oz. zaželjenega





274. (Sagashite ita megane ga) atta! (Očala, ki sem jih iskal,) so tu!





aru→atta (nepretekla→pretekla oblika)





275. (Kyō made no) shukudai ga atta node, sakuya wa osoku made sore wo shite ita.





Ker je bila domača naloga (do danes), sem sinoči dolgo delal.

- spominjanje (kar smo začasno pozabili)





276. (Ashita made no) shukudai ga atta. Hayaku shite shimaō.





Domača naloga (do jutri) je (bila). Naj jo hitro naredim.

Obliko preteklika uprabljamo tudi:

- za izražanje pogoja (če bi bilo…bi lahko) z naklonskim členom: 277. Ano hikōki ni nottara, shinde ita darō.





tisto letalo peljati se

umreti



C

PretPOGOJ

TrajPretČl(domneva)

Če bi šel na tisto letalo, bi lahko bil mrtev.

- za izražanje zahteve, ukaza:





278. Matta! (npr. pri igranju šaha) Trenutek! Počakaj! matsu—> matta čakati





(nepretekla→pretekla oblika)

Pret

Pretekli obliki sledi fraza, ki izraža neko presojo o vsebini, ki (še) ni uresničena: 279. Ano hikōki ni notta hō ga ii.



Bolje je, da gremo / če bi šli na ono letalo.





280. Ano hikōki ni notta wake dewa nai.



Ni tako / Ni res, da smo šli na ono letalo.



Japonska skladnja_FINAL.indd 83

6. 09. 2024 11:02:38

84

Japonska skladnJa za slovensko govoreče

2.3.2 Sekundarni oz. drugotni naklon se dodaja z naklonsko leksiko, ki vzpostavlja subjektivno razmerje in je hkrati že skladenjska lastnost kot naklonskost:

[1] za pomen splošnega opažanja, sklepanja (z dodanim pregibnim naklonskim členom)





281. Yuki ga furu darō.



Verjetno bo snežilo.





282. Yuki ga furu rashī.



Baje, da bo snežilo.





283. Yuki ga furu yōda.



Videti je, da bo snežilo.





284. Yuki ga furu sōda.



Pravijo, da bo snežilo.

V slovenščini so ti primeri izraženi s členki ali naklonsko rabljenimi glagoli.

[2] razlage (formalni samostalnik z naklonsko vrednostjo +pomožni glagol

[kopula])





285. Samui hazu da.



Naj bi bilo mrzlo./ Saj mora biti mrzlo.





286. Samui wake da.



Razumljivo, da je mrzlo.





287. Samui mono da.



Je tako (navadno), da je mrzlo.





288. Samui no da.



Je mrzlo.





(V sobesedilu so podatki, na osnovi katerih izražamo to dejstvo.) V slovenščini so to lahko izpridevniški ali izglagolski prislovi subjektivnih okoliščin.

Podčrtani del izraža govorčevo stališče (subjektivno gledanje) pri posredo-vanju vsebine.

[3] Teramura (1984) dalje našteva kolokacije, ki jih zaradi skladenjskih značilnosti tradicionalno v japonski slovnici niso šteli pod naklon, vendar so te družljive besedne zveze pomensko enakovredne naklonskim izrazom:





289. Yuki ga furu ka mo shirenai. Možno je, da bo snežilo./Morda bo snežilo.





vprašanje+’tudi’+’vedeti’+zmožnostna vpona+negacija 290. Yuki ga furu ka mo wakaranai.

Ne vemo, če bo snežilo.





sneg pasti ‘tudi’ vedeti

I

Vpr

MožNik





291. Yuki ga furu ni chigai nai.



Gotovo bo snežilo.





sneg pasti razlika

I

M1

Nik





292. Yuki ga furu to iu.





Pravi(jo), da bo snežilo.





sneg pasti govoriti

I

Vs

To so kolokacije, sestavljene iz sklonskih členkov in glagola (tudi v negaciji).

V japonščini so še drugi stavčni vzorci oz. skladenjski nizi, katerih samostalniki so zlasti funkcijski (tj. nimajo več polnega pomena), in skupaj delujejo kot za poseben naklonski pomen. Tu je naštetih zgolj nekaj, ki jih obravnavamo na nižji stopnji učenja:

Japonska skladnja_FINAL.indd 84

6. 09. 2024 11:02:38

Stavek (tipologija stavkov)

85





293. Sushi wo tabeta koto ga aru. Sem že (kdaj/nekajkrat) jedel sushi.





sushi

jesti zadeva obstajati

T

Pret

I





294. Sushi wo taberu koto mo aru. Zgodi se, da jemo sushi (kdaj pa kdaj).





sushi

jesti zadeva obstajati

T

’tudi’





295. Sushi wo taberu koto ni natta. Odločilo se je, da gremo jest sushi.





sushi

jesti zadeva nastati

T

Sp

Pret





296. Sushi wo taberu koto ni shita. Odločili smo se, da gremo jest sushi.





sushi

jesti zadeva narediti

T

Sp

Pret





2.4 Naklonskost in naklon


V primeru japonščine se vzročnost in trpnost kot pomenski sestavini naklonskosti in prehodnosti tipično uresničujeta z glagolsko vpono. Prim. 1.2.3 Vloga glagolskih vpon pri delovanju udeleženskega okolja.

Japonski trpnik oz. trpna vpona ima paradoksalno vlogo: enaka vpona

- (r)are- enkrat ukinja vršilca in tako ne omenja govorčevega subjektivnega stališča.





297. Hana ga kabin wo oku.



Hana postavi vazo.





298. Kabin ga okareru.





Vaza je postavljena.

Zaradi težišča na predmetu dejanja v trpnem stavku ni potrebe, da se izraža vršilca dejanja.

Po drugi strani pa v t. i. posredni trpnik jasno označuje govorčevo subjektivno presojo o opisani situaciji.





299. Tsuma ga shinu.





Žena umre.





300. Sensei ga tsuma ni shinareru.

Učitelju umre žena.





(Učitelj nosi posledice, da mu je umrla žena.)

T. i. posredni trpnik omogoča izražanje nosilca posledice nekega dejanja (v dajalniku ‘učitelj’), ki je čustveno prizadet.

Trpna vpona -(r)are- vnaša v sporočilo naklonsko sestavino, ki jo v slovenšči-no lahko prevajamo z besedico ‘žal’.





301. Hana ga Yuri wo mita.



Hana je videla Yuri.





302. Yuri ga Hana ni mirareta.





Yuri Hana videti

I

D

Tr



Hana je videla Yuri. oz. Yuri je bila (žal) opažena od Hane.

Tudi kavzativna vpona deluje ne samo kot sredstvo za večanje števila udele-

žencev, temveč tudi istočasno namiguje na subjektivnost dodanega udeleženca (dovoljenje, prisila itd.)

Japonska skladnja_FINAL.indd 85

6. 09. 2024 11:02:38

86

Japonska skladnJa za slovensko govoreče





303. Hana ga heya ni hairu.





Hana soba vstopiti





I

C





Hano gre v sobo.





304. Sensei ga Hana wo heya ni hairaseru.





učitelj

Hana soba vstopiti

I

T

C

Vz



Učitelj dovoli Hani iti v sobo. oz. povzroči vstopiti v sobo.

Kavzativna vpona -(s)ase- vnaša voljo/željo povzročitelja.





Ne smemo pozabiti tudi na končne naklonske členke shūjoshi, ki izražajo upanje, prepoved, vzklik, naklonjenost, poudarek idr.

na

za prepoved





305. Miru na!

Ne glej! (neposredni ukaz/prepoved)





gledati čl.-PREPOVED

zo

za vzklik





306. Iku zo!



Gremo!/Grem! (Si pripravljen?)

ka

za vprašanje





307. Iku ka?



Ali gremo? Ali naj grem? ipd.

yo

za poudarek za novo informacijo “Ti povem.”





308. Iku yo.



(Ti povem, da) grem.

ne

za naklonjenost “Ja, tako je. Se strinjam.”





309. Samui ne.

Je mraz, a ne?

V slovenščini se naklon lahko uresniči z naklonsko glagolsko obliko (pridem, pridi, prišel bi) in s posebnim naklonskim glagolom (morati, moči, smeti, hoteti

…), povedkovnikom, izglagolskim členkom, prislovom. V obeh jezikih je povednik nezaznamovano rabljen:



Grem.





povednik



Pojdi. Pojdimo.



velelnik



Bi šel, če bi bilo treba.



pogojnik



Moram delati.



naklonski glagol za nujnost



Sme delati.





naklonski glagol za dovoljenje





Treba je delati.



naklonski povedkovnik



Naj gre.





izglagolski členek



Rad delam.





naklonski prislov

Japonska skladnja_FINAL.indd 86

6. 09. 2024 11:02:38



Stavek (tipologija stavkov)

87

RAZPRAVNI KOTIČEK 11

Slovenska posebnost naklonskega izražanja je raba glagola BITI v besedni zvezi



naklonska raba

biti mar





biti všeč

(prim. ‘ugaja mi: nosilec stanja ni človek, temveč stvar, do katere ima človek določeno razmerje. Dular 1982 “Relational object”)

Moje zabeležke:

Japonska skladnja_FINAL.indd 87

6. 09. 2024 11:02:38

88

Japonska skladnJa za slovensko govoreče

V tradicionalnem japonskem jezikoslovju je izhodišče sporočila povedek, ki je obkrožen z vsemi razpoložljivimi sredstvi za dodatno naklonsko izražanje (glej Skico 16). Ta naklonska sredstva so lahko medmet, prislov, naklonski člen oz. naklonski samostalnik s pomožnikom in končni naklonski členek.

medmet

ā, ō (izraz žalosti, veselje, presenečenja: ah, oh) oi, nē (nagovori: ti, glej, posluši)





hai, iie (odgovori: da, ne)

prislov



tabun = verjetno, zettai= zagotovo, vsekakor…





310. Ashita mo tabun ame ga furu darō. Verjetno bo tudi jutri deževalo.





311. Sensō niwa zettai hantai da.

Vsekakor smo proti vojni.

naklonski člen

darō= verjetno, rashī= baje (glej 2.3.2 [1]) 281. Yuki ga furu darō.



Verjetno bo snežilo.





282. Yuki ga furu rashī.



Baje, da bo snežilo.

naklonski samostalnik s pomožnikom

hazu da = naj bi , wake da = razumljivo je,

(glej 2.3.2 [2])





285. Samui hazu da.



Naj bi bilo mrzlo./ Saj mora biti mrzlo.





286. Samui wake da.



Razumljivo, da je mrzlo.

končni naklonski členek (na, ne, ka…)





305. Miru na!



Ne glej! (neposredni ukaz/prepoved)





gledati Čl(prepoved)





307. Iku ka?





Ali gremo? Ali naj grem? ipd.



309. Samui ne.



Je mraz, a ne?

In zakaj v japonščini ne ločujemo “mood” in “modality”?

V japonščini ni posebnih naklonskih glagolov kot npr. moči, morati, smeti

… So pa glagolske oblike, ki v celoti ali delno izražajo naklonskost: velelna oblika, trpniška in kavzativna oblika z ustrezno vpono, pretekla oblika ipd. Obstajajo tudi stalne besedne zveze/kolokacije (skladenjski naklon), kot smo jih videli v 2.3

zgoraj.

Glede na napisano, lahko sklenemo, da je v japonščini naklon oz. naklonskost zlasti skladenjski pojav, ker pretežno ni vezan na posamezne lekseme.

Japonska skladnja_FINAL.indd 88

6. 09. 2024 11:02:38

Skica 15: glagoli in pridevniki [CSB 2001a, 169-182]





dejanje stanje

(+volja -volja)





GLAGOLI



PRIDEVNIKI



Stavek (tipologija stavkov)

89





relativno absolutno





časovno omejeno kontinuirano delovanje in lastnost Skica 16: Nitta (2016: 25)

Skica 16 (že v glavnem besedilu)



propozicija

naklonskost

Primer:



N

ē, komatta koto ni tabun kono fukeiki tōbun tsuzuku darō ne.

Poskus prevoda v slovenščini:

Glej, težava je v tem, da verjetno ta recesija bo kar nekaj časa trajala, upamo, da ne, (se strinjaš?)

————————————-

/

6 6

Japonska skladnja_FINAL.indd 89

6. 09. 2024 11:02:38

90

Japonska skladnJa za slovensko govoreče





3 Temeljni viri in literatura


Mednarodni in slovenski viri


Comrie, Bernard. 1985. Causative verb formation and other verb-deriving morphology. V: Timothy Shopen (ur.) Language Typology and Syntactic De-scription Vol III: Grammatical categories and the lexicon. 309/348. Cambrid-ge Univ. Press.

Croft, William. 1994. Voice: Beyond Control and Affectedness. V: Fox, Barbara

& Paul J. Hopper (ur.) Voice: Form and Function, 89-117. John Benjamins, Amsterdam / Philadelphia.

Dular, Janez. 1982. Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stole-tja): disertacija FF UL.

Fillmore, Charles J. 1968. The Case for Case. V: E. Bach, & R. T. Harms (ur.) Uni-versals in Linguistic Theory, 1-88. New York, NY: Holt, Rinehart, and Winston.

Fran. Slovarski portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU < http://

www.fran.si>

Gigafida 2.0 = Besedilni korpus slovenskega jezika. Gigafida (cjvt.si) < https://viri.

cjvt.si/gigafida/>

Hopper, Paul & Thompson, Sandra A. 1980. Transitivity in Grammar and Discour-se. Language 56, 251-299.

Snoj, Marko, 22009: Slovenski etimološki slovar. 2. pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.

Toporišič, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika (ESJ). Ljubljana: Cankarje-va založba.

Toporišič, Jože, 42000: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.

Žele, Andreja, 2008. Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Založba ZRC, ZRC SAZU.

Japonski viri in literatura

Hayatsu, Mieko. 1987. Taiō suru tadōshi no aru jidōshi no imiteki, tōgoteki tokuchō. Gengogaku kenkyū 7.

Kindaichi, Haruhiko. 1950. Nihongo dōshi no ichi-bunrui, Gengo kenkyū 15

(Nihongo dōshi no asupekuto, ed. Haruhiko Kindaichi, Mugi shobō, 1976, 5-26.)

Kiryu, Kazuyuki. 2018. “Continuous aspects in Japanese, Newar and Meche” v: Pardeshi, Prashant & Kageyama, Taro (ured.) Handbook of Japanese Contrastive Linguistics, 589-610. Boston ; Berlin : De Gruyter Mouton.

Japonska skladnja_FINAL.indd 90

6. 09. 2024 11:02:38

Temeljni viri in literatura

91

Morita, Yoshiyuki. 1990. Ji-ta dōkei dōshi no sho-mondai, Kokubungaku kenkyū, Vol. 102, 331–341, Waseda daigaku kokubungakkai, Tokyo.

NINJAL (National Institute of Japanese Language and Linguistics) Balanced Corpus of Contemporary Written Japanese (BCCWJ) <https://clrd.ninjal.ac.jp/

bccwj/en/index.html>

NINJAL. International Corpus of Japanese as a Second Language (I-JAS) <https://

www2.ninjal.ac.jp/jll/lsaj/>

NINJAL. The World Atlas of Transitivity Pairs (WATP) <https://watp.ninjal.ac.jp/

en/>

Nitta, Yoshio. 2016. Bun to jitai ruikei wo chūshin ni (=Osredotočeno na stavke in vrste situacij), Kurosio Publishers, Tokio.

Pardeshi, Prashant & Kageyama, Taro (ured.). 2018. Handbook of Japanese Contrastive Linguistics. Boston ; Berlin : De Gruyter Mouton.

Shibatani, Masayoshi idr. 2017. Handbook of Japanese Syntax. Boston ; Berlin : De Gruyter Mouton.

Shigemori Bučar, Chikako. 2007. Voice in Contrast — Japanese and Slovene (Pro-tistava glagolskega načina v japonščini in slovenščini) . Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Sunakawa, Yuriko. 1984. ‘Ni ukemibun’ to ‘ni yotte ukemibun’. Nihongogaku 7(3), 76-87, Meiji shoin, Tokio.

Teramura, Hideo. 1982, 1984. Nihon-go no shintakusu to imi (=Skladnja in pomen v japonskem jeziku) I & II. Kurosio Publishers, Tokio.

———-



Japonska skladnja_FINAL.indd 91

6. 09. 2024 11:02:38

92

Japonska skladnJa za slovensko govoreče





4 Priloge


4.1 Seznami skic, grafov, tabel

SKICE

Skica 1: sumu in končati

Skica 2: neprehodni / prehodni glagolski pari v številkah (živost oz. volja prvega udeleženca)

Skica 3: Razmerja med glagoli in glagolskimi oblikami

Skica 4: sugiru in miniti

Skica 5: katsu in makeru

Skica 6: kiru in kiseru

Skica 7: nareru in narasu

Skica 8: mieru, miru, miseru

Skica 9: videti in pokazati v japonščini in slovenščini Skica 10: sliši se, slišati in poslušati v japonščini in slovenščini Skica 11: izposoditi in izposoditi si vs. kasu in kariru Skica 12: uru in yaru, vs. kau in morau Skica 13: učiti in uičti se vs. oshieru in narau Skica 14: učiti in učiti se, zmanjšanje števila udeležencev Skica 15: glagoli in pridevniki

Skica 16: Nitta (2016: 25)

GRAFI

Graf 1: glagoli glede na število udeležencev in leksikalno-morfemsko povezanost Graf 2: dvovezljivi glagoli: prevlada dvovezljivosti tako v japonščini kot slovenščini TABELE

Tabela 1: Glavna sklonila

Tabela 2: Tematski členek

Tabela 3: Oznake za glosiranje

Tabela 4: Vsi vključeni japonski glagoli s slovenskimi ustrezniki po skupinah Tabela 5: Sklonski izrazi

Japonska skladnja_FINAL.indd 92

6. 09. 2024 11:02:38

Priloge

93

4.2 Seznam razpravnih kotičkov

2. Iz japonskega vidika: Posebnosti znotraj kategorije živosti 3. Iz japonskega vidika: Možnost razumevanja kategorije prehodnosti oz.

neprehodnosti

4. Iz japonskega vidika: Isti glagoli v neprehodni in prehodni rabi 10. Iz slovenskega vidika: Podobnosti v načinu izražanja: sedanjiška dovršna oblika v vlogi bližnje prihodnosti

1. Iz slovenskega vidika: Medjezikovne razlike pri obveznem izražanju udele-

žencev v številu in razvrstitvi udeležencev

11. Iz slovenskega vidika: Slovenska posebnost naklonskega izražanja je raba glagola BITI v besedni zvezi

9. Iz japonskega vidika: Razlike pri izražanju barv

5. Iz slovenskega vidika: Različne rabe morfema SE v slovenščini 7. Iz japonskega vidika: Osredotočenost na prednostni sklon 6. Iz slovenskega vidika: Izražanje teličnosti/neteličnosti v povezavi z vidom in časom

8. Iz japonskega vidika: Glagoli dajanja in prejemanja

4.3 Abecedna seznama japonskih in slovenskih glagolov 4.3.1 Japonsko-slovenski

agaru

dvigniti se navzgor; iti noter

36, 69

ageru

dvigniti; pustiti noter

36, 64, 65, 69

akeru

odpreti

39, 41, 49, 70

aku

odpreti se

39, 41, 49, 70, 93

arau

umiti

53, 72

aru 1

biti, nahajati se, obstajati

9, 21, 25, 68, 80, 83, 85

aru 2

imeti (v lasti)

31, 69

aruku

hoditi

9, 11, 14, 30, 48, 68, 79

asobu

igrati se

27, 28, 68

atsukau

ukvarjati se

46

atsumaru

zbrati se

36, 37, 69

atsumeru

zbrati

36, 37, 69

au 1

ujemati se z/s

55, 73

au 2

srečati

51, 71

ayamaru

opravičiti se

50, 51, 71

Japonska skladnja_FINAL.indd 93

6. 09. 2024 11:02:38

94

Japonska skladnja za slovensko govoreče

bikkuri suru

ustrašiti se

15, 54, 72

chigau 1

biti narobe, ne biti prav

21, 68

chigau 2

razlikovati se

55, 73

chūi wo suru

opozoriti

61

dasu

vzeti ven, dati ven

58, 61, 73

dekakeru

iti ven, iti od doma

15, 30, 68, 81

dekiru 1

znati, biti možno

31, 50, 69, 80

dekiru 2

nastati

43, 70

deru

iti ven, priti ven

15, 30, 54, 58, 73

erabu

izbrati

54, 72

fueru

večati se

39, 70

fuku 1

pihati

12, 24, 68

fuku 2

pihati

12, 53, 72

fumu

stopiti na

53, 72

furu

deževati

24, 68, 84, 88

futoru

postati debel, debeliti se, postati 26, 68

rejen, rediti se

fuyasu

večati

39, 70

ganbaru

vztrajati, ne popustiti

27, 68

hairu

iti noter, priti noter

58, 61, 73, 86

hajimaru

začeti se

37, 69

hajimeru

začeti

37, 69

hakobu

nesti

53, 72

haku

obuti, obleči se/si

49, 71

hanasu

govoriti

14, 50, 71, 76

harau

plačati

51, 62, 71

haru

lepiti

53, 72

hashiru

teči

30, 68

hataraku

delati

11, 27, 68

hieru

hladiti se

39, 43, 70

hikkosu

seliti se

30, 69

hiku 1

igrati (glasbilo)

52, 72

hiku 2

vleči

52, 72

hiraku

odpreti se / odpreti

44, 45, 70

hirou

pobrati (s tal)

53, 72

Japonska skladnja_FINAL.indd 94

6. 09. 2024 11:02:38

Priloge

95

hiyasu

hladiti

39, 43, 70, 79

hōkai suru

podreti se

40

homeru

hvaliti

50, 71

ikiru

živeti

27, 68

iku

iti

10, 47, 48, 71, 78, 81, 86, 88

ireru

dati noter

58, 61, 73

iru (inai)

biti, nahajati se

10, 25, 26, 68, 80

iru (iranai)

potrebovati, biti potreben

69, 80

isogu

hiteti

27, 68

iu

reči

50, 71, 84

jitsuzai suru

obstajati

21

kaburu

nadeti si, pokriti se

57, 73

kabuseru

nadeti, pokriti

57, 73

kaeru 3 (kaenai)

spremeniti

35

kaeru 1

iti domov

10, 33, 69

kaeru 2

vrniti se

58, 73

kaesu 1

poslati domov

33, 69

kaesu 2

vrniti

58, 73

kakeru

natakniti si

49, 71

kaku

pisati, risati

10, 28, 52, 72

kamu

zvečiti

53, 72

kangaeru

misliti

51, 71

kariru

izposoditi si

63, 67, 73

kasu

izposoditi

63, 73

katazukeru

pospraviti

39, 70

katazuku

postati pospravljen

39, 70

katsu

zmagati, premagati

42, 55, 56, 73

kau

kupiti

14, 63, 64, 66, 73

kawakasu

sušiti

39, 70

kawaku

sušiti se

39, 70

kawaru

spremeniti se

35, 37, 41, 69

kayou

hoditi

48, 52, 72

kazaru

okrasiti

54, 72

kesu

izbrisati, ugasiti

38, 69

kieru

izginiti, ugasniti

38, 69

Japonska skladnja_FINAL.indd 95

6. 09. 2024 11:02:38

96

Japonska skladnja za slovensko govoreče

kikoeru

slišati se

60

kiku

slišati

60

kimaru

biti določen

39, 70

kimeru

določiti, odločiti

39, 70

kireru

odtrgati se

39, 70

kiru (kinai)

obleči se/si

56, 57, 73

kiru (kiranai)

trgati, rezati

39, 70

kiseru

obleči

56, 57, 73

koe wo kakeru

nagovoriti

61

komaru

biti v zadregi

26, 68

komu

postati poln, napolniti se

22, 68

korosu

umoriti, ubiti

43, 70

kotaeru

odgovoriti

11, 50, 51, 62, 71

kowareru

pokvariti se

39, 70

kowasu

pokvariti, rušiti, uničiti

39, 70

kuraberu

primerjati

61, 73

kureru 1

dati

63, 64, 65, 73

kureru 2

stemniti se

75

kuru

priti

25, 47, 71

kuzureru

pasti, podreti se

40

ma ni au

biti pravočasen, ujeti

15, 72, 55

machigaeru

motiti se, narediti napako

51, 71

magaru

upogniti se; zaviti

35, 36, 69

mageru

upogniti

35, 36, 69

makeru

izgubiti (na tekmi)

42, 55, 56, 73

matsu

čakati

13, 14, 51, 71, 83

mawaru

vrteti se

35, 69

mawasu

vrteti

35, 69

me ga sameru

zbuditi se

27

mieru

biti viden

59, 73

migaku

polirati

54, 72

miru

videti, gledati

59, 60, 73, 86, 88

miseru

kazati

59, 73

mitsukaru

najti se

38, 41, 42, 47, 69

mitsukeru

najti

38, 41, 42, 47, 69

Japonska skladnja_FINAL.indd 96

6. 09. 2024 11:02:38

Priloge

97

modoru

vrniti se

57, 58, 73

modosu

vrniti

57, 58, 73

morau

dobiti

63, 64, 65, 66, 73

mōshikomu

prijaviti se

46

motsu

držati, vzeti (v roke)

54, 72

mukaeru

sprejeti (koga), pričakati (čas)

51, 71

nageru

vreči

53, 72

naku 1

lajati, čivkati ipd.

27, 68

naku 2

jokati

27, 68

nakunaru

izginiti

38, 69

nakusu

izgubiti

38, 69

naoru 1

popraviti se

40, 70

naoru 2

ozdraveti, ozdraviti se/si

40, 70

naosu 1

popraviti

40, 70

naosu 2

ozdraviti

40, 70

naraberu

razvrstiti, uvrstiti

36, 69

narabu

vrstiti se

36, 69

narasu 1

pozvoniti, zvoniti z/s

24, 37, 69

narasu 2

navaditi

57, 73

narau

učiti se

66, 73

nareru

navaditi se, privaditi se

57, 73

naru 1

zvoniti

24, 37, 69

naru 2

postati

10, 49, 58, 73, 75

nemuru

spati

27, 68

neru

spati/ležati, iti spat

27, 28, 68, 80

nigasu

pustiti bežati

33, 69

nigeru

bežati

36, 69

nokoru

ostati

36, 69

nokosu

pustiti

36, 69

nomu

piti

13, 52, 72

norikaeru

presesti (se), prestopiti

15, 50, 71

noru

iti gor, peljati se

10, 15, 50, 58, 73

noseru

dati gor, peljati

58, 73

nugu

sleči se/si

49, 71

nuru

barvati, nanesti

54, 72

Japonska skladnja_FINAL.indd 97

6. 09. 2024 11:02:38

98

Japonska skladnja za slovensko govoreče

nusumu

krasti

53, 72

oboeru

zapomniti se

51, 71

ochiru

pasti

38, 69

odoroku

biti presenečen

54, 72

odoru

plesati

28, 68

okiru 1

vstati, dvigniti se

28, 35, 69

okiru 2

zgoditi se

38, 69

okoru

jeziti se, biti jezen

26, 68, 75

okosu 1

zbuditi, dvigniti

35, 69

okosu 2

povzročiti

38, 69

oku

postaviti, položiti

53, 72, 85

okureru

zamuditi

55, 73

okuru

poslati

53, 72

omoidasu

spomniti se

15, 51, 71

omou

misliti

15, 51, 71

oreru

prelomiti se

40, 70

oriru

izstopiti, nižati se

58, 73

orosu

pustiti izstopiti, dati dol

58, 73

oru

prelomiti, zlomiti

40, 70

oshieru

učiti

66, 73

osowaru

učiti se

73

osu

poriniti

52, 72

otosu

pustiti pasti, izgubiti

38, 69

owaru

končati se / končati

23, 44, 45, 70

oyogu

plavati

28, 68

sagaru

iti nazaj, znižati se

36, 69

sagasu

iskati

52, 71

sageru

znižati

36, 69

saku

cveteti

24, 68

sawagu

razgrajati, biti glasen

28, 68

sawaru

dotikati se

52, 53, 72

shikaru

oštevati

50, 71

shimaru

zapreti se

40, 70

shimeru

zapreti

40, 70

shinu

umreti

15, 43, 44, 70, 85

Japonska skladnja_FINAL.indd 98

6. 09. 2024 11:02:38

Priloge

99

shiraberu

raziskati

52, 71

sodateru

vzgojiti, gojiti

40, 41, 70

sodatsu

rasti

40, 41, 70

sonzai suru

obstajati

21

sugiru

miniti

38, 39, 70

sugosu

preživeti

38, 39, 70

suku

sprazniti se, postati prazen

22, 68

sumu 1

končati se, biti opravljen

22, 23, 52, 68

sumu 2

stanovati

72

suru

delati, narediti

15, 21, 28, 49, 58, 61, 73, 81

suteru

vreči proč

53, 72

suu

kaditi, srkati

47, 71

suwaru

usesti se, sedeti

30, 69

taberu

jesti

9, 11, 13, 52, 72, 83, 85

tanomu

prositi, naročiti

61, 73

taoreru

pasti

40, 70

taosu

podreti

40, 70

tariru

biti dovolj, zadoščati

40, 70

tasu

dodati

40, 70

tateru 1

postaviti (pokonci)

35, 69

tateru 2

graditi

38, 69,

tatsu 1

stati

35, 69, 76

tatsu 2

biti zgrajen, graditi se

38, 69

tazuneru 1

vprašati

50, 62, 71

tazuneru 2

obiskati

51, 71

tetsudau

pomagati

51, 62, 71

tobu

leteti, skočiti

30, 69

todokeru

dostaviti

58, 73

todoku

prispeti, doseči

58, 73

tomaru 1

prenočiti

33, 69

tomaru 2

ustaviti se

35, 69

tomeru 1

prenočiti

33, 69

tomeru 2

ustaviti

35, 69

toru

vzeti, posneti

53, 72

tōru

iti skozi, iti mimo

58, 73

Japonska skladnja_FINAL.indd 99

6. 09. 2024 11:02:38

100 Japonska skladnja za slovensko govoreče tōsu

dati skozi, pustiti mimo

10, 58, 73

tsukareru

postati truden, utruditi se

26, 27, 68

tsukau

uporabiti

52, 71

tsukeru

prižgati

40, 70

tsuku 1

prižgati se

40, 70

tsuku 2

prispeti

47, 71

tsukuru

narediti

43, 70

tsutaeru

prevajati, sporočiti

39, 70

tsutawaru

prehajati

39, 70

tsutomeru

delati (pri komu)

52, 72

tsutsumu

zaviti

47, 71

tsuzukeru

nadaljevati

37, 69

tsuzuku

nadaljevati se

37, 69, 89

ueru

posaditi

40, 70

ugokasu

premikati

35, 69

ugoku

premikati se

37, 69

ukaru

narediti (izpit), biti sprejet

47

ukeru

dobiti nase

47, 71

uru

prodati

63, 64, 66, 73

utsu

udariti

52, 72

utsuru 1

seliti se

58, 73

utsuru 2

biti posnet

39, 70

utsusu 1

seliti

58, 73

utsusu 2

posneti, slikati

39, 70

uwaru

biti posajen

40, 70

wakaru

razumeti

12, 31, 69

wakasu

kuhati (vodo)

40, 70

waku

vreti

40, 70

warau

smejati se

28, 68

wareru

razbiti se

40, 70

waru

razbiti

40, 70

wasureru

pozabiti

51, 71

wataru

prečkati, prenesti se

10, 58, 73

watasu

dati, izročiti

58, 73

yakeru

goreti

40, 70

Japonska skladnja_FINAL.indd 100

6. 09. 2024 11:02:38

Priloge

101

yaku

žgati, peči

40, 70

yameru

nehati, opustiti

49, 71

yaru

dati

10, 63, 64, 65, 66, 73

yaseru

hujšati

26, 68

yasumu 1

počivati

12, 28, 29, 68

yasumu 2

biti odsoten

12, 29, 54, 72

yobikakeru

pozivati, nagovoriti

14

yobu

klicati

50, 71

yogoreru

biti umazan, umazati se

40, 70

yogosu

umazati

40, 70

yomu

brati, čitati

52, 72, 81

yorokobu

biti vesel

54, 72, 75

yowaru

postati slab, slabeti

26, 27, 68

yurasu

majati

40, 70

yureru

majati se

40, 70

Japonska skladnja_FINAL.indd 101

6. 09. 2024 11:02:38

102 Japonska skladnja za slovensko govoreče 4.3.2 Slovensko-japonski

barvati

nuru

54, 72

bežati

nigeru

54, 72

biti (+živo)

iru (inai)

10, 25, 26, 68, 80

biti (-živo)

aru 1

9, 21, 25, 68, 80, 83, 85

biti določen

kimaru

39, 70

biti dovolj

tariru

40, 70

biti glasen

sawagu

28, 68

biti jezen

okoru

26, 68, 75

biti možno

dekiru 1

31, 50, 69, 80

biti narobe

chigau 1

21, 68

biti odsoten

yasumu 2

12, 29, 54, 72

biti opravljen

sumu 1

22, 23, 52, 68

biti posajen

uwaru

40, 70

biti posnet

utsuru 2

39, 70

biti potreben

iru (iranai)

69, 80

biti pravočasen

ma ni au

15, 72, 55

biti presenečen

odoroku

54, 72

biti sprejet

ukaru

47

biti umazan

yogoreru

40, 70

biti v zadregi

komaru

26, 68

biti vesel

yorokobu

54, 72, 75

biti viden

mieru

59, 73

biti zgrajen

tatsu 2

38, 69

brati

yomu

52, 72, 81

cveteti

saku

24, 68

čakati

matsu

13, 14, 51, 71, 83

čitati

yomu

52, 72, 81

čivkati

naku 1

27, 68

dati (+prva oseba)

yaru

10, 63, 64, 65, 66, 73

dati (- prva oseba)

kureru

63, 64, 65

dati dol

orosu

58, 73

dati gor

noseru

58, 73

dati noter

ireru

58, 61, 73

dati skozi

tōsu

10, 58, 73

Japonska skladnja_FINAL.indd 102

6. 09. 2024 11:02:38

Priloge

103

dati ven

dasu

58, 61, 73

debeliti se

futoru

26, 68

delati

suru

15, 21, 28, 49, 58, 61, 73, 81

delati

hataraku

11, 27, 68

delati (pri komu)

tsutomeru

52, 72

deževati

(ame ga) furu

24, 68, 84, 88

dobiti

morau

63, 64, 65, 66, 73

dobiti nase

ukeru

47, 71

dodati

tasu

40, 70

določiti

kimeru

39, 70

doseči

todoku

58, 73

dostaviti

todokeru

58, 73

dotikati se

sawaru

52, 53, 72

držati

motsu

54, 72

dvigniti

ageru

36, 64, 65, 69

dvigniti (z ležečega položaja)

okosu 1

35, 69

dvigniti se

okiru 1

28, 35, 69

dvigniti se navzgor

agaru

36, 69

gledati

miru

59, 60, 73, 86, 88

gojiti

sodateru

40, 41, 70

goreti

yakeru

40, 70

govoriti

hanasu

14, 50, 71, 76

graditi

tateru 2

38, 69

graditi se

tatsu 2

38, 69

hiteti

isogu

27, 68

hladiti

hiyasu

39, 43, 70, 79

hladiti se

hieru

39, 43, 70

hoditi

aruku

9, 11, 14, 30, 48, 68, 79

hoditi (večkrat kot navada)

kayou

48, 52, 72

hujšati

yaseru

26, 68

hvaliti

homeru

50, 71

igrati (glasbilo)

hiku 1

52, 72

igrati se

asobu

27, 28, 68

imeti (v lasti)

aru 2

31, 69

iskati

sagasu

52, 71

Japonska skladnja_FINAL.indd 103

6. 09. 2024 11:02:39

104 Japonska skladnja za slovensko govoreče iti

iku

10, 47, 48, 71, 78, 81, 86, 88

iti domov

kaeru 1

10, 33, 69

iti gor

noru

10, 15, 50, 58, 73

iti nazaj

sagaru

36, 69

iti noter

agaru

36, 69

iti noter

hairu

58, 61, 73, 86

iti od doma

dekakeru

15, 30, 68, 81

iti skozi

tōru

58, 73

iti spat

neru

27, 28, 68, 80

iti ven (človek)

dekakeru

15, 30, 68, 81

iti ven

deru

15, 30, 54, 58, 73

izbrati

erabu

54, 72

izbrisati

kesu

38, 69

izginiti

nakunaru

38, 69

izginiti

kieru

39, 70

izgubiti

otosu

38, 69

izgubiti

nakusu

38, 69

izgubiti (na tekmi)

makeru

42, 55, 56, 73

izposoditi

kasu

63, 73

izposoditi si

kariru

63, 67, 73

izročiti

watasu

58, 73

izstopiti

oriru

58, 73

jesti

taberu

9, 11, 13, 52, 72, 83, 85

jeziti se

okoru

26, 68, 75

jokati

naku 2

27, 68

kaditi

(tabako wo) suu

47, 71

kazati

miseru

59, 73

klicati

yobu

50, 71

končati

owaru

23, 44, 45, 70

končati se

owaru

23, 44, 45, 70

končati se

sumu 1

22, 23, 52, 68

krasti

nusumu

53, 72

kuhati (vodo)

wakasu

40, 70

kupiti

kau

14, 63, 64, 66, 73

lajati

naku 1

27, 68

Japonska skladnja_FINAL.indd 104

6. 09. 2024 11:02:39

Priloge

105

lepiti

haru

53, 72

leteti

tobu

30, 69

ležati

neru

27, 28, 68, 80

majati

yurasu

40, 70

majati se

yureru

40, 70

miniti

sugiru

38, 39, 70

misliti

kangaeru

51, 71

misliti

omou

15, 51, 71

motiti se

machigaeru

51, 71

nadaljevati

tsuzukeru

37, 69

nadaljevati se

tsuzuku

37, 69, 89

nadeti si

kaburu

57, 73

nadeti

kabuseru

57, 73

nahajati se (+živo)

iru (inai)

10, 25, 26, 68, 80

nahajati se (-živo)

aru 1

9, 21, 25, 68, 80, 83, 85

nagovoriti

koe wo kakeru

61

najti

mitsukeru

38, 41, 42, 47, 69

najti se

mitsukaru

38, 41, 42, 47, 69

nanesti

nuru

54, 72

napolniti se

komu

22, 68

narediti

tsukuru

43, 70

narediti

suru

15, 21, 28, 49, 58, 61, 73, 81

narediti (izpit)

ukaru

47

narediti napako

machigaeru

51, 71

naročiti

tanomu

61, 73

nastati

dekiru 2

43, 70

natakniti si

kakeru

49, 71

navaditi

narasu 2

57, 73

navaditi se

nareru

57, 73

ne biti prav

chigau 1

21, 68

ne popustiti

ganbaru

27, 68

nehati

yameru

49, 71

nesti

hakobu

53, 72

nižati se

oriru

58, 73

obiskati

tazuneru 2

51, 71

Japonska skladnja_FINAL.indd 105

6. 09. 2024 11:02:39

106 Japonska skladnja za slovensko govoreče obleči

kiseru

56, 57, 73

obleči se/si

kiru (kinai)

56, 57, 73

obleči se/si

haku

49, 71

obstajati

aru 1

9, 21, 25, 68, 80, 83, 85

obstajati

jitsuzai suru

21

obstajati

sonzai suru

21

obuti se/si

haku

49, 71

odgovoriti

kotaeru

11, 50, 51, 62, 71

odločiti

kimeru

39, 70

odpreti

akeru

39, 41, 49, 70

odpreti

hiraku

44, 45, 70

odpreti se

aku

39, 41, 49, 70, 93

odpreti se

hiraku

44, 45, 70

odtrgati se

kireru

39, 70

okrasiti

kazaru

54, 72

opozoriti

chūi wo suru

61

opravičiti se

ayamaru

50, 51, 71

opustiti

yameru

49, 71

ostati

nokoru

36, 69

oštevati

shikaru

50, 71

ozdraveti

naoru 2

40, 70

ozdraviti

naosu 2

40, 70

ozdraviti se/si

naoru 2

40, 70

pasti (z višine)

ochiru

38, 69

pasti (v ležeči položaj)

taoreru

40, 70

pasti (podreti se)

kuzureru

40

peči

yaku

40, 70

peljati (koga/kaj)

noseru

58, 73

peljati se

noru

10, 15, 50, 58, 73

pihati

fuku 1

12, 24, 68

pihati

fuku 2

12, 53, 72

pisati, risati

kaku

10, 28, 52, 72

piti

nomu

13, 52, 72

plačati

harau

51, 62, 71

plavati

oyogu

28, 68

Japonska skladnja_FINAL.indd 106

6. 09. 2024 11:02:39

Priloge

107

plesati

odoru

28, 68

pobrati (s tal)

hirou

53, 72

počivati

yasumu 1

12, 28, 29, 68

podreti

taosu

40, 70

podreti se

hōkai suru; kuzureru 40

pokriti

kabuseru

57, 73

pokriti se

kaburu

57, 73

pokvariti

kowasu

39, 70

pokvariti se

kowareru

39, 70

polirati

migaku

54, 72

položiti

oku

53, 72, 85

pomagati

tetsudau

51, 62, 71

popraviti

naosu 1

40, 70

popraviti se

naoru 1

40, 70

poriniti

osu

52, 72

posaditi

ueru

40, 70

poslati

okuru

53, 72

poslati domov

kaesu 1

33, 69

posneti

utsusu 2

39, 70

posneti

toru

53, 72

pospraviti

katazukeru

39, 70

postati

naru 2

10, 49, 58, 73, 75

postati debel

futoru

26, 68

postati poln

komu

22, 68

postati pospravljen

katazuku

39, 70

postati prazen

suku

22, 68

postati slab

yowaru

26, 27, 68

postati truden

tsukareru

26, 27, 68

postaviti

oku

53, 72, 85

postaviti (pokonci)

tateru 1

35, 69

potrebovati

iru (iranai)

69, 80

povzročiti

okosu 2

38, 69

pozabiti

wasureru

51, 71

pozvoniti

narasu 1

24, 37, 69

prečkati

wataru

10, 58, 73

Japonska skladnja_FINAL.indd 107

6. 09. 2024 11:02:39

108 Japonska skladnja za slovensko govoreče prehajati

tsutawaru

39, 70

prelomiti se

oreru

40, 70

prelomiti

oru

40, 70

premagati

katsu

42, 55, 56, 73

premikati

ugokasu

35, 69

premikati se

ugoku

37, 69

prenesti se

wataru

10, 58, 73

prenočiti

tomaru 1

33, 69

prenočiti

tomeru 1

33, 69

presesti (se)

norikaeru

15, 50, 71

prestopiti

norikaeru

15, 50, 71

prevajati (toploto, elektriko)

tsutaeru

39, 70

preživeti

sugosu

38, 39, 70

pričakati (čas)

mukaeru

51, 71

primerjati

kuraberu

61, 73

prispeti

tsuku 2

47, 71

prispeti

todoku

58, 73

priti

kuru

25, 47, 71

priti noter

hairu

58, 61, 73, 86

priti ven

deru

15, 30, 54, 58, 73

privaditi se

nareru

57, 73

prižgati

tsukeru

40, 70

prižgati se

tsuku 1

40, 70

prodati

uru

63, 64, 66, 73

prositi

tanomu

61, 73

pustiti

nokosu

36, 69

pustiti bežati

nigasu

33, 69

pustiti izstopiti

orosu

58, 73

pustiti mimo

tōsu

10, 58

pustiti noter

ageru

36, 64, 65, 69

pustiti pasti

otosu

38, 69

rasti

sodatsu

40, 41, 70

razbiti

waru

40, 70

razbiti se

wareru

40, 70

razgrajati

sawagu

28, 68

Japonska skladnja_FINAL.indd 108

6. 09. 2024 11:02:39

Priloge

109

raziskati

shiraberu

52, 71

razlikovati se

chigau 2

55, 73

razumeti

wakaru

12, 31, 69

razvrstiti

naraberu

36, 69

reči

iu

50, 71, 84

rediti se

futoru

26, 68

rezati

kiru (kiranai)

39, 70

sedeti

suwaru

30, 69

seliti

utsusu 1

58, 73

seliti se

hikkosu

30, 69

seliti se

utsuru 1

58, 73

skočiti

tobu

30, 69

slabeti

yowaru

26, 27, 68

sleči se/si

nugu

49, 71

slikati

utsusu 2

39, 70

slišati

kiku

60

slišati se

kikoeru

60

smejati se

warau

28, 68

spati

nemuru

27, 68

spati

neru

27, 28, 68, 80

spomniti se

omoidasu

15, 51, 71

sporočiti

tsutaeru

39, 70

sprazniti se

suku

22, 68

sprejeti (koga)

mukaeru

51, 71

spremeniti

kaeru 3 (kaenai)

35

spremeniti se

kawaru

35, 37, 41, 69

srečati

au 2

51, 71

srkati

suu

47, 71

stanovati

sumu 2

72

stati

tatsu 1

35, 69, 76

stemniti se

kureru 2

75

stopiti na

fumu

53, 72

sušiti

kawakasu

39, 70

sušiti se

kawaku

39, 70

teči

hashiru

30, 68

Japonska skladnja_FINAL.indd 109

6. 09. 2024 11:02:39

110 Japonska skladnja za slovensko govoreče trgati

kiru (kiranai)

39, 70

ubiti

korosu

43, 70

učiti

oshieru

66, 73

učiti se

narau

66, 73

učiti se

osowaru

73

udariti

utsu

52, 72

ugasiti

kesu

38, 69

ugasniti

kieru

38, 69

ujemati se z/s

au 1

55, 73

ujeti (čas)

ma ni au

15, 72, 55

umazati

yogosu

40, 70

umazati se

yogoreru

40, 70

umiti

arau

53, 72

umoriti

korosu

43, 70

umreti

shinu

15, 43, 44, 70, 85

uničiti

kowasu

39, 70

upogniti

mageru

35, 36, 69

upogniti se

magaru

35, 36, 69

uporabiti

tsukau

52, 71

usesti se

suwaru

30, 69

ustaviti

tomeru 2

35, 69

ustaviti se

tomaru 2

35, 69

ustrašiti se

bikkuri suru

15, 54, 72

utruditi se

tsukareru

26, 27, 68

uvrstiti

naraberu

36, 69

večati

fuyasu

39, 70

večati se

fueru

39, 70

videti

miru

59, 60, 73, 86, 88

vleči

hiku 2

52, 72

vprašati

tazuneru 1

50, 62, 71

vreči

nageru

53, 72

vreči proč

suteru

53, 72

vreti

waku

40, 70

vrniti

kaesu 2

58, 73

vrniti

modosu

57, 58, 73

Japonska skladnja_FINAL.indd 110

6. 09. 2024 11:02:39

Priloge

111

vrniti se

kaeru 2

58, 73

vrniti se

modoru

57, 58, 73

vrstiti se

narabu

36, 69

vrteti

mawasu

35, 69

vrteti se

mawaru

35, 69

vstati

okiru 1

28, 35, 69

vzeti

toru

53, 72

vzeti (v roke)

motsu

54, 72

vzeti ven

dasu

58, 61, 73

vzgojiti

sodateru

40, 41, 70

vztrajati

ganbaru

27, 68

začeti

hajimeru

37, 69

začeti se

hajimaru

37, 69

zadoščati

tariru

40, 70

zamuditi

okureru

55, 73

zapomniti se

oboeru

51, 71

zapreti

shimeru

40, 70

zapreti se

shimaru

40, 70

zaviti

tsutsumu

47, 71

zaviti (okoli uličnega vogala)

magaru

35, 36, 69

zbrati

atsumeru

36, 37, 69

zbrati se

atsumaru

36, 37, 69

zbuditi se

me ga sameru

27

zbuditi

okosu 1

35, 69

zlomiti

oru

40, 70

žgati

yaku

40, 70

zgoditi se

okiru 2

38, 69

zvoniti z/s

narasu 1

24, 37, 69

živeti

ikiru

27, 68

zmagati

katsu

42, 55, 56, 73

znati

dekiru 1

31, 50, 69, 80

znižati

sageru

36, 69

znižati se

sagaru

36, 69

zvečiti

kamu

53, 72

zvoniti

naru 1

24, 37, 69

Japonska skladnja_FINAL.indd 111

6. 09. 2024 11:02:39

Japonska skladnja_FINAL.indd 112

6. 09. 2024 11:02:39