Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ Številka 38 - leto XIII. - 19. oktober 1974 ISKRA - NAPRAVE, LJUBLJANA Intenzivno delo pri uresničevanju nove organizacije Iskre Spremembe, ki jih nakazuje pred-°g n°ve organizacije, bodo zahtevale v vseh organizacijah ZP veliko poglobljenega dela, v naši delovni organizaciji Pa segajo ob tej reorganizaciji na dve Področji,in sicer: najti moramo svoje mesto v branžni organizaciji „Elektromehanike“ v smislu tez predloga reorganizacije moramo na novo začrtati odnose med razvojem in proizvodnjo. Posebno ta druga naloga, ki jo-moramo opraviti tako rekoč takoj, zahteva velike napore in ogromno v~ženega dela. Da nam bo vsebina in občutljivost naloge, ki se je z združevanjem razvoja in proizvodnje lotevamo, jasnejša, poglejmo nekatere Pogoje, v katerih kolektiva delujeta. Tovarna elektronskih naprav z nekaj več kot 500 zaposlenimi z letno Prodajo okrog 100 milijonov in čistim dohodkom okrog 10 milijonov dinar-Jev, daje za razvoj letno od 8 do 9 milijonov dinarjev. Ta številka ni na-adena kot kritika poslovanja razvojnega kolektiva, ampak z njo želimo osvetliti posebne pogoje, ki vladajo v naši dejavnosti ..prenosne tehnike11. n lom oba delovna kolektiva — to-arruški in razvojni v načelu soglašata, a so vlaganja v razvoj še premajhna. "Olektiv „sektorja prenosa11 v okvi-IKI, ki s približno 190 zaposlenimi m S 60 zaposlenimi v spremljajočih ‘režijskih službah), dela predvsem za tovarni ,.Naprave11 in ,.Elektronika11, f^veda ne more živeti od prispevkov, 10 jih ti dve tovarni dajeta za „čisti razvoj11. Razlogi za to, da se ta kolek-dv poleg ..čistega razvoja11 ukvarja še marsičem drugim, so pa le delno mančnega značaja. V dosti večji meri P rf!°8 Za »ostale dejavnosti11 drugje, oglejmo nekaj teh razlogpv! „t h-upci pogostokrat zahtevajo poleg mnciardnih izdelkov še inačice poseb-m u^edb, unikate, itd. Če pošteno pogledamo komercialne posle za nekaj nazaj, lahko vidimo, da smo neka-re največje ..zalogaje11 zagotoviti Prvi koraki m ^ Semiču so se v ponedeljek, 14. t. voh Z-i * predstavniki IEZE, Polpre-batn*ov’ Kondenzatorjev, tovarne o eni ^maj in IRI, torej predstavniki o gamzaeij, ki naj bi se po predlogu el(?aniZac'je 2P Iskra strnili v branžo J^tov. Sestanek je vodil s strani I, o^dstva sindikata ZP zadolženi *van Metelko iz IEZE. be ^obii so se po kratkih uvodnih ran- najprej sporazumeli za formi-u„J[e akcijskega odbora, ki naj bi Vo er^a^ ‘n koordiniral celotno pripra-v u,stanovitve branže, prek posebnih vod^i Pa tudi odpravo raznih proiz-.toh prekrivanj in drugih vprašanj, bra ~ nuino treba rešiti, preden bo tak t *0rmirana in bo lahko zaživela ^ hk °t Pre^vi(ieva nova organizacija 2a ?^enih so, naj vsako izmed organi-trij1 zast°pajo v akcijskem odboru po Pod Pre^stavniki in sicer po eden s £aci' J3 družbenopolitičnih organi-Drvjh * Področja samoupravljanja in s /jtoja poslovodnih struktur. bran#1 i °^bor za ustanovitev JpTrp6 elementov tako sestavljajo: za in p ' Van Metelko, Vladimir Klavs Pran13*!*: Magdič; za Kondenzatorje: Krut/ Moljk, Jože Kočevar in Jože Bo0 .Var’ ml.; za Polprevodnike: MiL** ipičnik’ ^‘vojin Abramovič, nja„ .,a8ar; za Zmaj: Zdenko Kra-^rL. Milan Slemnik in Peter Zaletel Men.. IKI-sektor elementi: Alojz nar C1u 8nac Rozina in Anton Polaj-odu Mesto predsednika akcijskega a s° namenili Ivanu Metelku. samo zato, ker smo kupcu nudili največ prav na področju teh dodatnih zahtev! Razvojna skupina hote, ati nehote na nekaterih, posebno novih področjih, bolje pozna želje trga kot komerciala in na teh področjih tudi izpolni prve zahteve in naročila kupcev. Menimo, da je ta odnos med razvojem in komercialo pri nekaterih izdelkih celo zakonitost in bi ga kazalo gojiti še naprej in ga okrepiti na ta način, da bi začetne možnosti, ki jih ugotovi razvoj, nadaljevali z močnim komercialnim in proizvodnim zaledjem. Nekateri izdelki se javljajo v majhnih serij ah in jih razvijalci nekako mimogrede izdelajo, tovarne pa ne kažejo velike želje, da bi take izdelke vpeljale v proizvodni program. Ker gre za dobičkovno izredno zanimive izdelke - to inozemski ponudniki dobro vedo in izkoriščajo — bo to proizvodnjo še naprej treba negovati, morda v taki organizacijski obliki, da bodo razvijalci čim hitreje ..oproščeni11 reproduktivnega dela, izdelki pa se bodo izdelovali po poenostavljenih organizacijskih načelih. Vemo tudi, da ima razvoj kot samostojna dejavnost vrsto finančnih ugodnosti in prednosti, katerih tovarna nima, to pa nas siti v razmišljanje, kako te prednosti ohraniti. Specifični pogoji, posebno pa dodatne naloge „našega“ razvoja, ki se od razvoja množičnih izdelkov močno razlikuje, zahtevajo torej od kolektivov, ki se povezujejo, ali združujejo, še posebno premišljeno delo, brez prenagljenih sklepov. Za zdaj je najvažnejše ugotoviti pripravljenost vseh treh kolektivov (če si dovolimo izraziti tudi mnenje kolektiva „Elektro-nike11), da se povežejo, in pa nujnost, da razvojni kolektiv ostane kompakten in, da obdrži kontinuiteto v izvrševanju vsakodnevnih, že začrtanih nalog. Hkrati ko iščemo oblike povezave z razvojem, pa deluje v tovarni sedem delovnih skupin, ki na področjih programa, prodaje, proizvodnje, in informacij, tehnologije, organizacije in na splošnem kadrovskem področju iščejo skupno s tovariši iz ostalih „branžnih“ kolektivov tiste stične točke, ki nas že danes povezujejo. Menimo, da so navzlic izrednemu obsegu dela načela in principialne rešitve tu dokaj jasne, čeprav seveda obstajajo med organizacijami, ki se povezujejo v branžo, bistvene razlike. Osnovno načelo, ki ga pri našem delu želimo rešit^je, kako glede na znatne razlike med organizacijami le „požeti“ tiste prednosti, ki nam jih branžna organizacija nudi. Glede na veliko pripravljenost ter požrtvovalno in odgovorno delo vseh, ki v načrtovanju nove organizacije sodelujejo, smo prepričani, da bodo končni rezultati ugodni, tako za kolektiv, kot za širšo skupnost ZP Iskra. —M.K.- Glavni direktor IEZE Vladimir Klavs je nato kratko, a tehtno pojasnil nekatere argumente, ki narekujejo reorganizacijo ZP Iskra po branžah, da bo ob svojem sedanjem obsegu in stopnji razvoja, sposobno ustrezno nastopati tako doma, kot tudi v inozemstvu in dosegati optimalne rezultate na svoji sedanji poti. Ker so roki za izvedbo prepotrebne reorganizacije zelo kratiti, se je obsežnega in zahtevnega dela okrog formiranja branže treba lotiti hitro in s polno mero odgovornosti. Zato je bilo na današnjem sestanku sklenjeno, da se bo akcijski odbor sestal že v četrtek, 17. t. m./dopoldne v Ljubljani. Njegovi člani naj bi se sestali na prvi delovni sestanek, oboroženi s predlogi, določenimi stališči in morda celo s predlogi za rešitev vseh problemov, ki jih je treba ustrezno rešiti ob odločitvah, ki jih terja ustanovitev tako močne branže elementov. Uradna obrazložitev o podelitvi nagrade Iskri za mednarodno promocijo s področja elektrotehnike Obširno smo že poročati o izredno pomembnem dogodku za ZP Iskra — o podelitvi mednarodne nagrade za promocijo s področja elektrotehnike. To visoko priznanje je predsedniku skupščine ZP Iskra Vladini iiju Logarju izročil vodja delegacije Mednarodnega instituta za promocijo in prestiž iz Ženeve, akademik in nekdanji francoski zunanji minister Maurice Schumann. Tokrat objavljamo uradno obrazložitev, zakaj je Iskra prejela to visoko mednarodno priznanje. MEDNARODNI INŠTITUT ZA PROMOCIJO IN PRESTIŽ podeljuje ISKRI NAGRADO ZA MEDNARODNO PROMOCIJO („PRIX DE PROMOTION INTERNATIONALE11) - področje elektrotehnike — Za eminentno mesto, ki ga ima v jugoslovanskem gospodarstvu zaradi pomembnosti in raznolikosti svoje proizvodnje, ki jo zagotavlja kompleks 18 proizvodnih delovnih organizacij, v katerih dela več kot 23.000 oseb, in ki obsega različna področja, predvsem pa elektromehaniko, elektroniko in njene elemente, avtomatizacijo in telekomunikacije. Za kakovost in organizacijo njenih raziskovalnih in ingeneering dejavnosti, ki vključujejo raziskovalni inštitut, v katerem dela več kot 300 inženirjev, pet oddelkov za razvoj in šest specializiranih oddelkov za ingeneering, v katerih deluje 200 inženirjev. Prav tako tudi za njen vpliv na mednarodni ravni, za razvoj njenega izvoza tako v socialistične, države kot v Zahodno Evropo in Severno Ameriko, za trgovske stike, ki jih je navezala z državami v razvoju, zlasti v Latinski Ameriki, in kjer dosega 10 % svojega izvoza, kakor tudi za številne in raznovrstne kooperacije s tujimi partnerji svetovnega slovesa. Končno tudi za njene ingeneering usluge, ki vključujejo postavitev tovarn po sistemu „ključ v roke11, kot na primer v Indiji (tovarna elektronskih elementov). BRANŽNA FORMACIJA NAPREDUJE Inženirja Lojzeta Žumra, direktorja pove, kako napreduje delo za novo — nam je. Organizacija po branžah in organizacijska shema so bile že objavljene v Iskri. Pravzaprav je bila branžna organizacija utemeljena že s podpisom samoupravnega sporazuma letos spomladi. Namen te nove organizacije ZP je predvsem racionalizacija celotnega poslovanja znotraj naše Iskre in omogočiti hitrejši razvoj in uresničitev programov posameznih TOZD. Seveda pa bodo hkrati zagotovljene vse pravice delavcem po novi ustavi. Jasno pa je, da bodo morale TOZD del svojih funkcij, predvsem režijskih, deloma prenesti na vodstvo branže. Pod nobenim pogojem namreč branža ne more ostati seštevek vseh TOZD s sedanjimi službami vred. Če bi ostalo tako, bi bil zgrešen osnovni cilj branž-nega podjetja že na samem začetku. Mi — Iskra v Železnikih, bomo po novi organizacijski shemi prišli v bran- v Elektromotorjih, smo prosili, naj nam branžno organizacijo ZP Iskre. Ustregel risti celotne Iskre pristopi k branži ati ne. Čas za formiranje tega podjetja pa je sorazmerno kratek, funkcionirati naj bi začelo že 1. januarja drugo leto. Zato bo treba že y tem času hitro reševati zadeve in tako doseči, da bi s tem datumom uredili vsaj formalnosti. Dejansko formiranje posameznih branž, njihova najracionalnejša prest ruktura, organizacijska in tehnična, pa bo proces, ki bo trajal leto ali več. Vse to bo namreč zvezano s kadrovskimi spremembami, deloma tudi s tehnološkimi in predvsem s poenotenjem poslovanja. Samo po sebi pa je razumljivo, da mora ob vseh teh spremembah vsak član kateregakoli delovnega kolektiva dobiti svoje odgovarjajoče delovno mesto, primemo njegovi kvalifikaciji Tovarno ATC na Laborah je 11. oktobra obiskalo 13 slušateljev Šole narodne obrambe iz Velike Britanije na čelu z generalmajorjem H.S.R. WA TSONOM in vojaškim atašejem Velike Britanije v Beogradu, g. B. A. PlELOWOM s soprogo. Gostom je razkazal in obrazložil proizvodni proces mgr. Miha Unk. Gostje so si ogledali tudi propagandni film „To je Iskra". Ob koncu obiska je dal generalmajor Watson za naše glasilo naslednjo izjavo: „Bili smo že v raznih državah, a nam je Jugoslavija najbolj ugajala. Zahvaljujemo se za ljubeznivi sprejem in podrobne odgovore na naša vprašanja. Presenečeni smo tudi nad kvaliteto prikazanega filma Kolektivu Iskre želimo še veliko delovnih uspehov!"Foto: 1.0. Celotni sestanek v Semiču je odražal resnično pripravljenost predstavnikov prizadetih organizacij, da branžno organizacijo čimprej formirajo, hkrati pa je bila poudarjena potrebna doslednost in odgovornost, s katerima se je zahtevne reorganizacije treba lotiti, da bo dala zaželene rezultate. S sestanka 17. t. m. v Ljubljani bomo podrobneje lahko poročati žal šele v prihodnji številki „Iskre“, ker je bila redakcija današnje opravljena še pred tem sestankom. Prvi koraki za formiranje branže elementov v Iskri so bili torej opravljeni. Želeti bi bilo, da bi akcijski odbor in njegove strokovne komisije z enakim poletom nadaljevati in našli hitro skupni jezik tudi pri razreševanju najbolj kočljivih vprašanj, da bi tako nova branža elementov dejansko zaživela v določeneiri roku in bila kos svojim nadaljnjim nalogam v okviru ZP Iskra. -J C - Direktor tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih Alojz Žumer. Foto: K. F. žo široke potrošnje, ki jo bomo sestavljali: Gospodinjski aparati, Radijski sprejemniki, Pržanj, Antene in mi. Kakor je znano, bomo to branžo sestavljali vsi, ki imamo v programih artikle široke potrošnje s področja elektromehanskih in elektronskih naprav. Po dosedanjem predlogu, naj bi bil akt združitve in prestrukture posameznih TOZD Samoupravni sporazum. Seveda pa bo vsak kolektiv samostojno odločal o tem, ali naj z ozirom na situacijo in lastne koristi, ter ko- til izobrazbi in ne nazadnje sposobnostim. V ta namen je bila v sredo, 16. 10V tudi seja vseh prizadetih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij naše bodoče branže, ki so podprti navedena stališča. Istočasno pa potekajo po vseh TOZD, ki naj bi sestavljale bodoče podjetje na našem področju primerjave in priprave v posameznih službah. Predvidevamo, da bo Samoupravni sporazum podpisan do 15.12.1974. KF Ob podpisu splošnega sporazuma med Iskro in poljsko firmo Unitra. Pogodba Iskra—Unitra Na nedavnem Poznanjskem velesejmu so vodilni predstavniki Združenega podjetja ISKRA in združenja poljske elektronske industrije UNITRA podpisali splošni sporazum o medsebojnem poslovnem sodelovanju. Sporazum je v imenu generalnega direktorja ISKRE Jožeta Hujsa podpisal Gojmir Blenkuš, v imenu Iskra Commerce pa Dominik Pflaum. Za Unitro je'generalni sporazum podpisal pomočnik glavnega direktorja in komercialni direktor Jelski, v imenu komercialnega oddelka Unitre pa direktor Cichorsky. Pogodba zajema poslovno sodelovanje na področju programa pasivnih in aktivnih elementov, mehanskih sestavnih delov, magnetofonov, gramofonov, slikovnih cevi, indika-torskega programa, različnih delov za barvno televizijo ipd. Priprave na podpis tega sporazuma so tekle približno dve leti, osnutek pogodbe je bil že narejen, sporazum dosežen, podpisala pa sta ga še nekdanji generalni direktor ZP Iskra in sedanji predsednik skupščine ZP Vladimir Logar ter nekdanji glavni direktor Iskra Commerce Metod Rotar. To je bilo L 1972, ko je bil podpisan ■ sporazum o sodelovanju med obema organizacijama, lani pa so se priprave nadaljevale in je letos do sporazuma končno le prišlo. Splošni sporazum ter s tem okrepljeno poslovno sodelovanje bo koristil obema partnerjema, saj bo med drugim omogočil delitev programa dela, povečano specializacijo ipd. Hkrati se Poljaki nadvse zanimajo za to, da bi svoje izdelke prodajali preko Iskrinih predstavništev v svetu. Kot je znano, ima Iskra močno predstavniško mrežo v svetu, s čimer se Poljaki še ne morejo pohvaliti. Razširjen obseg sodelovanja zahteva tudi določene službe. Predstavniki Iskre in Unitre so se že dogovorili, da bi morala imeti oba partnerja svojega stalnega usklajevalca, morda še več, rabili bi skupino ljudi v eni in drugi firmi, da bi lahko posli normalno potekali. Na velesejmu v Poznanju so hkrati s splošno pogodbo podpisali tudi prvi aneks k tej pogodbi. Gre za sporazum med trboveljsko tovarno polprevodnikov in poljsko tovarno polprevod- nikov Unitra-Cemi. Vrednost pogodbe je 27 milijonov 81.000 $ v obe smeri. Aneks je v imenu polprevodnikov podpisal direktor Živojin Abramovič, v imenu Iskra Commerce pa Dominik Pflaum. Aneks velja za obdobje od leta 1975 do 1980. Na Poznanjskem sejmu so parafirali sporazum o sodelovanju v prihodnjem letu, podpisah pa so ga pred dnevi v Trbovljah. Sporazum za prihodnje leto predvideva obojestransko meniavo v višini približno 3 milijonov dolarjev. Trboveljska Iskra bo dobavljala Unitri—Čemi artikle iz sedanjega obstoječega programa, ki so ga Poljaki kupovali že doslej. To so v glavnem 1-amperske diode, planarne diode, plastične diode in 5-amperske diode. Čemi pa bo dobavljal Trboveljčanom v glavnem transistorje, v dobavo pa so vključili tudi štiri sortirne naprave, s katerimi bodo v Polprevodnikih rešili problem ozkih grl ter avtomatizirali proizvodnjo enoamperskih in planar-nih diod. Doslej so te izdelke večinoma sortirali ročno. Dosedanja dnevna proizvodnja je znašala nekje med 80.000 in 90.000 kosi, sortirniki pa bodo omogočili, da io bodo povečali, od 130.000 do 160.000 Za uspešno sodelovanje med Čemi in Polprevodniki je trgov, ataše pri poljskem veleposlaništvu v Beogradu izročil namestniku gen. direktorja ZP A. Stipaniču lepo darilo. Kot že rečeno, je podpis aneksa k splošni pogodbi le prvi člen v sodelovanju med obema velikanoma elektroindustrije v Jugoslaviji in Poljski. Verjetno bosta Iskra in Unitra že v kratkem podpisali naslednji aneks, ki bo zajemal proizvodnjo pasivnih elementov in svetlobnih regulatorjev ter C- transformatorjev. Poljaki pravijo, da bi i letno izdelali poldrugi milijon svetlobnih regulatorjev, ki bi jih prodajali po vseh državah članicah Sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč. Glede C-transformatorjev - naj povemo, da imajo Poljaki izredno sodobno tovarno te vrste transformatorjev. Za nakup te licence se zdaj najbolj zanimajo v sežanski Iskri. Pogovori o prevzemu proizvodnje svetlobnih regulatorjev oz. C-transformatorjev že potekajo in bodo verjetno kmalu, morda še letos, omogočili podpis drugega aneksa k splošni pogodbi. Lado Drobež NEODUOŽUINA ODLOČITEV Iz leta v leto rastejo cene naših hotelskih uslug in tako se delovnim ljudem, zlasti tistim z nižjimi osebnimi dohodki, vse bolj neusmiljeno odmikajo možnosti za prepotreben oddih. Ponekod so delovne organizacije znale pravočasno in učinkovito v tem pogledu poskrbeti za svoje kolektive. Tega žal ne moremo trditi za ZP Iskra, ki je ob svoji hitri rasti in nezadržnem vzponu, premalo ali pa nič storilo, da bi se prek obstoječih, smešno nizkih, smešno skromnih lastnih počitniških zmogljivosti, slednjič le prebili do večjih možnosti za letovanje, danes že 26.000-članskega delovnega kolektiva. Potoke črnila smo doslej porabili za prikazovanje teh perečih vprašanj, ni manjkalo ne obsežnih razprav ne različnih predlogov in inačic, a vselej je manjkalo nekaj - odločnosti, predvsem pa tudi razumevanja dolžnosti, da skladno z rastjo podjetja tudi na tem področju, ne nepomembnem, stopimo vsaj korak naprej. Naša skupna želja nekaj storiti, je bila vselej žrtev takih, ali takih predsodkov in pomislekov, največkrat pomislekov brez posebne težd*, najbrž zato, ker smo si ta izboljšanja premalo odločno želeli. Odlašanje in omahovanje je leto za letom odmikalo tudi možnost, kaj storiti v tem pogledu. A tako kot doslej, mlačno, ne smemo več gledati na to, tudi z delovnega gledišča pomembno vprašanje. Pred nami je predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo počitniškega centra Iskre v Pineti. Objavljamo ga na 4. strani današnje številke. Ob sicer precejšnjih sredstvih nam ta izgradnja obeta bistveno povečanje počitniških zmogljivosti, zato ne odlašajmo s podpisom in ne mencajmo znova neodločno na mestu, ko pa smo sicer vselej in povsod pripravljeni storiti vse za naš nadaljnji razvoj in napredek. Več možnosti za prepotreben m cenen oddih delovnega človeka pomeni tudi več fizičnih moči za uresničevanje naših bodočih načrtov. Zato POGOVOR Z NOVIM SEKRETARJEM ORGANIZACIJE ZK V ZP ISKRA PRESKARJEM STANETOM Obsežno delo Iskrinih komunistov Po obeh kongresih Zveze komunistov - slovenskem in jugoslovanskem, seje tudi dejavnost organizacije Zveze komunistov v Iskri precej okrepila. Dobili smo nov sekretariat in novega sekretarja Staneta Predcaija, ki je na tej dolžnosti zamenjal Marjana Vrabca. Slednji je že v celoti prevzel^dolžnost predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov v Radovljici. Staneta Preskarja smo v našem časopisu že predstavili, danes pa objavljamo pogovor, ki smo ga imeli z njim o dejavnosti Iskrinih komunistov v pokongresnem obdobju. Ali bi spregovorili najprej nekaj besed o programu dela Iskrinih komunistov? „V mesecu juliju smo imeli konferenco Zveze komunistov v ZP Iskra. Ta konferenca, katere so se udeležili vsi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, je izvolila sekretariat in mu naročila, da opravi naslednje naloge: — pripravi reorganizacijo ZK v ZP Iskra — pripravi predlog programa ZK v ZP Iskra — pripravi predlog poslovnika za ZK v ZP Iskra — izvede razpravo v OO ZK — izvede evidentiranje za organe ZK v ZP Iskra — izvede volilno konferenco. — Vsekakor je to mnogo dela. „Seveda, in opraviti bi ga bilo treba v kratkem času — do 15. oktobra, pa še čas dopustov je bil vmes.“ — In zakaj se tako mudi? „Po eni strani je potekla mandatna doba prejšnjemu sekretarju, po drugi strani pa so kongresa in nekateri drugi dokumenti Zveze komunistov vnesli mnogo novih nalog. Člane ZK je treba organizirati skladno s statutom Zveze komunistov ter upoštevati novo branžno organiziranost proizvodnje in poslovanja. Ker pa so pred nami nove naloge, se pač moramo tako organizirati, da bomo svojo vlogo lahko učinkovito opravili. Prav tako je potrebno ustaliti način delovanja vodstva ZK v ZP ISKRA, kar naj bi opravili s pomočjo poslovnika. Ker pa vodstvo ZK v ZP ISKRA opravlja le usklajevalno nalogo, moramo osnutek programa dati v javno razpravo in nato oblikovati dokončni program dela, tako da upoštevamo vse bistvene pripombe/1 Kaj pa rok 15. oktober? ,/Takoj vam bom povedal, zakaj se ga nismo mogli držati. Že v začetku septembra smo narediU osnutek poslovnika, prav tako pa tudi osnutek programa dela ZK v združenem podjetju. Pripravili smo tudi dva predloga za obliko organiziranosti ZK v ISKRI. Vendar pa smo medtem ugotovili, da bomo morali naše osnutke izpopolniti. Naša nova organiziranost ZK mora upoštevati že podpisani samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med ISKRO in GORENJEM. Tudi bodoči program dela je lahko le eden za člane ZK v ISKRI in GORENJU. Zato bo v prihodnje možno le eno vodstvo komunistov v ISKRI in GORENJU.’" — Ko sem se pripravljal na ta pogovor, sem vas nameraval povprašati ravno o tem, kakšno je sodelovanje med organizacijami ZK v ISKRI in GORENJU? „V zadnjem času smo imeli pred-, stavniki ZK obeh združenih podjetij več sestankov. Razpravljali smo o vsaj to pot recimo svoj „da“, ker sicer bomo tudi to pot izpustili iz rok eno izmed možnosti, katerih je vedno manj, da bi na tem področju končno tudi v Iskri kaj storili za delovnega človeka! _ j. C. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦ V Ljubljani je bilo 17. t. m. prvo zasedanje Delavskega sveta SOZD združenih podjetij elek-trokovinske industrije, katerega so se poleg delegatov TOZD udeležili kot gostje tudi predsednik skupščine SRS, dr. Marijan Brecelj, predsednik izvršnega sveta ing. Andrej Marinc, generalni sekretar Gospodarske zbornice SRS Lojze Fortuna in predsednik republiške konference sindikata kovinske in eiektro industrije Slovenije Rajko Orešnik. Glede na to, da je zasedanje potekalo vzporedno z zaključkom naše redakcije, bomo podrobneje poročali prihodnjič, danes pa objavljamo le imena izvoljenih v organe upravljanja, izvršilne in poslovodne organe SOZD. prvih fazah uresničevanja samoupravnega sporazuma med ISKRO in GORENJEM, prav tako pa tudi o kandidatih za poslovodni odbor in izvršilne kolegijske odbore, o pripravah na prvo zasedanje delavskega sveta Stane Preskar - novi sekretar ZK ZP Iskra ISKRE in GORENJA. Razpravljali smo tudi o prihodnji organiziranosti ZK in naših skupnih nalogah. “ — Kakšen pa bo prispevek ZK pri branžni reorganizaciji ISKRE? „Kot veste smo podpisali dva samoupravna sporazuma o združevanju dela in sredstev - prvega med TOZD v ZP ISKRA in drugega med OZD ZP ISKRA in ZP GORENJE. Oba sporazuma nas zavezujeta, da ju uresničujemo in uresničimo. Vsekakor moramo delovati in delati tako, da ne bo treba že čez nekaj mesecev storjenega popravljati. Menim, da je poročilo o poteku izvajanja samoupravnega sporazuma glede reorganizacije ZP ISKRA dobro sestavljeno. To poročilo lahko služi kot dobra osnova za naše nadaljnje delovanje v smeri oblikovanja branž, oziroma bolje rečeno delovnih organizacij združenega dela. Zamudih smo že nekaj mesecev, vendar pa to nikakor ne sme biti izgovor, da tega procesa ne moremo dokončati do konca tega leta. Mislim, da je vse to organizacijsko delo še vedno možno opraviti, seveda, če bomo vsi zavihali rokave in se lotili dela. Sekretariat sveta ZK in političhi aktiv v ISKRI sta menila, daje proces reorganizacije potrebno izvesti čimprej, sicer bomo zgubljali pri produktivnosti, po drugi strani pa ustvarjali možnosti za ribarjenje v kalnem. Prepričani smo, da bodo samoupravni sporazumi v posameznih DOZD sestavljeni tako, da ne bodo krnili nobenih ustavnih določil. Sicer bo pa javna razprava po vseh TOZD prav gotovo opozorila na morebitne spodrsljaje ah pomanjkljivosti. Da bi proces dogovarjanja in reorganizacije hitreje in bolj usklajeno potekal, smo ustanovili akcijske odbore po predvidenih branžah. V teh akcijskih odborih so predstavniki ZK, sindikata, ZB, mladine in delavskih svetov vseh TOZD-ov.“ — Je še kakšno drugo področje dejavnosti, ki ga še niste omenili? „Seveda je. Naj opozorim na to, da si prav zdaj prizadevamo, da bi v vsaki TOZD ustanoviU samostojno osnovno organizacijo ZK. Hkrati želimo ph' tegniti v vrste ZK tudi vse tiste, ki s svojim delom dokazujejo, da so vredni našega in splošnega zaupanja. Predvsem želimo vključiti več delavk h1 delavcev iz neposredne proizvodnje ter mladink in mladincev.11 Lado Drobez ORGANI UPRAVLJANJA IZVRŠILNI POSLOVODNI ORGANI SOZD Konferenci osnovnih organizacij sindikata v obeh združenih podjetjih sta po predhodno opravljenem postopku in v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, sklenili predlagati delegatom 1-zasedanja Delavskega sveta SOZD Združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana, naslednjo kandidatno listo za organe upravljanja, izvršilne in poslovodne organe SOZD ki je bila soglasno sprejeta. Izvoljeni so bili: ZA PREDSEDNIKA DS LOGAR Vladimir, roj. 20.12.1920, dipl. ekonomist, predsednik skupščine ZP ISKRE, član ZK. ZA NAMESTNIKA PREDSEDNIKA. MIKLAVČIČ Ivan, roj. 22.5.1930, strojni tehnik, direktor programa in razvoja TGO GORENJE, član ZK. ZA V. D. PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA ATELŠEK Ivan, roj. 21.8.1921, ekonomski tehnik, generalni direktor GORENJE ZP, član ZK ZA NAMESTNIKA PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA: HUJS Jože, roj. 11.3.1929, dipl. ekonomist, gen. dir. ZP ISKRA, član ZK ZA ČLANE PO: STIPANIČ Anton, roj. 19.9.1928, dipl. pravnik, glavni dir. ISKRA COMMERCE, član ZK ŽUMER Alojz, roj 28.4.1932, dipl. ing. elektrotehnike, direktor ISKRA, Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, član ZK Jančigaj Miro, rojen 4. 10. 1937, dipl. ing. stroj., glavni direktor industrije EMO Celje, član ZK MIHEV Aleksander, roj. 12.4.1930, dipl. ing. elektrotehnike, direktor ISKRE, industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, član ZK JERIHA Avgust, roj. 10.9.1930, ekonomist, pom. gen. dir. GORENJE ZP za marketing, član ZK ŠVAJGER Gregor, roj. 25.1.1936, dipl. ing. strojništva, pom.gen. dir-GORENJE za tehnične in razvojne zadeve, član ZK Herlah Jože, rojen 1930, ekonomist, pomočnik generalnega direktorja ZP Gorenje, član ZK UZELAC Aleksander, roj. 2.5.1924, dipl. ekonomist, direktor podjetja GORENJE -SEVER, Subotica, član ZK STRDIN Hrabro, roj. 16.1.1927, ing. strojništva, dir. podjetja GORENJE - MUTA, Muta ob Dravi, član ZK ODBOR ZA PROGRAMIRANJE RAZVOJA ZA PREDSEDNIKA: VREČEK Franc, roj. 15.9.1928, dipl. ing. elektrotehnike, pom. glav-dir. ISKRA COMMERCE, Ljubljana ISKRA - APARATI, LJUBLJANA ISKRA - ŠOLSKI CENTER, KRANJ V septembru presežene mesečne obveznosti V spetembru je bila proizvodnja po finančnem učinku izjemno visoka. Mesečni proizvodni načrt po dinamiki je bil za celotno proizvodnjo izpolnjen s kazalnikom 110,37. Pri tem smo nekoliko zaostali pri proizvodnji za “voz, kjer je kazalnik mesečne izpolnitve načrta le 92,95, še manj pa je ugoden kazalnik za tričetrt leta, kjer smo dosegli le 81,32 % predvidenega finančnega obsega proizvodnje. Del tega izpada je bil preusmerjen na domače tržišče, kjer smo mesečno nalogo presegli za 14,61 %, kumulati-vo pa za 8,6 %. Pri proizvodnji za domače kupce je bil izpad v septembru edino pri proizvodnji industrijskih elektronskih naprav, kjer smo izpolnili samo '8,92 % z dinamiko načrtovane finali-zacije. Pri tej skupini izdelkov smo v zaostanku 14,38 % tudi v devetmesečni proizvodnji. V proizvodnji za izvoz je bil mesečni načrt izpolnjen s kazalnikom '^,59, zelo občuten pa je zaostanek v kuniulativi, kjer je izpolnjeno le bo,97 % načrtovanega obsega. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala, zelo nereden dotok kupljenih delov posebno iz uvoza in s tem desortirane zaloge, so osnovni vzroki, d3 v tej skupini izdelkov tako zaostajamo. Začeta in nedokončana proiz-yodnja je namreč prav v tej skupini ^edno visoka, saj je, delno že v normalnih razmerah oskrbe to stanje Pogojeno zaradi dolgih proizvodnih pudov. Če pa k temu prištejemo še •zre dno neugodno problematiko P°manjkanja reprodukcijskih materia-lov> oz. njihov dotok z nenormalnimi zamudami, potem je razumljivo, da Pn obilici zastavljenih proizvodnih dmog, ki predstavljajo posebno problematiko tudi zaradi svoje obsežno- sti, le s težavo dosegamo kolikor toliko zadovoljivo finalizacijo. V skupini stikalnih aparatov smo naredili kar trikrat več, kot je bilo z načrtom predvideno. Delno je bilo to omogočeno z dotokom sestavnih delov za tipkala TLB, kjer je kooperant iz DDR zaradi rekonstrukcije izdelkov imel doslej precejšnje težave in nekaj mesečno zamudo z dobavami, delno pa je k temu uspehu pripomogel tudi novi program proizvodnje tipkal TLC, ki je tudi že v proizvodnji. Devetmesečna kumulativa je tako dosežena s kazalnikom 135,07. Izvoz v tej skupini v septembru ni bil niti načrtovan, niti opravljen, v kumulativi pa je doslej izpolnjen s kazalnikom 56,70. V odstotku je zaostanek sicer velik, po absolutni vrednosti pa povsem zanemarljiv. Pri najmočnejši planski skupini po strukturi, to je pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih relejih ter napravah, smo mesečni dinamični proizvodni načrt za domače tržišče dosegli s kazalnikom 109,7. Zelo dobra je tudi kumulativa izpolnitve, kjer je kazalnik 108,99. Zaostanek pa je pri proizvodnji za izvoz, srn" smo v septembru dosegli le 91,82% predvidenega načrta in s tem komaj 84,84 % kumulative. Pomanjkanje definitivnih" izvoznih naročil v načrtovani strukturi je eden izmed bistvenih vzrokov, da izvoznega načrta ne izpolnjujemo tako, kot smo predvidevali. Na splošno pa bi v tej skupini izdelkov lahko naredili še občutno več, če bi bila oskrba z reprodukcijskimi materiali normalnejša in če bi uspeli v zadostni meri povečati proizvodnjo lastnih sestavnih delov in normalizirati operativne zaloge polizdelkov. Problematika na obeh teh dveh področjih povzroča občasno večje, ali manjše zastoje v montažah. V skupini rezervnih delov in uslug smo v septembru spet naredili več, ZA NAMESTNIKA MIKLAVČIČ Ivan, roj. 22.5.1930, strojni tehnik, dir. programa in razvoja GORENJE TGO, član ZK ZA ČLANE: * TRATNIK Zoran, roj. 21.8.1928, ing. metalurgije, dir. sektorja za kvaliteto ISKRA-EMO, član ZK VUGRINC Jože, roj. 18.11.1934, magister elektrotehnike, vodja oddelka za mikro valove, ISKRA Raziskovalni inštitut ŠTUKLEK Franc, roj. 20.5.1942, dipl. ing. strojništva, šef službe investicij in razvojne tehnologije GORENJE TGO CIGALE Mirko, roj. 18.7.1940, strojni tehnik, šef službe raziskave programov GORENJE TGO ODBOR ZA GOSPODARSKO NAČRTOVANJE ZA PREDSEDNIKA: KOVAČIČ Ljubo, roj. 4.8.1919, dipl. ing. rudarstva, dir. ingeneeringa GORENJE ZP, član ZK ZA NAMESTNIKA: FATUR Slavko, roj. 22.3.1922, ekonomist, direktor ekonomsko-finančnega področja ISKRE, Tovarna za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj ZA ČLANE: Bukinis Anton, rojen 25. 9. 1926, ekon. tehnik, direktor ekonomsko-°rganizacijskega področja Iskra — Avtoelektrika, Nova Gorica, član ZK ŠOUKAL Vito, roj. 13.11.1941, dipl. ekonomist, vodja organizacijske službe ISKRA COMMERCE ŠTERBAN Milan, roj. 19.7.1933, ekonomist, tajnik GORENJE ZP, član ZK MATKOVIČ Stevan, roj. 19.7.1933. ekonomist, šef službe plana in analiz GORENJE-SEVER, Subotica ODBOR ZA TRŽENJE ZA PREDSEDNIKA: GREGORIČ Mile, roj. 27.6.1942, ekonomist, šef službe raziskave trga gorenje zp, član zk ZA NAMESTNIKA: KRANJC Ludvik, roj. 19.7.1930, ekonomist, pom. direktorja zunanja "trgovina ISKRA COMMERCE, član ZK. ZA ČLANE: PRIMOŽIČ SIMON, roj. 7.4.1929, inženir elektrotehnike, direktor domačega trga ISKRA COMMERCE, član ZK PARDUBSKV Andrej, roj. 4.10.1935, dipl. ing. elektrotehnike, pom. 8lav. dir. IEZE, član ZK KODELA Peter, roj. 28.7.1941, dipl. ekonomist,‘direktor izvoza gorenje zp, član zk NAGLOST Alojz, roj. 26.3.1938, dipl. ing. gozdarstva, šef prodaje GORENJE TGO, član ZK {^MISIJA ZA IZVEDBO RAZPISA IN IMENOVANJE PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA PRESKAR Stane, sekretar konference OOZK ZP ISKRA ČEBELA Jože, predsednik konference OO sindikata ZP ISKRA MOHOR Bogdan, sekretar skupščine ZP ISKRA MIKLAVČIČ Ivan, sekretar konference OOZK ZP GORENJE CIMPERC Valter, predsednik konference 00 sindikata ZP GORENJE STRBAN Milan, tajnik ZP GORENJE kot smo načrtovali. Kazalnik mesečne izpolnitve je kar 731,54, izredno visok pa je tudi kazalnik kumulative, saj je ob koncu tretjega četrtletja dosežen s 471,11. Čeprav je bila ta skupina v strukturi načrtovana z manj kot 1 %, pa trenutno zaradi svojega absolutnega obsega že vpliva na izpolnitev načrta skoraj s 3 % in bo po ocenah zadržala ta svoj delež do konca leta. Ugoden finančni uspeh pri izpolnjevanju proizvodnega načrta v septembru pa nas ne sme uspavati. Takšno raven proizvodnje moramo najmanj zadržati v preostalem četrtletju do konca leta, prizadevati pa si moramo celo, da bi jo še povečali. Pri izpolnjevanju načrta po fizičnem obsegu namreč še vedno zaostajamo in bi le s takšno akcijo obstoječi zaostanek lahko v celoti nadoknadili. Naloga sicer ni lahka, je pa dosegljiva in si jo zato lahko povsem realno zastavimo. iiiiir* Seminar o uporabi interfonov za široko specifično uporabo V Iskrinem šolskem centru v Kranju se začne vsako leto jeseni serija predavanj in seminarjev za potrebe Elektromehanike ter po naročilih Iskra — Commerce. Tako so tudi letos v teku seminarji za kupce in uporabnike Iskrinih proizvodov. Eden teh je tudi seminar o uporabi interfonskih naprav. Sledijo mu še seminar za kombinirano mestno in medmestno centralo sistema Metaconta 10-C, za računalnik ITT 1600, dva seminarja Iskra REG 7 za slovensko in srbo-hrvatsko govorno področje, nadalje ponoven seminar o digitalni tehniki ter 5-mesečni seminar o Metaconti 10-C za mehanike. Za OZD Elektromehaniko je organiziran seminar o vzdrževanju in novostih električnih števcev in stikalnih ur, nadaljuje pa se seminar o varstvu pri delu za skupino direktorjev področij. Pogled v obrat v Dobrepolju. ISKRA - ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Standard na delovnem mestu V Elektromotorjih smo povprašali, kako skrbijo za dobro počutje delavcev na delovnem mestu. Na vprašanja odgovarjajo: varnostni inženir, vodja menze in socialni delavec. Tone Rovtar, varnostni inženir: „V tem pogledu smo naredili za nekatere oddelke več, za druge manj. Tako smo zadnji čas uredili ventilacijo in odse-sovalne naprave na krajih, kjer se spajka ali vari, s prostorsko reorganizacijo smo pridobili precej prostora, kar tudi pripomore k boljšemu počutju, prej so se namreč delavci .drenjali1. Asfaltirali smo tovarniško dvorišče, zgradili novo halo na avtomatske stiskalnice in tako posodobili transport in predvsem osamili hrup. Prizadevamo pa si, da človek ne bi bil pogonsko sredstvo, ampak le uprav-Ijalec stroja. Zato si precej pomagamo z dodatnimi pripravami, avtomatskimi in polavtomatskimi. Prav zdaj pa imamo naročen instru-mentarij za ekološke meritve, da bomo lahko ves čas na tekočem s pogoji dela in bomo v poslabšanju lahko takoj ukrepali. Pripravljamo pa novi samoupravni sporazum o varstvu pri delu, kjer bomo pogoje dela in skrb za delavce tudi najsodobneje uzakonili. Mislimo tudi na klimatske naprave, najprej jih bomo nabavili pri koordinatnem brusilnem stroju in potem bomo ob izkušnjah skušali s klimatskimi napravami opremiti vse proizvodne prostore, kjer bo to mogoče. Mirko Guzq, vodja menze, pa je povedal: „Ljudem v tovarni skušamo ustreči, kolikor nam dopuščajo prostori in sredstva, s katerimi razpolagamo. Zjutraj pred delom lahko dobijo v našem bifeju delavci turško kavo, čaj in toplo mleko. Seveda pa je dopoldne in popoldne na razpolago topel obrok. Pri nas je zaposlenih nekaj čez 750 delavcev, ki jim dnevno razdelimo okrog 700 obrokov. Poleg toplega obroka pa si lahko izberejo klobaso, več vrst sira ali salam, ribe toplo, mrzlo ali kislo mleko ali mesni narezek. Na zalogi imamo tudi cel spekter brezalkoholnih pijač. Imamo pa posebnost, ,,postrežbo na dom“ ji pravimo. Med desetminutnim odmorom ob pol dvanajstih oziroma zvečer peljejo naša dekleta z vozički po tovarni sladke prigrizke, peciva, brezalkoholne pijače, bonbone in cigarete. Imamo pa že pretesne prostore. Malicamo v treh izmenah in tako Seminar o uporabi interfonov Iskrine izdelave je potekal od 7. do 11. oktobra, v dopoldanskih in popoldanskih urah. V njegov program je vključen tudi ogled sejma elektronike v Ljubljani ter proizvodnje v Elektro-mehaniki. Po pripovedovanju udeležencev je organizacija tega seminarja na zavidljivi ravni, 'saj je s strani Šolskega centra poskrbljeno tako za čimbolj udobno bivanje, kot tudi za strokovno usposabljanje slušateljev. Vprašali smo udeležence, kako so zadovoljni s potekom in organizacijo seminarja: „Učna snov je precej skoncentrirana, predavanja so zelo zanimiva in-na visoki strokovni ravni, impresioni-ral pa nas je tudi ogled proizvodnje.6* V. B.R zagotovimo vsakemu prostor pri mizi. Prostori so pa neustrezni, saj je razumljivo, ob nastanku so bili namenjeni v glavnem drugim dejavnostim, upamo pa in imamo že zagotovila, da bomo v bližnji prihodnosti dobili ustrezne prostore. Malica je pri nas izredno poceni — regresirana od tovarne. Tako stane topla enolončnica dva din in vse ostale pijače in hrano prodajamo po grosistični ceni. Za delavce na težjih delovnih mestih pa pripravimo v vročih mesecih čmo kavo za žejo kolikor je kdo hoče, dobijo pa tudi brezplačno mleko in kislo vodo.66 Frenk Kotar, referent za sociabo delo,je povedal: „Za boljše počutje delavcev skrbi glasba med odmori in predvsem aktivna rekreacija. Delavci med odmori igrajo namizni tenis, nogomet, košarko, badminton in streljajo z zračno puško. Vse rekvizite je kupil sindikat in se jih med malicami kar pridno poslužujejo. Poleg tega je precej naših ljudi včlanjenih v klubih in športnih društvih izven tovarne. Za delavke pa imamo v zadnjem času en večer tedensko rezervirano telovadnico, kjer pod strokovnim vodstvom telovadijo in igrajo odbojko. Že par let nazaj smo organizirali šestkrat v sezoni gostovanje Mestflega gledališča iz Ljubljane, kar je bil že kar dogodek za vso dolino. Seveda pa imamo precej problemov s stanovanji. V modernem samskem domu imamo 20 ležišč, v depandansi 10, seveda pa tovarna mnogo vlaga in pomaga varčevalcem tako, da lahko rečemo, da prav perečih stanovanjskih problemov skoro ni v tovarni. Tovarna ima tudi 31 lastnih stanovanj, poleg tega pa jih bo v kratkem dobila še nekaj iz solidarnostnega sklada za svoje delavce in vsaj dve kupila sama. Ža boljše počutje v tovarni vsako leto organizira sindikat piknik, letno zabavo ob sindikalnem občnem zboru in izlete za vsak oddelek posebej. Naša tovarna je tudi ena redkih, ki poleg avtobusov plačuje vsem delavcem, ki hodijo peš v tovarno ali na avtobus, ali se vozijo z lastnim vozilom, kilometrino nad 2 km do avtobusa ali v tovarno. Še Vzajemno pomoč - moramo omeniti. Vsak delavec lahko dobi pri tej ustanovi, če je v finančni stiski, do 4.000 din brezobrestnega posojila.66 KF Udeleženci seminarja o uporabi interfonov v Šolskem centru Iskre. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje izgradnje in ureditve rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti Potrebe po razširitvi kapacitet Počitniške skupnosti ZP1 z novimi objekti so aktualne že vrsto let. Zato smo si že v letu 1971 prizadevali pridobiti ustrezno lokacijo za graditev novega rekreacijskega centra na morju. Dokončna odločitev o predlagani lokaciji v Pineti je bila sprejeta v letu 1973. Ta lokacija v Pineti ustreza vsem našim zahtevam (bližina morja, velikost lokacije kombinirana gradnja kampov in zidanih objektov, ustrezna plaža in oddaljenost od kraja bivanja naših delavcev). Ta lokacija v Pineti omogoča kapaciteto najmanj 500 ležišč. Možno pa je izgraditi pri maksimalni izkoriščenosti parcele še dodatno ca 200 ležišč. Izgradnja teh kapacitet bo bistveno izboljšala stanje možnosti cenenega letovanja naših delavcev v lastnih domovih. Vse družbeno-politične organizacije ZPI in Svet Počitniške skupnosti že ves čas aktivno sodelujejo pri pripravah za ta projekt in odločno zahtevajo čimprejšnjo realizacijo izgradnje. Tudi sindikati podpirajo združevanje sredstev v okviru interesnih skupnosti za izgradnjo počitniških rekreacijskih centrov večjih kapacitet (nad 400 ležišč), ker le-ti omogočajo ceneno letovanje delavcev. Predloženi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje in ureditve rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti temelji ha sklepu 4. zasedanja DS ZPI z dne 26.4.1973, ki zavezuje vse delovne organizacije ZPI, da iz svojih sredstev financirajo izgradnjo rekreacijskega centra ZPI in vsebuje: - Pregled sedemletne etapne izgradnje in financiranje rekreacijskega centra, iz katerega je razvidno, da se prvi dve leti plačuje na zaposlenega delavca po 250 dinarjev, naslednjih pet let pa po 300 dinarjev na leto. Celotna investicija predvideva 45.613. 750,- dinarjev stroškov, s katero pridobimo kapaciteto rekreacijskega centra s 500 ležišči in vsemi pripadajočimi napravami: - Izgradnja objektov za zimski turizem (zimski bazen, kegljišče itd.) v tem sporazumu ni upoštevana in ni predmet tega sporazuma; - Podpisnice s pristopom k temu sporazumu pridobijo pravico uporabe na izdelanem deležu, s katerim razpolagajo; - Vse TOZD in DO, ki so združene v ZPIskra,ustanovijo Svet PS z vsemi samoupravnimi pravicami Pristop k temu samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev in izgradnje rekreacijskega centra. . - TOZD in DO, ki so že sprejele sklepe o financiranju izgradnje rekreacijskega centra, določijo pooblaščenca za podpis sporazuma; - Delavci tiste TOZD oz. DO v ZPI, ki se doslej še niso odločili za pristop k izgradnji rekreacijskega centra v Pineti oziroma, ki so imeli negativno stališče do izgradnje po prvotno predlaganem načrtu, naj to ponovno obravnavajo in ustrezno spremenijo svoj sklep; - Nosilec akcije za obravnavo in sklenitev tega samoupravnega sporazuma so osnovne organizacije in konference sindikata v sodelovanju s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstev TOZD, DO in ZP. Sindikalna konferenca ZPI je na svoji redni seji dne 25.9.1974 obravnavala predloženi samoupravni sporazum in ga Sprejela v predloženi obliki s sklepom, da ga vse OO in konference sindikata v ZPI v svojih delovnih organizacijah na zborih delavcev podprejo in s tem omogočijo čim hitrejšo realizacijo izgradnje rekreacijskega centra v Pineti Predsedstvo skupščine in Skupščina ZPI sta na svojih sejah dne 1.10. in 3.10.1974 v celoti podprla akcijo sindikata in predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje in izgradnje in ureditve rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti ter predlagata, da se sredstva, predvidena s samoupravnim sporazumom za izgradnjo centra v Pineti upoštevajo pri sestavi gospodarskih planov TOZD za leto 1975. Za počitniško skupnost ZPI: Janez Šilc sr. Predsednik PO ZPI: Jože Hujs sr. Predsednik sindikata ZPI: Jože Čebela s.r. Predsednik Skupščine ZPI: Vladimir Logar s.r. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje izgradnje in ureditve rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti, (v nadaljnjem besedilu je rekreacijski center) kakor sledi: 1. ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELE-KOMUN1KACUE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela: - Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj - Tovarna telefonskih elementov in aparatov Kranj - Tovarna števcev Kranj - Tovarna stikal Kranj - Tovarna mehanizmov Lipnica — Tovarna posode, Celje — Tovarna kotlov, Celje — Tovarna radiatorjev, Celje —. Tovarna odpreskov in avtokoleš, Celje — Tovarna TOBI Bistrica pri Limbušu — Tovarna kupačih kad a, Kruševac — Tovarna kontejnerjev, Celje — Orodjarna, Celje — Elektronski računski center, Celje 4. ISKRA - TOVARNA ANTENSKIH NAPRAV, VRHNIKA 5. ISKRA - TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA 6. ISKRA - TOVARNA AVTO-ELEKTRICNIH IZDELKOV, NOVA GORICA z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela: — Tovarna velikih zaganjalnikov — Tovarna generatorjev in elektronike — Tovarna Trenta, Bovec 7. ISKRA - TOVARNA BATERIJ ZMAJ 8. ISKRA - TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, ŽELEZNIKI z naslednjima temeljnima organizacijama: — Proizvodni oddelki, Železniki — Montažni oddelki, Idrija 9. ISKRA - TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL 10. ISKRA - TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV, ŠKOFJA LOKA 11. ISKRA - TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME, LESCE 12. ISKRA - TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE 13. ISKRA - TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ 14. ISKRA - TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA 15. ISKRA - TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA 16. ISKRA - TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE 17. ISKRA - TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA 18. ISKRA - TOVARNA NAPAJALNIH IN ELEKTROSPOJNIH VEZIJ, NOVO MESTO z naslednjima temeljnima organizacijama: — Napajalne naprave, Novo mesto — Elektrospojna vezja, Novo mesto 19. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela: — Domači trg, Ljubljana — Zunanja trgovina, Ljubljana — Branžna prodaja, Ljubljana — Telekomunikacije, Ljubljana 20. ISKRA RAZISKOVALNI INŠTITUT, LJUBLJANA z naslednjima temeljnima organizacijama združenega dela: — Inštitut za tehnične raziskave, Ljubljana — Biro za industrijski inženiring, Ljubljana 21. ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, LJUBLJANA 22. ISKRA - ZP KRANJ (v nadaljevanju „ podpisnice") se dogovorijo in sporazumejo naslednje: Z namenom, da se zagotovijo potrebna finančna sredstva za izgradnjo rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti pri Novigradu, se delavci v temeljnih organi-zacijah združenega dela in delovnih organizacijah združenih v SOZD ZP Iskra Kranj, za sebe in svoje delovne skupnosti in ZP Iskra Kranj za delovno skupnost Skupnih služb dogovorijo za združevanje sredstev v obliki sofinanciranja in sklenejo naslednji Izgradnja bo potekala v štirih etapah; 1. Etapa 1. Nakup zemljišča 2. Izdelava osnovnih zazidalnih urbanističnih načrtov 3. Pogozditev — delno 4. Komunalna ureditev - ceste in pota - delno 4.200.000 165.000 1.250.000 748.000 ISKRA Številka 38 — 19. oktober 1974 - Tovarna električnega ročnega orodja Kranj - Tovarna Vega Ljubljana - Koordinacijska področja Kranj - Družbeni standard Kranj 2. ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV IN ZABAVNE ELEKTRONIKE LJUBLJANA, z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela: - Avtomatika, Ljubljana - Feriti, Ljubljana - Keramika, Ljubljana - Magneti, Ljubljana - Orodjarna, Ljubljana - Žarnice, Ljubljana - Elektroliti, Mokronog - Keramični kondenzatoiji, Žužemberk - Upori, Šentjernej - Keko VF Keramika, Ljubljana 3. ISKRA - INDUSTRIJA EMO CELJE z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela: - Tovarna Frit, Celje ZB NOV Cerklje - na Gorenjskem, je organizirala srečanje borcev - aktivistov NOV in planincev na Križki planini. Udeležilo se jih je nad tisoč, med njimi tudi precej Iskrašev. Navzoča sta bila tudi Miha Marinko in predsednik skupščine občine Kranj Tone Voljčič. Zbranim je govoril Franc Ekar (na sliki), ki je poudaril pomen srečanja in predlagal, naj bi to srečanje postalo tradicionalno v širšem.obsegu. Le. Skupaj 6,363.000 II. Etapa 1. Komunalna ureditev - kanalizacija, vodovod - delno 2. Komunalna ureditev sanitarij, kamp 200 ležišč 3. Elektrifikacija, trafo-postaja 4. Nakup zemljišča II. del 1.045.000 772.500 1,041.700 2.800.000 Skupaj 5,659.200 Prva in druga etapa se financirata in gradita dve leti, t.j. 1974. in 1975-leta. Podpisnice prispevajo letno po 250 din na zaposlenega delavca in sicer: Sredstva za 1. etapo v šestdesetih dneh po podpisu tega sporazuma, sredstva za drugo etapo pa do 31. 3. 1975. III. Etapa L Gradnja kuhinje in restavracije 300 sedežev 2. Gradnja recepcije 3. Gradnja prenočitvenih kapacitet 200 ležišč 7.500.000 1.750.000 10,612.500 Skupaj 19,862.500 Ta etapa se financira in gradi 3 leta, t.j. 1976, 1977 in 1978. Podpisnice Pr*" spevajo letno po 300 din na zaposlenega delavca po zaključnem računu pe' teklega leta. L^Gradnja prenočitvenih kapacitet 100 ležišč, skupni prostori, ogrevanjeb.OOO^ 2. Komunalna ureditev - ceste in pota - dokončno 1,488.25 3. Elektrifikacija 520.8^ 4. Pogozditev 2,500.000 5. Komunalna ureditev — kanalizacija, vodovod — dokončno 5-2.5„ 6. Ureditev plaže 7. Športno-rekreacijske naprave 1.206.250 1.491.250 Skupaj 13,729.050 Ta etapa se financira in gradi 2 leti, t.j. 1979 in 19^0. Podpisnice prispevaj0 letno po 300 din na zaposlenega delavca po zaključnem računu preteklega leta MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DOGRAJEVANJE REKREACIJSKEGA CENTRA 1. Gradnja objektov za zimski turizem (zimski bazen, kegljišče, bar, trgovine) Financiranje te faze je predmet naknadnega odločanja in dogovarjanja. 5. Podpisnice se dogovorijo, da poznejših pristopov k temu sporazumu načela ne bodo dopuščale, razen v primerih, ko se k združenemu podjetju pripoji nO’ | delovna organizacija in si s svojimi sredstvi zgradi za sebe potrebne .kapacitet za souporabo skupnih naprav (športni - rekreacijski objekti, kuhinja, res« racija, sanitarije) pa vplača podpisnicam primeren delež, ki se ugotovi s pose nim sporazumom. Naknadni pristop se uredi z aneksom k temu sporazumu. Podpisnice se v skladu z 48/d sklepom 4. zasedanja DS ZP Iskra z dne 26. 4. 1973 dogovorijo in sporazumejo, da bodo iz svojih sredstev prispevale in združevale na ravni združenega podjetja s tem sporazumom dogovorjena sredstva za izgradnjo in ureditev rekreacijskega centra za oddih in rekreacijo delavcev, ki združujejo delo in sredstva v ZP Iskra in to: - z vlaganjem iz sklada skupne porabe - s skupnimi najemanji kreditov pri bankah - z garancijami za domače kredite Podpisnice bodo kot soinvestitorji prispevale sredstva iz 1. točke v štirih etapah izgradnje, pri čemer se ta investicija po sedanjih idejnih načrtih oceni na 45,613.750 din. Podpisnice se dogovorijo, da bodo krile prekoračitev eventuelnih inves cijskih stroškov, nastalih pri izgradnji rekreacijskega centra^ sorazmerju s sv jimi deleži, ki so določljivi v točki 3 tega sporazuma. 7. Podpisnice so sporazumne, da se pri Počitniški skupnosti ustanovi ustre^ I UUpiMllVC »U spui az-UIllllC, Uti OC 1 V/Vi mio IVI oivupuvsoLi vtomiivrv i v*1'” /j organ za izgradnjo rekreacijskega centra. Nadzor nad izpolnjevanjem progr®1^ Iskra, ki ga sestavljajo delegati vseh delovnih organizacij združenih v ZP Istf3 skladu z njihovimi samoupravnimi sporazumi in statuti. 8. Ta sporazum prične veljati za posamezno podpisnico, ko ga podpiše u) pooblaščenec. Podpisnice, ki imajo v svoji sestavi delovne skupnosti, podpišejo ta sporaZ tudi za delavce teh skupnosti. liielilb ■ ‘‘ ' ; Število zaposlenih, kot osnovo za plačevanje sredstev po posameznih etapa*1 se ugotavlja po stanju 31. decembra vsakega leta za tekoče leto. Sredstva iz druge točke združujejo podpisnice na tekočem računu številk 50104-601-26955. j S plačilom deleža po tem sporazumu pridobijo podpisnice na rekreacijskef j centru vsaka svoj delež pravice uporabe, ki se po ikončnem obračunu “j kolavdaciji ugotovi za vsako podpisnico v procentualnem razmerju njene? vplačila na celotna združena sredstva. I Vsaka podpisnica ima pravico vpogleda v pravilnost izračuna celota investicije in iz nje izvirajočega njenega deleža. Odtujevanje idealnega dele2 bodo podpisnice urejevale sporazumno in v skladu s predpisi. ;efl IZ ODDELKA ZA ELEKTRARNIŠKE TELEKOMUNIKACIJE IR1 jri- ire- )O.0Cf ;50 soc )O0 iOO >50 >50 rajo sta. lab ilka evilka gibala okoli 310. ytevil0 vpisanih v prvi letnik nam tud ° P°ve Približna merila mladih in ^zanimanje za ta poklic. pre.akulteta ima dobro opremljene Pravavalnice, kabinete in laboratorije. slitv tako n* nobenih težav ob zapo- drug1’ S*0Venska industrija in različne djD| Ustanove potrebujejo vse profile p niantov na tej fakulteti. števaav tak° bi želel opozoriti, da Ijan’ ° štu^entov na Univerzi v Ljub- gled 17 *eta v leto narašča. Če torej fakufi00- k .tega vidika vpis na elektro teti, vidimo, da število študentov Zakaj tako? V spomladi vseljeni Iskrini stanovanjski stolpnici na Planini v Kranju zamaka — Izvajalec gradbenih del SGP „Projekt“ Kranj ne upošteva niti zakonskih določil o gradnji stanovanjskih objektov niti III. in VI. člena iz lastne kupoprodajne pogodbe s Stanovanjsko zadrugo Elektromehanike, ki določa strokovno pravilno izvršitev vseh del iz kvalitetnega materiala in v skladu s standardi — Etažni lastniki upravičeno ogorčeni. poskrbela za odpravo vseh pomanjkljivosti v zgrajenih stanovanjih in objektih, ugotovljenih ob tehničnem prevzemu in v garancijskem roku.“ Prizadeti etaž rti lastniki v stolpnici, Cesta 1. maja 63, pričakujejo na svoja vprašanja javen odgovor predstavnikov SGP „Projekt“ iz Kranja. V.B.R. omenjene fakultete procentualno pada. To pa ne velja samo za elektro fakulteto, ampak tudi za nekatere druge tehnične fakultete. Mnenja sem, da pomeni zmanjšan vpis na elektro fakulteto in druge tehnične fakultete grožnja našemu nadaljnjemu razvoju gospodarstva. Mislim, da je prišel čas, ko.bomo morali ugotoviti, zakaj vpis stagnira in celo pada. Ker moramo v šolstvu gledati za nekaj let naprej, se tega ne zavedamo v pravi meri. Prav ta zmanjšani vpis se bo pokazal kot pomanjkanje elektro inženirjev, čez pet ali več let takrat, ko bi morali ti študentje diplomirati. Zanimivo bi bilo zvedeti od referata za štipendije, kako so bile podeljene štipendije v primerjavi s prejšnjim letom in po posameznih fakultetah? Želel bi zvedeti, kakšne so potrebe po elektro 'inženirjih v ZP ISKRA ob nadaljnjem razvoju’’ _ SG - / Stanovanjska zadruga Iskre — Elektromehanike v Kranju je 20. 2. 1974 sklenila pogodbo za nakup 48 stanovanj (41 družinskih ter 7 garsonjer) za svoje delavce pri SGP ,,Pro-jekt“ iz Kranja. Rok izvršitve je bil 30. 4. 1974. Po pogodbi proda prodajalec kupcu dvanajstnadstropno stolpnico št. 2, v naselju Planina ST — 12. III. člen omenjene pogodbe se glasi takole: ..Prodajalec se zaveže stanovanje(a) izročiti kupcu v vseljivem stanju do 30. 4. 1974. Rok za izročitev stanovanja je dokončen. Prodajalec plača v primeru zakasnitve penale v višini mesečne najemnine stanovanja. Podaljšanje roka izročitve stanovanja je dovoljeno v izjemnih in utemeljenih primerih, o katerih mora prodajalec kupca obvestiti, čim so nastali. V takem primeru se penali ne priznajo." Drugi odstavek VI. člena iste pogodbe pa pravi: „Vsa dela morajo biti izvršena strokovno pravilno iz kvalitetnega materiala in v 'skladu s standardi." Uporabno dovoljenje za omenjeno stolpnico pa je bilo kljub zgoraj navedenim določilom izdano šele po predlogu 12-članske komisije za tehnični pregled, ki se je sestala 13. 6. 1974. Iz zapisnika v zadevi tehničnega pregleda stanovanjske stolpnice ST 12-2 na Planini je iz predloga upravnemu organu razvidno, da se za pregledani objekt lahko izda uporabno dovoljenje, da pa je treba vse v njem naštete pomanjkljivosti odpraviti do 1. 7. 1974. Dne 26. 6. je zastopnik Stanovanjske zadruge Iskre — Elektromehanike prevzel stolpnico, razen stanovanj št. 42, 43, 44 in 45. V zapisniku o primopredaji stanovanj je napisal, da bodo omenjena stanovanja prevzeta šele po popravilu strehe na terasi, rok za to popravilo pa je bil 3. 7. 1974. Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42, z dne 1 1. 12. 1973), členi 61, 63 in 64, izrecno določa odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, nakar mora investitor zahtevati ponoven tehnični pregled ter ustrezno odločbo na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled. Kljub tem določilom za omenjena štiri stanovanja niti sedaj še ni izdano uporabno dovoljenje. Bil je čas dopustov, lepo vreme in stanovanjska stiska sta premamila tudi lastnike omenjenih stanovanj, da so se vselili vanja, preden so bila izvršena zahtevana popravila. Prišla je jesen in z njo tudi za ta letni čas nenavadno dolgotrajno deževje. Začetne težave z zamakanjem so se sprevrgle v pravo nadlogo za nesrečne stanovalce 12. nadstropja. Teče jim na glavo v predsobah, kuhinjah in sobah, ogrožena je celo draga nova oprema v njihovih stanovanjih, zaradi katere so se morali odreči marsikaterim drugim dobrinam. Predstavniki Iskrine stanovanjske zadruge so s svoje. strani ukrenili vse, da bi dosegli čimprejšnja popravila v omenjeni stolpnici — žal brezuspešno. Predstavniki „ Projekta" se niso odzvali niti uradnemu vabilu na sestanek, na katerem naj bi se pomenili o nesolidnem poslovanju omenjene OZD. Prizadete člane Iskrinega kolektiva sedaj zanima, čemu pravzaprav služi naša zakonodaja? Ali zato, da bo ščitila delovnega človeka in njegove osnovne pravice ali pa samovoljno neodgovornost nekaterih OZD, ki jim je spoštovanje družbenih dogovorov deveta skrb? Zakaj podpisniki Družbenega dogovora o usirterjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu občine Kranj, med katerimi je tudi SGP „Projekt", ne upoštevajo njegovih določil, še posebej njegovega 8. člena, ki med drugim pravi: „SGP Projekt Kranj in GIP Gradis, temeljna organizacija združenega dela Jesenice, kot proizvajalca oz. izvajalca, bosta uvajala sodobno tehnologijo, nove materiale in z. vključevanjem solidnih subizvajalcev zagotovila stalno izboljšavo kvalitete gradbeno-obrtniških in instalacijskih del in s tem zgrajenih stanovanj, skrajševala roke gradnje, zmanjševala porabo časa za kv. m stanovanja in težila k zniževanju cene, za svoja dela in vseh ostalih, v gradnji sodelujočih dejavnikov." In malo dalje: „Z vso odgovornostjo bosta Si . 'AyM y Madež v predsobi je pustih zamakanje. Foto: /. O. Rib ..'ri T.‘f. Luknja v strehi balkona v stanovanju Janeza Kaltenekerja. Foto: /. O. * V garsonjeri Milana Fema zamaka pri vratih na teraso. Foto: I. O. To naj bi bila dokončna izdelava terase? Foto: I. O. Planinska izleta PLANINSKA SEKCIJA ELEKTROMEHANIKE VABI ČLANE NA PLANINSKI TURI: na Kočno na Vrh nad Rovtami v soboto, 26. oktobra 1974. Odhod na obe turi bo izpred Kina Center ob 6. uri. Prva bo precej zahtevna, potekala bo od Suhadolnika mimo bivaka (bivši Iskrin), druga pa bo lažja (ob povratku možno nabiranje kostanja) in bo potekala od Suhega Dola v Žiri. Prijave sprejema Mrak Štefka, GPP ERO do 24. oktobra 1974. Predstavljamo Iskraša-smučarskega skakalca Bogdana Norčiča 2Metni Kranjčan Bogdan Norčič je zaposlen v Elektromehaniki že štiri leta. S smučarskimi skoki se je začel ukvarjati z 12 leti in se je še zelo mlad uvrstil v državno reprezentanco. Pripovedoval nam je o svojih uspehih, o tem, kakšne priprave so potrebne za zimsko sezono in s kakšnimi težavami se srečuje. „Ko sem bil še zelo mlad, sem se udeležil skokov v organizaciji smučarskega kluba „Triglav“ na Gorenji Savi. Ker sem se dobro „odrezal“, so me povabili k sodelovanju. Začel sem skakati pri pionirjih in kmalu sem v Logatcu zasedel 3. mesto.“ Ko je začel skakati pri starejših mladincih, so prišli tudi prvi uspehu ,,Bil sem najboljši na prvenstvu Kranja med člani in mladinci — prvak Kranja v smučarskih skokih. Tako sem tudi prišel v mladinsko državno reprezentanco. Že prvo leto sem odšel na Novoletno turnejo, nato pa na svetovno prvenstvo v Planico 1. 1972. Od takrat naprej sem bil v A vrsti v garnituri petih. Med služenjem vojaškega roka sem imel omogočen trening, toda udeležil sem se samo svetovnega prvenstva v Falunu na Švedskem, kjer sem bil najbolje uvrščeni Jugoslovan, ter smučarskih poletov v Planici. Po odsluženju vojaškega roka pa sem spet začel aktivno skakati. Letos smo imeli najprej skupne priprave v Bovcu, nato pa v Planici in na Korčuli. Po teh „suhih treningih" smo prešli na plastiko v Mostec pri Ljubljani. Ko bodo ti treningi končani, odpotujemo v Avstrijo in na Češko z državno reprezentanco. Na teh pripravah izberejo od dvanajstih skakalcev, kolikor jih šteje državna reprezentanca, pet. Ti gredo na Novoletno turnejo, ki obsega štiri skakalnice - Oberstdorf, Bischofshofen, Garmisch in Innsbruck. Začne se 26. decembra, konča pa 6. januarja. Predvidevam, da se bom tudi jaz udeležil Novoletne turneje ter predolimpijskih iger v Innsbrucku februarja prihodnje leto, svetovnega prvenstva v Kulmu (Avstrija), potem Poldovega memoriala in Pokala Kongsberg. Seveda pa je za taka potovanja potrebno veliko treninga. Poleg skupnih treningov treniramo še doma. Imamo predpisane vaje. Vadimo trikrat tedensko po tri ure. Treniramo vse leto razen aprila, ko imamo nekakšne počitnice, čeprav moram hoditi v službo. Poleg tega pa imam še klubske treninge na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi pri Kranju. <‘ „Kot vidim, si pogosto odsoten. Kako pa gledajo na tvojo odsotnost v Elektromehaniki, kjer si zaposlen? “ „Skakanje mi res zelo veliko pomeni in sem prav vesel pomoči in razumevanja kolektiva Iskra. Sicer pa delam tudi reklamo za Iskro - saj povsod, kjer nastopam, napovedo, da sem zaposlen v Iskri in ker imam sedaj čiti v kakšno drugo dejavnost ali se vpisati v večerno šolo, čeprav bi se rad. Sicer pa tako ali tako odstopiš od skakanja pri približno 28 letih, morda še prej. Takrat je že skrajni čas, da začneš misliti, kaj boš počel potem, saj skakanje ni nogomet. Poleg tega pa je tvoje življenje vedno na kocki, pri odskoku zamudiš le stotinko sekunde in... Moj cilj je, da postavim nek dober rezultat (mogoče osvojim medaljo), potem pa odstopim. Sedaj sem že 7 let v državni reprezentanci, od tega 3 leta v mladinski, nato pa 4 leta v članski državni. K taki uvrstitvi mi je največ pripomogel trener Zde-nek Remsa. Moj sedanji trener je Bogdan Norčič sprejema zasluženo priznanje po tekmi. »Iskra« -moštveni prvak Slovenije ravno priložnost, se tudi vsem lepo zahvaljujem" „Zelo si zavzet s pripravami na zimsko sezono. Ali poleg vseh teh treningov najdeš sploh kaj prostega časa zase? “ „Da, po kosilu, da preberem časopis. Res, ves dan sem zavzet s treningi in prav zaradi tega se ne morem vklju- tudi letos V finalnem šahovskem dvoboju za naslov republiškega prvaka med prvakoma zahodne in vzhodne skupine Slovenske šahovske lige je ljubljanska „Iskra" v Mariboru premagala domači „Kovinar“ s 7:3. Dvoboj je bil predvsem prestižnega pomena, ker je Šahovska zveza Slovenije že predhodno za letošnjega prvaka proglasila ljubljansko „Iskro“. Na z njene strani predlagane termine uradnega srečanja, ki bi moralo biti v Ljubljani se ,.Kovinar" namreč ni odzval tako, da je bila prisiljena v administrativno ukrepanje. Po tem neljubem zapletu pa sta se moštvi vendarle dogovorili za prijateljsko srečanje ob priliki odpiranja novih klubskih prostorov v Mariboru, da bi tako tudi v neposredni borbi odločili, katero je boljše. Srečanje je bilo v ta namen v preurejeni dvorani hotela ,,Turist" vzorno izvedeno. Ljubljančani so nastopili oslabljeni brez enega mladinca, ki zaradi nenadne zadržanosti ni mogel dopotovali, tako da so domačini brez borbe povedli z 1:0. To pa je bilo tudi vse. Igralci „Iskre“ — igrali so na lihih deskah z belimi figurami - so se zavedali v polni meri odgovornosti tega srečanja in so zato tudi vse sile zastavili za čim ugodnejši rezultat. Po dokaj nirnem remiju med mojstroma Preinfalkom in Lešnikom se je tudi partija na drugi deski potem, ko je mojster Šiška pariral vse napade belih figur kandidata Kranjca, končala remi. Mojstrski kandidat Jelen je na tretji deski ovrgel nesolidno igro črnega in v prvi miniaturi premagal kolego po naslovu Njegovana. Slovenski prvak Papler je doživljal težke trenutke s prvokategornikom Jakopičem tako, da je v zadnjih dveh minutah moral potegniti kar 20 potez. Ko mu je to srečno vendarle uspelo, se je vkljub vsem pripetljajem pokazalo, da je pozicija pri raznobojnih lovcih ,,mrtev" remi. Kandidat Kon-valinka je svojemu nasprotniku že v otvoritvi žrtvoval lovca, vendar ni nadaljeval najbolj točno tako, da je dvoboj s prvokategornikom Božični-kom dobil šele pri padcu zastavice. Galle je kot čmi mučil prvokategornika Slapnika, le-ta pa njega z večkratnimi ponudbami miru, kar mu je uspelo, saj je končno prvi ob visokem vodstvu le pristal na delitev točke. Pohvaliti je Petkovo, Jelenovo in mladinca Mahniča, ki so z lahkoto premagali svoje nasprotnike: Kremav-čevo, Novakovo in Kirbiša. V II. Zvezni šahovski ligi uigrani Ljubljančani so dokazali svojo premoč tudi s tem, da Mariborčani niso dosegli niti ene zmage. Vsi igralci so tokrat vodili svoje partije res zelo zanesljivo, čvrsto držali vajeti dvoboja v svojih rokah in srečno „Iskri" znova priborili naslov slovenskih prvakov. G. L. Ludvik Zajc, ki pa le težko zmore delo s petnajstimi skakalci." „Tvoj najdaljši skok? “ ,,137 m na 100-metrski skakalnici v Oberstdorfu 1. 1973.“ „Kako po tvojem mnenju gledajo na skakanje pri nas? “ „Po mojem mnenju za skakanje ni posebnega zanimanja, razen v Sloveniji in še to le takrat, kadar so smučarski poleti v Planici. Publika hoče samo dolge skoke, ali pa dobre padce. Prvo večje tekmovanje te sezone bo Novoletna turneja, kar bo dobra priložnost za resen preizkus kondicije tekmovalcev." „Kateri skakalci bodo po tvojem mnenju odpotovali na to turnejo? “ „Po mojem mnenju in na podlagi lanskih rezultatov bodo to Prelovšek, Dolhar, Demšar, Štefančič in jaz. Sicer pa nikoli ne veš, kaj te bo doletelo, morda v zraku ali pa kje drugje (na zemlji). Pri skakanju'moraš imeti „ime". Tole se je npr. primerilo pred olimpijskimi igrami v Sapporu: po časopisih je bilo že objavljeno, da se bom udeležil te olimpijade tudi jaz. Ko pa so predložili ta spisek Smučarski zvezi Jugoslavije v Beogradu, so tam vprašali: „Kdo pa je ta Bogdan Norčič? “ Sicer je res, da je do Beograda prevelika in bi bil moj skok do tja prekratek. Namesto mene so potem določili Zajca. Ta pa je zbolel in se je moral vrniti v domovino. Vprašujem se, kaj bi bilo, če bi dodali še enega skakalca? Čeprav je na olimpijado odšlo več funkcionarjev kot pa skakalcev, si nekateri od njih sploh niso ogledali naših skokov." 7. oktobra je odšel Bogdan z državno reprezentanco v Avstrijo in na Češko, na zadnji, 10-dnevni trening na plastiki pred novo smučarsko sezono. Želimo mu, da bi mu pripomogel do uspelih skokov in vrhunskih uvrstitev v novi smučarski sezoni, pa še do kakšne medalje povrhu! Silvo Sladič Spet zmaga Poročali Smo zadnjič, da so nogometaši naše tovarne električnih aparatov spet v ljubljanski sindikalni ligi in znova dokazujejo, v doslej odigranih kolih, da njihov lanski uspeh ni bil le slučajen. Pretekli ponedeljek so odigrali svojo peto tekmo z močno ekipo Mercatorja, v kateri je nekaj renomiranih igralcev. Ta tekma je bila za ekipo Aparati zelo pomembna, hkrati pa tudi vsestransko težka. Teren je bil zelo bla- ten, a vendar so se igralci Iskrine ekipe potrudili in jo odločili v svojo korist z rezultatom 2:1. Strelca golov za Aparate sta bila Sokič in Nikolič, medtem ko je bilo še precej zrelih priložnosti za še hujši poraz nasprotnika, a so ostale neizkoriščene. ^ Kastelic Pozdrav vojaka Po dolgem času se Vam zopet oglašam iz Beograda, kjer služim vojaški rok. Za prekomando sem ostal v Bogdan Norčič med 130-metrskim poletom letos v Planici. Priznanje ZSMS planincem PD Kranj Na zadnji seji občinske konference ZSMS, ki se je neposredno nanašala na 9. kongres ZSMS, so podelili tudi mentorska priznanja za prizadevno delo z mladimi. Posebna pozornost je bila namenjena planinskim delavcem, v katerih vrstah je tudi član našega podjetja Franc Ekar. Ta visoka priznanja so prejeli še Danica Francelj, Nežka Jocif, Dušan Feldin in Baldo Bizjak. Posebno priznanje je dobilo PD Kranj (katerega tretjino članstva predstavljajo člani kolektiva Elektromeha- nike), ki že 75 let vodi politiko enotnosti in učinkovitosti in ki združuje skoraj 2000 mladih učencev, dijakov, mladino iz kolektivov idr., v 14 sekcijah na Kranjskem in v okoliških šolah. V infenu planincev seje ob koncu seje zahvalil za priznanje Franc Ekar in zaželel, da bi se tudi vsa slovenska mladina povezovala še bolj kot do-sedaj z vrstniki iz sosednjih pokrajin Avstrije in Italije, saj je to prava in najučinkovitejša vez za bodočnost! Obveznosti voznikov do pešcev Dva predhodna prispevka smo namenih v pouk pešcem v prometu. To je bila poglavitna tematUca, ki je posebno ..posvečena" pešcem, da "se bodo lahko izognili neprijetnostim in nevarnostim v cestnem prometu. Ker pa je tudi čista ..prometna" resnica, da niso vsega krivi le pešci, smo današnji sestavek namenili voznikom, seveda tistim, ki preganjajo pešce na njihovih skromnih površinah in v situacijah, kjer jim pripada prednostna pravica S tem sestavkom prehajamo tako na drugo kategorijo udeležencev v cestnem prometu, katerim imajo pešci marsikatero tehtno pripombo. Novi prometni zakon nalaga voznikom precejšnje odgovornosti v pogledu varnosti pešcev v prometu. Na prvem mestu je določba, ki zahteva od voznikov, da so dolžni paziti na pešce, ki so na vozišču ali stopijo nanj, ko pa se približujejo zaznamovanemu prehodu za pešce, morajo vozniki voziti s posebno previdnostjo in s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavijo vozilo pred prehodom, če je to potrebno. Zavarovanje pešcev na prehodu je povečano tudi s prepovedjo prehitevanja drugega vozila, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce ali vozi čez tak prehod, ah stoji, da pušča mimo pešce na takem prehodu. Na zaznamovanih prehodih, kjer je promet urejen s prometnimi znaki ah promet ureja miličnik, mora voznik svoje vozilo ustaviti pred prehodom, če ima smer prehoda zaprto. Če pa mu je smer odprta, pa ne sme ovirati pešcev, ki so že stopili nanj. Posebno previdno morajo vozniki voziti, ko v križišču spreminjajo smer vožnje v desno ali levo, ker tedaj prečkajo prehod, na katerem imajo pešci prednost, zato morajo paziti nanje, ko gredo čez prehod ali stopajo nanj. Enako mora ravnati voznik, ki spreminja smer na križišču tudi, če prehodi niso označeni. KAZNI: - Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din ali z zaporom do dveh mesecev in z odvzemom vozniškega dovoljenja od 3 do 12 mesecev se kaznuje voznik, ki prehiteva drugo vozilo pred zaznamovanim prehodom za pešce ali na njem, ali se je to vozilo ustavilo zato, da pusti mimo pešce na prehodu. Zaradi tega prekrška mora miličnik takoj na mestu vozniku začasno odvzeti vozniško dovoljenje. Beogradu v ŠROV (šoli rezervnih oficirjev za zveze). Glasilo ,,Iskra" dobivam sedaj redno vsak teden in ga preberem v celoti, saj je v njem polno zanimivih člankov. Zelo pohvalno pa je, da glasilo „Iskra" izhaja na osiiiih straneh in je tako vsak teden vsak lahko dobro seznanjen tudi z dogodki in sklepi samoupravnih organov. Ob tej priložnosti pozdravljam vse člane delovnega kolektiva Iskra Elek-tromehanika Kranj, posebno pa člane TOZD TEA in jim želim veliko delovnih uspehov, jang-j. Kuhar, Beograd — Z enako kaznijo, le daje varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja predviden za čas od 30 dni do ° mesecev, se kaznuje voznik, ki ne ustavi vozila pred zaznamovanih -1 prehodom za pešce, kadar mu dah znak prepoveduje prehod. Tudi za ta prekršek mora milični* 1 takoj na kraju vozniku začasno odvze- 1 ti vozniško dovoljenje. — Z denarno kaznijo 50 din takoj na mestu se kaznuje voznik, ki mu j6 j dovoljena vožnja čez zaznamovan) prehod in ovira pešce, ki so že stopili na prehod. — Z enako kaznijo se kaznuj® voznik, ki v križišču spremeni smer na bočno cesto in ne pusti neovirano naprej pešcev, ki gredo po tem pohodu, kot tudi voznik, ki se prehodu ne približuje z zadosti žmerno hitrostjo, tako da spravlja v nevarnost pešce na prehodu. Če pa je bila s prekrškom (zadnj1 dve točki) povzročena neposredna nevarnost za pešca ali prometna nezgoda, se voznik kaznuje z denarn0 kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni. v„v Marjan Metlja* ' ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta VENČESLAVA FILIPIČA se zahvaljujem sodelavcem TOZD J TEA v Elektromehaniki za izraz® sožalja in prispevke za venec žalujoča hčerka j Cvetka Filip1* ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA PETERŠIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelav cem na enofaznem traku, za izražen sožalje in denar žalujoča hčerka-Francka Globbčn1 ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža JAKOBA BENEDIČIČA se iskreno zahvaljujem kolektivu tovarne, sodelavkam in sindikalni Qr& nizaciji Iskre — Železniki za izraz sožalja, spremstvo pri pogrebu poklonjeno cvetje. ., Žena Francka sin Franc ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor " Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Sile - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračam0 - Naslov: Ljubljana, Trg revolucij6 št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 ' Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana