6 Ventil 18 /2012/ 1 INTERVJU Butan plin, d. d. – z inovacijami do prihrankov Janez TUŠEK U č i n k o v i t a   ra b a   e n e r g i j e   j e   v p raš a n j e ,   k i   s e   v s e   p o g o s t e j e   z a s t a v l j a   t a k o   v   s t r o k o v n i   k o t   l a i č n i   j a v n o s t i.   P o d j e t j a  i š č e j o  v e d n o  n o v e  n a č i n e ,  ka k o  po n u d i t i  o k o l j u  p r i j a z n e  i n  h k r a t i  v a r č ne  en erg et s k e  re š i t v e .  O  u po r a b i  u t ek o- č i n j e n e g a   n a f t n e g a   pl i n a   v   S l o v e n i j i   i n   e n e r g e t s k i h   t r e n d i h   s m o   s e   p o g o v a r j a l i   s   T o m a ž e m   G r m o m ,   g e n e ra l n i m  d i r e k t o r j e m   d r u ž b e   B u t a n   pl i n .  Tomaž Grm, generalni direktor družbe Butan plin Ventil: Prosim vas, da na začetku na kratko predstavite vaše podjetje, njegovo zgodovino, lastništvo, število zaposlenih in glavno dejavnost, vaše kupce in dobavitelje, konkurenco in podobno. Tomaž Grm: Butan plin, d. d., je vo dilni  dis tr ib ute r  ute k o činje n e ga   naftnega plina v Sloveniji. Leta 1997 smo  se  s tratešk o  p ove z ali  z  naj ve čjim   distributerjem UNP na svetu SHV Energy, ki zadovoljuje potrebe po energiji milijonom potrošnikov v 27 d r ža v a h  sv e ta .  La st n i š k o  s m o  p o v e- zani z italijanskim Liquigasom. Naša p o dr o č ja  p osl ovanja  s o  p lin  z a  o gr e- vanje, v jeklenkah za uporabo v go- spodinjstvu, industriji, gostinstvu in kmetijstvu, avtoplin in v zadnjem letu vse pomemb- nejše alternativ- ne energetske rešitve v kombi- na c iji  z  u te k o č i- njenim naftnim plinom. Ventil: Glede na to, da v Slo- veniji nimamo naravnih virov za pridobivanje gorljivih plinov, vas prosim, da nam pojasnite, katere vrste pli- nov v Sloveniji upo rabljamo, od kod vse jih dobi- vamo in za ka- kšne namene jih uporab ljamo. Tomaž Grm: V Sloveniji se upo- rabljata pred- vsem zemeljski i n   u t e k o č i n j e n i  naftni plin. Dobava in distribucija ze- meljskega plina potekata po plino- v o dn e m  o m r e ž ju ,  glav n a  i z v o z nic a   zemeljskega plina pa je Rusija. Ute- k o činje ni  naf tni  p lin  k ot  s tr an sk i  pr o- dukt pri predelavi nafte in zemelj- s k e g a   pl i n a   s e   d o b a v l j a   p o   ž e le z n i c i  in cesti, dobivamo pa ga predvsem iz Kazahstana, Rusije in Italije. Ventil: Ali se glede porabe plina za ogrevanje ali pa za pogon cestnih vozil zelo razlikujemo od sosednjih držav? Tomaž Grm: Poraba plina za ogre- vanje v Sloveniji bistveno ne odstopa o d p o r a b e v os t alih e v r o p sk ih  dr ž a- vah, pri uporabi avtoplina pa je Slo- venija precej v zaostanku. Odstotek v o z i l   n a   a v t o pl i n   j e   n a m r e č   š e   v e d n o  relativno nizek. Ventil: V strokovni in tudi laični jav- nosti danes pogosto slišimo različna mnenja, kateri energent je za ogreva- nje stanovanjskih enot in tudi delav- niških prostorov najprimernejši glede cene, okolja, enostavnosti ogrevanja in podobno. Ali nam lahko argumen- tirano opišete, kakšno je resnično sta- nje v tem času na Slovenskem? Tomaž Grm: Izbira energenta ozi- roma celovite energetske rešitve je odvisna od številnih dejavnikov, kot so energetske potrebe uporabnika, velikost objekta, cena energenta, i z o la c ijsk a uč in k ov i tos t o b je k t a , …  V   objektih s slabo izolacijo so toplotne 7 Ventil 18 /2012/ 1 INTERVJU Butan plin, d. d., zagotavlja prihranke pri porabi energije s ponudbo enot SPTE. Na fotografiji je predstavljena SenerTec Dachs 5,5 kWe. Butan plin je vodilni distributer uteko- činjenega naftnega plina v Sloveniji. Ponuja zanesljiv in udoben vir energi- je za ogrevanje, kuhanje ter uporabo v industriji, kmetijstvu, gostinstvu in prometu. izgube zelo velike in temu primerna j e   t u d i   p o ra b a ,   z a ra d i   č e s a r   b o   c e n a  energenta  pomemben  odločeval- ni faktor. Nasprotno pa bo v dobro izoliranih prostorih in ob manjši k v a dr a t ur i   p o r a b a  n i ž ja ,  z a t o  j e  t r e- ba pretehtati, ali je relativno visoka investicija v nove alternativne ener- getske rešitve, ki obljubljajo velike p r i h r a n k e ,   r e s   u p r a v i č e n a .   Z   v i d i k a  okolja je izbira okolju prijaznih ener- gentov precejšnja, vsekakor lahko v to kategorijo uvrstimo tudi plin s   s k o r a j   n i č n i m   v p l i v o m   n a   o k o l j e  z  v i dik a  e m isij  C O 2 .  P r i  o d l o č i t v i  z a   e n e r g e n t   v č a s i h   t u d i   p o z a b l j a mo ,   d a  j e   k o n č n i   s t r o š e k   o g r ev a n j a   o d v i s e n  o d  v išin e  v l o že nih  sr e ds te v  in  p ov r a- č iln e  do b e  inve s tic ije  te r  uč in k ov i to- sti energenta za celovito pokrivanje energetskih potreb. Ventil: Omenili ste, da v podjetju vla- gate v razvoj alternativnih energet- skih rešitev. Na katere tehnologije ste se osredotočili? Tomaž Grm: V letu 2011 smo v dr u ž b i B u t a n p lin , d . d ., do b r š e n d e l   resursov usmerili na tiste energet- sk e  r e š i t v e ,  k i  k o n čn e m u  p ot r o š n i- k u   o m o g o č a j o   p r i h r a n k e   p r i  p o r a b i  energije. Velik poudarek dajemo s o p r o i z v o d n j i   t o pl o t n e   i n   e le k t r i č n e  energije (SPTE), ki je primerna pred- vsem za tiste porabnike in objekte, ki imajo  če z  ce l o  l e to  ve lik e  p otr e b e  p o   elektriki in toploti. To so predvsem gostinski obrati, domovi za ostarele, hoteli, šole in podobno. V letu 2011 smo tako uspešno realizirali kar ne- kaj projektov, s katerimi so uporab- n i k i   k r e p k o   z n i ž a l i   s vo j e   s t r o š k e   z a  energijo. Ventil: Katere so ključne predno- sti SPTE, specifično kogeneracije na UNP? Tomaž Grm: Med prednosti koge- neracij, ki jih velja postaviti v ospred- j e ,   v s e k a k o r   s p a d a j o :   u č i n k o v i t e j š a  pretvorba goriva v koristno toplotno in  e l e k tr ičn o  e n e r gijo,  dos e ganje  ve- likih prihrankov pri stroških energije, manjš a  od v isnos t  od  obs toje čih  nači- n ov  pr idobi vanja  e l e k tr ičn e  e n e r gije,   bistveno zmanjšanje emisij v okolje in  z m anjš a nje  i zgub  e l e k tr ičn e  e n e r- gije zaradi prenosa po daljnovodih. K o ge n e r a c i j o   n a   u t e k o č i n j e n i   n a f t n i  p lin  o dlik uje jo  ni ž ja  inve s tic ija ,  ce l o- vita oskrba z energijo in zelo nizke emisije v okolje. S kogeneracijo re- šimo oskrbo s toploto, elektriko in plinom za kuhanje. Smiselnost take n a l o ž b e   s e   k a ž e   v   u r a v n o t e ž e n j u  p ro iz v od n j e   el ek t r i č ne   ener g i j e   o z i- roma podpori sistemom proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Ventil: Nam lahko predstavite kakšen primer dobre prakse na področju pri- hrankov s SPTE? Tomaž Grm: Lani smo v sodelova- nju s podjetjem Energen uspešno realizirali projekt postavitve SPTE v G os tilni Č a d p o d R o ž nik o m . I z r a čun   ekonomike investicije je pokazal, da bo ob upoštevanju porabe, stroškov energije in prejete obratovalne pod- p o r e  gos tiš če  n a  l e tni  r av ni  p r ih r a n i- lo vsaj 4.500 €. Ventil: Pogosto slišimo, da ima Slo- venija veliko lesne mase in da jo za ogrevanje premalo izrabljamo. Kako vi gledate na uporabo lesa za ogre- vanje? Tomaž Grm: Res je, Slovenija je ena n a j b o l j   g o z d n a t i h   e v r o p s k i h   d r ž a v   i n  les kot energent je pri nas relativno lahko dostopen. Vendar pa uporaba l e s a  z a  o g r e v a n j e  z a r a d i   m o čn ih  in   škodljivih prašnih delcev, ki nastajajo zaradi nepopolnega izgorevanja lesa, ni in tudi ne more biti celovit odgo- vor na energetske potrebe sloven- skih domov in industrije. Glede na tak vpliv na okolje tudi ne more biti od- go v o r   z a   o g r e va n je   v   v e č j i h   m e s t i h .  K o  g o v o r im o  o  i z k o r i š č a n j u  s l ov e n- skega potenciala lesa, velja omeniti tudi dejstvo, da precej lesa izvozimo 8 Ventil 18 /2012/ 1 Ob zagonu nove kogeneracije v Gostilni Čad (od leve proti desni): Tomaž Grm, generalni direktor Butan plin d.d., Marko Seršen, direktor Energen d.o.o., in Jože Čad, lastnik Gostilne Čad Butan plin d.d. ponuja cenovno ugodno in okolju prijazno alternativo med pogonskimi gorivi, avtoplin v tujino v nadaljnjo predelavo in ga nato po visokih cenah v obliki pelet odkupujemo. Za predelavo lesa v pelete se porabi ogromno energi- je. Po podatkih ARSO se v celotnem postopku izdelave lesnih pelet pora- bi od 8 do 13 % energije, ki je uskla- di š če n a   v   l e s n i h   p e l e t a h ,   v   p r i m e r u  s v e ž e g a  l e s a ,  k i  v s e b u j e  v e č  v o d e ,  p a   ta odstotek naraste celo na 15 do 25 %. Se pa ogrevanje z lesom zagoto- vo  sp la č a  tis tim  la s tnik o m  go zdov ,  k i   za svojo investicijo v novo kotlovni- c o   p r e j me j o   d r ž a v no   s u b v e nc i j o   i n   s i  e n e r g e nt  t a k o  z a g ot ov i j o  p r a k t ičn o   zastonj. Ventil:   V e r j e t n o   j e   v a š a   n a j v e č j a  prednost, da je uporaba plina za po- gon vozil in za ogrevanje z ekološ- kega vidika brez vpliva. Kaj bi glede e k o l o gije  in  up o r a b e  r a z ličnih  e n e r- gentov še lahko dodali? Tomaž Grm: Razprave o okoljskih vplivih energentov so vselej dvo- r e ze n  m e č .  Z a  p lin  je  znan o ,  da  je   n j e g o v   o g l j i č n i   o d t i s   r e l a t i v n o   n i z e k ,  z ato  ve lja  z a  e n e ga  č is te jših  e n e r- getskih virov. Še vedno pa je fosil- no gorivo. Okolju prijazna naj bi bila t u d i   le s n a   b i o m a s a   z   n i č n i m   v pl i v o m  n a  o k o l j e  z  v i d i k a  e m isi j  C O 2 . Ni pa z an e mar l j i va   k ol i č i na   pr a šni h   de lc e v ,   ki nastaja zaradi nepopolnega izgo- revanja lesa. Vemo, da je to v Slo- veniji velik problem, ki mu namenja p o s e b n o   p o z o r n o s t   t u d i   d r ž a v a   s  svojimi ukrepi. Z vidika okolju prijaznih pogonskih goriv lahko plin definitivno ozna- č im o  k ot  na jb oljš o  i zbir o  m e d  p o- gonskimi gorivi. Predelava vozila n a   a v t o p li n   n a m r e č   p r e d s t a v l j a   n e- p r i m e r n o   n i ž j o   i n v e s t i c i j o   k o t   n a k u p  el ek t r i č n e g a   a v t o m o b i l a ,   p o l e g   t e g a  pa je avtoplin okolju prijazno in tudi cenovno dostopno gorivo. Za primer la h k o  n av e d e m o  dr ž av e ,  k i  s o  v e č j e   p o r a b nice  av to p lin a ,  k ot  s o  T ur č ija  z   2,300.000 vozili, Poljska z 2,100.000 i n   N e m č i j a   s   3 0 0 . 0 0 0 .   V   S l o v e n i j i   p a  govorimo o manj kot 10.000 vozilih. P o s l e d i č no   l a h k o   p r i č a k u j e m o ,   d a   s e  bo to število v nekaj letih podvojilo. Ventil: Revijo Ventil berejo tudi naši študentje. Prosim vas za informacijo, koliko inženirjev strojništva imate za- poslenih in kakšna dela najpogosteje opravljajo. Koliko inženirjev strojni- štva ste v zadnjih petih letih zaposlili v vašem podjetju in kakšne načrte imate v bodoče glede zaposlovanja diplomantov strojništva? Tomaž Grm: V oddelku za inovaci- je  in  r a z voj  te r  v  te h ničn e m  s e k to r ju   t r e n ut n o   z a p o s l u j e m o   š t i r i   i n ž e n i r j e  strojništva. Z intenzivno politiko za- poslovanja v zadnjih petih letih smo zaposlili skupno tri strojnike, z njiho- vim strokovnim znanjem in delov- nimi rezultati smo zelo zadovoljni. Investiranje v ljudi je ena temeljnih vrednot Butan plina, zato dajemo pr i lo žn os t  n o v i m   znanje m   i n   p os a- meznikom, ki prinašajo v podjetje inovativne ideje in nov zagon. Ventil: Verjetno so za vaše podjetje n a jb o lj  u sp o s o b lj e n i  in že n ir ji ,  k i  s o   z a k l j u č i l i   e n e r g e t s k o   s m e r   š t u d i j a .  Kljub temu nas zanima, katera znanja p r i  m la dih  in že n ir jih  s t r ojn iš t v a  n a j- bolj pogrešate oziroma kakšen profil in ž e n ir j a  si   v  v a š e m   p o dj e t j u  ž e li te ? Tomaž Grm: V današnjem poslov- nem okolju je predvsem pomemb- no, da zna zaposleni svoje strokovno z n a n j e   u s p e š n o   v k l j u č i t i   v   r e š ev a n j e  konkretnih izzivov in rešitev za pod- jetje ter da ima posluh za sodelova- nje  z  r a z ličnimi  o d d e lk i  v  p o dj e tju . Ventil: Glede na dejavnost vašega podjetja se verjetno z raziskavami in INTERVJU 9 Ventil 18 /2012/ 1 Družba Butan plin z vrsto družbeno odgovornih aktivnosti vlaga v razvoj šir- šega družbenega okolja. V letu 2011 so v projektu Kresničke 44, učencem OŠ po vsej Sloveniji razdelili več kot 3.900 odsevnih teles. z raziskovalnim delom ne ukvarjate. Kljub temu vas prosim, da nam pred- stavite nekaj strokovnih problemov, s  k a te r im i  s e  sr e čuj e te  v  p o dj e tju  in   kako jih rešujete. Ali sodelujete s Fa- kulteto za strojništvo v Ljubljani? Tomaž Grm: Iz strateške povezave s  k on ce r n om  S HV  E n e r g y  čr p am o   sin e r g i j s k e  u č in k e  t u d i   n a  p o d r o č j u   inovacij in razvoja. Tako sledimo glo- balnim energetskim trendom, s pri- meri dobrih praks in izkušenj naših k ole gov  i z  os t alih  ev r opsk ih  dr ž av  pa   n o v o s t i  t u d i  l a ž j e ,  h i tr e j e  in  u č in k o- viteje predstavljamo na slovenskem trgu. V podjetju imamo tudi lasten oddelek za inovacije in alternativne energetske rešitve, ki razvija nove p r o duk te  in  iš če  o dgovo r e  na  e n e r- getske potrebe in spremenjene zah- teve trga. S Fakulteto za strojništvo v Ljubljani doslej raziskovalno še nismo sode- lovali, seveda pa je takšno povezo- va nje  i z o b r a že v alnih  in š ti t u c ij  in  go- sp o dar s t va  z a gotovo  smis e ln o ,  če   ne celo nujno. Ventil: Posebno pozornost posvečate družbeni odgovornosti podjetja. Pro- sim vas, če lahko opišete dejavnost podjetja na tem področju. Tomaž Grm: V Butan plinu se za- vedamo, da je trajnostni razvoj mo- g o č   l e   o b   v z a j e m n e m   s o d e l o v a n j u  z  v s e m i  n a š i m i  d e l e ž n i k i .  T a k o  k o n- tinuirano vlagamo v razvoj svojih zaposlenih, v varovanje okolja ter podpiramo prizadevanja številnih športnih, kulturnih in humanitarnih društev, ki delujejo v lokalnih oko- ljih. Ponosni smo, da smo se v okviru projekta Zlata nit 2010 uvrstili na le- stvico najboljših zaposlovalcev. Eden naših  v e č jih  d r užb e no  o dgov or nih   p r o j e k t o v   j e   d o n a c i j a   k r e s n i č k   p o  slovenskih osnovnih šolah in vrtcih ob  pr iče tk u  š olsk e ga  le t a .  Z  ak ci- j o   ž e   t r a d i ci o n a l n o   o p o z a r j a m o   n a  varnost otrok v cestnem prometu in spodbujamo uporabo odsevnih te- l e s  p r i  n a jb o l j  o g r o ž e n i  p o p u l a c i ji  v  p r o m et u   –   o t r oc i h .   Z   v r s t o   d r u ž ben o  odgovornih projektov smo se v lan- skem letu uvrstili tudi med finaliste z a   s l o v e n sk o  n a g r a d o  z a  d r u ž b e n o   odgovornost HORUS 2011. Ventil: Kakšna bo po vašem mnenju energijska oskrba prihodnosti? Tomaž Grm: Ključno  vprašanje   energetske oskrbe bo zagotovo, k a k o  p r i va r če vati  in  o b  te m  d e l ova- ti okolju prijazno. Velik potencial za energijske prihranke zagotovo pred- stavljajo stanovanjske hiše s slabo ur e je n o  i z ola c ijo .  I ma jo  namr e č  š e   o g r o m n o  r e z e r v e ,  d a  d o s e ž e j o  v e č j o   e n e r g e t s k o   u č i n k o v i t o s t .  V Sloveniji imamo tudi relativno star vozni park, ki okolje neprimerno bolj obremenjuje s škodljivimi emisijami. Kot vozniki se vedemo tudi precej neodgovorno, ko se vsak v svojem av to m o bilu  v o zim o  v  slu žb e  in  p o   opravkih. Tukaj je še ogromno rezer- ve za energijske prihranke. Prihodnost energetske oskrbe je zagotovo v celovitih energetskih r ešit vah ,  k i  k ombinirajo  in  zdr užu- j e j o   r a z l i č n e   e n e r g e t s k e   v i r e   i n   t a k o  kar  najučink oviteje  zadovoljujejo   sp e c if ičn e  e n e r g e t sk e  p otr e b e  p o- sameznika ali industrije. Okoljski vi- dik bo pri tem vse bolj pomemben dejavnik izbire, vsekakor pa lahko r e č e m o,   d a   b o   v   p r i h o d n j i h   5 0   l e t i h  plin eden pomembnejših energen- tov. Ventil: Spoštovani gospod Grm, na koncu vas prosim še za kratek opis vaših načrtov. Tomaž Grm: Temeljno vodilo v letu 2012 bo zagotovo prilagajanje ener- g e t s k i h   r e š i t e v   k o n č n i m   k u p c e m .  Globalni trendi nakazujejo, da se je potrebno odmakniti od razmišlja- nja o posameznem energentu ter se usmeriti v zagotavljanje najbolj- ših kombinacij energetskih virov, ki bo do  pr inaš ale  k ončnim  up orab- nikom prihranke, bodo prijazne do okolja in tako prispevale k trajno- stnemu razvoju podjetja in njegove- ga okolja. Ventil: Spoštovani, hvala za vaše od- govore na naša vprašanja. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo INTERVJU