PoMn) urad M!) Celovec — Vedagtpostamt yo?) Klagenlurt	tihaja v Celovcu — Erechelnungtorl Klagenlurt	Potamernl Icvod t.:o EH., meeečna naročnina E EHIngov
P. b. b.


Letnik XXV!H.
Cetovec, petek, 4. januar 1973
Štev. f ji $99)
V novem letu nas čakajo odgovorne naloge
VIETNAM - VEST ČLOVEŠTVA
M J; v VretMdMtM M?	^ožiČMe pr^zM/^c. 7*oJd v V;'et-
M^/MM to Mtjo Mi pr^ZMr^i Mttrtr. A^jti v treMMt^M, M Ni /jttJje & po/noČMiCi, jo M<tJ M/tAovo ozfMje prJete/<t rtMterišM /et^t/^t <M oJ-vrg/ft Mii tisoče toM jmrtoMOJMegc r^zjtre/tv^.
V treMMt^M, je MzNo, J^t je jurova iM Jo/gotrrtjMM ^tgre-NvMd vojMg v VietMiiMiM M^tpoj/eJ ^oMCd/d, je je agresija Mii Mireč oMovi/ii j to/i^JMo ^riiiti/MOjijo, J^t je ojKpMt/ vej jvet. Pri&^ovii-M;d Miiro/jiiMegd č/ovcNvii jo je iz;<i/ovi7ii — z/o&MjM pove/jd iiMierij^egii preJjeJMtM iM MjegovtA joJe/avcev jo vjii MpgMjg Md Miir ^rezo^z;rMo z^J^jJ^ z MOViM! MdjJjeMt, z ^/iiZMiiM ^oMrMrJi-tftMjeM! ce/o jro/M:jMtC iM Jo/, Z MtMOŽtCMtM) ii^i;i!M;eMi McJo/ŽMlA /jtrji.
Poj pritij^oMi JvetovMe javMOJti, je Movo ejM/rtctjo vo/Me Mčtjojtreje o^joJi/ii, je preJjeJM:^ Ni'xoM sicer trMz^/ ^re^iMitev iro/MMrJir^Mj^ Zii prazMi^ Movegii /etd, toJ<t že prej pote^oMi tegii ro^ii jo gMterisM iet^/<t ZMovii po/etefii M^J VietMdM? j jvo/iMi Jtr^tj-MiMi iovoroMi. Pravijo, Ja gre za MajjiraAoiMejje ^OMiMrJiraMje po MMičeM/a /žirojiMie iM DrejJeMa. Pravijo, Ja tega MajJja zgoJoviMa rlMieri^i Mi^Jar Me M oprojti/a.
ViefMaMi JaMej Mt več /e zaJeva ViefMaMicev !M zlMieričaMov. VietMaMi je ^o/j ^of Maj^o/i veji vjega č/oveNva, vje/; MaroJov, VJa^ega oJ Maj pojeMj. Kajti to, Mr počeMja JaMej ^MteriM v Viet-MaiMM, Mje v iMieMK JeMio^racije, jvovoJe iM praviČMOJti, je jraMioia za vej jvef, za vje č/ovejivo.
Koroški Stovenct sfopamo v novo 'to 1973 v znamenju tnternacio-attzactje našega vprašanja. To am nataga vse več natog tn ztastt *e več odgovornosti v prtzadeva-ju za dosego zajamčenih pravic.
Kdor namreč misii, da z tnterna-tonatizacijo nista več potrebna orba in vsakdanje prizadevanje, e pozna tradicionaine prakse 'ednarodnih forumov v spornih prašanjih giede zaščite narod-odnih rkupin niti ne če vedno ve-avnega načeta, da pravic nihče e dobi podarjenih, marveč $e je eba zanje iz dneva v dan znova oriti. Tako bomo v novem ietu rav zaradi internacionaiizacije !taii če VEeboi) kontrontirani z na-^ narodnostno probiematiko — in ' kot posamezniki in kot narod-ostna skupnost — ter bomo pristen), da vse narodnostne odiočitve dgovorno vskiadimo z dano stvar-ostjo in z zazeijenim rezuitatom Qčih narodnostnih zahtev in pri-adevan).
Take odgovorne vskiaditve ne odo terjate od nas ie občinske oiitve, pred katerimi neposredno ojimo, marveč tudi vsi potrebni araki pri razrečevanju perečih Pračanj za zagotovitev obstoja in 'espiočnega razvoja nače narod-astne skupnosti. Če kdaj, potem oramo v tem ietu in v tem priza-evanju mimo vseh svetovnonazor-h in poiitičnih raziik strnit) vse si-' v enotno akcijsko fronto, ki mo-' biti nerazdruiijiva )n učinkovita ^ ie v mednarodnem postavijanju ačih teženj, temveč če prav poseb-a o zagovarjanju in utemeijeva-io načih upravičenih in neodsvoj-vih narodnostnih zahtev v komi-)i za uresničevanje čiena 7, ki jo rav te dni formira zvezni kancier r. Kreisky.
Koročki Siovenci, ki smo ustano-fcv take komisije večkrat zahte-ati, smo zato kijub že izvedene in-inacionaiizacije načega vprača-o izjaviti svojo iskreno pripravnost za konstruktivno sodeiova-e, v koiikor v to komisijo ne bodo akiicani tud) zastopniki tako ime-avanih .vindičarjev" aii zastopat .Kdrntner Heimatdiensta" in v em včianjenih organizacij.
Ta nač pogoj nikakor ni izraz 'fega strahu pred temi organiza-)ami, pač pa je nujna posiedica obine čiena 7 državne pogodbe, izrecno prepoveduje dejavnost kih organizacij, ki so dosie) dokaza, da njihova dejavnost mer) na , da odvzamejo siovenskemu pre-vaistvu njegov značaj in pravice '! manjčine; predvsem pa je nače
staiičče tudi preizkusni kamen, v koiiko gre za resen namen, da bi komisija iskaia poti in obiike za učinkovito in pozitivno rečitev vseh odprtih vpračan). Koročki Siovenci vemo namreč iz zgodovine, da so vsi poskusi rečevanja načega vpra-čanja s pomočjo koročkih nemčkih nacionaiističnih organizacij edino odgovorni viadi vedno siužiii ie za izgovor in odvaiitev odgovornosti. Končno je tudi mednarodno priznano in spočtovano načeio, da tisti, ki se iz kakrčnegakoi) vzroka odpovedo svoji narodnosti, nimajo pravice soodiočati pri rečevanju vpračan) narodnosti, kateri so se odrekii.
Letočnje občinske voiitve na nočem ozemiju in na Koročkem spioh bodo brez dvoma staie pod vtisom nerečenega načega vpračanja. V te) perspektivi smo že dosiej iahko videi), katera stranka in katere siie so evj-ntuaino pripravijene zagotovit) tudi naši narodnostni skupnosti enakopravno mesto na njenem avtohtonem ozemiju in kdo vztrajno nasprotuje načim zahtevam po uresničitvi pravic, ki nam grejo. neposredna voiiina borba bo to če boi) pokazaia in nam načo odioči-tev vsekakor oiajčaia, da po eni strani ne damo svojih giasov tistim, ki nam več aii man) odrekajo pravico do obstoja, po drug) strani pa ne odbijamo nakionjenosti tn iskre-
ne zavzetosti za nače težnje tistih demokratičnih sii, ki z nami vred obsojajo znane čovinistične in nacistične izgrede ter žeiijo zagotovitev enakopravnega in mirnega sožitja obeh narodov v skupni domovini.
Nove občinske strukture z vseboij obsežnimi mejami naravnost siiijo k združitvi vseh demokratično nastrojenih občanov, če nočemo svoje usode poveriti in izročiti vedno boi) krepečim se nacionaiističnim in neonacističnim stiam, katerih misei-nost in nevarno moč smo videii ob napadih na dvojezične napise. Akcije se prav nič niso raziikovaie od nacističnih pogromov v ietih 1937 in 1938 in terjajo prav tako povezavo vseh demokratičnih sii, ka-krčno je terjata in skovaia borba proti nacizmu, v katero smo se tudi koročki Siovenci častno vkijučiii pred tridesetimi ieti.
V ietu spomina na začetek nače oborožene partizanske borbe pred 30 ieti in v ietu 400. obietnice kmečkih uporov ne sme biti pretežko ponovno skovati enotno fronto vseh, ki so za obrambo miru in demokracije, ziasti pa utrditi v načih vrstah enotnost vseh za dosego pravic, ki nam jih jamči državna pogodba.
Tudi internacionaiizacija načega vpračanja nam jih bo v najboijčem
primeru ie zagotovita, uresničevati in koristiti pa jih bomo moraii dan za dnem sami, z njihovim vsakodnevnim uveijavijanjem pred ob-iastmi, v družbenem in zasebnem živijenju ter z načo javno kuiturno in vsespiočno narodnostno dejavnostjo.
Za čim boi) uspečno in sodobnim zahtevam odgovarjajoče deio pa hočemo v ietu mednarodnega uve-ijavijanja načih teženj resno pričeti tudi s konkretnim uresničeva njem doigoietne nače zahteve po postavitvi skupnega siovenskega Kuiturnega doma v Ceiovcu.
Vsekakor odgovorne in pomembne naioge, ki nas čakajo v novem ietu! Čim boi) resno jih bomo vzeii in izpoinjevaii, tem večje je iahko nače upanje na uspečno in zado-voijivo novo teto za siovensko narodnostno skupnost na Koročkem.
Dr. FraMC)
DEŽELN! GLAVAR S!MA:
!zpo!nitev
obveznosti
iz državne pogodbe potrebna za piodno sožitje
Dežeini giavar Hans Sima je v svoji novoietni izjavi med drugim poudari), da se je v vprašanju sožitja obeh narodnostnih skupin pokazaia nepremagana preiekiost, pri čemer gre za vprašanje, ki že desetletja čaka na rešitev. Ureditev, za katero stremi dežeina poiitika, se usmerja po humanističnih načetih čiovekovih pravic, je ugotovit dežeini giavar in menil, da so biti v smisiu teh načel ie v minuiih ietih sprejeti števitni ukrepi za zagotovitev pravic siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Omeni) je dvojezično šoistvo, gospodarsko in kuiturno pospeševanje ter zagotovitev pravice do uporabe siovenskega jezika pri sodišču in v upravi; ni pa povedat, da ta vprašanja še zdaieka rtiso urejena tako, kakor bi odgovarjalo doiočiiom državne pogodbe.
Odprto pa je ostaio vprašanje dvojezičnih napisov, je dejai dežeini giavar, katerega rešitev ni ie mednarodnopravna doižnost v smisiu državne pogodbe, marveč .tudi globoka moraina obveznost za nas vse", izpoinitev te obveznosti je potrebna v interesu piodnega sožitja v dežeii in ohranitve miroijub-nega ozračja na naših mejah.
izrazii je prepričanje, da bo z iskreno pripravtjenostjo za sporazumevanje uspeio gojiti duha strpnosti ter krepiti čut odgovornosti, s tem pa zagotoviti spoštovanje pravice in zakona v korist vseh deže-ianov. Razumevanje vseh Korošcev naj bi dokazaio, da domovinski patriotizem in gojitev dobre tradicije koreninita v svetovno odprti in napredni miseinosti, ki je pogoj za reševanje vseh probiemov sodobnosti.
Vstopntce po !5 šlt. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih druitvlh In v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni
Siovenska prosvetna zveza
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE INŽ. MARINC:
Brez pravic siovenske manjšine
ne more biti sodelovanja med sosednjimi dežeiami
V	izjavi, ki jo je ob novem ietu dal za avstrijsko televizijo, je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. Andrej Marinc poudaril, da je SR Slovenija stopila v novo leto 1973 z jasno željo, da bi še naprej krepila stike z obmejnimi pokrajinami v Italiji, Avstriji in Madžarski ter razvijala kar najbolj plodno medsebojno sodelovanje.
V	letu 1972 je bilo veliko storjenega, je dejal predsednik Marinc. V Jugoslaviji so s posebnim zadovoljstvom sprejeli poroštvo, da bodo slovenski narodni skupnosti v Avstriji, Italiji in Madžarski posvečali večjo pozornost in večje razumevanje ter da bodo sprejeli nujne ukrepe za rešitev njenega položaja. V okviru ustavnih sprememb v Sloveniji pa so razvijali in uresničevali ukrepe, ki zagotavljajo enakopravnost in vsestranski razvoj italijanske in madžarske narodnosti.
.Tembolj nas je prizadela dejavnost, ki jo razne šovinistične, neonacistične ter druge protidemokratične sile in organizacije na avstrijskem Koroškem izvajajo v zvezi z zakonom o dvojezičnih napisih proti slovenski narodnostni skupnosti,** je poudaril predsednik Marinc. .Takšna gonja resno ogroža dosedanje plodno sodelovanje med obmejnimi kraji na tako imenovanem prostoru Alpe-Jadran. Dokazuje vpliv različnih sil, ki bi želele v tem in v drugih delih Evrope zaustaviti pozitivne procese in zanetiti novo žarišče nemirov."
Predsednik izvršnega sveta Slovenije je izrazil prepričanje, da je v skupno korist narodov, ki tukaj živijo, preprečiti te pojave in razvijati medsebojno sodelovanje. Posebej se je zavzel za razširitev gospodarskega sodelovanja, za izboljšanje prometnih zvez, za usklajevanje programa za razvoj turizma in za druge oblike obmejnega sodelovanja.
.Vendar pa je razumljivo — je naglasil — da naša republika ne more razvijati vseh teh oblik sodelovanja, če v sosednji Avstriji ne uresničijo temeljnih pravic naše narodne manjšine. Te pravice ji pripadajo na podlagi državnega sporazuma in so torej mednarodna obveznost Avstrije. Zaradi tega bi si morale oblasti in vse demokratične sile sosednjih držav, zlasti še v Avstriji, prizadevati, da bi položaj slovenske narodne skupnosti rešili tudi v smislu uresničevanja resničnih možnosti za normalen nacionalni razvoj ter preprečili vse oblike dejavnosti, ki bi bile naperjene proti ozemeljski nedotakljivosti in družbeni ureditvi socialistične Jugoslavije." Na ta način bi —'kakor je dejal inž. Marinc — postavili trdne temelje za stabilne, dobre sosedske odnose in za široko sodelovanje med obmejnimi območji Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske, ki bi lahko v času priprav na konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti bili zgled tvornega sodelovanja.
Vsi prisrčno vabijeni na tradicionaini
ki bo v soboto 13. januarja 1973 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Detav-ske zbornice v Ceiovcu
Tokrat bo igra! za pies znani in pri) jubi jeni
PLESN! ORKESTER RTV LJUBLJANA
pod vodstvom Jožeta Privška in
narodnozabavni ansambei TRIO BURN!K
2 —Štev. 1(1589)
M ^ E a a m a
4.	januar 1973 	 ^
PREDSTAVNtK JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA M!N!STRSTVA:
Jugoslavija pričakuje, da bo Avstrija
v dogovoru z manjšino začeia izpoinjevati obveznosti iz 7. čiena državne pogodbe
.Zaradi neizpoinjevanja meddržavnih obveznosti Avstrije do stovenske in hrvaške manjšine ne samo da n) odstranjen z dnevnega reda obstoj teh probiemov, temveč je ime-io to za posiedico nastanek netoierantnega vzdušja do stovenske in hrvaške manjšine, k) so ga ustvarite žovinistične in neonacistične site, katerih aktivnost bi bita Avstrija dotina po državni pogodbi onemogočiti in prepovedati. Zato ni naktjučje, da je sktep vtade Kreiskega o izvajanju zakona o dvojezičnih napisih naietet na organizirano akcijo onemogočanja izvajanja tega zakona, ki je po množični udetežbi, nestrpnosti in uporabi fizičnih sredstev za rušenje že postavtjenih dvojezičnih označb presenetita četo avstrijsko vtado
Tako je poudari) predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Milan Zupan, ko je 21. decembra na redni tiskovni konterenoi v Beogradu govori) o jugoslovansko-avstrijskih odnosih. Na vprašanje, kako komentira sedanjo kampanjo v avstrijskem tisku in nekatere izjave kanclerja Keiskega ter zunanjega ministra Kirchschtagerja, je Mi)an Zupan nadatje izjavit:
.Naravno je, da sta biti Jugosiavija in njena cetotna javnost žeto zaskrbtjeni zaradi intenzivne protisiovenske in protijugo-stovanske kampanje v sosednji prijatetjski držav), prav tako pa tudi začudeni nad to-terantnim statiščem avstrijskih obtastt do ude-težencev kampanje in kršitetjev zakona. Če to upoštevamo, ni potrebno izražati začudenja, da so takšni postopki šovinističnih in neonacističnih etementov — neodvisno od njihovega števita in vptiva v poiitičnem živ-tenju dežeie — do stovenske manjšine na Koroškem razumtjivo spomniti na vse tiste žeto težke situacije, ki so prizadete stoven-sko in hrvaško manjšino v Avstriji na predvečer druge svetovne vojne in med njo."
Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je omeni) tudi reakcijo na izjavo zveznega sekretarja za narodno obrambo Ljubičiča in naglasi), da ta izjava v tisku ni bita točno objavljena in da je tudi ni mogoče totmačiti — ,v kotikor tega namerno in tendenciozno ne žetimo" — kot grožnjo Avstriji. Pri tem je omeni), da je prav avstrijska stran, in to večkrat, opozarjala, da je močna in neodvisna Jugostavija činitetj miru, stabitnosti in varnosti na tem območju.
Milan Zupan je dejal, da dejstva najbolje kažejo, da se protislovenska in protijugoslovanska kampanja v Avstriji nadaljuje. Ugotovil je, da Jugoslavija še vedno ni dobila odgovorov niti na aide memoire o prihodu teroristične skupine z avstrijskega o-zemlja v Jugoslavijo niti na noto o položaju slovenske in hrvaške manjšine in protijugoslovanski gonji na Koroškem.
.Vsi narodi in narodnosti Jugosiavije so zeio občutijivi do teh vprašanj," je poudaril Milan Zupan. .Odgovori avstrijske viade bi fahko prispevati k zboijšanju nastaiega vzdušja, ustvaritvi nujnega zaupanja in premagovanja stanja, ki je nastaio kot posie-dica dogodkov v Avstriji. Jugosiavija je že ob samem začetku protisiovenske in proti-jugosiovanske kampanje na Koroškem po-
kazaia umirjenost v pričakovanju, da bo takšno staiišče oiajšaio avstrijski viadi izvajanje zakona o dvojezičnih napisih in do-siedno izvajanje 7. čiena državne pogodbe. Ker do tega dosiej ni prišio, tega gotovo ni kriva Jugosiavija.
V zvezi s tem je še posebej treba opozoriti na nedobronamerno in popoinoma ne-sprejemijivo metodo povezovanja zahtev za izpoinitev obveznosti Avstrije do stovenske in hrvaške manjšine, do česar ima Jugosiavija pravico kot podpisnica državne pogodbe, z .notranjim poiožajem' v Jugosiaviji. Takšno giedanje je iahko samo posiedica
prizadevanja, da bi odgovornost za dogodke na Koroškem skušaii prevreči na drugo stran, kar pa ni v skiadu z uradno razgiaše-no poiifiko prijateijstva in sodeiovanja z Jugosiavijo.
Jugosiavija pričakuje, da bo Avstrija v dogovoru s siovensko in hrvaško manjšino začeia izpoinjevati obveznosti iz 7. čiena državne pogodbe, kar bi omogočiio nada-ijevanje in zboijšanje odnosov ter sodeiovanja med sosednjima prijateijskima državama."
.Upamo, da je to tudi žeija avstrijske viade," je ob koncu izjave naglasil Milan Zupan. „Z izvrševanjem obveznosti iz državne pogodbe in ustvarjanjem pogojev za poino uveijavitev pravic siovenske in hrvaške manjšine, ki jim jih pogodba zagotovijo, bi Avstrija konkretno prispevata k popuščanju napetosti in zboijšanju sodeiovanja. K temu prav zdaj težijo v Evropi, to pa še posebej prihaja do izraza v sedanji fazi priprav za konferenco o evropskem sodeiova-nju in varnosti."
Le z izpolnjevanjem obveznosti
si bo Avstrija spet pridobita ugled
Avstrija je sicer sprejela zakon o dvojezičnih napisih na južnem Koroškem, ni pa v Avstriji nikogar, ki bi bil voljan in sposoben, da poskrbi za izvajanje in spoštovanje tega zakona. Zato na južnem Koroškem tudi ni dvojezičnih napisov. Kljub temu pa se nižji in višji predstavniki Avstrije delajo užaljene, če jih kdo opozori na ta dejstva; postanejo arogantno izpadljivi, če kdo protestira zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba. Ali res mislijo, da bodo s tem preslepili mednarodno javnost; ali resno pričakujejo, da jim bo še kdo verjel? Kajti le z doslednim in poštenim izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti si bo Avstrija spet pridobila ugled in veljavo.
#	Tudi v zadnjem času so razne ustanove v Sloveniji oz. Jugoslaviji obravnavale položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Tako je npr. mestna konferenca SZDL Ljubljana izrazila mnenje, da .bi odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko protestno noto, ki ga pričakujemo, moral dokazati, da avstrijska vlada ne podcenjuje teh vprašanj in da je pripravljena prispevati k dobrim odnosom med Jugoslavijo in Avstrijo . Zahtevali so, da mora Avstrija onemogočiti delovanje nacističnih in drugih reakcionarnih sil ter v celoti izpolniti določila državne pogodbe.
#	Skupščina Rdečega križa Jugoslavije je z obžalovanjem ugotovila, da v Avstriji grobo kršijo najosnovnejše pravice manjšin. Z ozirom na dobre odnose in aktivno prijateljsko sodelovanje med Rdečim križem Jugoslavije in Avstrije je skupščina RKJ pozvala avstrijski RK, naj se pridruži naprednim silam Avstdje, ter izrazila upanje, da bo javno obsodil ravnanje z manjšinami in tako prispeval k demokratičnemu in naprednemu reševanju manjšinskih vprašanj.
#	Pokrajinski zbor skupščine Vojvodine je v svoji izjavi ob protislovenski in protijugoslovanski dejavnosti v Avstriji poudaril, da skupaj z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije tudi prebivalci socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine podpirajo slovensko in hrvaško narodnostno manjšino v Avstriji pri uresničevanju njihovih pravic, temelječih na avstrijski državni pogodbi.
#	Člani kluba koroških Slovencev v Mariboru so na nedavnem koroškem večeru razpravljali o dogodkih na Koroškem. Poudarili so, da vsa javnost odobrava odločno noto, ki jo je posla) zvezni izvršni svet SFRJ avstrijski vladi z zahtevo, da se po 17 letih v celofi izvede člen 7 državne pogodbe. Vendar pa ni pričakovati — so naglasili — da bo avstrijska vlada zadovoljivo odgovorila na jugoslovansko noto, kajti proti temu govori dejstvo, da se je na Koroškem, odkar je Avstrija z državno pogodbo postala suverena država, nacionalizem razpasel tako kakor nikjer drugje. .Zato bo vsak odgovor z avstrijske strani imel le naravo zavlačevanja, čemur se je treba izogniti: po zgledu Avstrije v južnotirolskem vprašanju je treba čimprej predati zadevo v rešitev Združenim narodom."
AAt/o ^?red Hov;??? /ctow je j%v-wosf	zvet/f/% prve ^odroč-
nost; o čow;s;j;, č%tere rojstvo sega v čas najč^jh/? fzpa^ov prot: dvojezični??? MaptsotM rta jKŽnetn KorosJterM /%nsče jesen;. Če pravimo podrobnosti, potem ve/ja to g/ede sestave čomisije; pa tadi te podrobnosti so se precej pomanj-b/jive.
Dos/ej je znano /e to/ibo, da bo bomisija, bi j; bo predsedova/ zvezni banc/er sam, šte/a skoraj 30 č/anov.* J J strokovnjakov za državno, mednarodno in manjstnsko pravo ter za zgodovino in t/avi-stibo, 3 predstavnike v deže/nem zbora zastopan;/? strank, 6 zastopnikov .prizadeti/?" jažnoborošbi/? občin, 2 zastopnika bato/išbe in protestantske cerkve ter 2 zastopnika koroški/? S/ovencev. Po/eg tega pa so — kakor je ki/o povedano v tisk;; — v komisiji predvideni se zastopniki tre/? v par/a-menta zastopani/? strank ter zunanjega ministrstva in vindišarjev.
Prvi, ki se je ok tej napovedi og/asi/, je ki/ //eimatdicnst, ki je spet enkrat „od/očno protestira/", češ da večinski narod ne ko upoštevan, ker v komisiji ni predviden predstavnik Nci?watdirntta in
vindišarjev. Ne vemo, kako do/-go ko večinski narod še dopašča/, da si ko peščica pok/icnik kajska-čev samovo/jno /asti/a pravico govoriti v imena vsega nemško govorečega prekiva/stva v deže/i. Ponovno in povsem jasno pa je treka povedati, da v komisiji, v kateri ki ki/i zastopniki P/eimat-
vprašanje, v čigavem imena in v čigavo korist naj ki v njej govori/ zastopnik vindišarjev. Prav tako je namreč s/ej ko prej neznano, kaj ko komisija de/a/a,* a/i ko ok-ravnava/a samo zakon o dvojezič-nik napisik a/i tadi draga manjšinska vprašanja; a/i ko omenjeni zakon /e skaša/a neko/iko ko/j a-
prvi pri/ožnosti od/ikova/ s svojo „Zabva/o domovine"), ki je tako po dokončni sestavi kot še pose-kej po svojem namena in svojik na/ogak ki/a in vse do danes osta-/a ve/ika aganka. Afis/imo, da ki se njeni tvorci /akko krez škode zg/edova/i po podokni astanovi v /ta/iji, ki je sicer precej do/go, vendar aspešno iska/a in tadi naš/a sprejem/jive ok/ike reševanja jažnotiro/skega vprašanja. Predvsem pa ki mora/i vedeti in apo-števati (kakor to sami ze/o dokro prakticirajo v primera /ažne Pi-ro/skej, da dokončno sodko o tem, kdaj je rešitev manjšinskega vprašanja zadovo/jiva, more dati edino/e prizadeta manjšina sama.
Za pravno državo ve/ja, da je pravo nede/jivo, da mora pravica ve/jati za vse enako. Nar zakteva Avstrija za svojo manjšino v /ta-/iji, to mora priznati tadi manjšinam na svojem ozem/ja. Dosedanja praksa dvo/ične mora/e in dvovrstne pravice je naši državi prizadeja/a že vc/iko škode na njenem mednarodnem ag/eda. Po škodo ko popravi/a še/e tedaj in samo s tem, da ko dejansko ravna/a kot pravna država.
Velika uganka-komisija
diensta a/i kakšne vč/anjene organizacije, koroški S/ovenci nimajo kaj iskati, /n še posekej je treka nag/asiti — in sicer v smis/a na-če/a, ki ga zastopajo Zdraženi narodi — da more v imena in v korist narodnostne skapnosti govoriti /e tisti, ki se k tej skapnosti priznava in se aktivno zavzema za njen okstoj, nikakor pa oni, ki se svoje narodnostne pripadnosti sramaje, se ji odpove ter se izreče za asimi/acijo.
Vendar pa v zvezi z omenjeno komisijo ni osta/o odprto samo
sk/aditi z astreznimi do/oč;7i državne pogodke a/i pa ga še nada/je pos/akšati v smis/a „za/?tev", kot so priš/e do izraza /ansko jesen v protizakoniti/? napadi/? na dvojezične napise?
Vprašanj torej dovo/j, /e odgovorov dos/ej še ni. Zato pa koroški S/ovenci tadi nimamo prav nobenega vzroka, da ki „s po/nim zaapanjem" g/eda/i na to komisijo (takšno naivnost raje prepaščamo tistema, ki si je v zadnjem časa dovo/;7 že to/iko .spodrs/jajev", da ga ko Neimatdienst /akko ok
POStROKKDSVHU
BELFAST. — Lanskoletna bilanca državljanske vojne na Severnem Irskem je več kot tragična: življenje je zgubilo namreč ^ 467 oseb, od tega 323 civilistov, 102 vojaka, 24 pripadnikov obrambne enote v Ulstru ter 17 policistov. Pa tudi novo leto se je v tej težko preizkušeni deželi začelo s ^ krvavimi spopadi in človeškimi žrtvami. *-
BEOGRAD. — Predsednik jugoslovanske g vlade Džema! Bijedič je za leto 1973 nave- ^ de! naslednje poglavitne naloge: odločno za „ povečevanje gmotne osnove samoupravlja- ^ nja, odločno uresničevanje stabilizacijske s politike, povečanje družbenega proizvoda p za 6 do 7 odstotkov, potrošnja mora rasti ( počasneje kot proizvodnja, zaposlenost se $ mora povečati za 3 do 3,5 "/o, struktura in- ^ vesticij po srednjeročnem planu, hitrejši j razvoj manj razvitih predelov države. V , zunanji politiki pa bo Jugoslavija trdno i ostala na svojih dosedanjih načelih, ki so ] splošno znana in priznana kot aktivna po- { litika za utrjevanje miru ter prijateljskega ( sodelovanja med narodi.	,
KAiRO. — Kitajski premier Ču En Laj je ' izjavil, da kitajsko ljudstvo v celoti pod- I pira pravični boj arabskih držav za vrnitev ^ zasedenih ozemelj. .Verujemo v pravičnost ' vaše stvari," je naglasil predsednik kitajske I vlade v Izjavi za arabski tisk. .Vaš boj za -vrnitev zasedenih ozemelj je časten boj in uživa našo podporo in podporo vseh narodov, ki se še bojujejo za svoje pravice." Ču En Laj je trdno prepričan, da bodo izraelski okupatorji premagani in da bo Egipt spet suveren gospodar zdaj zasedenega ozemlja. Med svojo afriško turnejo v letošnjem letu bo Ču En Laj obiska! tudi Egipt.
TRST. — Poslanci neofašistične MSI so ^ v komisiji za šolstvo rimskega parlamenta < ponovno preprečili obravnavo zakonskega osnutka o slovenski šoli po skrajšanem postopku. Dokument sta že v pretekli man- ' datni dobi predložila slovenski komunistič- ' ni poslanec Albin Škerk in demokristjanski poslanec Belzi, vendar zaradi predčasnega razpusta parlamenta ni bilo časa za njegov sprejem, čeprav ga je tedanja Colombova ' vlada podpirala. Predstavniki vseh strank so se strinjali, da zakonski osnutek lahko dajo v parlamentarno razpravo po hitrem postopku, kar pa so zdaj onemogočili neo-fašisti, ker poslovnik predvideva, da mora biti stališče komisije soglasno. Tako so neo-fašisti kot dosledni nasprotniki vsake pobude v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tudi zdaj preprečili, da bi bil zakon o slovenskem Šolstvu sklenjen v najkrajšem času.
VARŠAVA. — Poljaki so v lanskem letu za cigarete in tobak izdali 14 milijard zlotov. Glede na to, da je na Poljskem 33 milijonov prebivalcev, to pomeni, da je vsak kadilec povprečno porabil po 287 zlotov. Ker se kajenje čedalje bolj širi tudi med mladino, ni čudno, da je Poljska po porabi tobaka na tretjem mestu v Evropi, takoj za Veliko Britanijo in Švico.
NEW YORK. — Program OZN za razvoj je sklenil, da bo dal izdelati podrobne tehnične raziskave za zgraditev 2250 kilometrov dolge ceste čez puščavo Saharo. Projekt v vrednosti 12,3 milijona dolarjev bodo izdelale firme iz Češkoslovaške, Kanade, Francije in Italije, sodelovale pa bodo tudi štiri afriške države — Alžirija, Mali, Niger in Tunizija.
R)M. — Italijanska industrija igrač je lani izdelala za 150 milijard lir blaga, tako da se je Italija uvrstila na prvo mesto med državami proizvajalkami igrač. Skoraj tretjino igrač so izvozili v Francijo, Zvezno republiko Nemčijo in Ameriko ter druge zahodnoevropske države.
ZAGREB. — Na jasi v zagrebškem Tuš-kancu, nasproti hiše, v kateri je preživel' zadnja leta, so odkrili spomenik velikemu s hrvaškemu pesniku, predsedniku ZAVNOH in predsedniku prezidija hrvaškega sabora Vladimiru Nazoru. Spomenik je izdelal kipar Stjepan Gračan. Ob odkritju je predsednik sabora Jakov Blaževič med drugim dejal: „Ko je Nazor pred 30 leti odšel v partizane, da bi z njimi delil usodo, je pesniško besedo spremenil v veličastno, neponovljivo človeško dejanje. Ta dan je Nazor, pesnik in partizan, začel nesebično vlagati vse svoje plemenite človeške ideale, vso svojo moralno in fizično moč v graditev temeljev nove revolucionarne ljudske oblasti."
WASH!NGTON. — Kratko pred koncem minulega leta je umrl nekdanji ameriški predsednik Harry Truman. V uradnem življenjepisu je navedena vrsta zgodovinskih dogodkov, povezanih z njegovim imenom. Od vseh odločitev, ki jih je Truman kdaj sprejel, pa bo v zgodovini človeštva ostala za vselej v spominu tista iz leta 1945, ko je ukazal vreči atomski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki, kjer je na sto-tisoče ljudi zgubilo življenje.
0-9
4. januar 1973
^ tFI L'f &	13 U M R U
Štev. 1 (1589) —H
Tradicionaini koroški kuitorni dnevi
pomembna manifestacija siovenske kuiture in znanosti na Koroškem
O vprašanju izseljevanja koroških Stoven-cev je govoril dr. M. Gritc. V svojem obširnem referatu je nakaza! predzgodovino izseljevanja, ko so nemško-nacionalne organizacije že v 19. stoletju začele načrtno spreminjati etnično podobo južne Koroške. S pomočjo ,Sudmarke" in gospodarskih podjetij so po prvi svetovni vojni razširile svojo dejavnost Slovencem sovražne ustanove, med katerimi je predatatelj posebej omenil Karntner Heimat-bund kot predhodnico današnjega Heimatdien-sta. Interesi nemškega rajha, da pritegne Jugoslavijo na svojo stran, so po priključitvi Avstrije še nekaj časa obvarovali koroške Slovence pred najhujšim. Po napadu na Jugoslavijo pa je prišlo do množičnega preganjanja koroških Slovencev, ki jim je bila že prej za-branjena kulturno-prosvetna dejavnost. M. Grilc je govoril tudi o ogromni škodi, ki so jo utrpeli koroški Slovenci in za katere popravo so se morali zlasti izseljenci boriti še dolga leta po vrnitvi iz pregnanstva. Svoje predavanje je zaključil s kratkim orisom procesa proti glavnemu krivcu izseljevanja Maier-Kaibitschu ter poudaril, da je ta proces pokazal odnos koroških oblasti do nacističnih zločinov.
Zakon o dvojezičnih napisih je v vseh podrobnostih prikazal vladni svetnik dr. P. Apovnik. Orisal je nastanek zakona in govoril o obsegu njegove veljavnosti, pri tem pa obdelal tudi načela določanja krajev, ki naj bi v smislu zakona dobili dvojezične napise. Pri interpretaciji termina ^topografija" je predavatelj ugotovil, da spadajo pod oznako .topografski napis" tudi napisi na uradnih in javnih ustanovah. Kritično je osvetlil pomanjkljivosti sedanjega zakona in poudaril, da mora biti cilj spremembe tega zakona .doseči skladnost z državno pogodbo, in sicer s črko in z duhom 7. člena". To pa pomeni, da bi mora! spremenjeni zakon priznati in uveljaviti teritorialni princip, opustiti zahtevo po sorazmerno znatnem številu slovenskega prebivalstva, jasno določiti stvarni in krajevni obseg veljavnosti v smislu podpore manjšini in ne izmikanja obveznostim, ki izvirajo iz državne pogodbe, in končno zagotoviti dejansko izvajanje zakona, če potrebno, tudi proti odporu Slovencem nasprotnih sil. Sedanji zakon vsekakor ne pomeni rešitve odprtih problemov glede dvojezičnih topografskih napisov, zato je ta problem ostal odprt, nerešen, je dejal dr. Apovnik, ki je dalje menil: Interpretacija člena 7 v zvezi z zakonom o dvojezičnih napisih po zveznem zakonodajalcu in uradu zveznega kanclerja oz. zvezni vladi je nepravilna in ne odgovarja duhu in črki državne pogodbe, zato je logično, da smo se koroški Slovenci kot prizadeti obrnili na matično državo, da sproži internacionalizacijo tega problema in v tej zvezi v smislu 35. člena državne pogodbe izposluje avtentično interpretacijo določb avstrijske državne pogodbe v zaščito slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter pospeši tej avtentični interpretaciji odgovarjajoče izvajanje zaščitnih določil.
Na predavanje dr. Apovnika je navezal svoja izvajanja A. Malle, ki je govoril o popisih prebivalstva po drugi svetovni vojni. Posebno je poudaril, da so popisi prebivalstva v prvi
in drugi avstrijski republiki pojmovali kot .občevalni jezik" vedno nekaj drugega, od jezika, ki ga posameznik uporablja v družinskem krogu pa do jezika, ki se uporablja v iz-vendružinskem življenju. Kakor znano, temelji izbira krajev, ki naj bi po zakonu od 6. julija 1972 dobili dvojezične napise, na podatkih ljudskega štetja iz leta 1961.
Za raziskovalni kolektiv (Janko Malle, Jože Messner, Folti Sima in Malči Strauss) je podal poročilo Janko Malle. Raziskovalni kolektiv je podal socioekonomsko in prostorsko analizo južne Koroške na primeru ene vasi, in sicer Slovenjega Plajberka, kjer so študentje ob finančni podpori Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in strokovni pomoči geograf-
njem manjšinske zaščite. Dr. Tone Zorn je govoril o mednarodnih vidikih koroškega vprašanja od časa druge svetovne vojne do avstrijske državne pogodbe. Pri tem je posvetil posebno pozornost določilom 7. člena državne pogodbe ter razčlenil gradivo, ki je nastalo ob raznih konferencah zavezniških sil z zastopniki Avstrije. Poudaril je, da avstrijska državna pogodba ne uporablja izraza .sorazmerno število" kot predpogoja za izvajanje 7. člena.
priznala pravice, kot jih zahteva za svojo manjšino v Italiji.
Zadnji dan je govoril J. Wakounig o lanski politični jeseni v koroškem nemškem časopisju ter analiziral poročanje posameznih listov o dogodkih okoli dvojezičnih napisov. Dr. Erik Prunč je predaval o teoriji vindišarjev z vidika jezikovne komunikacije ter poudaril, da sloni vsa ta teorija na polresnicah, kajti tudi pri drugih jezikih se pojavljajo enake komunika-
"	7 - ', , r -u v'" cijske ovire med knjižnim jezikom in narečji,
godb, m njen,h manj ,nsk,h določ.hh. V svojem J	. .	, ^	da pr.pagan-
Lojze Ude je gov.nl o avstnjsk, drzavm po-	J	vindi arstva nasor.tuie določi-
g'
referatu je podrobno in kritično ocenil, kaj je oziroma kaj ni Avstrija doslej izpolnila v zvezi s 7. členom državne pogodbe, poleg tega pa je obširno prikazal tudi delovanje raznih
Četrti Koroški kulturni dnevi, k) so potekali od 27. do 29. decembra lanskega leta v Celovcu, so bili pomembna manifestacija siovenske kuiture in umetnosti na Koroškem, še posebej pa so odražaii zadnje dogodke okoii siovenske manjšine. Aktuaina vprašanja so privabita v predavainico deiavske zbornice veiiko števiio posiušaicev.
V imenu pripravijainega odbora je goste pozdravi) dr. J. Zerzer. Med navzočimi so biti jugosiovanski generaini konzu) v Ceiovcu Bojan Lubej, predstavniki ijubtjan-ske univerze in predsednika obeh osrednjih siovenskih organizacij na Koroškem. V imenu ijubijanske univerze je spregovori) predsednik univerzitetnega sveta prof. P. Kobe kot zastopnik rektorja, dekan fitozofske fakuttete, katere profesorji že od vsega začetka sodetujejo na Koroških kutturnih dneh, pa je ugotovi), da je vsako sprenevedanje o stovenskem jeziku )n kuitur) obsojeno na posmeh, kajti stoven-šč)na je danes upoštevana že na števitnih univerzah po vsem svetu.
Razvesetjivo je b))o, da so pri zadnjih Kuiturnih dneh že večino predavanj prevzeti koroški Stovenci sami. Pokazato pa se je, da bo k sodeiovanju treba še bo)) pritegniti tudi strokovnjake izvenfitozofskih področij, kot so npr. sociotog), pravnik), ekonomi )n drugi.
da za širjenje vindišarstva nasprotuje določilom državne pogodbe in je torej protizakonita, zato zanjo ne bi smelo biti mesta v državi, ki se rada sklicuje na svojo pravno ureditev.
Koroški kulturni dnevi so bili zaključeni z ekskurzijo v Krko, kjer je umetnostni zgodovinar Janez Hofler v predavanju, ki je vsebovalo marsikatero novo opažanje, opisal umetnostno zgodovinske zanimivosti krške stolnice, mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič pa je govoril o krški škofiji in Slovencih. Opozoril je na vrsto problemov, ki so bremenili in deloma bremenijo odnose med krško škofijo in koroškimi Slovenci. Svoja izvajanja je zaključil z upanjem, da bodo sklepi lanske sinode končno le privedli tudi do izboljšanja teh odnosov.
Obiskovalci 4. Koroških kulturnih dni so v diskusijskih prispevkih nakazali še vrsto perečih vprašanj koroških Slovencev. Tako je več diskutantov poudarilo potrebo po večji samozavesti našega človeka. Okrajni nadzornik R.
Vouk je v svojem iznašanju nakazal, da informacijska komunikacija deželni arhiv— Hei-matdienst očitno še vedno zelo dobro funk-
skega instituta ljubljanske univerze v minulih poletnih počitnicah zbirali gradivo. Na podlagi zbranega gradiva je kolektiv za gorsko-kmečko vas Slovenji Plajberk med drugim ugotovil: proces preslojevanja kmečkega prebivalstva je bil v zadnjih 10 letih izredno intenziven, tako da se o čisto kmečkih gospodinjstvih skoraj ne da več govoriti, večina kmetov se je specializirala na živinorejo, bivše njive so opustili in jih spremenili v travnike, slabše pašnike pa na veliko prerašča gozd; turizem, ki je zazivel zadnja leta na podlagi izboljšave prometnih zvez, kmečkemu prebivalstvu ne daje toliko dohodkov, da bi lahko živelo samo od tega; v zasebnih sobah letujejo le socialno šibkejši sloji, lastniki in uporabniki vikendov pa domačemu prebivalstvu skoraj ne nudijo nobenega zaslužka; lastniki vikendov pripadajo socialno višjim slojem, večinoma prihajajo iz Borovelj in Celovca, deloma pa si postavljajo svoj vikend v Slovenjem Plajbcrku tudi tuji državljani; število lastnikov vikendov bo kmalu preraslo število domačih gospodinjstev; odseljevanje v gravitacijska centra Borovlje in Celovec se nadaljuje.
Drugi dan je bil posvečen predvsem vpraša-
protislovenskih organizacij na Koroškem. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je v svojem referatu o manjšinski zaščiti pri nas in drugje naglasil potrebo po internacionalizaciji vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in dejal, da organizaciji koroških Slovencev ne mislita opustiti začete poti internacionalizacije. Svetozar Polič je predaval o položaju narodnih manjšin v Jugoslaviji ter je nakazal širokogrudno in res sodobno reševanje manjšinske problematike posebno v Slove- ,	,	,	.
nijuTajnik NskS dipl. jur. Filip Warasch je	predavanja povsem znanstvenega značaja. Ak-
končno nakazal pravni položaj avstrijske	tualna politična vprašanja pač zapuščajo svojo
cionira. Spregovoril je tudi o poimenovanju krajev na Koroškem v nemščini in slovenščini ter opozoril na navedbo krajevnih imen na šolskih zemljevidih samo v nemščini tudi za kraje na jugoslovanskem ozemlju. Dr. V. Inz-ko je s svojo izjavo, da morajo koroški Slovenci z zaupanjem pričakovati delo komisije, ki naj bi obravnavala vprašanja slovenske manjšine, ostal precej osamljen, medtem ko je dr. P. Apovnik v imenu ZSO poudaril, da je plodno delo v tej komisiji pričakovati le tedaj, če bodo izpolnjeni tudi pogoji, ki so jih tozadevno sporočili koroški Slovenci.
V glavnem moremo zabeležiti, da so bili 4. Koroški kulturni dnevi uspešni. Ne moremo namreč soglašati z mnenjem, da odvzamejo aktualna politična vprašanja kulturnim dnem njihov značaj in pomen, zlasti tedaj ne, če so
manjšine v Italiji ter orisal nastanek tako imenovanega .paketa" in operacijskega koledarja. Med drugim je omenil, da južni Tirolci navajajo kot zadnje ljudsko štetje, ki ga priznavajo, popis iz 1. 1910, torej še iz časov monarhije. Zato se koroški Slovenci lahko upravičeno čudimo prizadetosti avstrijskih oblasti, kadar se prav tako sklicujemo na ljudsko štetje iz leta 1910 (tudi tukaj znana dvolična morala
sled tudi v kulturnem življenju vsakega naroda, so sestavni del njegovega kulturnega razvoja. Ravno to spoznanje pa je rodilo tudi večkrat poudarjeno potrebo po stalnem proučevanju raznih problemov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kar bi mogel opravljati le znanstveno-raziskovalni inštitut. Zato je povsem razumljivo, da je bila tudi na zadnjih Koroških kulturnih dneh ponovno postav-
in dvojna merila!). Italija sicer še ni izvedla	ljena zahteva po ustanovitvi takega inštituta,
vseh obveznosti, ki izvirajo iz ..paketa", ven-	ki bi potem lahko prevzel tudt skrb za pr.pra-
dar pa bi imela Avstrija več kot dovolj vzro- vo m izvedbo tradicionalnih Koroških kultur-kov, da bi tudi manjšinam na svojem ozemlju
nih dni.


:m
;ki
V-
Lih
m.
!aj
da
ko
ski
to-
TONE SVEHNA
7 L!
155

iSnnhh.
77
'1
7:
DRUGA KNJIGA
Novljan je bi) v svojih ocenah dokaj osier in kritičen. Bilo je preveč človeških žrtev — zaradi okornosti poveljevanja v večjih bojih, ki so zahtevali čvrsto povezanost in vztrajanje posameznih enot na položajih. Nekatera poveljstva so se togo držala partizanske taktike in z enotami zapuščala položaje, če je grozila premoč. To pa je povzročalo neuspehe celotnega napada. Nadalje so obravnavali povezavo zaledja. Težko je bilo prehranjevati vsak dan številnejšo vojsko z živili iz povsem izčrpanih predelov. In še nekaj: poveljniki so večkrat nadomeščali pomanjkanje vojaškega znanja z osebno hrabrostjo in padali brez potrebe. Nižja poveljstva niso še osvojila novih metod.
Perne in Blisk sta poslušala razpravo mladih mož. Perne se je čudil njihovi vnemi in samozavesti. Mnoge je poznal še kot borce in mitraljezce, zdaj pa so bili komandanti in komisarji brigad. Nehote si je zastavil vprašanje, ali se da pomanjkanje izkušenj in znanja nadomestiti s hrabrostjo in inteligenco, in obratno, če se da nadomestiti pomanjkanje hrabrosti in občutka z izkušnjo ter šolskim znanjem. Želel si je, da bi njegovi ljudje združevali oboje. Delali so napake, toda učili so se na njih in rastli v smelo, vsak dan bolj udarno vojsko.
To uspešno posvetovanje so prekinili novi nemški sunki proti srcu osvobojenega ozemlja. Štab korpusa je bil prisiljen poslati poveljnike k brigadam na položaj, kjer je
bobnenje topov naznanjalo, da se je sovražnik resno zganil.
Medtem ko je Perne čakal svoje diverzante in urejal poročila, je zapisal v svoj vojni blok:
„Nujno je usposobiti enote za naglo koncentracijo za napad in tudi za prav tako naglo razkropitev. Obenem pa jih moramo izuriti za uporno in sistematično obrambo. Vsa štiri leta bojev stojimo iz dneva v dan pred vprašanjem, kako se vojskovati z majhno, slabše oboroženo vojsko proti napadalcu, ki je s tehniko in ljudmi v občutni premoči.
Zdelo se mu je, da je našel sam v sebi odgovor tudi na to vprašanje.
Do večera so se njegovi diverzantje zbrali. Z nočjo se je bobnenje umirilo. Perne je vzel s seboj zaupnega orožarja korpusa Mihajla pa Toma in Bliska, Polde pa nekaj nosačev, in odšli so v podzemski bunker, kjer je bilo skrito angleško razstrelivo. Po dveh urah hoda so se vrnili težko natovorjeni v divjino nad Lažnim, kjer se je zadrževal štab korpusa.
Perne je dobil od intendantov telečje stegno. Zakurili so ogenj in posedli okoli njega. Malokrat so se videli, in še takrat so se kmalu razšli, zato so si ob takih priložnostih pripovedovali svoje nenavadne doživljaje.
Rus Mihajlo se je sklanjal k ognju in vrtel na palici velik kos mesa. Odsvit plamena se je poigravat na njegovem resnobnem obrazu in zdelo se je, da se je močno postaral. Nekaj časa ni bilo o njem niti sledu. Ob miniranju pristaniških naprav v Trstu so ga pri izhodu iz mesta zajeli Nemci.
.No, kako je bilo, Mihajlo?" ga je vprašal Perne.
.Slabo," je odgovoril redkobesedni Rus. .Aretirali so me iin zaprli. Na srečo sem imet ponarejeno izkaznico, ki si mi jo ti priskrbel. Ta me je rešila."
Hladnokrvno je lagal Nemcem, da se je zatekel pred
partizani na Kras in da prekupčuje s hrano. Bil je v civilu, pa jim je bil kljub temu sumljiv. Po nekaj dneh v ječi se je zanj pozanimal Abwehr. Z oticirjem, ki ga je zasliševal, je prišel poročnik Kettner, ki je vodil skupino Abwehrovih specialistov za protipartizansko vojno. Že nekaj mesecev so strahovali Kras z drznimi vpadi. Dolgo ga je spraševat o krajih in ljudeh po Krasu. Potem so mu dali na izbiro, da gre h Kettnerjevi skupini za vodnika ali pa v smrt. Jasno, da je privolil v prvo. Že naslednjega dne se je znašel v Kettnerjevi postojanki. Nekaj dni so ga opazovali in bili do njega nezaupljivi. Kmalu pa je prebil led nezaupanja. Bal se je samo prvega pohoda na Kras, ker ga je poznalo nič koliko ljudi in bi se lahko kdo izmed njih nehote izdal. Razmišljal je, kako bi postojanko pognal v zrak in pobegnil, a ni imel te možnosti.
.Kako pa so oboroženi in kakšno taktiko imajo?" je vprašat Tomo.
.Oboroženi so do zob. Akcij imajo malo, vsaka pa je dobro premišljena in pripravljena. Ta enota se ne giblje po poteh in ne po stezah. V glavnem hodijo ponoči in pričakajo dan že v zasedi. Tudi preoblačijo se v partizane. Dovolj prostega časa imajo. Takrat kvartajo, kockajo in obiskujejo tržaške cipe. Precej tudi ropajo, kot vsaka vojska, ki ima povsem proste roke."
.Tega Kettnerja moramo prej ali slej spravili s sveta. Na Krasu je našim zvezam in našim aktivistom prizadejal ogromno škode. Ovira tudi preskrbovanje s hrano.
,To je nevaren, grob in zvit tip, ki drži svoje ljudi v slepi pokorščini, hkrati pa jim dovoli vse. Sklenil sem bil, da ga bom spravil s sveta. Toda tokrat mi ni uspelo. Ob prvem pohodu na Kras sem jo pobrisal od te druščine. Zgodaj zjutraj smo se še v temi privlekli v borov gozdič. Naslednji dan bi morali napasti vas, kjer je bilo predvideno posvetovanje naših aktivistov. Bili smo v predelu,
Visoka priznanja
za sode!ovanje v protifašističnem boju
J
Prijatelji zamejskih Slovencev
so spet poživili svoje društvo
Jugosiovanski generaini konzui v Ceiovcu Bojan Lubej je v okviru posebne svečanosti, k) je bi!a 21. decembra 1972 v prostorih generai-nega konzuiata, izroči! !kupini avstrijskih driavijanov siovenskega in nemškega jezika visoka priznanja, s katerimi jih je odiikovai jugosio-vansk) predsednik Tito za sodeiovanje v protifašističnem boju. Skupaj je biio odiikovanih 32 oseb, med njimi 6 aktivnih udeiežencev narod-noosvobodiine borbe, drugi pa so svojci med vojno padiih protifašističnih borcev.
V	kratkem nagovoru je generaini konzui Lubej dejai, da je to prva skupina tistih avstrijskih driavijanov siovenskega in nemškega jezika, ki jih je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito odiikovai z priznanjem za so-deiovanje v narodnoosvobodiinem boju jugoziovanzkih narodov, za doprinoz k zkupni zmagi nad fašizmom ter za zbiiievanje in prijateij-ztvo med narodi.
.Tudi danez, četrt ztoietja po koncu druge zvetovne vojne, je med nami živa in prizotna neumorna in zagnana gorečnozt in predanozt vaz borcev in padiih tovarišev iz vaših druiin, ki zo daii vze, kar zo imeii, da bi iiveii mi v miru in zvobodi," je poudari) generaini konzui Lubej. .Spomin na njih in na njihovo irtev naj nam bo opomin in vzpodbuda, da vztrajamo v boju za ciije, za katere zo ze irtvovaii, v boju proti fašizmu, za zbiiievanje in prijateijztvo med narodi, kakor povzod po zvetu, tako še pozebno tukaj na tem proztoru, kjer zo ze borci bojevati in padaii za zvobodo in demokracijo tu živečega zio-venzkega in avstrijskega naroda, za prijateijztvo in enakopravno so deiovanje med vzemi narodi."
V	imenu odiikovancev ze je zahvaiii Peter Tatzchi, pripadnik 1. avztrijzkega bataijona, ki je nagiazii, da je biia čazt boriti ze v zkiopu jugoslovanske narodnoozvobodiine vojzke.
Med odiikovanimi je večje števiio čianov naših zavednih sioven-zkih koroških druiin, prav tako pa je biio odiikovanih tud) več pripadnikov večinzkega naroda v deieii.
Vzem odiikovanim čeztitamo k vizokemu priznanju!
Ptešerka - Hodiše

Pred nedavnim smo pospremiti na hodiško pokopališče Ano Tusch, p. d. Robčevo mater iz Piešerke. Odkar ji je pred ietom dni umri mož, se ji je njeno zdravstveno stanje vedno bolj slabšalo, dokler ni pred nedavnim nehalo biti njeno blago srce.
Njeno življenje ni bilo z rožicami posuto. Zaradi njene narodne zavesti je v času nacistične strahovlade morala deliti usodo številnih koroških rodoljubov, katere so tedanje oblasti pregnale iz rodne zemlje v Nemčijo, kjer so živeli brezpravno živijenje podčloveka. Kljub težavam, v katerih se je nahajala s svojo družino, pa je bila rajna vedno vedrega značaja. Zaradi te lastnosti je lažje prestajala težave in se lažje prebijala skozi nevšečnosti življenja. Po vojni, ko se je Robčeva družina vrnila na svoj dom ob Hodiškem jezeru, se je z družino posvetila izgradnji doma, hkrati pa se je z vso vnemo vključita v boj za ohranitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ob odprtem grobu so se od nje
poslovili številni pogrebci, med njimi sotrpini — izseljenci. Velika množica žalnih gostov je bila zgovoren dokaz, kako priljubljena je bila Robčeva mater pri svojem ljudstvu. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Kašelj, ki je orisal življenjsko pot pokojnice. V imenu bivših sotrpinov se je od pokojnice poslovit predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer in ji položil venec ob odprti grob. Od drage pokojne pa so se posloviti tudi pevci Slovenskega prosvetnega društva .Zvezda" v Hodišah.
Pred nedavnim je imelo Društvo prijateljev zamejskih Slovencev v Mariboru občni zbor. Na njem so med drugim zahtevali izdatnejšo pomoč zamejskim, predvsem koroškim Slovencem. Poudarili so, da Avstrija in Nemčija dnevno pomagata nemški manjšini na Južnem Tirolskem, medtem ko Jugoslavija še vedno ostaja na ravni prosve-tarske pomoči, ki pa tudi ni zadostna. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in general Jaka Av-šič. Delegati so izvoliti novo petnajstčlansko predsedstvo društva.
Po dveletnem molku je obnovljeno Društvo prijateljev zamejskih Slovencev tudi že izvedlo prvo večjo akcijo. Priredili so uspel študentski izlet na Koroško, ki so se ga poleg predstavnikov Društva prija-
teljev zamejskih Slovencev udeležiti tudi sodelavci študentskega lista Katedra in številni mariborski študentje. Med drugim so si ogledali vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, v Celovcu so obiskali sedeža obeh osrednjih slovenskih organizacij, obe slovenski knjigarni in slovenski dijaški dom, po ogledu Celovca so se odpeljali v Bilčovs, od tam pa preko Pliberka nazaj v Maribor. V Bilčovsu in Pliberku so se študentje pogovarjali s predstavniki koroških Slovencev. Na razgovorih je prišlo do izraza, da so čvrsti stiki med koroškimi Slovenci in matično državo najvažnejši fak-tor pri izbojevanju pravic, ki nam gredo po državni pogodbi.
Spomladi namerava Društvo zamejskih Slovencev organizirati še več podobnih izletov.
Bistrica v Rožu V
Pred božičnimi prazniki smo spremili k zadnjemu počitku komaj 28 let starega Aleša Einspielerja iz Bistrice v Rožu. Pokojni Aleš je bil komaj 13 mesecev poročen, ko je podlegel zahrbtni bolezni. Zapustil je ženo Marijo in mater Katarino v globoki žalosti. Obema izrekamo naše globoko sožalje.
Kdor pozna zgodovino Einspielerjeve družine, lahko mirne vesti sklepa, da je smrti Aleša krivo nečloveško ravnanje gestapovcev z materjo Katarino med drugo svetovno vojno. Ko je bila Katarina noseča z danes že pokojnim Alešem, so ji na domu gestapovci ustrelili moža Aleša Ein-
Pokojno Robčevo mater bomo ohraniti v lepem spominu. Sorodnikom, predvsem otrokom, pa izrekamo naše globoko sožalje.
„Toje Koroška"
Pred nedavnim so gospodinjstva na južnem Koroškem prejela po pošti tiskovino z naslovom „Das ist Karn-ten". Gre za osemstranski časopis, ki ga je izdajatelj imenoval „berito za informacijo". Izdajatelj je — po im-presumu — Milan Wieser v Cahor-cah pri Kotmari vasi, za vsebino pa po tiskovnem zakonu odgovarja Janko Messner iz Celovca.
List ima namen, da bi tudi nemško govoreče prebivalce naše dežele seznanil z nekaterimi podrobnostmi in vprašanji koroških Slovencev, kot so se pojavila zlasti po lanskoletni .vojni" okoli dvojezičnih napisov.
Posamezni prispevki obravnavajo primere družbenega pritiska (ponatis članka iz Slovenskega vestnika), vprašanje „windischarstva" in predvsem dogodke okoli že omenjenih napisov. Pri tem pisci ostro kritizirajo zlasti pristojne varnostne oblasti, hkrati pa skušajo nakazati tudi vzroke oziroma krivdo za take pojave.
Ta povsem iz zasebne pobude porojena publikacija je nedvomno koristen prispevek k seznanjanju večinskega naroda s problemi manjšine. Ravno medsebojna obveščenost pa je gotovo najboljša pot k reševanju odprtih vprašanj.
spielerja. Umreti tako mlad je nekaj nenavadnega. Zato prevladuje mnenje, da je Aleš imel klice smrti v sebi že od tedaj, ko je bil v materinem telesu. Kaj vse je pretrpela mati Katarina v Času nosečnosti, je nečloveško. 6. maja 1944 — ko je gestapovec Rath prišel iz Celovca in brez vsakega povoda ustrelil Aleša Einspielerja, Florija Križnika in Valentina Schtvarza, tri nerazdružljive tovariše — ne bomo nikoli pozabili. Edini greh, ki so ga imeli, je bil, da so bili Slovenci. Da so Katarini ubili moža, ko je bila noseča, še ni bilo dovolj, tudi njo so aretirali in jo vtaknili v zapore. Nacisti na Bistrici so govorili o Lekšovi ženi, če bo rodila fanta, ga bodo po porodu zastrupili, če bo pa deklica, jo bodo dali v „NSV Heim". Tako temeljito, kakor so govorili, le niso mogli zatreti Einspielerjeve krvi,- ker jim je oborožena in stalno naraščajoča partizanska vojska prekrižala načrte. Einspielerjeva žena Katarina je 2. januarja 1945 v vojaški bolnici Ka-rawankenhof rodila fanta in mu dala ime ubitega očeta Aleša. Po porodu so jo z nebogljenim Lekšijem prepeljali v bolnico pri Gospej Sveti. Tam je gestapo še vedno stregla po življenju malega Lekšija; mati ga je morala večkrat skrivati v hladnih in vlažnih hramih tamkajšnje cerkve.
Kdor dobro pozna zgodovino te težko prizadete slovenske družine, se mu nehote vsiljuje misel, da je v usodi obeh Lekšijev neka podobnost — oba sta umrla mlada in nenavadne smrti: oče je moral umreti mlad in nasilne smrti, njegov sin Lekši pa prav tako mlad in poln nad, na posledicah vojnih grozodejstev takratnega režima.
Siovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku vabi na
predavanje
o
Lužiških Srbih
v Vzhodni Nemčiji
v nedeijo 7. januarja 1973 ob 14.30 uri pri Brezniku v Pliberku.
Predavateija: viadni svetnik dr. Pavei Apovnik in predsednik SPZ Hanzej We!ss.
Odbor
Siovensko prosvetno društvo „B)ika" v Biičovsu vabi na uprizoritev igre
LOVSK) TAT
v soboto 6. januarja 1973 ob 19.30 uri pri Mikiaviu v Bi!-čovsu.
Gostuje igraiska skupina Sto-venskega prosvetnega društva Radiše.
Na prireditev vabimo posebno iovce ter vse prijateije in ijubiteije odrske umetnosti.
Odbor
Dom v Tinjah vabi na
tečaj za kmete
v torek 9. januarja 1973 ob 8.30 ur).
Predavajo: prof. dr. Vinko Zw)tter, ravnate)) dipi. inž. Franci Einspieier, sodnik dr. Janez Gregori.
*
Tečaj
za življenje
za žene in matere: 11. — 14. januarja 1973
za može in očete: 18. — 21. januarja 1973.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
kjer mi je bila poznana vsaka ped zemije. V jutranjem mraku sem ubil stražarja in vrgel med dremajoče dve ročni bombi. Potem so kot nori nabijali za menoj, toda zaman.
Opozoril sem naše, in preden so obkolili vas, smo vsi skupaj izginili v gozdu. Zbral sem vse oborožene, nato smo hudiče čakaii v zasedi. Toda niso se vračali po poti, kjer smo bili prišli."
.Mene pa so zahajkali v Brdih," je dejai Tomo. .Trije minerci smo se motovilili okoli soških mostov in po soikan-ski postaji. Čez dan smo ležali v vinogradu onkraj Sabotina. Nameravali smo se odpraviti malo dlje proti Furlaniji. Pod nami se je urii policijski šolski bataljon. Prav nič nam niso biii mar ne njihovi streli ne povelja. Okoli poldne pa nas je odkrila patrulja, ki je prišta nad sadje. Mimogrede smo posekali štiri može, drugi pa so se razbežati. Ti so nam pripeljati na vrat ves bataijon. Preden smo se umaknili v vrh skalovja, je enega mojih ubil ratat. Tik pod grebenom pa se je zgrudil smrtno zadet še drugi miner. Prignali so me prav do vrha. Ustavit me je prepad, ki pada proti koritu Soče. To je golo, z redko travo poraslo skalovje, razbito lin prevotljeno še od prve svetovne vojne. Brez pomišljanja sem se spustii v prepad. Preden so biii preganjalci za menoj, sem se po ozki polički povzpei do skaine jame, se zavlekel vanjo in se zagradi) z nekaj kamni. Kmalu so biii za menoj. Streljali so in metali ročne bombe. Nekaj se jih je spustilo v skalnato pobočje in preiskovali so kaverno za kaverno. Pripravil sem se na najhujše. Tik pod grebenom so odkrili ranjenega tovariša. Z gromozanskim vpitjem so ga privlekli na rob prepada in ga pahnili vanj. Siišal sem tope udarce trupia in senco, ki je zdrsnita čezme in treščila na police pod menoj. Še dolgo so pokale skale, ki so se s telesom vred kotaiile na melišče pod steno.
Vedeli so, da smo biii trije. Toda nihče ni bii tako pogumen, da bi tvegai preiskati pot, ki je držala v moje skrivališče. Zato so na vrhu postavili zasedo. Tri dni in tri noči sem jih slišai bili so samo kakih osemdeset metrov nad menoj. Bil sem strašno iačen in misiii sem, da bom od žeje poblaznel. Tretjo noč proti jutru sem sezul čevlje in se splazil na prosto. Bil sem že skoraj pod steno, ko sem sprožil kamen. Z vrha skalovja se je usul roj raket, zažvižgali so izstrelki. Jaz pa sem drsel po plazu noter do grmovja, ki je siiilo nad reko v strmino.
Ob Soči sem padei na kolena in se najprej napi) hladne vode. Noge sem imel od kamenja razsekane in krvave. Ni mi preostalo drugega kot preplavati mrzlo 'in deročo reko. Brez premišljanja sem se vrgel v valove. Tok me je odnesel petsto metrov navzdol, požirali so me vrtinci, potolkel sem se ob skaiovju ... toda preplaval seml Živčni postajamo, Perne. Nič več tako mirno ne pričakujem sovražnika," je končal Tomo, Rus pa je dodat:
.Tudi jaz nisem več tak, kot sem bil."
.Menda bo res, da ima tudi pogum svoje meje," je dejal Perne in se pomaknil bliže k ognju. .Toda kaj hočemo! Ne preostane nam drugega kot izmišljati si nove in nove ukane. Vsak dan teže bo. Toda od vas pričakujem, da se boste še izkazali) Nisem za pustolovščine. Hočem, da ostanete živi. Prekleto vas potrebujem!"
To jim je dobro delo.
.Jaz bi rad videl Varšavo in Krakov," je dejal Tomo, Mihajlo pa je pritaknil:
.Jaz pa parado zmage Rdeče armade v Moskvi." Ogenj je trepeta) in metal igrive sence po obrazih vase pogreznjenih borcev; po letih so bili nekateri še dečki, po izkušnjah pa že možje. Blisk je užival, kadar so se ti ijudje zbrali pri Pemcu, in skopo, v grobem vojaškem jeziku
pripovedovali svoja doživetja. Nekaj skrivnostnega in nedognanega je bilo v njih in vsak je bil drugačen.
Potem jim je Perne razlagal položaj. Prižgali so cigarete in v tiho noč so se sukljali dimi. Povedat jim je, da bo ofenziva trajala skoraj cel mesec. Nemci nameravajo preplaviti osvobojeno ozemlje s četami in odsekati brigade od preskrbovalnih baz. Tako je vse ozemlje postalo fronta. Opozoril je na novo nemško taktiko, da enote ostanejo v gozdu in po vaseh ter neusmiljeno obračunavajo s prebivalstvom.
.Ozemlje, na katerem smo se oskrbeli z razstrelivom, bo že jutri v rokah sovražnika. S tem, ko nas bodo potisnili v gorovje, bodo ogroziti obstoj bolnišnic. Treba bo evakuirati ranjence, ker jih bodo slej aii prej staknili. Zato bo treba tolči sovražnika tam, kjer ni pripravljen. To znate. Zdaj se bodo uspavati v zaledju, v mestih, kjer so štabi. Če udarimo tam, bomo razbremenili naše enote, ki ne smejo zapustiti ozemija, in dvigniti politično moralo prebivalstva.
Razumeli so ga.
Perne, kar razdeli nam načrte in naloge," se je zahe-hetal Marko, ki je menil, da je napočii primeren trenutek, da lahko osreči zbrane s čutarico, ki jo je imel skrito v nahrbtniku. Spet jih je preseneti). Poživii je razpoloženje in čutarica je jela krožiti. Tudi Perne ga je srknil. Nikoli ni omejeval navad svojih ijudi, čeprav so biie včasih čudne. Biti so posebneži. Kdor je hotel z njimi dobro voziti, se jim je moral prilagoditi.
.Tako, fantje," je nadaljeval Perne, ki se je bal, da Marko n6 bi nastopil po svoje kot po navadi. .Mihajlo bi napravi) zmedo v Trstu. To je naš končni cilj in moramo se javijati. Tomo in Tušar bi s svojimi usekala na obnavtjanje proge, Marko na Gorenjskem, Blisk pa v idriji."
1
1
Pesem - govorica Absotventitehn.šo!
ljubezni in prijateljstva
Na Štefanovo je znani pevski zbor .Višarski zvon" iz Kanatske doline pripravil v Trbižu prireditev, "a kateri so poleg obeh domačih pevskih zborov „Višarski zvon" in .Planika" sodelovali tudi ansambli 'i gorenjskega kota — jeseniški moški zbor .Jeklar" pod vodstvom Poldeta Ulage, ženski zbor .Jesenice* (ki sodi med najboljše ženske pevske zbore v Sloveniji) pod vodstvom Milka Skoberneta, oktet Svobode .Žirovnica" pod vodstvom Marjana Jemca in pihalni orkester jeseniških železarjev pod vodstvom Jurija Sorga. Nastopajoči ansambli so želi pri domačem prebivalstvu priznanje in mogočen aplavz.
V imenu gostov je domačine pozdravil Stanko Ravnik, član komisije za zamejstvo pri Kulturni skupnosti Jesenice, ki je naglasil: .Prinašam prisrčne pozdrave z Jesenic, kjer že 2000 let topimo železo in
kjer že zelo dolgo gojimo tudi lepo slovensko pesem, ki ne pozna meja in govori vsem ljudem razumljivo govorico o ljubezni in prijateljstvu." V imenu domačinov pa je spregovorila predstavnica .Višar-skega zvona" Učka Miškot.
Z nastopom gorenjskih ansamblov se je zaključilo izredno pomembno leto za slovenski živelj v Kanalski dolini, saj so imeli v gosteh tudi akademski pevski zbor .Tone Tomšič" iz Ljubljane ter Stolno slovensko gledališče iz Trsta. Slovenski prosvetaši v Kanalski dolini so s svojim vztrajnim delom, ki črpa moč iz ljubezni do materinega jezika, ustvarili pogoje za ohranitev in poživitev slovenske besede tudi na tem dolgo časa zanemarjenem in zato že nevarno ogroženem koščku slovenskega narodnega prostora.
Silvestrovanje v planinski koči
Letos slovenski planinci na Koroškem pričetek novega leta prvič slavili v hribih. Zbrali so se v svoji lepi planinski postojanki .Koči nad Arihovo pečjo" in se v prisrčni planinski družbi ob petju in plesu zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
Kljub čemernemu vremenu, saj je začelo snežiti, je kočo obiskalo nad frideset planink in planincev iz Podjune, Roža in zlasti z Gur. Točno ob 24. uri so planinci zunaj na prostem ob streljanju raket pričakali novo leto. V prijetni topli sobi pa je nato predsednik nadzornega odbora inž. Kupper v imenu društva želel vsem navzočim in preko njih vsem ostalim planincem srečno in zadovoljno novo leto 1973.
Na novega leta dan dopoldne sta slovenske planince na Bleščeči obiskala predstavnika Planinske zveze Slovenije — podpredsednik PZS Tone Bučar in predsednik koordinacijskega odbora gorenjskih planinskih društev Franjo Klojčnik. Poleg čestitk sta izročila slovenskim planincem lepo zbirko planinskih knjig, ki je že našla svoje mesto v planinski knjižnici v koči.
Praznovanje novega leta so naši planinci povezali z izletom na Arihovo peč, kjer na bivšem pogorišču kraljuje nova lovska koča dr. Pušnika iz St. Jakoba. Tudi pot s Kopanj na plonino, ki je na več mestih popolnoma zaledenela, so naši planinci zavarovali z vrvmi in
tako omogočili varen pristop na planino. Slovenski planinci, navdušeni nad uspelim silvestrovanjem, so sklenili, da bodo tudi v prihodnje silvestrovali v .Koči nad Arihovo pečjo".
imajo veiike možnosti pokiicnega razvoja
Ob takoimenovanem „dnevu odprtih vrat" so vodstva višjih poklicnih šol na Koroškem dala javnosti možnost, da si ogleda in se seznani z dejavnostjo v šolah. Ob tej priložnosti so šolska vodstva in učitelji delali reklamo za njihov obisk.
Srednje in višje poklicne šole v Avstriji so razdeljene na tri skupine: na tehnično obrtne, trgovske in šole za ženske poklice. Pri vseh teh sta spet dve možnosti: prva služi izobrazbi z dosego obrti, druga pa šolanju z dosego mature in možnosti nadaljevanja študija na univerzi.
Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical deželni šolski svet in so se je udeležili direktorji šol ter predstavntk deželnega delovnega urada, je prišlo v glavnem do izraza, da je potreba po absolventih srednjih in višjih šol velika, še večja pa je potreba po ustreznih šolskih prostorih.
Predstavnik delovnega urada je ovrgel razne trditve, da je potreba po akademskih tehnikih nazadovala. Navedel je primere, da primanjkuje na gradbenem področju 34, na strojnem 19, v elektrogospodarstvu 15 in v gospodarski stroki povezani s trgovsko izobrazbo celo 49 "/o potrebnih tehnikov. Iz naštetih primerov je jasno razvidno, da imajo absolventi višjih tehničnih šol velike možnosti poklicnega razvoja.
Železna Kapla
Minulo nedeljo smo imeli v Železni Kapli vesel dogodek. Poročila sta se učitelj v Remšeniku Mihi Travnik in Marija Stopar iz Mežice. Po svečanosti v kapelški cerkvi, ki jo je imel kaplan Zunder, smo se podali v gostilno k Brunnerju, kjer smo veseli dogodek praznovali ob jedači in pijači.
Proti večeru so se veselemu slavju pridružili tudi prosvetaši Slovenskega prosvetnega društva .Zarja", da svojemu prijatelju Mihiju, tajniku društva, aktivnemu pevcu pevskega zbora ter soustanovitelju folklorne skupine s pesmijo in plesom izrazijo svoje čestitke. Pod vodstvom Jožko-ta Wrulicha sta pela moški in mešani pevski zbor, nato pa je zaplesala še folklorna skupina. V imenu domačega prosvetnega društva je predsednik Peter Kuhar zakoncema izročil srebrn krožnik, Mihiju pa se je hkrati zahvalil za sodelovanje v prosveti in kulturi ter poudaril, da zaradi tega življenjskega koraka naj ne bi bil konec njegovega prosvetnega delovanja, temveč naj bi bil le-ta povod za še intenzivnejše delo v slovenski prosvetni dejavnosti. V imenu folklore je Dragica Kuhar izročila zakoncema veliko srce iz lecta z napisom .Mno-
Protestna izjava
ZVEZE KULTURNO-PROSVETNiH ORGANtZACU SLOVENUE
svoj: 3. redn: sej: dwe 27. 72. 7972 je predsedstvo Zveze ^H/tKrMo-prosvetniž' organizacij S/ovenije spreje/o nas/ednjo protestno izjavo.*
Predsedstvo Zveze ^rr/pirMo-prosvef?::/? organizacij S/ovenije s^apaj s teme/jnim: organizacijami Z K PO izraža resno zas&rfdjenost nad dogodki na avstrijskem Koroškem, saj tamkajšnji ^iovenci še vedno niso doseg/i osnovnik naciona/nik pravic.
Okrajno neagodni pogoji za okranjanje svoje /astne materine kesede onemogočajo, da ki se 5/ovenci na Koroškem iakko čati/i resnično enakopravne s tamkajšnjim večinskim narodom. Nasprotno, zatiranje, ki ga doživijajo iz dneva v dan, odrekanje pravic do nji-kovega jezika in težave pri šo/anja njikovik otrok in kojazen za nji-kovo samokitnost onemogočata tadi njikovo norma/no kaitarno živijenje.
Predsedstvo Zveze ka/tarno-prosvetnik organizacij 3/ovenije od/očno protestira proti nadaijnjema popaščanja pred peščico zagri-zenik nacistov in naciona/istov, ki jim je s/ovenska manjšina na Koroškem še vedno trn v peti, kkrati pa oksoja nedos/ednost, m/ačnost in neod/očnost avstrijske viade pri izvajanja zakona o dvojezičnik napisik na Koroškem.
Predsedstvo Zveze ka/tarno-prosvetnik organizacij S/ovenije poziva vso avstrijsko javnost in ka/tarne organizacije, da se pridra-žijo našema protesta in pomagajo, da ki 5/ovfnc: na Koroškem končno doki/i svoje zakonite pravice. Prepričani smo, da je divjanje naciona/ističnik dejavnikov na Koroškem ža/itev ka/tarne zavesti avstrijskega /jadstva, prav tako pa kad adarec naprednema daka sporazamevanja evropskik narodov.
Pndtedttvo
Zvere )tu)twrno-p!o*vetn]h organirattj Stoventje
Mokrije pri Dobrli vasi
V
Nato Fant-s ple-
go sreče v zakonskem stanu", pa je instrumentalni ansambel , je izpod Obirja" pozno v noč som zabaval svate.
Novoporočencema želimo mnogo zakonske sreče in smo prepričani, da bosta tudi svoj naraščaj vzgajala v zavedne člane naše narodne družine ter koristne člane človeške skupnosti. V tem smislu kličemo mlademu paru: Vso srečo in na mnoga leta naj bo vajina skupna pot lepa in sončna.
Andrej Sienčnik, p. d. Hojnik v Mokrijah pri Dobrli vasi, je ob koncu leta v krogu družine in prijateljev obhajal 75-letnico življenja. Zanj je značilna trdnost, neomaj-nost in vsesplošna priljubljenost.
Življenje Hojnikovega očeta pomeni nenehen boj za pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Uporno se je dvignil, ko so domači fašisti pričeli z množičnim izseljevanjem koroških Slovencev. Že leta 1943 se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem slovenskega ljudstva. Kot partizan,
Rekorden proračun
Avstrijskih dravskih eiektrarn
dravske elektrarne žu 197, na gradnjo elektrarne v Borovljah 427 in na dopolnilna dela pr'
Avstrijske (ODK) bodo v letošnjem letu namenile za gradnjo elektrarn 1,6 milijarde šilingov, medtem ko bodo skupni stroški za projektirane elektrarne znašati 8,8 milijarde šilingov. Od tega bo odpadlo na gradnjo elektrarne v dolini Malte 6,22, na gradnjo elektrarn Rožek-Št. Jakob v R. in Borovlje 2,35 ter na dopolnilna dela pri obstoječih napravah, za načrtovanje itd. 0,24 milijarde šilingov. Od letošnjih investicij v višini 1,6 milijarde šilingov pa odpade na gradnjo elektrarne v dolini Malte 842, na gradnjo elektrarne Rožek-Št. Jakob v Ro-
t
obstoječih napravah 92 milijonov šilingov.
V okviru boja proti onesnaženju okolja bodo Avstrijske dravske elektrarne v kalorični elektrarni v Voits-bergu montirale novo čistilno napravo, ki bo stala 35 milijonov šilingov.
Obratni izdatki bodo letos znašali 1,1 milijarde šilingov, tako da bo letošnji računski obračun znašal skupno 2,7 milijarde šilingov, kar pomeni, da je le-ta največji, odkar obstojajo Avstrijske dravske elektrarne.
znan s partizanskim imenom Smrekar, se je bori) na ozemlju, ki sega od Velikovca pa do Črnomlja ob hrvaški meji, kjer se je v začetku septembra 1944 na osvobojenem ozemlju udeležil tudi velikega zbora aktivistov OF. Medtem so fašisti izselili njegovo ženo Frančiško s hčerko Gretijo in sinom Florijem v taborišče Rettenbach. Z družino se je zopet združil po zlomu fašistične Nemčije.
Tudi po osvoboditvi ni počival; še naprej se je odločno bojeval za narodnostne pravice koroških Slovencev. Njegova gostoljubna hiša je eden izmed tistih zavednih slovenskih domov, ki so živo povezani z našim narodnim življenjem in so vedno na razpolago političnim in prosvetnim delavcem. Zaradi tega je bil še v letih po drugi svetovni vojni od nacističnih nestrpnežev preganjan in tudi pretepen. Nam pa je postal toliko dražji in iskrenejši prijatelj in tovariš.
Kot vidno priznanje za sodelovanje v boju proti (ašizmu ter za delo v korist slovenske narodne skupnosti je Andrej Sienčnik pred leti prejel tudi zlato odličje OF.
Slavljencu želimo ob 75-letnici še mnogo zdravih in zadovoljnih leti
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Perne je položil na kolena veliko torbo iz telečjega usnja in jim razdelil nekaj kuvert z navodili. .Poleg tega lahko napravite še kaj več, če bo že tako naneslo," je dejal.
.Seveda," je odvrnil Marko. .Bohinjci pravijo: več je le več, boljši volj kakor tele."
Menil je, da je prišel čas, ko lahko sproži svoj problem. Čeprav je bi) drugače zmeraj zgovoren, mu zdaj besede niso šle z jezika.
,Ne vem, če še spadam v ta krog, kajti postat sem razdiralen element. Klicali so me v brigado in prav nič se ne bom čudil, če bo lepega dne tale prišel pome," je pokazal na Bliska.
Ko se je brigada vrnila z Jelovice, ga je poklical bri-gadni komisar. S Svarunom in Karlom se je Marko lahko prepiral in pogajal ter po mili volji kresa! misli. Saj jim je napravil vse, kar so želeli, samo ne takoj, kadar se je kdo izmislil. Komisar pa ga je odpravil na kratko in mu ni pustil, da bi ugovarjal.
Marko si je zapomnil vsako njegovo besedo: .Dovolj imamo tvojega anarhizma in samovolje. Če miniraš Nemce, misliš, da boš tudi nas? Vojska smo! Zavedaj se, da si sopotnik revolucije, ki bo vzpostavila nov red, nove odnose in ne anarhijo. Ne vtikaj nosu v zadeve višjih, ker jih ne razumeš. Ne tvezi o privilegijih, ko sam ne moreš shajati brez njih. Če si star, ti ni dovoljeno biti nesramen. Ne bomo trpeli, da nam politično kvariš ljudi. Najbrž ne nosiš Zaman kučme brez zvezde in imaš raje klobuk kot titovko. S teboj je več škode kot kodsti. To naj bo zadnji opomin, če ne bo zaleglo, te bomo trknili iz brigade kakor vse, ki Zavirajo naš razvoj. Skovali bomo železno disciplino. Razumeš?"
Marko je stal pred njim osupel, skrotovičen, nebogljen — oivilno oblečen pred oficirjem v zlikanih hlačah, v svet-
lih škornjih, z zlatom na rokavih. Ni se znašel. Preden mu je prišlo na misel, kako bi se branil, ker sploh ni vedel, zakaj ga komisar napada, se ga je ta znova lotil: .Podcenjuješ vlogo partije in organiziran boj za oblast. Poleg tega pa si še nemoralen. Opijaniš se, čvekaš stvari, zaradi katerih bi vsakega drugega ustrelili. Ne izpolnjuješ povelj, samovoljen si in nekritičen. Ne bomo ti pustili, da bi si koval slavo na naš račun. Ne boš zavajal množici Podredil se boš brigadni disciplini ali pa lizginil. Zdaj pa lahko greš."
Marko je stal pred vrati s klobukom v rokah. Na plešasto glavo mu je sijalo vroče poletno sonce. Doživel je občutek nebogljenosti, ki ga je spominjal na mladost, ko je bil po nedolžnem tepen.
V nevezanih stavkih se je pritoževal, kako ga je komisar prijel, nazadnje pa je vprašal:
.Kdo pa je večji komunist? Tisti, ki o komunizmu govori, ali tisti, ki komunistično živi in dela? Jaz v svoji minerski glavi mislim, da je prva stvar komunizma, da lahko mislimo na glas; druga pa, da bomo zagotoviti polne trebuhe. V stari Jugoslaviji so me preganjali žandarji, zdaj pa me preganjajo komisarji."
Perne ga je skušal pomiriti.
.Nismo še v komunizmu, Marko. Bolje je, če ne misliš na glas. Jaz dosti razmišljam, manj govorim. Nihče ne ve, če je vse res, kar misli, in nihče ne ve, če je vse, kar je res, res za vse. Dovolj si zvit: če se znajdeš med Nemci, se boš prilagodil tudi svojim."
Marko je bil v zadregi. Na kocinastih licih mu je zaigral kljubovalen izraz.
.Dobro, (antje. Če je tako, bom pa držal jezik za zobmi. A kljub temu vsaj vam povem, da nisem navdušen,
ko vidim, da štabi posebej jedo; tudi tole s čini in z napuhom nekaterih, ki so čez noč zrastli nad druge, mi ni všeč. Da ne govorim o terenoih in raznih skrivačih, ki nas izkoriščajo ... Jaz ne miniram zanje tega usranega sveta."
Komaj so ga pomirili. Njegov problem je bil tudi njihov problem. Toda bili so mladi in laže so se podrejali kakor mož, ki ga je življenje izklesalo v upornika proti vsemu svetu.
Ker jtih je čakal spopad za golo življenje — noč je prekrivala naslednji dan z odejo neznanega — so pustili Marka, da sam rešuje svoje vprašanje, če mu ga ne bo pomagala rešiti svinčenka. Sredi noči so se razšli, vsak s svojim načrtom, kako se bo prebit mimo nemških zased v zaledje. To je bilo odvisno od iznajdljivosti in poguma.
7
Vso pot skozii skalnato, z gozdom poraslo pokrajino jih je spremljalo bobnenje topov in ropotanje strojnic, ki se je vznemirljivo približevalo z dveh strani, kot bi se počasi stiskale klešče. Vzpeli so se na rob skonca visoke planote. Pod njimi se je kot utrujena kača vijugala cesta v skalno pobočje, razbeljeno od sonca, ki je drhtelo v sopa-rici. Posedli so in izvlekli daljnoglede.
.Dobro so jih namlatili," je dejal Polde Blisku. Mihajlo, ki je bit začel svojo partizonščino v Gradnikovi brigadi, je bit vesel, da se bo srečal s soborci. Pod njimi je na cesti gorelo sedem kamionov. Veter je raznašal dim po skalovju; smrad po gorečih gumah in bencinu je prihajal prav do njih.
Zmagovalce so pričakali na vrhu, kjer je cesta dosegla planoto. Z zavihanimi rokavi in potnimi obrazi so Grad-nikovci vlekli vojni plen. Zaplenili so brzostrelni top, mino-
M —Štev. 1 (1589)
4. januar 1973
Trije rodovi
Do/enčefr je sAocff/
Vzcm/mo 33-/crnegc očcfa ;n 33-/c:no m^-(er,	(fvc že orZra$/a ofro^^ — ^;nc /n
Mer, M oM poročene /n ;me(e že svoje ofro&e. Gre forej zg tr; rodove :'n zg odnos sfg-r/A sfgršev do drMŽZne svo/egg s;ne /n svoje Mere.
Srn je poročen z ed/nM, M je odres/e v ze/o doM:%; žrv/jensMA pr:/;M/r. Af/edemM pur« gre doš*ro (nd; sede;. /me(e svojo /es(no Aišo m njnng dve/e(ne Mer^g :me vse, Mr potre^gje. De^Zreg je Zep Zn Znster o(ro^. VčgsZZ? pg se ze&r&ne, vfg^ne pgZec v «sfe Zn noče govorZrZ. 5(er; oče Zn s (ere me(; menZrg, de sZn Zn sneM preme/o očZfno Mže(e svojZ MerM, njen; vng-MnjZ, svojo ZjM^ezen. Onedve s(e rZcZgZg drn-ggče.
Poročene MerM, ^Z Znrg dve otrobe, pg rev-ng po mnenje sfgregg očete Zn sfere metere prgv fe^o, ^ot ste rgvngZg seme s svojtme ofro^ome. Njene MerM trne ng prtmer neve-do, de zgčne ponočZ ^/;cef; očete Zn meter Zn onedve jo dv/gnete Zn vzemete ^ seZn v poste/jo.
5^ret^e, sfer; sferš; opgžgjo rgzZZ^o med vzgojo v sZnovZ Zn Zrčer^ZnZ rZrnžZnZ. Vzgojno rgvngnje sZng Zn sngZ?e se j:me ne zd; fe^o pre-vZZno ^ot vzgojno rgvngnje Mer&e Zn zete.
VečZng steršev je prZprgvZjeng pr;'znef;', (Zg so prZ vzggjgnjg ZgstnZZ) ofro^ zggrešZZZ MMno ngpg^o. Tode, ^o /jedje en^ret posrgnemo ste-rZ sferš;, se nem redo zezd;, (Zg je Zn Z neš ne-čZn vzggjgnjg e(ZZno prevden, Zn to se posebej, Mder gre zg nese testne vne^e Zn vneMnje. Pogosto je ro Zzgovor zg prZMZvgnje sovrgžnZZr of:cet;j (Zo ze&once svojegg sZng oz. Mer^e.
SZn sfgrZZ* steršev, o ^efer;A je govorg, je v svojem de/e espešen Zn te^o Zmg njegovg ženg oZ' njem se ngprej (ZoZ^ro žZvZjenje, M^ršnegg je ZnZg (ZeZežng že pr: svojZZr sfgrsZZ?. Očttno se jZ go(ZZ Z?oZje ^ot njen; poročenZ Zrčer^Z. Če Z:Z MZ MerMn mož teM espešen, ^ot je sZn, Zn Z<ZZZ stert' sterš; nej/rrž mgnj ^rZtZčnZ (Zo snefre Zn ted; mgnj /je/rosemn; ngnjo.
SZn Zn njegovg ženg mor(Zg o/:č;(t;te, (Zg ster; oče Zn srgrg mgrZ preveč ponrZgrjgrg pomen zenenjege Zzrgžgnjg /ječ*ezn;. Če Z:Z srgrZ srgršZ pos^gsZZZ soočZrZ svoje mnenje z mnenjem sZng Zn sngAe, Zn morJg KgorovZZZ, (Zg sZn Zn sngM ngmerno — MrZgr srg ongrZvg ng oZ*Zs^g — Zz-rgžgrg ZjgZ-ezen (Zo Z^čer^e Ze Z*oZj z Z?ese(ZgmZ ^or pg z ZjgZ?Mvgnjem. VenJgr pg ro ne pomen:, (Zg srgregg očerg Zn srgre mgrere ne Zn' sposrovgZg. Če Z^Z ZnZo rg^o, Z?Z j n ne vgZnZg ng oZrZs^e. S svojZm rgvngnjem Aočerg Ze po^gzgrZ, (Zg ne žeZZrg ng(Zzorsrvg prZ vzgojZ svoje MerM. SrgrZ oče Zn srgrg mgrZ se morgrg pormrZZrZ, (Zg se Z?osrg po^gzgZg Z:or ZjgZ^ečg (ZerZe^ Zn Z:gZ*Zcg, ne pg Mr ng(Zzorn;^g ng(Z vzgojo svoje vnn-^Znje.
V srgrosrnem oZ*(ZoZ?jK (ZveZr Zer je ngmreč povsem normgZen pojgv, (Zg se orro& ^(Zgj po-regne vgse. Z.jM(Zje v orrošrvn ng ngjrgzZZčnejse ngčZne Zzrgžgmo srrgZ:, npomosr Zn mgsčevgZ-nosr. ZVeMrerZ orrocZ vrešče Zn jo&gjo, (Zg Zn ZzrgzZZZ svoje ogorčenje, (Zreg:' pg se poregnejo vgse, srrgn o(Z ZjnJZ gZZ Zz neprZjemZA sZrngeZj.
ZVg spZosno ZgMo prZporočgmo, ngj Z*o(Zo srgrsZ v rg^ZA prZmerZZr, Z:o orrocZ ng ^g^ršen-
PLOSKA NOGA
Matere si detajo včasih skrbi, ko opazujejo dojenčkove noge. Čeprav so podpiatki popolnoma ravni, ne gre za pioske noge. Tudi dojenčkov podpiat je enako usiočen kakor pod-piat odraslega, toda btazinica tolšče izpoini ves podpiat, kakor je nanesena povsod drugod pod dojenčkovo kožo. Če dojenček zboli in shujša, se pokaže tudi vdoibina na podplatu.
Na lepo oblikovani novorojenčkovi nožiči je zanimivo gledati, kako okretne prste ima. Posebno palec se lahko premika tudi navzven, kakor palec na roki. Pozneje se to seveda zgubi, ker se človek pač ne oprijemlje več z nogami, kot nekoč. Te funkcije okrnijo.
Kmalu po prvem letu začne otrok hoditi in tedaj se malo zniža obok njegovih nartnih kosti. To se da na otrokovem podplatu dobro otipati. V začetku tretjega leta pa se mišice in vezi tam okrepijo in podplat se na notranji strani zopet zviša. Nikoli ne bodo imeli ploskih nog otroci, ki so dosti bosi.
Če boste otroka silili hoditi, preden je zato dovolj razvit, pri tem pa je še prav debel in težak, se mu bo podplat sploščil bolj kot navadno. Zaradi prezgodnje in prehude obremenitve dobi tak otrok navzven zvrženo nogo. Od tega dobi težko hojo, stopa na cel podplat in pri tem obrača prste navzven. Podplate ob-
rabi najprej na notranji strani in čevlje oguli na gležnjih. Zaradi težke hoje se otroci hitro utrudijo, na sprehodu nočejo hoditi in tožijo o bolečinah v nogah.
Zaradi tako zvržene noge lahko otroku ostane grda hoja. Lahko pa se še poslabša in otrok dobi plosko nogo. To se razvije predvsem pri ljudeh, ki morajo v poklicu stati ali ki se premočno zredijo. Ne preslišite otrok, če tožijo, da jih bolijo noge. Ortoped lahko prepreči mnogo zlega.
Če se otroku iznakažijo noge:
1.	Kolikor se le da imejte otroka sezutega!
2.	Ne učite ga za vsako ceno hoditi!
3.	Pustite ga počivati, če toži, da je utrujen in ne hodite na dolge sprehode z otrokom, ki nerad hodi!
4.	Čeveljčki, posebno prvi, naj imajo mehke, upogljive podplate, da se lahko pri hoji u-pogiblje tudi podplat!
5.	Sami ne dajajte otroku vložkov v čevlje! — Te naj predpiše zdravnik!
6.	Večji otroci naj doma pogosto hodijo bosi po prstih in naj imajo roke pri tem prekrižane na hrbtu!
NOGA NA X
Tako obliko dobivajo noge šele takrat, ko se otrok začne učiti hoje. V tistem času je zelo
Mleko - edino popolno živilo
negotov v nogah. Da bi laže lovil ravnotežje si poišče kar se da veliko podporno ploskev To dobi, če se postavi na X. Zato so otrokov začetni koraki zelo široki in okorni. Z vajo it utrjevanjem mišic se to izgubi.
Otrok pa ima lahko že po naravi bolj sla botne kite in mišice ali pa mu manjka vitami^°'d na D in ima zato premehke kosti. Če je pr^ov< tem še posebno težak, bo ohranil držo nog n^ela X in tudi kosti na nogi se bodo tako usločile. Takega otroka bolijo noge, kadar hodi Tudi ponoči toži o bolečinah, starši pa si jif^ ^ razlagajo kot bolečine zaradi rasti nog. V res- . niči so nastale, ker so bile noge preobremenje-ne na napačnih mestih. Otroka privedejo starf*°P* ši k zdravniku, češ da ima „grdo" hojo, ket^em hodi navznoter.	kraji
Zdravnik bo odredil, naj otrok še dalje hodfikat navznoter, ker je to naravno zdravljenje držtAvsI na X.	osla
Petdeset odstotkov otrok ima noge na X, odasl tega največ deklic. Večino od teh ozdravi nain A rava sama, saj je zelo redkokdaj videti odraslega človeka z nogami na X. Zdravnik seveda,— opazi tudi pri odraslemu človeku, da je imer'^ v otroški dobi take noge, ker ima golenico y ukrivljeno. Zato torej ni dobro čakati, da bc^ ^ narava sama popravila noge. Če so še pri če-, trtem letu gležnji več kakor štiri centimetrč"9' vsaksebi, se drža nog ne bo več popravila sa-^"^ ma od sebe. Otrok mora obiskati ortopeda. Sov Da ne bodo nožiče rastle na X:
Vsaka hrana ima nekatere od hranilnih snovi (tako n. pr. kruh pretežno škrob, meso beljakovine), le mleko je hrana, ki vsebuje vse najvažnejše hranilne snovi in človek lahko ob hranjenju z njim dlje časa prebije. — Tako se tudi majhen otrok, ki se dlje časa hrani izključno z mlekom, vseeno lahko uspešno razvija.
Mleko je sestavljeno iz vode (87 %) in zelo majhnih mlečnih kroglic, ki vsebujejo beljakovine (3,5 "/.), tolšče (3,9 °/o). sladkor (4,9 odstotka) in mineralne snovi (0,7 %). Ta sestav mleka velja seveda le v povprečju, ker se sestav precej menja. Pri kravjem mleku je to v veliki meri odvisno od hrane živine, pasme, letnega časa in drugih činiteljev. 100 gramov mleka ima približno 100 kalorij. Beljakovine mleka so prvovrstne, ker imajo vse potrebne aminokisline.
M/: Hgč:n rzrdždjo svoje nezedovo/jstvo, Mr%-t: ;rdn:	/jcMč:. Prepogosto Mej Me ustrežejo
otro^ovtm ?HHMvost:tw. NeMgc točno do/oče-nege r(tvMcnj:t n: mogoče predp:s%t:. Osnovno je, d% st(trš: ravnajo taM, da se v otroM ne omaja preprtčanje, da ga /majo zares rad;. Ta oMate^ je namreč potreben za pravdno na-da/jnjo otrokovo rast ;n razvoj.
Od vitaminov ima mleko največ vitamina A; tega je v poletnih mesecih mnogo več kot v zimskih. Ker je vitamin A topen v maščobah, ga je tudi v surovem maslu veliko. Poleti, ko se živina hrani s svežo hrano, je v surovem maslu veliko vitaminov in je zato surovo maslo tudi bolj rumene barve kot pozimi. V mleku sta še vitamin B1 in vitamin C ter nekoliko vitamina D.
Med rudninskimi snovmi, ki jih vsebuje mleko, moramo omeniti predvsem kalcij in železo. Za rast otroka je kalcij izredne važnosti. Pri presnovi kaloija sodeluje vitamin D, tega pa je v mleku malo, zato se pojavlja pri dolgotrajni enostranski prehrani otroka z mlekom rahitis. Zato dodajamo danes otrokom vitamin D v kapljicah.
Razen že omenjenega surovega masla imamo še več mlečnih proizvodov. Zelo zdrava sta jogurt in kislo mleko. Iz mleka lahko izločimo še smetano in naredimo celo vrsto različnih sirov, ki se po svoji kvaliteti zelo razlikujejo, kar je odvisno od tega, ali uporabimo posneto ali polnomastno mleko in od načina in trajanja procesa predelave.
O najenostavnejšem siru — skuti, ki je zaradi visoke biološke vrednosti in cenenosti za nas večjega pomena, bomo spregovorili kdaj prihodnjič.
cer
ščin
seb
pa
last
in s
1.	Ne pestujte preveč otroka, ki ima mehke kosti!
2.	Naj dosti leži na trebuhu in na hrbtu!
3.	Ne skušajte s silo doseči, da bi shodil!
4.	Ne odvajajte ga hoditi navznoter!
5.	Posvetujte se z zdravnikom glede rahitisa!
reži
ki
NOGA NA O	ide
\
Mnogo otrok se že rodi z nogami na O. Verjnut jetno zato, ker so pač toliko časa v okroglastirrte maternici. Ko otrok začne hoditi, se to po^j,., pravi. Če pa mu primanjkuje vitaminov in kal-^j^j cija in so zato kosti premehke, se lahko noge prav hudo ukrivijo.	^ '
Pri tej okvari so kolena narazen in je ravno nasprotna od okvare o kateri govorimo pri nogah na X. Pri nogah na O sta stegnenica in^*-golenica enakomerno ukrivljeni. Če noge nisols hudo ukrivljene, se same pozdravijo. Hudih^a okvar te vrste dandanes ni dosti, vendar je vnis takih primerih dobro vprašati za svet zdrav-Mc nika.	dc
Otrok ne bo imel nog na O, če:	šk<
1.	boste preprečili, da bi se preveč zredil (preobilna hrana)!
2.	ga boste na sprehodih čuvali, da se ne bo
preveč utrudil!	^
3.	ga boste dostikrat vadili, da stoji tako, da
drži skupaj koleno s kolenom in meča zsh meči!	3t<
4.	boste zdravili morebitni rahitis po nasvetih zdravnika!
ro
P<
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
metalec, mnogo lahkega orožja. Nekdo se je peljal na nepoškodovanem motorju. Med borci je Mihajlo zagledal Rusa Leonida, s katerim sta bila skupaj pobegnila. Pomahal mu je. Fant je pustil kolono in zdrvel k Mihajlu. Po rusko sta si planila v objem. Leonid je povedal, da so razbili enoto, ki je pred štirinajstimi dnevi prišla iz Poljske; v njej so Ukrajinci in Rusi, vodijo pa jo Nemci.
Ujeli so tri Ruse. Polde, ki je potreboval podatke za Lazarja, jih je takoj zaslišal. Ujetniki so bili presenečeni, ko jih je Mihajlo nagovoril po rusko. Povedali so, da je v enoti moreče vzdušje in da je v njej precej vojakov, ki bi radi pobegnili k partizanom, pa se bojijo krogle. Obljubili so jim, da bodo ostali živi, če se bodo vključili v rusko četo. Polde je sklenil prek teh ujetnikov navezati stike z njihovimi znanci. Tako so doslej v nekaj mesecih spravili skoraj za cel bataljon Rusov v brigade.
Pri prvi samotni hiši so dobili Radka ob težko ranjenem bataljonskem komandantu Lazu. Ratal mu je prebil prsi in močno je krvavel. Imel je še toliko moči, da se jim je nasmehnil. Z njim so jih vezali veseli in žalostni spomini iz mnogih bojev. Bliska je bližina prijateljeve smrti navdata z nemirom. Ni se bal tveganja, smrt znancev pa mu je zbujala živalski strah, da bo morda že jutri sam tako posekan, da bo drobec kovine razbil v nič vse njegove načrte in nade.
Izbica, kjer se je Lazo boril za življenje — kri mu je kar naprej vdirala skozi povoje — je bila polna zagatnega vonja po smrti in ptesnobi. Blisk je odšel ven, da se nadiha svežega zraka, ki je puhtel od razbeljenih skal. Bil je žejen. Za hišo je bila kapnica. Z vedrom je zajel globoko v dnu vodnjaka nekaj kalne vode. Nekajkrat je požrl, in toliko da se mu ni obrnil želodec. Tu je bila voda redkost. Imela je okus po zemlji, a kljub temu je bila voda. Iz
hleva so borci prinesli na nosilih dva mrliča, (anta iin dekle, ki sta padla ob naskoku na kamione. Vprašal jih je, kam ju nesejo. Povedali so, da ju bodo pokopali. Fantu, ki je bil mitraljezec, se je vlekla krvava sled od čela čez levo oko, dekle pa je bila zadeta v prsi. Oči je imela zaprte in ustnice trpko upognjene. Spoznal jo je. Bila je med bombaši, ko so napadali postojanke v Bohinju. Kakšna sila vodi ta nežna, drobna dekleta, da se zaganjajo z bombami v žico, tam, kjer omahujejo celo tantje? Ob pogledu nanjo se je spomnil Melite. V zadnjem času sta se videvala samo na kratko in vselej mu je očitala, da bo padla, preden bosta lahko sama. Tudi nje ni razumel. Dasiravno je bila nežna in otožna, se je javljala v skojevske skupine, ki so napadale utrdbe. Čemu? Zaradi njega ali zaradi Ane? Vsem hoče pokazati več, kot zmore. Ko sta se srečala v grapi, ji je dejal, naj se ne javlja med bombaše, ker tam neusmiljeno kosi smrt. Užaljeno se je našobila, češ naj je ne nagovarja, da bi se (izmikala boju, ker se tudi on sam ne izmika. Rada bi mu bila podobna. Hotela je, da bi bit ponosen nanjo, tudi na mrtvo, če ji je usojena smrt. Skojevska sekretarka mora biti drugim za zgled ...
Moral se je ukloniti njeni logiki in živel je še teže. Bal se je zanjo in zavoljo nje tudi zase. To pa ni bilo v skladu z nalogami, ki so ga čakale.
Sredi poti proti divizijskemu štabu, ki je bil v Trnovskem gozdu, so se poslovili od Mihajla. Le-ta se je spustil s planote v Vipavsko dolino, na negotovo pot proti Trstu.
Na divizijskem štabu so izvedeli, da so se Nemci utrdili v zavzetih vaseh in da potiskajo brigade globlje v Trnovski gozd. Tega dne so ubili komandanta 30. divizije Iztoka, ko se je peljal z motornim kolesom na položaje ene izmed svojih brigad. Prestregla ga je skupina, ki se je vtihotapila za hrbet obrambe.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton ^
— ----------------— -----------——-----------------------ki
b Š( k
8
Poletna vročina je žehtela v skalah, da je trepetalo ^ listje v rahli soparici. Kolona gorskih lovcev z mulami, na-tovorjenimi s strelivom in orožjem, se je vzpenjala po vi- ^
jugasti poti, mestoma vsekani v živo skalo. Ljudje in ži- p
vali so se kopali v znoju. Orožje, na katero je pripekalo $ sonce, pa se je tako razgrelo, da ga ni bilo moč držati p v roki.	s
Stotnik Kniecke je hodil na čelu kolone tik za predhodnico. Roke je obešal na brzostrelko, ki je zadnji mesec ) ni dal iz rok in si je ni upal obesiti na konjsko sedlo. Neštetokrat so doživeli nenaden napad. Dvajset dni se je že njegova enota tolkla v najbolj divjem in odmaknjenem svetu predgorja Trnovskega gozda. Moral je udariti sovraž- ^ niku v hrbet in izvesti nekaj dvomljivih manevrov, ki so ga ' stali mnogo žrtev. Shujšal je. Lica so se mu udrla, koža porjavela, živahne oči so dobivale lesk nevolje.
Takoj po atentatu na Hitlerja so jih poslali v oten- -živo, o kateri je vedel, da se bo izjalovila kakor vse druge. Nezadovoljen sam s seboj si ni upal nikomur povedati pomislekov o jalovosti načrta. Preveč je poznal nasprotnika in gorovje, da bi z navdušenjem tvegal življenja svojih ljudi; če je le mogel, jim je prihranil kako hudo uro. Vesti o atentatu so ga vznemirile. Z drugimi vred je na ves glas izražal ogorčenje nad izdajalci, na tihem pa si je mislil: kakšna škoda, da ni Hitlerja že v Munchnu raztreščita mina! Prepričan je bit, da bi vojska brez SS in stranke znala izvleči Nemčijo iz kočljivega položaja. Pa kaj je hotel... Dvajset let so jim vtepali v glave, da zanje mislijo drugi, tuhrer pa za vse. Po vsi sili so hoteli doseči, da ljudje sploh ne bi razmišljali.
v pr;M(fnj;
drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi
o naših vprašanjih - drugi
Ohranjena dediščina nacističnega režima
ir
a (iz brošure „To Destroy Nazism or to Re-ij*fard tt! — An Aspect of the Ouestion of )r^!ovene Carinthia", k) je tlita v Beogradu Jeta 1947.)
o
^ Zavezniki so v svojem boju proti nacistič-.^ni Nemčiji vedno izjavtjati, da ne obstaja groznost kompromisa. Njihov skupni citj je bil rPopolna kapitulacija in okupacija celotne erNemčije, vključno z njenimi avstrijskimi pokrajinami; kot svoj cilj so osnačevali denaci-dflkacijo in prevzgojo prebivalstva Nemčije in žrAvstrije. Na drugi strani je pa tudi nacizem ostal na oblasti prav do konca. Njegova oblast je prenehala šele z okupacijo Nemčije
ai" Avstrije po zavezniških četah, a-
.{KOROŠKA — EDiNA !ZJEMA
V tem oziru je obstajala samo ena izjema,
sicer Koroška, avstrijska pokrajina na meji ^Jugoslavije. V tej pokrajini je nacistični re-^žim v trenutku, ko je čutil, da je prišel njegov konec, izročil oblast novi skupini, in sicer v upanju, da se bo tako ohranita dediščina nacizma, ki je imela v tej pokrajini poseben značaj. Britanske okupacijske oblasti Pa so priznale to skupino, ki je prevzela oblast na Koroškem iz rok nacističnega režima 'n v soglasju z nacističnimi zakoni. Tako je bila ohranjena kontinuiteta med nacističnim režimom in med novim režimom, in ljudje, ki so sprejeli oblast iz rok nacistov, so še idaj člani koroške deželne vlade.
Vse to je vzbudilo mnogo pozornosti jaguarja in februarja 1947 na sestanku na-Hfnestnikov zunanjih ministrov v Londonu, in ''sicer zaradi tega, ker je bil član avstrijske ^delegacije Hans Piesch, koroški deželni glavar, t. j. najvišji avstrijski funkcionar v tej pdeželi, in sicer od 7. maja 1945, ko so mu .Pooblaščeni predstavniki nacističnega reži-„tia izročili oblast. Jugoslovanska delegacija oie opozorila namestnike zunanjih ministrov h"a to izročitev oblasti in na kolaboracio-^listično aktivnost Hansa Pischa med vojno. 'Namestniku zunanjih ministrov so odločiti, da bodo zahtevali informacije od zavezniškega konfrotnega sveta za Avstrijo.
Prvi rezultat je bil, da je Hans Piesch 12. ^ marca 1947 odstopil kot koroški deželni glavar. Vendar pa ta sprememba osebnega z značaja ne pomeni ustrezne spremembe si-: Sterna, ki ga je predstavljala ta oseba, sistema ohranjanja ostankov nacizma.
* Ta dejstva, ki zadevajo nacizem na Koroškem in njegove kontinuitete, so vredna . Pozornosti, ker njihov pomen presega okvir političnega življenja ene od avstrijskih po-^ krajin in usode koroških Slovencev, male a 'krepke veje Jugoslovanov. Vprašanje, ali bodo dosegli svojo pravico in dobili zadoščenje tisti, ki so se borili na strani zaveznikov, ali pa bodo žrtvovani sistemu, ki za-' Vestno vključuje tradicije nacizma, dobiva širši pomen vprašanja, če v tem primeru ob-staja želja, da se uresničijo temeljne točke Programa antinaoistične koalicije, ali pa nasprotno obstaja težnja, da se brezobzirno Potepta zvestoba, ki jo dolgujejo zavezniki svojim skupnim ciljem.
'ZROČtTEV OBLAST!
Po Karntner Zeifung, uradnem Rainerje-Vem glasilu, ki je potem postalo glasilo kokoške deželne vlade, štev. 8 maja 1945, je formalni prenos oblasti v noči 7. do 8. maja 1945 takole potekal:
Gauleiter dr. Rainer je sporočil svojo de-misiijo v posebnem razglasu po radiu: .Okupacija Koroške po sovražnih silah se je začela. S tem preneha politična aktivnost stranke. Odrejam, da ta aktivnost preneha na ozemlju, ki ga zasede sovražnik. Mene kot nacionalnega socialista sovražnik ne bo niti priznal niti poslušal kot predstavnika interesov Koroške. Zato odstopam kot Reichs-statthalter (državni namestnik) z namenom, cla tistim silam, ki bolje ustrezajo nazorom naših sovražnikov, omogočim, da ustvarijo novo politično bazo. Zato izročam vladne funkcije Gauhauptmannu in začasnemu Predsedniku vlade Meinhardu Natmessnigu." Nato je pozval prebivalstvo, naj ohrani
enotnost in red, in končal svoj razglas s temile besedami:
.Nacionalni socialisti in nacionalne socia-listinje! Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo tuhrerju. Njegova ideja živi v nas. Zdaj pa sklenite svoje vrste v boju za svobodno in nedeljeno Koroško!"
Po Rainerjevem govoru je objavila Karntner Zeitung nagovor Gauhauptmanna Nat-messniga članom nove začasne vlade. Nat-messnig je začel z opozorilom, da je Rainer odstopil .zaradi splošnega vojaškega položaja in posebej zaradi položaja na Koroškem". Nato je poudaril, da je v sporazumu z Rainerjem vodil pogajanja s predstavniki prejšnjih političnih strank, lin poudaril .nujnost, da se v naši koroški deželi ohranijo mir, red in varnost". Odkril je skupno podlago, zaradi katere je bilo mogoče privesti pogajanja do uspešnega sklepa: .Čutim, da je posebej potrebno in da izražam mnenje vseh konstruktivnih in zato pozitivnih sil na Koroškem, če se zahvalim vam, gospodje, za vašo stanovitno željo, ki ste jo po lastni iniciativi venomer izražali med vašimi pogovori z Gauteiterjem in z menoj, da bi ne bil noben naš sodeželan preganjan samo zaradi tega, ker je bil član stranke. Vi ste garancija, da bo koroško ljudstvo eno-dušno v svoji odločnosti, ki jo je izrazilo pred petindvajsetimi leti, da ohrani nedeljivost naše dežele proti domačim in tujim sovražnikom. Odločnost, ki ste jo izrazili, da bo postalo staro bojno geslo .Svobodna in nedeljena Koroška!' naše vodilno načelo, bo naletelo na odobravanje vse Koroške." Natmessnig jih je tako pozival, da se bore proti domačemu sovražniku, t. j. koroškim Slovencem, in tujemu sovražniku, f. j. Jugoslaviji, pod starim geslom, ki je rabilo za kritje zatiranja koroških Slovencev s strani nemškega imperializma. Naposled je Natmessnig formalno izročil oblast: S tem izročam vam oblast in pravice, ki pripadajo koroškemu Reichsstatthalterju na podlagi zakona od 14. ctprila 1939, ter odredb in odlokov na njegovi podlagi."
Novi deželni glavar Pisch je prevzel oblast s temile besedami:
.Herr Gauhauptmannt Izjavljam vam tu, da smo pripravljeni prevzeti to težko nalogo, ki je polna odgovornosti..."
Nova deželna vlada je hkrati izdala še dva razglasa. Prvi razglas, ki ga je podpisalo osem članov nove vlade (razen komunistov, ki se ji niso pridružili), je bil v bistvu poziv k enotnosti, ki prepoveduje vsa dejanja terorizma in individualne akcije, kakor tudi kakršnokoli odstranjanje javnih nameščencev brez odobritve pokrajinske vlade, in razglaša vsakogar, ki bi se ne pokoraval tem poveljem, za sovražnika dežele in svobode. Razglas nato nadaljuje tako: .Deželna vlada meni, da je njena poglavitna dolžnost ohraniti svobodo in nedeljivost Koroške". Drugi razglas nosi naslov .Ohranimo mir in disciplino!" <in znova poziva k redu, miru in disciplini in zaupanju v policijo.
POMEN iZROČ!TVE OBLAST!
Nova vlada je torej prevzela oblast iz rok predstavnikov nacističnega režima in v soglasju z nacističnimi zakoni. Zaman iščemo v njenih razglasih obsodbo nacizma in vsenemštva. Edini razlog za spremembo režima je bil vojaški položaj. Razglašalo se je načelo kontinuitete oblasti in nacističnega vladnega aparata. Natmessnigov govor dokazuje, da se je nova vlada obvezala, da nihče ne bo preganjan zaradi članstva v nacistični stranki. Rainer je javno pozval naciste, naj podpirajo novo vlado. Ta podpora je bila tej vladi potrebna, ker ni imela za seboj nobenih lastnih političnih sit. Ta dejstva mečejo svojo senco na način poznejše .denacifikacije" na Koroškem. Pojasnilo za dejstvo, zakaj je bila Koroška edina pokrajina Avstrije in Nemčije, kjer je bit nacizem pripravljen izročiti oblast novi skupini, je treba iskati v geslu .svobodne in nedeljene Koroške", kar pomeni nadaljevanje nacionalnega zatiranja koroških Slovencev.
A&o zda;, &o so neoN/t/er/aHc: pred nosorn po/:cr;e na avsrr:;s^cw Koroš&f?w poZarča// t:-par mr/osMo dovo/;cw:N dvojcz:čw:N ^ra-;ecM:'N faN/rc, ^ana/rzrramo pro^/emafr^o pro-N/ewa .nemške" Korošce, /a/?^o &onšfaf:ra?wo ne^ N/azeM Ros. Namreč ;o, da Naš neoAR/er-/anc: Not faN: potom MpNouega Nra//ew;a sam: priznavajo, da posedajo njihova .nemška" KorošNa vsaj 4 razne narobe; Čase, V:nd:šare, 5/ovence :n Nemce. Kafer: so pa Neme: vsaj v 30 odsf. s/ačajev /e vs/e:č tega, &er so v c:/;a njihove čadcžne narodnostne pregrapacije korist:/: N/azHo preprost recept. 7*opog/edno so namreč svoje priimke N/azr:o tehnično opremi/: z dvojnimi sog/afH:N:'. NaNar so grata/i Nemci. Odnosno čistokrvna germanska pasma. Odnosno nad/jadje. Če so ki/i N/r/erjaMc:'. Tako je, rečimo, nekdo, ki se je kot okičen S/o-venec odnosno Čaš piša/ za Pftf/:MČrca, enostavno dap/ira/ svoje sog/asnike, nakar je gra-ta/ Ppette/Zinnttsscckkittsscck ter potom tega k/azno zvenečega priimka iz okične s/ovenske
GOFLA:
»Nemška«
Koroška
„kreatare" čistokrven Pangerman. Čeprav je grata/ pravzaprav v kistva tedaj /e nek okičen potpari. Vs/ed česa je dota/no nepojm/jivo, kako kaš taki potpariji kočejo ponemčiti veso/j-no Avstrijo. K; je itak, kar se njenega nemštva tiče, k/azno oporečnega tipa. 5aj je, rečimo, sp/ošno priznano, da največje češko mesto ni Praga, ampak Danaj. Ter če v vsek 7 mi/ijo-nik Avstrijcev teče /00 po/ovnjakov nemške krvi, sem jaz Nitajc. Vs/ed česa je še ko/j nepojm/jivo, da so kaš taisti .pangerTMansN:" tipi, ki so zdaj kot sapermini manjšina na Ko-roškem vsaj momenta/no da/i v koš pošteno koroško večino in še S/ovence ter Čaše povrka, kot „višja rasa" že /eta /937 čaka/i na Navarskem v rajkovskik ar::'forwaN, kdaj kodo pod varstvom k/avca Do/jeta Nit/erja /akko od-šprinta/i čez avstrijsko mejo. Ter potem ak-marks/a/i vse S/ovence. Ter po potreki tadi svoje avstrijske nemške /andsmane. V ko/ikor so seveda k;7i .izdaja/ci". Odnosno zoper Do/-jeta. Toda je topog/edno tipično znači/no za avstrijske razmere, da taisti karakoni /akko še danes zmerjajo z izdaja/ci vse dotičnike, ki so zoper neokit/erjance. Vs/ed česa je danes za gotove .domovini zveste" Korošce izdaja/ec ce/o njikov kanc/er. Ter deže/ni pog/avar. Katerega po potreki z ženo vred propisno st-ro-kovnjaŠko komkardirajo potom jajc. Čeprav jajca tadi v Avstriji k/azno poskakajejo. Namreč kar se cene tiče. Toda momenta/no na Koroškem jajca kot stre/no orožje ne prikajajo več v poštev. Ker je zdaj tam mir. Ko ni na veso/j-nem Koroškem več nokenik „:'zdaja/skik" dvo-jezičnik tak/ic. .Seveda pa keokit/erjanci niti niso najko/j ža/ostne momenta/ne koroške ji-gare. Ker je neka še ko/j ža/ostna f/ga ra tam nek ženia/en prjoks. Ki zkira okrog seke neke .vindišarje". /n ki pravi, da je vindišarščina nek špecija/en jezik. Ker kojda ona sp/ok ni s/ovenščina. Kar gromog/asno priča, da dotični prjoks, odnosno dotična potarica, najno raki as/age kake amoko/nice. A/i pa je okičen Žepov. Ker kaj ki, rečimo, reke/ pri nas kak .Da/ejnc", ki se ne more .advadit dija/ejkta", če ki ga kdo k/istira/ z nekimi jezik-os/ovskimi štosi, da ni S/ovenec. Ker pač .gavari da/ejn-sko"/ Dotični koroški prjoks se piše Einspie-/er. Kar se reče po s/ovensko .en špi/avec". Kar je več kot simko/ično. Ker se ta špi/avec dejaktično špi/a. Namreč z asodo koroškik 5/ovencev. Katerik nevreden sin je tadi on. Če to prizna a/i ne. On je tadi kriv, da je ki/a zadnjič naša TV doma dota/no pop/ja-vana. Ko so se na avstrijski TV odvija/i po vprašanja dvojezičnik tak/ic ce/ovški .Mestni pogovori". Na katerik je tadi k/istira/ omenjeni Einspie/er. Nakar je, kadar je dotični pr/oks zače/ na ekrana prodajati svoje vin-dišarstvo, moj stric na njega po/nomastno p/ja-ni/. Ker je pa ki/ stric svojčas /aska/ist, je seveda vedno okavezno mimo vseka/. Vs/ed česa je ki/ seveda potem TV-ekran fantastično pop/javan. Kar je strica tako razNajfa/o, da je izreke/ proroške kesede, da komo še vsi dočaka/: ta vese/i dan. ko kojo na Koroškem dotični, ki so pod Nif/erjem nosi/i rajave srajce, ime/i iz gotovik raz/ogov rajave — gafe///
S*d<m dnt, Martbot
Ptof. dr. Fran Zwttter
Prastrah
Marsikaj je bilo na teh maratoncih ..mednih pogovorih ORF" omembe vrednega. To $o bili gotovo najdaijši medni pogovori od vseh dodej. Samo Korošci so se jih iah-ko udeiežiii. Nekorošec je morai priti predvsem do skiepa, da ženske na Koroškem nimajo niti nič govoriti niti nič povedat). V dvorani ni biio niti enega samega ženskega bitja. Toda to je stvar Korošcev oziroma Korošic. Pozornost je vzbudiio tudi dejstvo, da so Siovenci mnogokrat boije govoriti nemško kot marsikateri .domovini zvest" nemški Korošec. Sicer pa je raven naspioh nekoiiko šepata. Ne vedno, toda na mnogih mestih.
Nekorošec pač ne bo mogei nikoii izvedeti, kaj je .vindišar" v resnici. Zato pa imamo mi .inozemci" končno pravo predstavo o .prastrahu". Prastrah je stanje, v katerem živijo vsi .domovin) zvesti" Korošci že 50 iet, ker se morajo pač nenehoma bat), da jih bodo Jugosiovani okupirati. Druge svetovne vojne očitno ni biio. Tedaj je biia namreč okupirana Jugosiavija — če se prav spomnimo in ne narobe. Ta .prastrah" (ki ga sicer nikjer drugje ni najti) bi morai popasti tore) tudi Siovence, kadar vidijo paradirati .domovini zveste" Korošce z odiikovanji nemške Wehrmacht (s kijukastimi križi vred seveda). Vsekakor je biio v tem času precej Siovencev in drugih Jugosiovanov izseije-nih in pobitih. Da bi svoj .prastrah" utemeijii), so opozoriti na zemijepisne karte, izdane v Jugosiaviji, na katerih so koroška krajevna imena natisnjena tud) v siovenščini. Potemtakem bi moraia vsa Jugosiavija živeti v večnem .prastrahu", kajti aii bi kje našii avstrijsko zemijepisno karto, na kateri bi ne zasiediii imen Ciiii, Marburg, Laibach, Agram in Beigradt Avstrijska okupacija Jugosiavije se mora torej vsak trenutek začeti. KakJna neumnost! Vsak otrok pri nas ve, da ni čioveka v Avstriji, ki bi izgovarja) Beograd, temveč reče Beigrad, ne da bi imei pri tem kakžne invazijske načrte.
Sicer pa čiovek včasih kar ni mogei nehati zmajevati z giavo. Če odštejemo vindišarje — pa naj bodo ti že kar hočejo — gre, po besedah dežeinega giavarja Sime, za pribiižno 23.000 Siovencev v peščici občin. Če bi ne biia vsa stvar tako žaiostna, bi se morai čiovek smejati. Zveza .domovin) zvestih" koroških organizacij (kdor ni njen čian, je očitno izdajaiec dežeie, Siovenec aii vsaj hudoben vindišar — v nasprotju s pridnim in dobrim vindišarjem) se počuti ogroženo. Ogrožena od 23.000 Siovencev. To se imenuje .prastrah", zato grozijo zveznemu kancierju, ga zmerjajo s psovko .Sau-jude", pijuvajo po dežeinemu giavarju, razbijajo dvojezične krajevne napise. Tega zunaj Koroške nihče ne more razumeti.
Prav dobro pa iahko razumemo nekaj drugega. Namreč občutek Siovencev, da se morejo spričo napihnjenih emocij počutiti odrinjene v kot. Toiiko .domovini zvestega prastrahu" zanje nikakor ne more biti koristno. Se ziasti ne v trenutku, ko nekateri skrajneži zahtevajo ugotovitev manjšine.
Mmer TagbtaM
8 —Štev. 1 (1589)
Športni vestnik
*	VZHODNtNEMC! NEPREKOSLJtV!
Tradicionatna novotetna skakatna turneja, ki je že 21. po vrsti, se je to zimo pričeta v soboto 31. decembra v Oberstdorfu. Novoietna skakatna turneja Intersport je na 90-metrski skakatnici pričeta z novim rekordom udetežencev, saj se je zbrato 108 skakalcev iz 18 držav. Kakor vsa teta prej se je zbrata tudi tetos resnično vsa svetovna etita, izvzemši dveh skakatcev, Čeha Raške in Sovjeta Napatkova, ki sta poškodovana. Z najmočnejšima posadkama sta udeteženi tudi Jugostavija in Avstrija; v avstrijski reprezentanci je častno zastopano tudi športno društvo iz Zahomca.
Premiera tetošnje turneje v Oberstdorfu je prinesta vetiko zmagostavje skakatcev iz Nemške demokratične repubtike. Zmagat je Rainer Schmid pred Hansom Aschenba-chom in Henryjem Gtassom. Četrti je postat Švicar Hans Schmid, peti pa je bit spet Vzhodni Nemec — svetovni rekorder Manfred Wolf. Izvrstno se je znašet Avstrijec Reinhotd Bachter, ki je skočit med etito svetovnih skakatcev in zasedet osmo mesto. Zeto dober je bit ponovno tudi Zahomčan Kart Schnabt, avstrijski mtadinski prvak, ki je s 30. mestom bit drugi najboljši Avstrijec. Izmed Jugostovanov je bit najboljši Marjan Mesec na 12. mestu. Novozgrajena skakatnica Schattenberg se je pokazala z najboljše strani, čeprav primanjkuje tudi tu snega in je Oberstdorf povsem suh. Na največji skakatnici turneje tetos ni bito novega rekorda, stari pa je še vedno pri 108 m.
Tudi druga serija tetošnje novotetne turneje se je končata skoro pričakovano. V Garmisch-Partenkirchnu je ponovno posegel po prvem mestu Rainer Schmid, drugi pa je postat dostej neznani Dieter Karnpf, oba iz Nemške demokratične repubtike. Vzhodni Nemci so zasedli še mesta 4, 5 in 6 in so s tem poudariti nadvtado v smučarskem skakanju. Avstrijski as Bachter ni mogel ponoviti svojega uspeha iz Oberstdorfa in se je zadovotjit z 32. mestom. Zahomčan Schnabt je bit 33., ker je zapravit drugi skok. Tudi v Garmischu je ostat rekord skakatnice nedotaknjen.
V sreda je prešta turneja na avstrijska tta. Etita skakatcev se je pomerita na skakatnici Iset pri Innsbrucku. Ob uredniškem zaključku nam podatki še niso biti znani.
Po končani Intersport turneji se bodo nekateri izvrstni skakatci srečati na Koroškem, na Bloudkovi skakatnici v Zahomcu. Mednarodna skakatna prireditev bo v ne-detjo 7. januarja s pričetkom ob 14. uri. Jugostavija in Itatija bosta nastopiti z najmočnejšo skakalno ekipo, o ostatih državah še ni podatkov. Zahomški organizatorji imajo skrbi čez gtavo. Osnovni probtem pa je sneg, zaradi katerega so prireditev že enkrat preložiti. Vsi upajo, da ga bo do ne-detje padto še dovolj.
*	DAN!LO PUDGAR !N NATAŠA URBANČtČEVA NAJBOLJŠA
Ob stovesu od starega teta je izvedto združenje športnih novinarjev Slovenije anketo o športniku in športnici ter moštvu in organizatorju teta ter športniku združenja. Pritjubtjeno anketo so izvedli športni novinarji SRS že petič.
Med športniki je prvič osvojit nastov najbotjšega športnika Slovenije smučarski skakatec Danito Pudgar, ki je na otimpij-skih igrah v Sapporu zasedet izvrstno 8. mesto. Med športnicami je že tretjič po vrsti osvojita nastov najboljše Nataša Urbančiče-va, petouvrščena pri otimpijskem metu kopja v Munchenu. Najboljša ekipa v tetu 1972 je bito po mnenju športnih novinarjev hokejsko moštvo Olimpije iz Ljubtjane, ki je osvojita državno hokejsko prvenstvo, postala še pokatni hokejski prvak in si priborita tudi atpski pokat. Kot najbotjši pri-reditetj je bit izvotjen organizacijski komite v smučarskih potetih v Ptanici. Izkazat se je predvsem zaradi brezhibnega poteka 1. svetovnega prvenstva v smučarskih potetih in zaradi najbotjše detovne možnosti za po-ročevatce ob svetovnem prvenstvu. Tretjič zapored je med športniki združenja novinarjev na prvem mestu svetovni smučarski prvak med pokticnimi novinarji Jože Pogačnik od Dnevnika.
*	V SOBOTO KAC:!EV
Po kratkem odmoru se bo v soboto pričet spet boj za gumijasto ploščico. V soboto 6. januarja bo na sporedu 19. kolo avstrijskega hokejskega prvenstva. Mojster KAC bo imet v gosteh IEV, s katerim verjetno ne bo imet preveč težav. V torek naslednjega tedna pa bo na sporedu v Gradcu derbi med ATSE in WEV, igra, ki bo odločata o nadaljnjih kandidatih za prvenstvo. KAC bo imet na Dunaju za nasprotnika WAT Stadtau.

^	13 Kt M H!
Med Vrhniko in Postojno
dograjen prvi odsek siovenske avto ceste
S posebno svečanostjo je bil prejšnji leden odprt za promet prvi odsek sodobne štiripasovne avto ceste v Sloveniji, in sicer med Vrhniko in Postojno. Med častnimi gosti, ki so se udeležili otvoritve, so bili tudi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc ter številni predstavniki političnega in družbenega življenja Slovenije.
Predsednik skupščine republiške skupnosti za ceste Viktor Seitl je v svojem otvoritvenem govoru opozoril na gospodarski in politični pomen, ki ga bo imela nova avto cesta za nadaljnji razvoj Slovenije. Pri tem je omenil, da v bodoče nobeno področje Slovenije ne bo več kot dve uri oddaljeno od republiškega središča; bistveno se bo izboljšala varnost udeležencev prometa in zmanjšal se bo krvni davek, ki ga plačujejo cestam.
Nova štiripasovna avto cesta je dolga 31.990 metrov in široka 26,4 metra, največji vzpon znaša 4%, hitrost vožnje na nov(i cesti pa je preračunana na 120 kilometrov na uro. Na tem odseku avto ceste je tudi nekaj večjih objektov: viadukt Verd v dolžini 622 metrov, viadukt Ivanje selo (dolžina 230 metrov), viadukt ,Ravbarkomanda", ki je dolg 594 metrov, in viadukt Unec z dolžino 197 metrov. Stroški gradnje so znašali 703 milijone dinarjev, pri čemer so upoštevani tudi izdatki za odkupe ter za odškodnine za zemljišča in za načrtovanje.
O delu, ki je bilo pri gradnji nove avto ceste opravljeno v 30 mesecih, dovolj prepričljivo govorijo tudi naslednji podatki: izkopali so 3,9 milijona kubičnih metrov zemlje in kamna, v nasipe so vgradili 3,3 milijona kubičnih metrov gradiva, teža vseh asfaltnih mešanic presega 340.000 ton; zgradili so 16 podvozov, 13 nadvozov in 10 mostov v skupni dolžini 1.700 metrov.
Z dograditvijo prvega odseka avto ceste se bo razdalja med Ljubljano in morjem bistveno .zmanjšala", predvsem pa ne bo več počasnih in utrudljivih kolon, ki so bile značilne predvsem za odsek med Vrhniko in Postojno.
RADtO CELOVEC
PorotMa: 5.00 — 4.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske vHe — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske vHe — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba In dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev {asa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta.
SOBOTA, 6. 1.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Velika ljubezen malega kralja glasbe — 9.30 Melodije s sončnega juga — 10.00 V žarišču — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz naSe domovine— 15.15 Bilo je nekoč... — 17.05 Tri dežele, en spored — 18.30 Nipkov je vsega kriv — 19.00 Šport ob prazniku — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Zveneča Avstrija — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 7. 1.: 6.10 Orgelska glasba z deli španskih mojstrov — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert z Dunaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Melodije Iz filmov — 18 00 Okretnica jugovzhod — 19.00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra!lye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 8. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja
—	9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Šolska oddaja
—	13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 14.30 Za otroke — 17.10 Kaj rad slišim — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18 00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Prazna vera ni vedno osrečujoča — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 9. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —'9 00 Šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba Iz alpske dežele — 15 00 Godba na pihala — 14.30 Za otroke —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Diletto musicale — 21.05 še vedno priljubljeno.
SREDA, 10. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 8.05 Za ženo — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Šolska oddaja — 13.30 Zborovska glasba — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja Industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note In beležke —
20.10	Radijska Igra — 21.10 Zabavna glasba — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Nižja Avstrijska.
ČETRTEK, 11. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Za ženo — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Šolska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 14.30 Iz mape not avstrijskih skladateljev — 17.10 Operetne melodije — 17.56 Oddaja obrtne zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.05 Note in beležke
—	21.00 Iz graškega glasbenega življenja — 22.30 človek v družbi.
PETEK, 12. 1.: 6.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Za ženo — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba J. Haydna — 10.00 Šolska oddaja — 15.00 Štajerske glasbene šole — 14.45 Mladina poje — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice —
18.00	Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Glasba ob kaminu.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 6. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — Želja po luči.
NEDELJA, 7. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK. S. 1.: 13.45 Informacije — Razvoj slovenske glasbe.
TOREK, 9. 1.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Informacije
—	Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA. 10. 1.: 13.45 Informacije — Zbori — Iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK, 11. 1.: 15.45 Informacije — Žena, družina, dom.
PETEK, 12. 1.: 13.45 Informacije — Razvoj slovenske glasbe.
RADtO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5 00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 —24.00.
Dnevno oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 4.00 Jutranja kronika — 4.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 14.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 4. 1.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Glasovi v ritmu— 12.10 Mozart z našimi mladimi solisti in dirigenti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob Isti url — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino —
21.15	Za prijetno razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 7. 1.: 6.00 Dobro jutro — 4.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela — 10 45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Strastni mislec, radijska Igra — 17.40 Z jugoslovanskimi zabavnimi ansambli — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK. 8.1.: 6 50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.40 Zvoki In barve orkestra — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki Iz vzhodnoevropskih držav — 19.15 Z ansamblom ..Zadovoljni Kranjci" —
20.00	Operni koncert — 21.30 Tipke In godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Od popevke do popevke.
TOREK, 9. 1.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8 10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne — 12.10 Koncertni drobiž — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 13.15 Zabavna glasba
—	14.30 S kvartetom Sonnya Carsona — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Glasbeno popoldne z Mau-rlceom Ravelom — 18.15 V torek nasvidenje — 19.15 Z ansmablom Dorka Skoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Vojaki ob koncu vojne, radijska igra — 21.36 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Komornoglasbenl večer.
SREDA, 10. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.45 Glasbeni spomini — 12.10 Iz opere ..Rusalka" — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana — 14.30 Voščila — 15.40 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove — 17.10 Naša glasbena galerija — 18.15 Glas-
4. januar 197
V a b i t o na
19.
MEDNARODNO PRiREDtTEV SMUČARSK!H SKOKOV ZA Z!LJSK! POKAL
v nedeljo 7. januarja 1973 ob 14. uri na 60-metrski skakalnici inž. Bloudka v Zahomcu.
Športno društvo Zahomec
z?
bene vinjete — 19.15 Glasbene razglednice — 20.t Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S fes! ^ valov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev z< ž: bavno glasbe.	te
ČETRTEK, 11. 1.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.t ^ Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Sit ^ venske narodne — 12.10 Koncertni drobiž — 12.40 Igri jo pihalne godbe — 14.10 Mladina poje — 15.40 Gla! M; ba s severa — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Konce po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni orkester RT ^ Ljubljana — 19.15 Z ansamblom Mojmlra Sepeta - ^
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov J
21.00	Literarni večer — 22.15 Paleta popevk In ple! nlh ritmov — 23.15 Srečanje z mlajšo generacij čeških skladateljev.
		AVSTRUAl
		SOBOTA, 6.1.: 12.25 Smuški skoki -15.00 Mednarodne smučarske tekme -
15.30 Hišni koncert — 16.30 Otroška ot daja — 18.25 Otrokom za lahko noč — 19.00 Dober v< čer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 Čas v sttt
—	19.40 šport — 20.15 Nenavadne pustolovščine pisal niškega tajnika Tusmanna — 21.30 šport — 22.00 čo v sliki — 22.05 Pekel tisoč mučenikov.
NEDELJA, 7. 1.: 15.30 Mednarodne smučarske tekm
—	16.40 Otroška oddaja — 17.55 Otrokom za lahki noč — 18.30 Stoletje kirurgov — 19.30 čas v sliki -j 19.40šport — 20.15 Kraj zločina — 21.55 čas v sliki.
PONEDELJEK. 8. 1.: 18.00 Novo v znanosti — 18.2 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laurel in Olive Hardy — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregled sp4 reda — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.0 šport — 20.15 Oddelek S — 21.10 Poštni preda! 700
—	21.25 Telešport — 22.25 Čas v sliki.
TOREK, 9. J.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom zi lahko noč — 18.30 To je moj svet — 19.00 Slike I Avstrije In Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda "
19.30	čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport -J 20.15 Srečanje z živalmi — 21.05 Mestni pogovori -22.25 čas v sliki.
SREDA, 10. 1.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Vse v re du, film — 12.25 Telešport — 17.35 Lassie — 18.25 Otrc kom za lahko noč — 18.30 Televizijska kuhinja — 19.0 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 ča' v sliki In kulturne novosti — 20.06 Šport — 20.15 Fot syte saga — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki.
četrtek, 11. 1.: 10.00 šolska oddaja — 18.25 Otrokorr za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike L Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v slik inkulturnenovosti — 20.06 šport —20.15 Kakršen oče takšen je sin — 21.55 Čas v sliki.
PETEK, 12. 1.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Kakršef oče, takšen je sin — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	Očarljiva Jeannie — 18.55 Oddaja sindikalni zveze — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled spo reda — 19.30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.0< šport — 20.15 Komisar — 21.20 Paracelsus — 22.20 čai v stik) — 22.25 Kraijevi odmirat.
VABILO
na predstavo božične vesetoigre
CVRČEK ZA PEČJO
v soboto 6. 1. 1973 ob 14.30 uri v farni dvorani v Dobrti vasi, ob 19.30 uri v farni dvorani v Pti-berku,
v nedeljo 7. 1. 1973 ob 11.30 uri v farni dvorani v Zetezni Kapli, ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihe-!u pri Pliberku.
Gostuje farna mtadina iz Vogrč.
Prisrčno vabljeni!
Katoliško prosvetno društvo v Gtobas-nici vabi na
,.VEL!K! KULTURN! VEČER"
v soboto 6. 1. 1973 ob 19.30 uri pri Šo-štarju v Gtobasnici.
Sodelujejo: Fotktorna skupina „Vinko Korže" iz Cirkovc pri Ptuju z ansam-btom „Toneta Čelana" ter moški komorni zbor Detavsko prosvetnega društva Ptuj.
vabljeni! Odbor
Po koncertu prosta zabava.
Vsi od blizu in dateč prisrčno
c
t
7
f
I
7
7
8 T / S
7
8 : 7
7
tzdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt — Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družbe z o. j. Drava, Celovec - Borovije.
J-	<* s ar- 3	zsnPsfSOCDatdfcSifCotdifi;	a. i? 3 r- 3 3 J?- 71' j	<	3 J?