PRIMORSKI DNEVMIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE _______GLASILO toJ^Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 14. aprila 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale ate v. 88 (1178) NA PODLAGI FAŠISTIČNE ZAKONODAJE 14* apr/# 1931 St* i.. _ PREPOVEDUJE MESTNI OBČIM SLOVENSKE ODPISE ii a it a g- ro ni h p © © n 1 k 1 li 01-španskega vinn c -1.029 ie zaielo kralje- - Španijo revolucionarno ban]e Pod vodstvom **mTa%k-kTcT 80 se pri' -. kmeeke množice. - Omeščanstvo in zatirani narodi tpanije (Baski> Katalonci;. Leta Pri te padci fašistični diktator kJH° ?- Rivera■ ki oe bil zatrl uistično partijo Španije, ki ***** zopet postala ilegalna, liuri-t n* za *em pa ja špansko lit. J0. zrna3al° na upravnih vosi ln°1 aP'rila 1931 progla- sla,-n paniJi republiko ter tako šizmom5^0 PrV° Zmaa° nad te' Na oblast i so se tedaj vrstile renih ko, veleposestni-nacionali-Proizvodnih zadomf j vlade, ki pa niso Kr™ zahtev ljudstva. Pred-niso razdelile zemlje cerk-m posvetnih zči n\S0 razlastile in a‘e bogasl Dornv,° španskih kapitalistov. °b ohiC iS° reakc'li'b ki je prišla la Hnv -da ic podtalno delova- republiki l\ r°.Varila Proti mladi * kaltl svojim privilegi- nialnm--1 hotcla odreči. Zlasti tiste »scanske stranke so bile ne j , So se Pokazale nesposobni’ tej reakciji zadele smrt-iiarn; 05 BC likvidirale reakcio-nien .Us}r°i države ter uničile ne reakcionarni aparat in njego-komrL3VXS?e Predstavnike. Najbolj 0rnPrc,«™., generale, ki jih -.^tedstvo najbolj sovražilo, niso te koi Je Posta,-!- kili « pre sodišče, ampak so ske ateTŠČeni v AfHko, na Azor-HenernV6 in dl'u3aln- In P™v ti itn in 1 SO skuPno z italijanski-trip nemškimi fašisti že tedaj naPad na svojo lastno in njeno republikansko V samo Španijo pa so tedaj iz Nemčije in Italije a- rz ato vlado. PNhajau netiv n- donia'-'l.S0 teli tesno povezani z Clmi fašističnimi elementi. leta fnvi* Pa ie Mussolini že od narhi,-- vodil Podajanja z mote ,tl te falangisti glede podpo-Tod Jne Proti narodom Španije. s0 » tešisti so se zmotili. Mislili s)ci °mreč’ da bo leta 1934 §pan-n,-„ 1°laiariat ostal osamljen, in jo računali, lesban*v o, Mazija <*rar^;ZPrdrUm L svobode da se bodo malo-kmetje, napredna delavstvu v kipuilr;. S!'°*5ode in demokracije. ra;(j banska vlada dr. Girala je (*cne ',a *tedstvu orožje in poli-te sindikati so orga-l-ornoč! °Jrai}tene kolone. Toda s tealst,0 RaRianskega fašističnega ske ina xn. P°d zaščito italijan-kicrc nemške mornarice so se Varji J ^terokanci in tuji legio-1 -aaniji. Tako se je začela V0lna za nacionalno neod- hr teko Qjic, r>ska , Vrest fo vlada se je obrnila na Zvezo narodov. Toda J.n. anoleška vlada sta tfelat.s(. rasili zmage ljudstva in ^dti^^Ha gibanja ter sta pod iih e Po tek »ijj. vojne je biia pred- }r°n; »1 komunistov orga- ki je t\lala :\t^d,ska armada hl-teim J ”e, tezke poraze fa- riti rUon ■ ,e 1,1 mednarodna ni’Ke- n,ih'J'!uac s panske re- *$*'*. ban™"" 'h i^* ’ Jrancosl-ih 7r? 'teVerialUtov nevtralnost aoskih in ameri-do Franca se ^^liiHlacija nacislnv •?Has*rijska vlar) Na ^erajinji seji ** arn ndobrn P1'edl°8 kanc- 05f*«Jo venllri^. VJ‘S‘iiV?,dlvoSe,naCiSl0m- Ta vsem bivšim .. 111 d 2acij nacistifine stran- ^.Cn‘h °fganUae- 'U drugih ^erorU avstriiii.'““JPga ministra Sistol.2akana ,d. Vlada prejela H; Pro^aa|n da treba n d?i tLnac>stov. "irianj krivih vpe registrirati ‘‘tako*.'.,i|c Douria.; Avstriislti na-c*2ftia 1 Popolno u pomenijo S Avstriji. rchabilitaPiJo na- je spremenila v diplomatično in politično intervencijo v njegovo korist. Leta 1939 so fašisti okupirali Madrid zaradi izdaje nekaterih republikanskih oficirjev in nekaterih anarhističnih in socialističnih voditeljev. Samo nekaj mesecev nato pa je druga svetovna vojna zajela vso Evropo. Toda danes narodi Španije nadaljujejo borbo za strmoglavljenje Francovega fašističnega režima za svojo svobodo in neodvisnost po tisti poti, ki jo je začrtala njihova slavna dveletna borba proti fašistom in intervencionistom. 14. april pa m pomemben datum samo za narode Španije in njihova prva zmaga nad fašizmom, temveč je 14. april in slavna dveletna borba španskega ljudstva proti fašizmu važna za vse narode sveta, ki se borijo za svojo osvoboditev, za katero se berri špansko ljudstvo danes pod geslom enotne ljudske fronte, ki se vedno bolj širi pod vodstvom Komunistične partije Španije kljub terorju, preganjanju in mučenju njenih borcev. ANT. UKMAIt V okviru Ksplošne politične linije?* vojaške uprave in v skladu s predvolivno kampanjo, ki se vrši v znaku preganjanja, aretacij obsojanja. antifašističnih borcev pod izgovori o «sequestro dl personai? itd., doživljamo v Trstu tržaški Slovenci novo vrsto krivic. Tržaška občinska uprava, ki je v rokah šovinističnih itaiijanskih strank tako imenovane «Giunte» je začela te dni izkoriščati stare fašistične zakone, ki jih anglo-ameriška vojaška uprava niti po štirih letih od osvoboditve noče ukiniti kljub tisočerim protestom tukajšnjih demokratičnih organizacij. To dejstvo pa je ponovni dokaz, da se tukajšnji imperialistični predstavniki vedno bolj odkrito poslužujejo fašističnih metod za izvajanje svoje zasužnjevalne politike. Zvedeli smo, da so hoteli postaviti v teku zadnjih treh tednov nekateri tržaški Slovenci svojcem na pokopališčih nagrobne spomenike s slovenskimi napisi ter so naleteli pri tem na velike ovire oddelka za pokopališča pri mestni občini. Prizadetim so namreč pristojni organi odgovorili, da je prepovedano postavljati spomenike s slovenskimi napisi, ker obstaja iz leta 1932 pravilnik o občinskih pokopališčih, ki prepoveduje v čl. 71 na nagrobnih spomenikih vsake napise, razen napisov v italijanščini ali latinščini. Pri postopanju tukajšnjih oblasti glede slovenskih napisov pa je zanimivo to, da so pristojni organi najprej prepovedali slovenske napise na nagrobnih spomenikih na pokopališčih na Katinari in v Bazovici, kjer je 99 odstotkov prebivalcev Slovencev. Ko smo se zglasili 12. t. m. pri načelniku oddelka za pokopališča ter smo protestirali proti takemu postopanju, ki pomeni najbolj grobo kršitev človečanskih pravic ter dejansko uveljavljanje starih fašističnih zakonov, ter smo se zanimali, kaj bi bilo treba v tem po- gledu storiti, nam je načelnik tega oddelka odvrnil: «Zakon je zakon in preko tega ne moremo iti». Ko smo vztrajali pri trditvi, da gre za fašistično zakonodajo, ki je hotela s podobnimi uredbami spremeniti lice tržaškega mesta ter mu nasilno nadeti italijanski značaj, nam je neki uradnik dejal: «V tem primeru ne gre za fašističen zakon; to uredbo je izdala mestna občina (ki pa je bila takrat v rokah fašistov in 1« je po nalogu iz Rima izdajala fašistične odredbe in zakone, s katerimi so tudi dejansko uničili gospodarsko, kulturno in politično življenje Slovencev na tem ozemlju), z odobrenjem ministrstva za notranje zadeve v Rimu». «Sto-rite, kar hočete, zakona ne boste mogli spremeniti. Mi ga bomo dosledno izvajali«. (Nadaljevanje na 2. strani) Gramiko poudarja napadalni značaj atlantskega pakta Sto vojaških baz ZDA na t ii j e m o z e eh I f u K tem je prišteti še baze v Alomčiji, Avstriji, Japonski, Koreji in Trstu -Spletke arabskih in latinskih držav v zvezi s sprejemom Izraela v OZN FLUSHING MEADOWS, 13. — Med debato o pravici veta, ki je bila v Varnostnem svetu, je namestnik zunanjega ministra ZSSR Gro-miko poudaril, da novi vojaški in politični blok držav podpisnic atlantskega pakta naperjen proti Sovjetski zvezi, ZDA in Velika Britanija je nadaljeval Gromiko, gradijo obširno mrežo vojaških oporišč okrog Sovjetske zveze. Ugovarjal je nato, da bi atlantski pakt imel regionalen značaj, ker vključuje države, ki so na dveh različnih kontinentih. Pakt je v nasprotju s franco-sko-sovjetsko in angieško-sovjetsko pogodbo, ki določata, da se pogodbene stranke obvezujejo, da ne bodo stopile v nobeno koalicijo naperjeno proti drugi pogodbeni stranki. Vladi Velike Britanije in Francije nosita vso odgovornost za kršitev obveznosti, ki sta jih sprejeli na-pram Sovjetski zvezi. Dalje je Gromiko poudaril, da je napadalni in protisovjetski značaj pakta jasen, če se upošteva dejstvo, da Sovjetska zveza ni bila povabljena. Nato je Gromiko obtožil ZDA, da mislijo uporabiti atomsko bombo proti Sovjetski zvezi, ter poudaril, da je dokaz napadalnih namenov zahodnih držav ohranitev mešanega odbora poveljnikov vrhovnega štaba v Washingtonu, ki je ostanek druge svetovne vojne. Drugi dokaz o napadalnih namenih pa je ustanovitev vrhovnega štaba zahodne zveze v Fontainebleauu. Gromiko je nato poudaril razliko med atlantskim paktom in pogodbami, ki so bile sklenjene med Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije ter pogodbo sklenjeno VZROKS KRIZE GRŠKE VLADE Poraz naGrammosu m stavka državnih nameščencev ATENE, 13. — Atenska agencija i tanski predlog za zvišanje grške javlja, da je Sofulis začel posveto- vojske in letalstva z uporabo ame-vanja za sestavo nove vlade. Nova [ riške pomoči dodatno k oni, ki je kriza, ki je nastal v izredno kritič- bila dovoljena v okviru Trumanove nem položaju za Grčijo, se uradno stavlja v zvezo s sporom, ki je nastal med ministri glede odstavitve ministra brez listnice Markezinisa, ki je obtožen prekupčevanja z valuto. Toda zdi se, da je vzrok krize vse drugačen: velika uspela ofenziva grške demokratične vojske, ki je osvobodila vse področje Gramno. sa, ter stavka državnih uradnikov, ki je popolnoma paralizirala vso javno upravo. Vlada je ob tej priliki pokazala, da ni zmožna obvladati položaja. Radio Svobodna Grčija javlja, da so edinice demokratične vojske 3. I. m. napadle na področju Kajmak-alana monarhistične čete in jih pri. silile na umik. Demokratične edinice so razpršile tudi sovražne kolone na vrhovih Lampadis - Ardea. Tudi drugod so demokratični oddelki izvedli uspešne akcije. Isti radio javlja, da so edinice demokratične vojske, ki operirajo na sektorjih Konica in Smolikas, včeraj odbili dva monarhofašistična poizkusa, da bi zasedli položaj Pir-gos-Strakani. Sovražnik je imel velike izgube. Sestrelili so tudi dve rnonarhofašistični letali. Diplomatični dopisnik «Ne\v York Timesao. piše. da so ZDA odbile bri- doktrine. Acheson je negativno odgovoril s pripombo, da kongres noče izglasovati dodatnih kreditov za Grčijo v trenutku, ko bodo zahtevani večji krediti za država podpisnice atlantskega pakta. Preučujejo možnost skandinavske carinske unije ANNECY, 13. — Švedski, norveški in danski delegati so danes izdali poročilo, da preučujejo možnost skandinavske carinske unije. Tudi Islandija bi prišla morda v poštev za ta načrt. V Annecyju namreč sedaj zaseda mednarodna konferenca za tarife. Četrta obletnica osvoboditve Dunaja DUNAJ, 13. — Ob 4. obletnici, ko je sovjetska vojska osvobodila Dunaj, so vsa poslopja Dunaja v zastavah. Na Stalinovem trgu so predstavniki avstrijske vlade in dunajskega občinskega sveta položili vence k spomeniku sovjetskih vojakov, ki so padli v borbah za osvoboditev Dunaja. med Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Francijo, ki so dvostranske pogodbe in niso naperjene proti ka-ki veliki državi ter je njih namen preprečiti ponovitev nemškega napada. Poudaril je dalje, da podvze-maj.o podpisniki atlantskega pakta neopravičljive vojaške ukrepe. To je res posebno za države, kakor so ZDA, Velika Britanija in Francija, v katerih se razvija močno tekmovanje- v oborožitvi in z katoi.h -pravljajo vojaške načrte proti Sovjetski zvezi. Sklicujoč se na Norveško je Gromiko izjavil, da ni le slučaj, da se zagovorniki atlantskega pakta trudijo, da pridobijo za pakt države, ki so sosede Sovjetske zveze. Pripomnil je, da je namen teh poizkusov samo tak, da se na teh ozemljih Ustanovijo vojaške in letalske baze za napad proti Sovjetski zvezi. Pri tem se je vprašal: Kako bi reagirale ZDA, če bi katera koli velika država postavila sv.oje letalske baze n. pr. na ozemlju Mehike? Odgovoril je: Težko bi bilo trditi, da bi se ustanovitev takih baz smatrala kot ukrep za zakonito obrambo. Dalje je Gromiko poudaril, da je peti člen atlantskega pakta, ki določa vojaške ukrepe brez pooblastitve Varnostnega sveta, v nasprotju z listino OZN, in da bo skupina držav, ki tvori atlantski pakt. postala orodje, ki naj s silo zajamči gospostvo ZDA in Velike Britanije nad drugimi državami. Gromiko je nato navedel informacije objavljene v ameriškem tisku in pripomnil, da imajo ZDA že 100 vojaških baz na tujem ozemlju ne da bi pri tem šteli baze v Nemčiji, Avstriji, Japonski, Koreji in Trstu. Sklicujoč se na izjave ameriškega ministra za v;ojsko je Gromiko poudaril, da ZDA gradijo številne tajne baze posebno na Filipinih, v Grčiji, Islandski in v Kanadi. Dalje je sovjetski delegat poudaril, da hoče atlantski pakt zadušili demokracijo, ker predvideva intervencijo v notranje zadeve drugih držav, da ohrani na oblasti režime, ki so naklonjeni podpisnikom atlantskega pakta. Ob koncu svojega govora je Gromiko zahteval od skupščine, naj sprejme sovjetsko resolucijo, ki popolnoma brani pravico veta v Varnostnem svetu, ter je pozval Združene narode na mednarodno sodelovanje po načelih listine OZN. Glavna skupščina OZN je razpravljala o sprejemu Izraela v OZN. Arabske države so se uprle vpisu kandidature Izraela na dnev- ni red. Libanonski delegat je zahteval, da bi morali prej podrobno preučiti vprašanje Jeruzalema, Švedski delegat je izjavil, da bi morala preučiti vprašanje sprejema Izraela v OZN prej politična komisija. Vsi govorniki so poudarili vprašanje jeruzalemskega statuta. Sovjetski delegat Malik pa je izjavil, da bi vprašanje Jeruzalema in arabskih beguncev prišlo do hitrejše rešitve, če bi bil Izrael član OZN. Hkrati j,e obžaloval, da zaradi politike nekaterih držav ni bilo možno hkrati ustanoviti arabske dfžave v Palestini, kakor določa resolucija o razdelitvi Palestine. Izjavil je, da bi bil pripravljen glasovati za sprejem te arabske države v OZN. Glavna skupščina je nato sklenila, da se vprašanje sprejema Izraela da politični komisiji. Proti so glasovale Francija, ZDA in Sovjetska zveza, Velika Britanija pa je glasovala za predlog. ^r.kyngih .OZN. V.rožjjc - 'r A'. da so nekatere republike Latinske A-merike glasovale za predajo politični komisiji vprašanja sprejema Izraela na podlagi dogovorov z arabskimi državami. Trdijo namreč, da so Argentina, Bolivija, Brazilija, Kuba, San Salvador, Haiti, Peru in Venezuela odklenile debato o takojšnjem sprejemu pod pogojem, da Afganistan. Egipt. Abesinija, Irak. Iran Pakistan, Sauditska A-rabija. Sirija in Jemen glasujejo za razveljavljenje resolucije, ki obsoja Francovo Španijo ko bodo o tem razpravljali pred glavno skupščino. 33.000 študentov na beograjski univerzi BEOGRAD, 13. — V juniju bo izšla z univerze prva skupina študentov, ki so doktorirali in ki so se vpisali na beograjsko 'univerzo po vojni. Beograjska univerza se je zopet odprla po štirih letih okupacije že v prvem letu po osvoboditvi, kljub temu da je. bilo poslopje težko poškodovano in da se je število profesorjev in študentov občutno zmanjšalo zaradi osvobodilne borbe. Danes obiskuje beograjsko univerzo 33.000 študentov, t. j. dvakrat toliko, kakor je vpisanih na vseh drugih univerzah Jugoslavije Gospodarski položaj študentov se danes ne more primerjati s predvojnih? položajem, ko 3o bili številni revni študentje prisiljeni, da so lahko živeli, lotili se vsakovrstnega dela. Država je dovolila in še dalje dovoljuje študijske štipendije vsem študentom, ki nimajo možnosti, da bi se sarei vzdrževali. Prvi maj bo pokazal moč vseh sil sveta, hi so za mir! TELOVADCI IN TELOVADKE! Kdor se še ni odločil, naj se takoj priključi tistim, ki že telovadijo. Obleke ostanejo iste kot iani. Člani in moški naraščaj: dolge bele hlače in rdeče majice. Članice: modro krilo in bela bluza. Moška deca od 10 do 14 let: oranžne hlačke. Zenska deca od 10 do 14 let: zeleno krilce, bela bluza. Otroci od 6 do 10 !et: raznobarvne hlačke oziroma krilca. Vsi naj si preskrbijo bele copate. Zaradi oblek za posebne točke se bomo pogovoriti na taborjenju. Glejte že sedaj, da bo telovadna obleka pravočasno v redu ! BODITE VESTNI IN DISCIPLINIRANI ! Avstrijske oblasti zabranile delovanje AFŽ na Koroškem DUNAJ, 13. — Oblasti javne varnosti na Koroškem so odklonile priznanje Fronte antifašističnih žena v Slovenski Koroški. Oblasti zahtevajo, naj fronta menja ime ter izpusti naziv ((Slovenske Koroške«. Dalje zahtevajo, naj se iz statuta fronte črta oni del, ki pravi, da se bo Antifašistična fronta žena borila proti germanizaciji slovenskega prebivalstva na Koroškem. Pogajanja za mir so se ze^la v Pekingu1 NANKING, 13. — Radio osvobo- j jene Kitajske javlja, da so se urad- j na pogajanja za mir med demokratično in nacionalistično Kitajsko začela danes na podlagi osmih Mao-csi^tur.scvih Proglas Tržaške visokošolske zveze Solidarnost s špansko demokratično mladino Izvršilni odbor Tržaške visokošolske zveze, odzivajoč se na poziv Mednarodne zveze študentov, izreka v imenu vseh svojih članov popolno solidarnost s špansko demokratično mladino, ki se še vedno bori proti Francovemu fašističnemu režimu. Hkrati obsoja postopanje vseh onih reakcionarnih sil, ki so temu režimu dovolile, da je pre živel vojaški poraz nacifašizma, in ki sedaj pripravljajo teren za njegovo vključitev v atlantski pakt, da bi se ga poslužili proti naprednemu gibanju. V Trstu 13. aprila 1949. Proclama detla Federazione Universitaria Triestina con la flioventu democratica spagnola II Comilato esecutivo della Federazione Universitaria Triestina, cogliendo 1’appello delTUnione Internazionale degli Študenti, esprime a nome ai tutti i soci membri piena solidarieta con la gioventii democratica spagnola tuttora in lotta contro il regime fascista di Franco e nelfo siesso tempo condanna 1’azione di tutte que!Ie forze reazionarie che hanno permesso a detto regime di sopravvivere alla disfatta mili-tare del nazifascismo e che ora stanno preparando il terreno per la sua immissione nel Patto atlantico, allo scopo di servirsene contro il movimento progressista. Trieite 13 aprile 1949. Konferenca azijskih držav o položaju v Indoneziji NOVI DELHI, 13. — Pandit Neh-ru je danes sklical konferenco dip-lomatičnih predstavnikov številnih držav centralne in južnovzhodne Azije ter Srednjega vzhoda, da preučijo položaj v Indoneziji. Sklenili so, da bodo podvzeli ukrepe za hitro in zadovoljivo rešitev indonezijskega vprašanja v skladu z resolucijo. ki jo je Varnosini svet sprejel 28. januarja. Temni načrti finske reakcije MOSKVA, 13. — Agencija TASS javlja iz Helsinkija, da imajo izzivalna dejanja finske reakcije proti komunistom namen pripraviti finsko javnost, na izvedbo nekaterih temnih načrtov, ki sta jih skupno izdelali notranja in mednarodna reakcija. Agencija navaja finski list (iTuekansan Sanomat», ki med drugim izjavlja, da finski desničarski krogi polagajo vse svoje upanje na napadalni načrt v zvezi z atlantsko vojaško zvezo. Pri BUDIMPEŠTA, 13. — Madžarski notranji minister javlja, da bodo nove volitve 15. maja. Glavni odbor Ljudske fronte je sklonil, da bodo na bodočih volitvah predložile množične organizacije in stranke Ljudske fronte enotno listo. NOVE KRŠITVE dogovorov o Nemčiji 1'rnncosko-bi’i timsko- ameriški dogovor o reparacijah in o nemški industriji VVASHINGTON, 13. -- Danes so sporočili, da so na podl.agi dogovora jned ZDA, Veliko Britanijo m Francijo črtali s seznama reparacij, ki bi jih morala v naravi izročiti Nemčija, del materiala in v nekaterih primerih ves material iz de-mentirania 139 nemških tovarn. Kakor je znano, je bil ta seznam napravljen ob koncu vojne. Med tovarnami, katerih demontiranje so prekinili, je 32 jeklarn, £8 meta-lurgičnih tovarn, 32 tovarn za kemijski proizvode in 7 tovarn za izdelovanje neželeznih kovin. Izjava ameriškega državnega de-partmana pripominja, da so sprejeli ta sklep, «da harmonizirajo program. ki se nanaša na demontažo nemških tovarn /a račun reparacij, s programom za gospodarski cvig Evrope« (Marshallov načrt). Poročilo pripominja: «One tovarne, ki bi v primem, da bodo puščene Nemčiji, lahko prispevale uspešneje h koordiniranemu gospodarskemu dvigu držav udeleženih v programu za gospodarski dvig Evrope, bodo črtane s seznama reparacij«. Dalje pripominja poročilo, da so razen 159 tovarn omenjenih v sporazumu Francozi že sklenili, da se ne bodo v svoji f kupaetjski coni dotaknili drugih 40 tovarn ali njih delov, ki so na seznamu 281 tovarn, ki jih je preučil posebni odbor, ki ga je ustanovil urad za Marshallov načrt in ki ga voli George Hum-Phrey, Hkrati so objavili tudi drugi sporazum med ZDA, Anglijo in Francijo, ki se nanaša na prepoved in omejitve nemške industrije. Spora zum so objavili vrhovni poveljniki Gonja, ki jo že več kot 10 mesecev vodijo države ljudske demokracije in ZSSR proti na.-i državi. našim narodom, državnemu in političnemu vodstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije, se ni polegla, temveč jo v zadnjem času nadaljujejo s še večjo srditostjo in s tem potrjujejo, da tvorcem resolucije Informbivoja. iniciatorjem in vodjem gonje proti naši državi ni do nekake kritike in popravljanja domnevnih napak, o katerih so v začetku govorili, ampak se je ta gonja izrodila v več medsebojno povezanih sovražnih ravnanj nasproti zavezniški in socialistični Jugoslaviji. Delovne množice naše države, zbrane v Ljudski fronti Jugoslavije pod vodstvom komunistične partije, so izrekle na neštevilnih sestankih, zborovanjih in konfe. rencah svojo sodbo o resoluciji Informbiroja in o gonji, ki se i* RESOLUCIJA III. KONGRESA LFJ O GONJI PROTI FLRJ 7,700.000 članov Ljudske fronte obsoja obrekovalno gonjo proti FLRJ začela po resoluciji. V pripravah za HI. kongres Ljudske fronte Jugoslavije so vse irontovske organizacije v državi še enkrat obsodile obrekovalno gonjo in naročile delegatom, da jo v imenu 7,700.000 članov Ljudske fronte najodločneje obsodijo. Ta domnevna kritika se je izrodila v najbolj surovo žaljenje, klevetanje in psovke proti naši državi in našim narodom, proti socialistični graditvi v naši državi in tistim ne. verjetnim naporom in trudu milijonov ljudi, ki kujejo boljši današnji in srečnejši jutrišnji dan sebi in bodočim pokolenjem, premagujoč težave, ki nam jih dela-lajo tako zapadni imperialisti in ostanki razbite buržoazije v državi kakor države ljudske demokracije in ZSSR. Zaradi tega III. kcugres Ljudske fronte Jugoslavije najodločneje protestira proti lažem in kle-vetam, ki jih širijo o naši državi, proti sovražnemu stališču časopisja in radia držav ljudske demokracije in ZSSR proti naši državi in našim narodom, proti kršitvi gospodarskih pogodb in več cU'Ugih sporazume^, proti vnaša- nju nesocialističnih metod v od. nose med socialističnimi državami. Delovni ljudje naše države smatrajo to kampanjo kot udarec, ki ga zadajajo našim narodom v najtežji dobi njihove borbe za zgraditev socializma in kot poskus, da bi uničili vse pridobitve narodno-osvobodilne borbe m naše ljudske revolucije, ki smo iih dosegli z 'Velikanskimi žrtvami vseh narodov Jugoslavije. Milijoni delovnih ljudi naše države se zavedajo tega, česar, kot se zdi, ne spoznajo nekateri voditelji držav ljudske demokracije in ZSSR, da namreč ta in taka gonja ne škoduje samo interesom Jugoslavije, marveč tudi interesom teh držav in celotne socialistične fronte in vsejn naprednim silam sveta. Reakcionarne sde, ki z raznimi pakti in zarotami proti miru kujejo nove vojne načrte, se v veliki meri okoriščajo 3 to kampanjo kot sredstvom v borbi proti silam socializma in silam miru in napredka na vsem svetu, posebno proti miru na Balkanu. III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije poziva člane fronte, da se v odgovor na vse klevete in neresnice o nas še bolj čvrsto strnejo in da se pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita še bolj uporno bore za zgraditev socializma, zavedajoč se, da je nezlomljiva enotnost naših narodov poroštvo za vse naše zmage, da bomo z uspešno graditvijo socializma pripomogli h krepitvi •sil socializma in miru na svetu. in vojaški guvernerji v Zahodni Nemčiji ter vsebuje 12 točk. Ima dve prilogi, v katerih je sezna.m produktov, vojnega materiala, strojev in instrumentov, katerih proizvodnja je v Nemčiji prepovedana. Ta dogovor deloča, da bo prepoved ostala v veljavi do podpisa mirovne pogodbe, kar se tiče < meji-tev proizvodnje pa je bil rok določen do 1. januarja 1933, razen če ne bo mirovna pogodba sklenjena pred tem časom. Omejitve se nanašajo na sledečo industrijo: proizvodnja jekla se določa na 11,1 milijonov ton surovega jekla letno, proizvodnja aluminija na 85.000 ton letno. Proizvodnja krogljičnih in valjčnih ležajev je določena na 25 milijonov kosov letno. Dogovor navaja nato tudi omejitve o pomorskih gradnjah. Uvoz boksita in aluminija bo podvržen nadzorstvu vrhovnih poveljnikov. Prepovedano je izdelovanje strojev določenih za izdelovanje orožja in vojnega materiala. Nekatere vrste posebnih siiojev se bodo lahko izdelovale samo z dovoljenjem vojaškega varnostnega urada. Ta dya dogovora med zahodnimi državami spopolnjujeta vrsto kršitev potsdamskih in drugih dogovorov med štirimi velikimi državami glede Nemčije. Sicer pa že izjava sama pravi, da so sklep glede de.montiranja tovarn podvzel; v interesu koordiniranja z Marshallovim načrtom v Nemčiji. Kakor sc vsi demokratični krogi od vsega začetka poudarjali, da je Marshallov načrt prednost industrijske obnove Nemčije pred drugimi državami. tako da se obnovi predvsem ona industrija, ki je v rikah ameriških in nemških trustov. Ko zahodne države nadaljujejo s svojimi ukrepi za razdelitev Nemčije. se Kongres nemškega ljudstva pripravlja na volitve, ki bodo od 1. do 15. maja. Kongres bo razpravljal in odobril ustavo za bodočo enotno nemško državo. Volitve bo- ‘ do povsem svobodne na sovjetskem področju, dočim so prepovedane v ostalih področjih. Vendar bodo tudi s teh področij prišli delegati na kongres. Berlinski odbor sveta neir-š.kega ljudstva je podal štirih? poveljnikom pismo, s katerim pi'osi, naj dovolijo v vsem Berlinu volitve 19. in 20. maja za omenjeni kongres. Na resne težkoče so naletele zahodne države pri svojih poizkusih za sestavo zahodne nemške države. Vodstvo socialdemokratične stranke pod predsedstvom Schumacherja je namreč odklonilo federalno podlago nove države. Socialdemokrati bodo zavzeli dokončno stališče na svojem izrednem kongresu, ki bo v Bonnu 20. t. in. Mr iraškega ozemlja za »amila miru in iHijev Tržaški odbor Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru je odbor za celotno Tržaško ozemlje in ni kak «Co-mitato triestinon; vključuje tudi cono B in ves tisti del tržaškega demokratičnega gibanja, ki ga ni mogla preslepiti V.idalijeva demagogija, ki stoji trdno na stališču narodno-osvobodilne borbe in ki je solidaren z graditelji socializma v Jugoslaviji. Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru sestavljajo prekaljeni borci za pravice delovnega ljudstva, ki niso mogli iti na linijo Vidalijevega '■■azbij.ištua, ker so vedeli, da je njegova linija usodna za celotno vroti.mperialistično fronto na Tržaškem ozemlju. Vidali je sestavil svoj odbor, namenoma izpustil cono B in ves tisti del tržaškega demokratičnega gibanja, ki je dokončno spregledal, kam vodi njegova razbijaška politika. In prav ti, ki poznajo to Vi-dalijevo razbijaško politiko, zahtevajo tudi enotno fronto za obrambo miru. Zato je odbor 7'ržašk.ege ozemlja za obrambo miru, kljub temu da mu razbijaško delo Vidalijevih frakcionašev ni neznano, pozval Vidalijcv odbor na ustanovitev enotnega odbora za obrambo miru. Odgovorili so po znanem receptu: oni odklanjajo vsak poskus, ki bi mogel vzpostaviti enotno fronto tržaškega demokratičnega gibanja, in imenujejo vsak poziv na enoten nastop špekulacijo in provokacijo. Enotnost tržaškega demokratične, ga gibanja je zanje špekulacija in provokacijaI Dejstvo pa, da jih odbor Tržaškega ozemlja za o-brambo miru, ki predstavlja demokratične množice celotnega Tržaškega ozemlja v njihovi težnji po ohranitvi in obrambi miru, vabi na enoten nastop in na ustanovitev enotne fronte za mir, imenujejo (iposkus razbijanja fronte za minil Oni, ki ne delajo le «poskusov», ampak na vsakem koraku.dejansko razbijajo enotnost tržaškega demokratičnega gibanja, imejo celo pogum govoriti o ((poskusih razbijanja» z naše strani. Mi pa, ki vemo, da je enotnost osnovna potreba tržaškega demokratičnega gibanja, in ker vemo, da je težnja po enotnosti globoko zasidrana v množicah tržaškega delovnega ljudstva, bomo vztrajno postavljali zahtevo po enotnem nastopu. In ta zahteva se bo uresničila mimo ali celo proti volji tistih ki bi hoteli ohranili in celo poglobiti razcepljenost v vrstah tržaškega demokratičnega giban-a WASHINGTON, 13. - Zaradi stavke 200 tiskarjev štirih velikih dnevnikov v Washingtonu je prestolnica brez listov. Tiskarji zahtevajo zvišanje plač za 8 dolarjev te- d™ ?., za 35 delovnih ur namesto sedanjih 37 m j>ol, ČLANSTVO OF V. OKRAJA proti atlantskemu paktu in vključitvi vanj cone A Okrajni odbor Osvobodilne fronie ra V. okraj odločno protestira v imenu vsega članstva Osvobodilne fronte okraja proti vključevanju cone A tržaškega ozemlja v napadalni atlantski pakt. Določbe mirovne pogodbe zagotavljajo našemu ozemlju gospodarsko in politično neodvisnost. Zaradi tega pomeni vključevanje ozemlja v katero koli pogodbo vojaškega značaja grobo kršitev določil mirovne pogodbe. Hkrati pa obsojamo tudi napadalni atlantski pakt sam, proti kateremu se bomo skupno z vsemi miroljubnimi ljudstvi sveta odločno borili, kajti namen pakta je zanetiti nov svetovni požar. Mi pa hočemo mirno sožitje med narodi, ne pa napadalnih paktov. zfato zahtevamo od zasedbene vojaške uprave, da mirovno pogodbo spoštuje, da stori vse, da se naše ozemlje poveže s svojim naravnim zaledjem in na ta način vzpostavi blagostanje v naš«* mestu. Zato tudi pozdravljamo svetovni kongres pristašev miru v Parizu ter izjavljamo svojo solidarnost z njim ter svojo pripravljenost za borbo proti vsem netilcem nove vojne, skupno z vsemi demokratičnimi silami sveta s Sovjetsko zvezo na čeiti. OKRAJNI ODBOR OF ZA V. OKRAJ TRŽAŠKI DNEVNIK NA PODLAGI FAŠISTIČNE ZAKONODAJE FIEP0IEI1JE MESIM OBČIM SLOVENSKE MFISE n a nagrobnih s p o ni enih 1 h Danes protestna stavkal S, * ! strpni svojih sotovariiev, dokler ne delavcev Kemične industrije Danes stopijo v protestno stavko delavci, uslužbeni v kemični industriji. Stavka, ki so jo sklicali Enotni sindikati kot tudi Delavska zbornica, bo trajala od 11 do 12, nakar se bodo delavci ponovno vrnili na svoje delo. Vzrok stavke je ta, da niso delodajalci odgovorili na upravičene zahteve svojih uslužbencev, ki so zahtevali povišanje mezd ter nekatere sprememba v delovnih pogojih. Sindikalni predstavniki so se že dolgo časa trudili, da bi pripravili delodajalce do pogajanj, r.a katerih bi prišlo do pravilne rešitve tega vprašanja. Delodajalci so vedno odklonili vsaka pogajanja ter so upravičene zahteve svojih uslužbencev odločno odbili. Delavci, uslužbeni v kemični industriji, so dolgo časa potrpežljivo čakali, da bi delodajalci spremenili svoje stališče ter bi ugodili njihovim zahtevam; končno so sprevideli, da bi bilo vsako nadaljnje čakanje zaman. Zato so sklenili pričeti s protestno stavko, ki se bo po potrebi lahko razvila tudi v splošno stavko. Sedaj so namreč delavci kemične industrije trdno odločeni braniti svoje interese ter vztrajajo pri svoji zahtevi po prilagoditvi plač današnjim življenjskim razmeram in po nekaterih spremembah v delovnih pogojih. Današnja stavka pa je obenem stavka v znak solidarnosti tržaških kemičnih delavcev z delavci kemične industrije v Italiji, ki so že več kot 50 dni v stavkovnem gibanju. S svojo protestno stavko hočejo de- bodo delodajalci pred odločnim na slopom delavskih množic klonili ter ugodili upravičenim zahtevam svojih uslužbencev. Na vsak način je ta protestna stavka opomin vsem tukajšnjim delodajalcem, ki nočejo ugoditi upravičenim zahtevam svojih uslužbencev. Ce bi tudi ta opomin ne bil zadosten, bodo delavci kemične industrije poostrili svojo borbo. Kamnoseški delavci iz Nabrežine stavkalo Včeraj zjutraj so stopili v stavko kamnoseški delavci iz Nabrežine. Stavka je popolnoma uspela ter so se je udeležili vsi delavci brez izjeme. Kamnoseški delavci so bili prisiljeni pričeti s stavko, ker jim tvrdka «Sonzogno», ki vodi vsa dela v nabrežinskem kamnoseku, ni izplačevala že tri mesece takih plač, kot jim po delovni pogodbi pripadajo. Predstavniki kamnoseških deiavcev so se že pred časom obrnili na vodstvo tvrdke ter so zahtevali, da jim to izplačuje take mezde kot jih predpisuje njihova delovna pogodba. Vodstvo tvrdke «Sonzogno» je ostalo za vse te zahteve gluho ter je še v naprej neredno izplačevalo svojim uslužbencem. Kamnoseški delavci iz Nabrežine so pripravljeni pričeti ponovno z delom le v tem primeru, če bo vodstvo odstopilo od svojega dosedanjega stališča ter ugodilo njihovim upravičenim zahtevam. Stavka zato še ni končana. SPOMINSKI DNEVI i 1945 je bila prebita sovražna fronta v Sremu, j 1930 je umrl V. V. Majakovski, sovjetski pesnik. Četrtek 14. aprila Justin, Jelača Sonce vzhaja ob 5.22, zahaja ob 18.49. Dolžina dneva ta.zf. Luna vzhaja ob 20.57, zahaja ob 5.51. Jutri oetek 15. aprila Helena, Gestirad Gledališče Verdi Nocoj ob 20.45 bo dramska _s*t»2 oina Hanibala Ninchtja nastopita z delom Rovette ((Romanticizem«. (Nadaljevanje s 1. .•strani) Vsemu tržaškemu ljudstvu in prav tako tudi sedanjim vojaškim oblastem so prav dobro znane metode predfašistične Italije in pozneje fašističnih oblasti nad slovenskim ljudstvom, ki so postali brezpravni državljani in katere so zakonite fašistične oblasti brez strahu za odgovornost mučile in pobijale. Tako je bil 1925 leta uradno odpravljen slovenski in hryatski jezik na uradih, sodiščih šolah in cerkvah. Od 1923 do 1928 so z Gcntilejevo reformo zatrli vse slovenske in hrvatske šole. 52 tisoč slovenskih in hrvat-skih učencev je ostalo brez šole in je moralo v italijanske šole. V letu 1927 je fašistična Italija razpustila 400 prosvetnih in telovadnih društev ter zaplenila vso njihovo imo-vino. Od 1925 do 1940 so bili uničeni vsi gospodarski in denarni zavodi ter zaplenjena njihova imovi-ua. 1928 do 1929 so fašistične oblasti uničile vse slovensko časopisje. V svoji težnji, da bi Julijski krajini odvzeli slovanski značaj, je italijanska vlada 1923 leta objavila dekret o preimenovanju krajev, mest, gor itd., 1927 pa je bil objavljen dekret o nasilnem preimenovanju slovenskih priimkov. Načrtno uničevanje vsega, kar je bilo slovansko, je šlo tako daleč, da so morali zamenjati celo slovenske in hrvatske nagrobne spomenike z italijanskimi. Taka je bilanca načrtnega uničevanja slovanskega življa na tem ozemlju. Tržaško ljudstvo pa kljub vsemu ni klonilo pod fašističnim terorjem ter je vodilo odločno borbo proti vsakemu nasilju. V tej borbi je ljudstvo tudi razbilo staro fašistično oblast ter si ustvarilo novo demokratično ljudsko oblast, ki pa mu je bila nasilno odvzeta. V3e ogromne žrtve na strani zaveznikov je ljudstvo Julijske krajine doprineslo v veri in z zaupanjem, da se bori za resnično osvoboditev, da se ne bo nikdar v.eč povrnil fašizem ter da bodo oblasti za vselej pometle s fašistično zakonodajo, ki je pomenila brezpravnost in nasilje nad tukajšnjim ljudstvom. Po drugi svetovni vojni, ki bi mo. rala prinesti svetu mir, so vsi demokrati na tem ozemlju pričakovali, da bodo tukajšnje oblasti na pod- lagi mednarodnih določb in mirovne pogodbe zajamčile tukajšnjim blovencem spoštovanje njihovih narodnostnih pravic ter gospodarsko, politično in kulturno neodvisnost, pa tukajšnje oblasti ne le da niso odpravile fašistične zakonodaje ter starega aparata, ki ie prežet s fašistično miselnostjo, marveč so začele to zakonodajo tudi dejansko izvajati in to predvsem v škodo slovenskega ljudstva, ki živi na tem ozemlju. Tukajšnje vojaške oblasti so sicer dale tržaškim Slovencem, da bi pred javnostjo pokazale svojo naklonjenost in nepristranost do tukajšnjih Slovencev, nekaj slovenskih šol in so jim tudi formalno zagotovile udejstvovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, istočasno pa niso ukinile stare fašistične zakonodaje, ki omogoča vsakemu še tako zakotnemu uradniku njeno izvrševanje. V čem imamo mi tržaški Slovenci jamstvo, da ne bodo nekega dne začeli izvajati tudi fašističnega zakona iz leta 1927, ki razpušča slovenska prosvetna in telovadna društva, da ne bodo začeli izvajati Gentilejeve reforme, ki je pomenila na tukajšnjem ozemlju ukinitev slovenskih šol, če so se spozabili nekateri uradniki pri mestni občini tako daleč, da že prepovedujejo na podlagi fašistične zakonodaje napise na nagrobnih spomenikih v slovenščini. Po zaslugi tukajšnjih vojaških oblasti, ki bi morale ščititi Slovence pred tukajšnjim italijanskim šovinizmom, smo prišli že tako daleč, da danes nima več pravice slovenski sin postaviti svoji materi, ki ga je učila brati in pisati v materinem jeziku, spomenik s slovenskim na pisom. Kaj misli mestna občina, kaj misli vojaška uprava pri tem? Ali škof Santin, ki se tako rad otepa svoje fašistične preteklosti, ne smatra za potrebno, da bi spregovoril svojo besedo in zaščitil pred fašističnimi zakoni svete kraje? Ali smo res že tako daleč, da dražijo slovenski napisi celo na nagrobnih spomenikih estetični čut Italijan iv ali morda celo italijanskih vernikov? Ali mislijo tukajšnje pristojne oblasti, da je edino njihovo delo v tem, da znašajo celo nad mrtvimi svoj šovinizem? Da je do vsega tega prišlo, n->si največjo odgovornost poleg mestne občine vojaška uprava, ki načrtno Tržaške gospodinje vprašujejo kje sušiti perilo? Nič nenavadnega za tržaška predmestja, da sušijo gospodinje svoje perilo na oknih. Tej navadi se ne bo čudil prav nihče, ki je imel že priliko videti stanovanja v takih predmestnih hišah ter se na lastne oči prepričati o «ugodnostih», ki jih ima gospodinja v takih stanovanjih pri sušenju in pranju perila. Stanovanja v teh hišah so tako majhna in tesna, dvorišča pa tako ozka in temna, da si gospodinje ne morejo pomagati drugače, kot da obešajo svoje perilo na okna, ki so na njihovo «smolo» obrnjena na ulico. Ze pred časom so civilni policisti prepovedali gospodinjam sušiti perilo na oknih. Prav posebno strogi so bili do tistih, ki so imele okna na bolj prometne ali glavne ulice. Toda gospodinje, ki si niso uedele kako pomoti, so s sušenjem na oknih še vedno nadaljevale; kaj bi sicer počele z mokrim perilom, ki ga v tako tesnih in že dovolj nezdravih stanovanjih ne bi mogle sušiti... Tako se je sušenje perila na stanovanjskih oknih nadaljevalo v ueliko zadovoljstvo gospodinj, ki se niso več spomnile na razne prepovedi in kazni. Pred dnevi pa so se civilni policisti naenkrat domislili (prav gotovo zaradi tega, ker hočejo svoj službeni čas čim bolj »koristno« uporabiti), da je prav za prav prepovedano sušiti na oknih ter so prestrašenim gospodinjam predpisali denarno kazen, ki sicer ni izredno visoka, vendar dovolj za uboge tržaške gospodinje, ki morajo že tako dovolj varčevati z vsako Urico, če hočejo izhajati z moževo skromno plačo. Toda bolj kot kazen je tržaške gosi>odinje prizadela prepoved sušenja perila na stanovanjskih oknih. Med prldetimi gospodinjami je bila na primer tudi ena. katere družina šteje nič manj kot sedem člo.nov, med katerimi so trije sinovi in mož, ki Izvršujejo težka dela, pri katerih se precel umažejo. Taka gospodinja mora brez nadaljnjega prati tudi več kot enkrat tedensko. Kam naj razobesi svoje perilo, ko pa je njeno stanovanjc sestavljeno le iz majhne in ozke kuhinje, v kateri se človek komaj giba in pa iz sobe, kjer stoji postelja pri postelji. Na upravičene proteste ogorčenih gospodinj, ki ne vedo, kako bi rešile to vprašanje, so jim civilni policisti odgovor'!!, na j perilo suše pač v kuhinji. V primeru, da bi se predpisov namreč ne držale, jih bo v bodoče doletela še uišia kazen. Nočemo oporekati, da bi bilo najbolj idealno prav sušenje na stanovanjskih oknih: vendar mislimo, da bi morale imeti tudi odgovorne policijske oblasti razumevanje za tržaške gospodinje, ki perila prav gotovo ne morejo sušiti v že tako dovolj vlažnih kuhinjah in stanovanjih in ga prav tako ne morejo razo-bešati na dvoriščih, ki niso niti dovolj prostorna niti dovolj čista; obenem pa moramo pripomniti, da izobešajo svoje perilo na dvoriščnih oknih že ti ste stranke, katerih stanovanje je obrnjeno na dvoriščno stran. Toda kako' naj si pomagajo stranke z okni na ulico? Prav za prav bi morali rešiti to vprašanje gospodarji hiš, ki si zelo prizadevajo, kadar gre za vprašanje povišanja najemnin, a se zelo malo pobrigajo zato, da bi na kakršen koli način poboljšali stanovanjske pogoje v svojih poslopjih. Zaenkrat ostaja seveda popolnoma nerešeno vprašanje: kje sušiti perilo? Tržaške gospodinje So zelo razburjene ter zahtevajo rešitev tega vprašanja. Policijske oblasti pač ne morejo zahtevati, da hi se sušilo perilo v stanovanji h... Šolarji Iz Portoroža pridefo v pelefo na velikonočne počitnice Otroci, ki se šolajo v Poriorožu, pridejo v petek 15. t. m. v Tr3t s parnikom, ki dospe na pomol pri ribarnici ob IG uri. Obveščamo starše, naj jih pridejo počakat. Popravilo obrtne šole v Nabrežini TRST, 13. (AIS) — Urad za javne naprave Zavezniške vojaške uprave ie včeraj popoldne poveril popra; vilna dela obrtne šole v Nabrežini podjetju Ernest Makuc. To podjetje je za ta dela predložilo najnižjo ponudbo, ki znaša 2 milijona 600 tisoč lir. Dela predvidevajo novo streho za poslopje- kakor tudi beljenje in pleskanje notranjost'.. Vran a vrani oči ne izkljuje Dr. Žbogar-Brocchi obsojen, ker je trdil, da prizivna komisija za reševanje pritožb povratnikov, ki jih je pokojni režim odpustil iz službe, ne deluje pravično dopušča razvoj šovinizma na tukajšnjem ozemlju. Tržaški Slovenci se ne mislimo zadovoljiti le s kakšnimi formalnimi pravicami, marveč zahtevamo uveljavljanje mirovno pogodbe, ki nam zagotavlja vse najosnovnejše pravice ter vsestransko udejstvovanje v javnem in zasebnem življenju. Naj si ne misli general Ayrey, da bo svetovna javnost obveščena o dejanskem položaju na tem ozemlju le iz njegovih poročil, ki jih daje OZN. marveč bo tudi po naših časopisih svetovna javnost le zvedela o krivicah, ki jih mora trpet! slovensko ljudstvo in z njimi vred vse demokratično gibanje, pod zaščito tako imenovane za-padne demokracije. la praznike bo vesdanlue TRST, 13. (PIO) — Zaradi velikonočnih praznikov je oddelek za javne naprave ZVU dovoli! za anglo- ameri.ško področje Svobodnega tržaškega ozemlja neomejeno uporabo električnega toka, in sicer za soboto in nedeljo 16. in 17 aprila. Med tem ko nadaljnje pomanjkanje električnega toka ne dovoljuje ukinitve omejitev istega, je oddelek za javne naprave izdal ta odlok z ozirom na to, da je Velika noč poseben praznik in da je ZVU prejela veliko prošenj od krajevnih organizacij, med katerimi od obrtnikov in malih trgovcev. Zaradi pomanjkanja električnega toka oddelek vnovič prosi občinstvo da naj v najmanjši meri uporablja električni tok v teh dneh, kakor tudi sploh za časa tega stanja. Vsa vremenska poročila iz severne Italija dokazujejo isto težko situacijo in če ne bo velikega in 3aljšega dežja v bližnji bodočnosti, & bo uporaba električnega toka morala še bolj omejiti. Normalne omejitve bodo zopet v veljavi prihodnje tedne, vključivši nedelje. I/fiiit/ni ukoiiši in volišča v občini Dolina Za bližnje upravne volitve je občina Dolina razdeljena na tri vo-livne okoliše- V volivnem okolišu Dolina so vštete vasi: Dolina, Mačkovije, Pre-benek in Krogle. Vclivnemu okolišu Boljunec spadajo: Log, Boljunec in Dojiljo. Volivnemu okolišu Boršt pa Ric-manie, Boršt. Zabrežec, Gročana in Pesek. Ysak volivni okoliš bo imel dve voiišči, in sicer v šolskem poslopju, kjer je sedež volivnega okoliša. Na I. volišču v Dolini bodo volili moški in ženske, ki imajo priimek z začetnico A do P. Na II. volišču pa ostali. V ta okoliš spada 569 moških in 587 žensk, skupno 1156 volivnih upravičencev, V Boljuncu bedo na I. volišču volili moški do črke M in ženske do črke O. Na II. volišču na ostali inoški in ženske. V tem volivnem okolišu je skupno 994 volivnih upravičencev, 498 moških in 496 žensk. V Borštu bodo na I. volišču volili moški do začetnice L in ženske I do M, na II. volišču pa vsi ostali. I Vseh volivnih upravičencev v tem I volivnem okolišu je 1052, od teh 506 moških in 546 žensk. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je včeraj moral zagovarjati dr. Karel Zbogar-Brocchi, predsednik odbora iz službe odpuščenih državnih upokojencev in tajnik sekcije ES povratnikov, ki jih je pokojni režim odpustil iz službe ali pa premestil v notranjost italije. Omenjeni je 7. januarja lanskega leta poslal protestno pismo sodnemu departmanu VU. dalje članom prizivne teritorialne komisije za reševanje pritožb onih. ki so bili odpuščeni z dela zaradi političnih vzrokov pod fašističnim režimom, in krajevnemu tisku sploh. V pismu je bilo navedeno, naj bi se uradno in že enkrat jasno izjavila komisija, kakšno nalogo prav za prav ima glede na to, da njeno delovanje ni nikakor moglo Adovo-Ijiti prizadete, ki so vložili pritožbe. To pismo je bilo sestavljeno in poslano kot posledica nekega incidenta, ki se je dogodil 3 dni preje pred pokrajinsko prizivno komisijo. Med obravnavanjem pritožbe železničarja Mezgeca, katerega jo fašistični režim odpustil iz službe, je član komisije dr. Thermes. svetnik prizivnega sodišča v Tutu, na vse načine vztrajal na tem, da je bilo postopanje fašistične vlade proti Mezgecu popolnoma zakonito. Vsled takega stališča je bila Mez gecova prošnja, da bi ga ponovno sprejeli v službo, odbita. Ker je Mezgec upravičeno vztrajal no tem, da se mu popravijo krivice in ma- terialna škoda, ki jo je vsled tega utrpel, se je dr. Ihermes pri tem segrel in začel kričati na ves glas, tako da ga je bilo slišati po bedniku. Pri tem je privlekel na dan stara oguljena gesla italijanske tržaške buržoazije. da brani Italijo. Jasno je, da je vsled takega delovanja te komisije bilo odbitih na stotine pritožb. In prav to postopanje komisije, posebno pa še dejstvo, da je vplival dr. Thermes nanjo, je dr. 2bogar-Brocchi obelodanil v pismu, ki je prišlo v javnost. Dalje je dr. Brocchi še predlagal, naj sodniki, člani komisije, rešujejo prošnje po svoji vesti kot sodniki, nikakor pa ne kot sodniki politikanti. Zaradi tega pisma se je najbrže komisija čutila užaljeno. Dr. 2bc-gar-Brocchi pa je bil klican na zatožno klop, češ da je žalil ugled pokrajinske prizivne komisije. Zu-deva se je dalj časa vlekla po sodnih arhivih in se je končno včeraj dopoldne vršil proces pred sodiščem. Drže.vni tožilec je za dr. Brocchija predlagal 1 leto in 2 meseca ječe. Sodišče pa, ki seveda v tem primeru ne bo hotelo priznati, da ima obtoženec prav, je izreklo sodbo, s katero je bil obtoženec obsojen pogojno na 8 mesecev ječe. Predsednik sodišča je bil dr. Fal-chi, državni tožilec dr. Gruči sni, zagovornik odvetnik Sardos starejši, sodni zapisnikar Neri. Iz Doline Sestanek invalidov in svojcev padlih borcev Sinoči se je vršil v Dolini sestanek invalidov iz narodno osvobodilne borbe in svojcev padlih borcev. Na sestanku so se razpravljala konkretna pereča vprašanja invalidov in vseh ostalih prizadetih. Sestanek je vodil tov. Tine. Bili so navzoči vsi invalidi in sv.ojci padlih borcev iz Doline, ki so z velikim razumevanjem razpravljali o vseh vprašanjih, tako da je sestanek potekel v popolnem miru in redu, dokler se ni po zaključku sestanka nenadoma pojavil znani Vidalijev razbijač Grgič, ki je s svojim izzivanjem poskušal navzoče razburiti in se je pri tem obnašal podobno kot so se obnašali fašisti in kara-binerji, ko so nekoč ob začetku fašistične dobe prihajali na vaje slovenskih pevskih zborov. Hotel je vedeti, kdo je dal za sestanek dovoljenje, ali so obvestili oblast o sestanku itd. itd. Sestanek se je namreč vršil na sedežu ljudskih demokratičnih organizacij, na katerega razbijač Grgič misli da ima edini pravico. PRESKRBA Izročitev nakazil na oljčno olje. V teku današnjega dne naj vsi razpečevalci na drobno izročijo na prehranjevalnem uradu odrezke prednostnih nakaznic 11 d za oljčno olje. Urad je odprt od 8 do 12 in od 16 do 19 ure. ENOTNI SINDIKATI Upravni odbor Zveze poljedelcev ES ima v ponedeljek 18. t. m. sejo na sedežu v ul. Imbriani 5. Zaradi važnosti so naprošeni, da pridejo vsi. razpravljali prav o zadnji izjavi vo. jaške uprave glede vprašanja povišanja plač vsem uslužbencem krajevnih javnih ustanov. Poudarili so, da je voješk? uprava s »o svojo iz javo še zavlekla pravilno rešitev te ga vprašanja, ki se vleče že več kot osem mesecev. Uslužbenci krajevnih ustanov se ne morejo zadovoljiti z navadnim predujmom, kt znaša v tem primeru 8000 lir. dokler jim vojaštva uprava ne odobri njihove glavne zahteve, ki 'e povišanje plač. S tem da je vojaška uprava odobrila izplačevanje predujma, ki ga pa ti uslužbenci niso zahtevali, je ponovno postavila v kot tako pereče vprašanje, za katerega rešitev se odločno borijo 'uslužbenci krajevnih javnih ustanov že toliko mesecev. Navzoči uslužbenci krajevmh javnih ustanov kot tudi občinski uslužbenci so odločno zahtevali od predstavnikov sindikalne organizacije, da še v bodoče nadaljujejo z ostro borbo za dosego upravičene rešitve vseh perečih vprašanj, ter da to borbo tudi poostrijo, če bi vojaška uprava ne ugodila njihovim zahtevam v doglednem času. Iz vse diskusije, ki se je med navzočimi razvila, je bilo jasno razvidno, da so uslužbenci krajevnih javnih ustanov trdno odločeni doseči pravično rešitev svojih zahtev ter da bodo stopili v stavko, če bi jim vojaška uprava te zahteve odklonila. OF Sestanek članov Osvobodilne fron. te IV. okraja (Stara mitnica - Ro-col), ki je bil sklican za petek 15. aprila 1949 ob 26, je odgoden. Datum sestanka bomo pravočasno objavili. Sporočilo [inančne inlendance Ker bodo 18. aprila davkarije zaprte, obvešča finančna intendanca, da lahko plačajo davkoplačevalci dospele obroke davka tudi naslednjega dne, ne da bi zaradi te zamude bili kaznovani. Oddaja poprave cest v občini Zgonik TRST, 13j (PIO) — Oddelek Zavezniške vojaške uprave za javne naprave je v.čeraj na dražbi oddal popravo nekih cest v občini Zgonik stavbeni družbi »Rondini Bosco» v Trstu. Ponudba družbe je bila za znesek 2,485.000 lir in je bila ta najnižja ponudba za omenjena dela. Razstava umetnika Spacala Opozarjamo občinstvo, da si o3-e da razstavo tržaškega umetnika L. Spacala, kateri razstavlja svojo saharska dela v galeriji Scorpionc, ulica S. Spiridione 12 B. Razstava bo odprta samo je da- nes in jutri od 10 do 12 in do 20. ure. Obvestilo kovinarskim delavcem Zveza enotnih sindikatov kovu* narskih delavcev javlja vsem sv jim članom, da je bil sklenjen združenjem delodajalcev sporazun. po katerem bodo smatrani kot pra ‘ niki sledeči dnevi v tekočem «'“■ ponedeljek 11. aprila; četrtek 2. novembra in pa ponedeljek 26. cembra. Povišane pašiee ort ZVU je odredila, da se raztegne na Tržaško ozemlje povišanje ‘ nih tarif za notranji promet isti obliki in z istim datumom april 1949) kakor je to do!oc republika Italija. Ista poštna tarn za notranji promet velja tudi ^ pisma in pošiljke, namenjene cono B Tržaškega ozemlja, ki J pod vojaško upravo JA. Cenik je sledeč: pisma do 15 *' 20 lir, dopisnice 15 lir, razgle<«”\ 25 lir, doplačila za ekspresna P'* 40 lir, za ekspresne zavoje 60 j navadni paketi do 1 kg 68 !'r’ 0 .j do 3 kg 120 lir, od 3 do 5 kS 1 lir, od 5 do 10 kg 290 lir in®® do 15 kg 385 lir, avionsko ekspr no pismo je treba za vsakih doplačati še 65 lir. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Trstu vabi vse svoje člane na 3. redni občni zbor, ki bo 23. aprila t. 1. ob 9 zjutraj na svojem sedežu v Ul. Ugo Fo-scolo 1. Ce za prvo sklicanje ne bo prisotnih več kot polovica vseh članov zadruge, se po veljavnih pravilih sklicuje občni zbor v nedeljo 24. aprila ob 9 zjutraj v prostorih kmetijskih ES v ul. Imbriani 5, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Nočna služba lekarn Ivianzonl, ut. Settelomane 39 Marchio, ul. Ginnastica 44; Rava-sini, trg Liberta 6; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Protesti tržaškega prebivalstva zaradi odredbe o povišanju najemnin „Giornale" je odkril novo fojbo Vsak dan ena. Tako bi lahko označili alarmantne vesti, ki jih že del časa sem objavlja tržaško šovinistično časopisje. Gre tu namreč za fojbe, (ciecjuestro di persona« in vse podobne stvari, s katerimi so pisuni omenjenih časopisov dobro založeni ter jih sedaj v predvollv-nejn obdobju kar stresajo iz malhe. Prve so skočile na dan »Ultimis-sime». Povedale so, da te dni kar dežujejo ovadbe na policijo glede raznih »secjuestrov«. Baje je teh ovadb kar 80. če lahko verjamemo pisanju »Ultimisslme«. Včeraj je «H Giornale di Trieste« pod trikolnn-skim naslovom evekai o novi fojbi, katero naj bi pridni iskalci našli v nedeljo. Notri so našli tudi Kosti, baje človeške, katere naj bi tja brez nadaljnjega spravili «titini». Se več, v istem članku so nas seznumli s tern, da se je po odločitvi občinskega odbora, da se pokopljejo vse kosti, ki jih bodo zbrali iz bazoviške jame, sestavi poseben odbor, ki bo celo začel študirati načrte, kako bi čim prej spravili kosti na dan. Režija torej deluje v redu. Ne bo dolgo, ko se bodo v kratkem začeli procesi zaradi «sequestro di per-sona». Procesi pa se bodo začeli proti onim. ki so se borili proti nacifašizmu in njegovim ostankom, Vse to pa se dogaja pod blagohotnim stališčem predstavnikov enih vlad, ki so ves čas med vojno pozivale borce za svobodo, naj uničujejo fašiste in fašizem. Oproščen, ker je vodil esule v Trst Nekaj svojevrstnega je oho v.c raj pred višjim vojaškim sodiščem. Na zatožni klopi se je moral zagovarjati 32-letni Ivan Lussi, ker je brez dovoljenja bil na Tržaškem ozemiju. Omenjeni Lussi je 18. februarja t. 1. prišel na civilno policijo pri Sv. Soboti ranjen v roko, Izjavil je, da ga je ranila jugoslo. vanska obmejna straža, ko je aku-Sal prekoračiti mejo. Policija ga je aretirala in ovadila sodišču. Včeraj zjutraj se je obramba izgovarjala na delovanje obtoženca, češ da je hodil preko meje v Jugoslavijo ter da je služil za vodiča esp, lom iz Istre, katere je on po skrivnih poteh pripeljal na Tržaško ozemlje. To je sodniku Bayli-?u za dostovalo ter je takoj oprostil obtoženca, katerega je branil udvet-nik Franco Presti. Prometne nesreče z ranjenci Ob osmih zjutraj se je na vogalu ul. Roma in Galatti zaletel angleški jeep, ki je vozil po ul. Galatti iz Carduccijeve ulice, v osebni avto i mt TS 1083, katerega je vozil dr. Gerardo Romano iz ul. Murat 14. Težje okvare je pri tem dobil osebni avti in to posebno na prednjem blatniku. Od vozačev ni bil nihče ranjen. Nekaj pred 12 je 9-letna deklica Jurman Claudia iz ul. Delia Borsa št. 7 v teku skušala prekoračiti ul. Teatro vecchio. Neprevidni otrok se je pri tem zaletel v osebni avto TS 5445, katerega je vozil Poiatti Anselmo iz ul. Lavatoio 5. Z istim avtom je Poiatti prepeljal deklico v bolnišnico, kjer bo morala ostati 8 dni. Ob 17.30 popoldne je v bližini ameriške vojašnice pri Sv. Ivanu ameriški jeep, katerega je vozil ameriški vojak, udaril 10-letnega otroka Neppija Romana z Lonjer-ske ceste 20. Otroka so nato pripeljali v bolnišnico na II. kirurški oddelek. Stanje malega Romana je precej resno, ker je pri udarcu dobil težke poškodbe po vsem telesu. Zdravniki se zaradi tega še niso Izrekli, koliko časa bo moral ostati v bolnišnici. Uslužbenci krajevnih javnih uslanov na svoji skupščini Včeraj ob 17 je bila na sedežu v ul. Conti skupščina občinskih uslužbencev in uslužbencev ECA, na kateri so navzoči razpravljali o svojih problemih, še prav posebno pa so Drsal se je po ograji stopnic in pri tem padel 3 metre globoko Včeraj ob 13 popoldne so na 11. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli v oskrbo il-let-nega šolarja Vesnaverja Maria iz Campolina pri Piranu št. 344. Fant ima zlomljen levi komolec, poškodbe na glavi in spodnjem delu telesa. Poleg tega pa ima še pretres. Njegova mati je povedala, da se je fant drsal po ograji stopnic v šoli v Piranu. Pri tem pa je padel z višine treh metrov na tlak. Prvi uspeh preiskave o tatvinah v vili Necker Glede na tatvine, ki so sc vršile v vili Necker, se je včeraj pojavil na zatožni klopi pred vojaškim "-o-diščem za določevanje narokov Anton Cuk iz ul. Donadoni 16. Omenjeni je obtožen, da je kradel železni material iz angleškega avtopur-ka v vili Necker. Proces pa je bil odgoden do nadaljnjega in so zato obtoženca poslali v preiskovalni zapor. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? S prvifii majem stopi v veljavo odredba vojaške uprave o povišanju najemnin. Ni čuda, da so zato vedno bolj pogosti protesti tržaškega prebivalstva, ki ne more kriti stroškov za vse življenjske potrebščine, dokler traja na Tržaškem ozemlju tako kritično gospodarske stanje. Kako bo lahko plačevat povišano najemnino tržaški delavec, ki prejema mesečno 30.000 lir ali manj ter mora s to vsoto preživljati sebe in svojo družino? V odredbi sami je bilo rečeno, da bodo oproščeni povišanja najemnin vsi upokojenci ali brezposeln- delavci, ki bodo lahko dokazali, da se preživljajo le s svojo pokojnino ali podporo- Tržaški upokojenec prejema mesečno največ recimo 5000 lir; brezposelni dobiva nekoliko podpore, a mora s to vzdrževati vso svojo družino. Kako bi bilo logično misliti, da se lahko tržaški upokojenci in brezposelni preživljajo Ie s lem, kar milostno prejemajo? Torej bi morali tudi oni plačevati povišano najemnino? Kot smo v eni izmed naših zadnjih številk že pisali, je vojaška uprava odredila, da bodo povišane najemnine tudi v javnih prenočiščih, kjer imajo zavetje vsi tisti, 'd ne morejo plačevati svojega stanovanja zaradi težkih življenjskih razmer, v katerih so prisiljeni živeti. Najemnine v javnih prenočiščih so bile povišane kar za 100%, to se pravi, da bo moral plačevati vsakdo, ki je kje zaposlen, za vsako noč 62 lir. Majhna vsota za tistega, ki zasluži mesečno po več desettisočev lir; a za ubogega reveža, k; si s težkim delom prisluži mesečno morda le nekaj tisoč lir, pomeni to še ogromno. Izvedeli smo,, da je bil v Italiji rok. ko stopi v veljavo uredba o povišanju najemnin, preložen za nedoločen čas. Vojaška uprava glede tega vprašanja molči, kar je jasen znak, da ne namerava podaljšati roka za uveljavitev tega zakona ter da še vedno velja njena prvotna odred, ba. kj pravi, da bodo najemnine povišane že a prvim majem. Sindikalne organizacije so takoj intervenirale pri vojaški upravi čim so izvedele, da namerava vojaška uprava povišat; najemnine; predložile so tudi svoj načrt za rešitev tega perečega vprašanja ter so ga takoj predložile vojaški u-pravi, ki pa aa je odbila. Vojaška uprava se tud j to pot ni posvetovala s sindikalnimi pred- stavniki, preden je sklenila povišati najemnine, kakor tudi ni spre-jela predloženega načrta, ki bi bil nudil vsaj začasno rešitev tega vprašanja. Tako ostaja pred tržaškim prebivalstvom še vedno vprašanje povišanja najemnin, ki ga odgovorne oblasti nočejo rešiti v njegovo korist, temveč vztrajajo kljub upravičenim protestom pri svoji prvotni odredbi, čeprav dobro vedo. kakšen je gospodarski položaj na Tržaškem ozemlju. ALI SI 2E NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« ROJSTVA, SMRTI IN POROK®* »r TrsU1 Dne 13. aprila 1949 se je v be> rodilo 7 otrok, umrle so 4 poroke pa so bile 3. nenve- Cerkvene poroke: natakar o nuti Ettore in gospodinja Aa .fl Norina, uradnik Borg Jaj"^0]o-uradnica Lenassi Dolores, pek ni Dušan in gospodinja Brizz rija. . , non Umrli so: Majkovič Mtcheie, ^ si Cesare Henrik, Sancin Josip-bat Alojzija, vd. Rauber. RADIO 0 TRST II. Četrtek 14. aprila *94S' ]aS. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja^jjg. ba. 7.15: Napoved časa. P ^.00! 11.30: Iz opernega repertoar)- • „aVid Novi svet. 12.10: Orkester jjia. Rose. 12.45: Napoved časa. P p0p0l-13.00: Lahka glasba. 13.3'u- 0čiial danski koncert. 14.00: _,ovneg» 14.15: Dnevni sp?: i-,..... —..... pregled sveto' tiska. 14.28: Citanje večernega reda. 17.30: Plesna Glasbeno predavanje, ltl.ov. £\o-na glasba. 19.00: Slovenščina ^45: vence. 19.15: Glasbene slik; ^pei-Napoved časa, poročila. 204 ■ .jj-o-ne uverture. 20.30: Človek Qfe-da. 20.45: Znani ritmi. 21.0' kiani gorin: «Pasijon» (izvajajo . indijskega odra), natb yeL’„, ,5: h'a' cert. 22.45: Plesna 0'asb®- van’ poved časa. poročila. 23.30- pjesn* nudi jutrišnji spored? 23-33-glasba. Velikonočni obiski tatov Ker se sedaj gostilne in trgovin« zalagajo z vsomi dobrotami, s kn terimi bodo goste zadovoljile za ve likonočne praznike, so tatovi že izrabili priliko in začeli z nočnimi obiski po takih lokalih. Prvi tak obisk so izvršili v gostilni «A: Mae-stri« v ul. Sorgente 6. V lokal so prišli tako. da so s kamnom razbil steklo nad vrati in nato splezal notri. Odnesli so salame, škatle sardin, mortadelo in vino. Skoda, ki jo je utrpel lastnik Ivan Rados, znaša 12 tisoč lir. Drugi nočni tatovi so s ponarejenimi ključi prišli v trgovino z jestvinami Antona Ančiča v ulici Montorsino 11. Potem ko so pospravili razna jedila, so si prilastili še 120 tisoč lir v gotovini, ki so bile v predalu. Iz stanovanja Angela B>cveduni-ja iz ui- sv. Spiridiona 10, kamor so prav tako prišli tatovi s ponarejenimi ključi, so odnesli moško obleko in budilko. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8600, papirnati šter-ling 2000. telegrafski dolar 642, dolar 635, švicarski frank 160, 100 francoskih frankov 175, = mno ^ ROSSETTI. 16: «Noči na vzi VVilde, E. Keyes. nev»^ EXCELSIOR. 16: »Milijon' . wolKef. nosti«. Denis 0’Keefe. Be' p0 c* FENICE. 16: «Mnogo sanjajo Stah«. codffll Križ>>' FILODRAMMATICO. 16: <'Se Spencer Tracy, Slgne3■ ITALIA. 16: ((Pismo nežna Fontaine. , ALABARDA. 14.30: «Zc/1.e" , Lana Turner, Van HeflJ0--M_ jan zakona«’ c>r j3”’ VIALE. 16: «V imenu Salinas. IMPERO. 15: «Ju?.nO Martin in Osa Johnson. „,edal) GARIBALDI. 15: »Skrivnost na«, L. Day, H. MUchun. »Crni Z°r‘ od Ek?® ' mefl t>ii»' ,ostaai H- MASSIMO. 16: Linda Stirling NOVO CINE. 16: Oino Cervi. IDEALE. 18.30: «Uporn>K Fonda, M. Carrol. ARMONIA. 15.30: »Otok Grable, C. Montgomer.v- E ■a. — «.,., t-.- nu O*3 «Ettore Fier^' Mam0”1 siren« pot«. d- zoir M- ODEON. !6: «Po zločinu Robinson. H. Bogart-MARCONI. 16: ((Moja Crosby. _ ln Ama: AZZURRO. 18.30: «1 arzan 'ke». vrata*’ RADIO. 16.30: ((Nebeška Berti. slonov« VITTORIA. 16: ((Trgovci st jo«, P. Marlson. i,” BELVEDERE. 15-30: 'Br0c«’. maska«, G. Sanders, ',iUuezit”' VENEZ1A. 15: ((Suzanine Križarji«- «v znamenj« ADUA. 18.30: SAVONA. 18: F. Marth. C. Colbeftpr^tovoht' KINO V SKEDNJU- Teksasa« in tekma galska. Italija It rt«- Ni je slaščice hrt belega kvasa ki kvasi, o-ni e b č a i n ohram sveže slaščice Pr o iz vaj a jUtiito Utehah TRST KI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI * SVETOGORSKA ULICA 42 * TEL. 749 GOR Vprašanje ureditve piae občiiiMkhsi nameščencem in vprašanje grmibeuc ohuorc pred občinskim odborom a Vojaški nabori letnika 1928 ■ Kdo jc oproščen in kdo bo klican pozneje V torek zvečer se je sestal v beli •dvorani občinske hiše v Gorici testni občinski svet k svoji izredni seji Pod predsedstvom župana dr. Bernardjsa. Kot prvo točko so vzeti v Pretres predlog notranje komisije občinske uprave, po katerem naj bi priliki velikonočnih praznikov tazdelu; med občinske nameščence Posebno velikonočno nagrado. Odborniki so precej časa razpravljali o tem vprašanju in končno do- ločili, naj sc predloži občinskemu svetu na njegovem prihodnjem zasedanju. ki bo prihodnji četrtek, predlog za dodelitev posebne nagrade v višini po 5000 lir vsem občinskim uradnikom in delavcem všlevši one, ki so zaposleni pri občinskem preskrbovalnem uradu m ki Imajo družino. Oni, ki so neožc-njent ter jim ni treba vzdrževati družine, naj bi prejeli nagrado v višini po 3000 lir. Nesrečna smrt pevmskega župana Kakor srno že včeraj poročali, *£ ie v ponedeljek ppd noč ponesrečil na cesti ne daleč od permskega mostu Mohor Domin-•°. ki >e ie vkljub precej viso. ki starosti peljal s kolesom po opravkih v. mesto. Ko je hotel zapiti mimo nekega kamna na cesti, je padel tako nesrečno s konsa, da se je močno pobil na Slači in so ga odpeljali o bolni-co- Tam so mu zdravniki sicer nudili rso pomoč, vendar ya ni-So '-‘Oflli več rešiti in je v torek P°d večer Dominko, ki je dobil Trt padcu tudi pretres možganov, 2aradi poškodb umrl. Pokojni Mohor Dominko je bil v Pevmi jn bližnjih vaseh znana osebnost. Rodil se jg leta 1SS4 v evmi, kjer je bil njegov oče Posestnik. 2e v mladih letih je ®'°P'l na delo pri Gabrščku v •°riški tiskarni, kjer se je izučil 2 vztrajnim delom v spretnega * ut'.ca. Njegovi starši so g a vzgo-tl pravem slovenskem duhu V1 v ljubezni do svojega jezika n svojega naroda. Pri svojem V. tiskarni pa je porabi! pri-t.ko, da se je še nadalje izobra-.!*■ ^ar mu je posebno v poznej-511 letih zelo prav prišlo. Ker pa tiskarsko delo ni prija- 0 njegovemu zdravju, je moral Km°lu pustiti to službo. Vrnil se le do,'ioo in se lotil dela na oče- čvem posestvu. Poleg lega pa ]e več let vodil tudi poštni urad v Pevmi. Takoj po prvi svetovni vojni mu italijanske oblasti ponu- 1 e mesto komisarja pri pod-^rski občini. Zaradi novih raz-ltCf.’. ki so nastale po prihodu a ije V naše kraje in zaradi ifiros}}- je tedaj stari župan skančič odstopil in oddal občin-e posle novemu komisarju Do-niin/:h. *____, Komisars)ce p0S(e jg vodil do [e L' molitev, ki so dobro uspe. s° aa tedaj novo izoolje-i, ‘nski svetniki izvolili za nn n°' ^ tem svojstvu je uspeš-T v°dil občinske posle ose do j občinske uprave, ki so Jaš!stič„j nasilneži razrešili dolžnosti ie leta 1923. je sv°jem zasebnem življenju dan Pommko vedno delaven H*™ gospodarskih in kul-»Unn 0raanizaci1 in zlasti je 'tih s°deloval že v svojih mla- lu pri izobraževalnem de- JiLSai je bit med ustanovitelji t>0r»Ja Prosvetnega društva ((Prahi je tedaj začelo tekmo. poškodbe in so jo v bolnici samo obvezali ter poslali domov. V desetih dneh bodo njene rane zopet cele. Na cesti v bližini Krmina sta se peljala z «Vespo» 59-letni gralik Manlij Grimaldi in 34-letni trgovski sotrudnik Bruno Todone, oba iz Trsta. Naenkrat pa se je vozilo iz neznanih vzrokov ustavilo in oba potnika sta zletela s svojih sedežev daleč preko ceste. Ta njun polet ju je stal več prask in lažjih ran. Zatekla sta se v bolnico v Krminu, kjer so ju obvezali in zagotovili, da bosta v 14. dneh zopet zdrava. na kulturnem za- r n Ima pa od ka- Polju* PodBorci t0 °^°inik ni bil poročen dva [zaPu!:til družine. ,erilt i ta. V Ju00slaviji, .... dijfQ član višjega so- notn ^ b!*° 2nano P°d ime-Pokoj*s!01 sedmorlces. Pogreb IČani , bo danes popoldne ob v se društvo is Perme Udei ,2nanCe in prijatelje, da ‘fiijo pogreba. \v°lesorn ie ^ v prikolico ''ariieeil'Lse je 23-ietni električni bfUal * Ur,-ssi Marijo iz Krmina ?0rhov']c,VOjim kolesom iz Tržiča u h!>- ie ,8° vozil v bližini Fn l liion Dl*Vnz,l rnimo njega težk tel s i- Pr'koheo. Mladenič, ki je 'to u k°h'8om V je zaviti na drugo ce n!! _časom obrnil in trči ‘hil v Wl- pr................ bomaVn- 0ctpel|ah so ga Na počitnice! Včeraj je bil zadnji dan pouka in danes so goriški šolarji in dijaki začeli velikonočne počitnice, ki bodo trajale do srede 20. t. m., ko se bodo zopet odprla vrata učilnic. Tudi Slovenski dijaški dom je danes zavit v globok mir. Nič več ni tistega vselega živžava na dvorišču, kjer v prostih urah i-grajo dijaki košarko in tudi prostorna učilnica, kjer se po nava-vadai popoldne sklanjajo mlade glavice nad knjigami, iz katerih črpajo učenost za življenje, je danes pusta in prazna. Zdi se, kakor da bi iz kotov vel hlad in puščoba. Dijaki in dijakinje so odšli domov, kamor so odnesli svojo živahno razposajenost in mlado vrvenje, ki bo dalo velikonočnim praznikom pod domačim krovon veselo in svečano lice. njim samim pa so počitnice prinesle prostost, da bodo lahko vsaj za nekaj dni brez morečih šolskih skrbi in mrkih profesor-jeu uživali novo 'pomlad. Zal da bo do počitnice, čeprav za en dan daljše kot lani, le prehritro minile. Nato so odborniki proučili nove plačilne lestvice občinskih uslužbencev. Končno se je občinski odbor pomudil še s problemom obnove s posebnim ozirom na že dograjene nove zgradbe in na tiste, ki so v načrtu za bodoče gradnje. Da bi ta problem natančneje proučili, zlasti še ker spada v to področje tudi dodelitev stanovanj v novih hišah. A.U.S.A., so odborniki sklenili, da se bodo še enkrat sestali na izredno sejo. Ta seja se je potem vršila včeraj zvečer ob 21. uri. Načrti in nasveti za poživitev stavbene delavnosti V zvezi v osnutkom, k, ga je predložil v rimskem parlamentu poslanec Tupini za poživitev stavbene delavnosti in omilitev stanovanjske krize, bodo v nekaj dneh odprli tud; v Gorici posebno pisarno «F», ki ima namen razviti pri nas svojo dejavnost v tem pogledu. Pisarna bo na razpolago meščanom. ki bodo tam lahko dajali svoje nasvete in predložili morebitne načrte. Pr; tej iniciativi sodelujejo po en pravnik, en trgovski izvedenec in neko stavbeno podjetje. Pisarna bo dajala Goričanom brezplačno podrobna navodila kar se tiče stavbene delavnosti in tudi ureditve vrtov, opreme in drugih podrobnosti. Zs več cin; so po mestnih zidovih v Gorici nalepljeni pozivi za prve nabore letnika 1928, ki pride leto3 na vrsto za vojaško službo. Interesenti morajo dobro prebrati predpise in predložiti v določenem roku vse potrebne dokumente in prošnje, če imajo po obstoječih predpisih pravico do oprostitve ali do odgoditve vojaške službe. Zamudne prošnje in pritožbe vojaška oblast ne bo upoštevala. Pokrajinski naborni urad daje še naslednja pojasnila: K vojakom so poklicani novinci prvega štirimesečja letnika 1928, ki so bili ob svojem času potrjeni za službo v vojski ali pri zrakop-lovstvu. Prav tako so poklicani starejši letniki prvega štirimesečja, ki so bili na naboru skupaj z letnikom 1928, Niso se dolžni odzvati temu pozivu za vojaško službo oni vojaški obvezanci, ki bivajo v inozemstvu stalno ali ki so odšli tja s potnim listom, dokler bo trajalo njihovo bivanje v inozemstvu. Prav tako so oproščeni tisti, kj imajo običajno bivališče v inozemstvu, pa so sedaj v Italiji z zapadlim potnim listom ter se ne morejo še vrniti v kraj svojega rednega bivališča, in pa oni, ki so se vrnili domov preden so dopolnili svoje 32. leto starost; in pripadajo že odpuščenim letnikom. Ni se treba odzvati tudi tistim, ki že služijo pri orožnikih, finančnih stražnikih, policiji in pri jetniških paznikih. pravico do predčasnega odpusta ter oni, ki so deležni ugodnosti na podlagi dokumentov, ki so na vpogled pr; pokrajinskem nabornem uradu. Odložen je za nedoločen čas vpoklic novincev, ki imajo svoje stalno bivališče v Vzhodni Afriki ali italijanskih kolonijah al; pa v tistih občinah Julijske krajine, ki ležijo vzhodno od nekdanje zavezniške demarkacijske črte «Securi-ty control« in ki so bili pozneje dodeljeni z. mirovno pogodbo Italiji, Jugoslaviji ali Tržaškemu o-zemlju. Isto velja tudi za one. ki imajo bivajišče na ozemlju, katero je bilo odstopljeno Franciji ali Grčiji- Vpoklic teh vojaških obveznikov bo enkrat pozneje določilo vojaško okrožje v Vidmu. Vojaške službe so tokrat oproščen tisti naborniki, k; so bili do- j velja zanje, bi lahko ločeni za lahko službo ali imajo ■ v Krminu jn drugod. Prepozno odpiranje frgovin Iz nekaterih občin, zlasti iz Krmina, prihajajo pritožbe tamkajšnjih gospodinj glede odpiranja trgovin z jestvinami. Tukaj so določili. naj bi se te trgovine odpirale zjutraj ob 8,30 in ne ob 8. kot je bilo doslej v navadi. Tak urnik je za naše gospodinje zelo neprikladen. ker morajo zjutraj predolgo, čakati, da si lahko nakupijo vse potrebno za dnevno potrošnjo in tako zastane vse ostalo delo. Posebno sedaj, ko se bliža poletje in se dnevi daljšajo, bi lahko odprli trgovine bolj zgodaj kakor pa pozimi. Tudi v Gorici odpirajo jestvinčarji ob 8 in kar uvedli tudi Nabava nikotinskega prahu proti mrčesu Pokrajinski kmetijski inšpektorat j obvešča vse sadjarje, da bodo PO j nalogu ministrstva za kmetijstvo in gozdove lete.; prodajali nikotinski odbor za kmetijstvo ah Pa diščih državnega monopola v Gorici, Gradiški. Tržiču in Krminu. Za nabavo so potrebna posebna nakazila. ki jih bo izdajal pokrajinski odborr za kmetijstvo ali pa agrarni inšpektorat. Interesenti bodo lahko dobili predpisana nakazila vsak da.n med uradnimi urami na glavnem sedežu v Gorici V’-. D. d’Aosta 55, ali pri ločenem uradu v Ronkah. Ob torkih bodo dajali nakazila tudi v Gradiški pri Agrarnem konzorciju in ob petkih dopoldne pri agrarnem konzorciju v Krminu. Cene na drobno so bile določene od ministrstva kakor sledi; Tobačni ekstrakt (5 odst.) po 275 lir kg na drobno, po 700 lir vrčki od 2 kg, po 3300 vrčki od 10 kg in po 7800 lir oni od 25 kg. Monital (5 odst.) po 2500 lir, vrčki od 5 kg, po 4850 lir vrčki od 10 kg in Po 11850 lir vrči cd 25 kg. Nikotinov scčfat (50 odst.) po 2300 lir liter na drobno, po 2750 vrčki od 1 } it ra. po 5225 vrčki od 1,90 litra in po 10.450 lir vrčki od 3,80 litra. IZPRED SODNIJE se je peljal predaleč uriš el v » a p o i* Včeraj so bile na goriški sodniji . posodil neki prijatelj in da se je *— : on vozil z njim le zato ker je ml Opozorilo brezposelnim Zborovanje, ki ga je sklical za danes ob 10 g. Beniamino di Vin-cenzo v kinodvorani Eden, na katerem naj bi izvolili nov odbor ?a zaščito brezposelnih je bilo sklenjeno brez pristanki Delavske zbornice. To sklicanje je zatorej privatnega in demagoškega značaja in nima nikake koristi za brezposelne. Zato Delavska zbornica vabi brezposejne. da se tega zborovanja ne udeležijo. Kar se tiče do sedaj izvršenega dela obstoječega edbera. pa se brezposelni lahko obrnejo na odbor, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. razprave, ki jih je reševai prvi sodnik dr. Siena s pomočjo odv. Stecchino, ki je zasedel prostor državnega pravdnika. Obravnavali so se po večini primere skrivnih prestopnikov meje med Italijo in Jugoslavijo. Edino izjemo sta tvorila primer Silvija Udoviča, starega 50 let, iz Pulja in Chersicla Antona iz Gorice. Udovič jc pred kratkim prišel iz Milana v Gorico, da bi tu z rednim potnim dovoljenjem prestopil mejo in se vrnil v domovino. Toda namesto da bi izstopil na goričkem kolodvoru, se je nevede peljal naprej v Furlanijo. Na neki postaj; ga železniški kontrolor vpraša po listku. Udovič mu ga izroči in kontrolor izjavi, da je veljaven samo do Gorice in zato zahteva od njega plačilo voznine za daljšo vožnjo, ki jo je nespreten potnik pomotoma napravil. U* dovič se je razburil in n; hotel plačati. Tedaj se mu približa a-gent javne varnosti, ki ga hoče pomiriti in prisiliti k plačilu. Udovič se prične tedaj braniti in s komolcem . nehote suni agenta v obraz- Temu dogodku je sledila aretacija in prijava sodnim oblastem. Obsodili so ga na 10 dn: zapora, ker je bil. kakor je agent izjavil, ta dan vinjen, zaradi klofute pa so ga oprostil; vsled pomanjkanja dokazov. Prijateljevo kolo si je izposodil Drugi obtoženec, ki ni spadal v vrsto ilegalnih prestopnikov, je bil 27-letni Chersicla Anton iz ul. For-mica št. 4. Obtožen je bil, da je decembra lani odpeljal kolo Mi-niniju Alfredu. Na sodniji se je Chersicla izgovoril, da mu je kolo prepričan, da je to prijateljevo kolo in ne Mininijevo. Vse obremenilne priče kakor tudi prizadeta stranka mu niso mogle dokazati, da je on zakrivil tatvino. Poleg tega pa je na razpravi v presledkih dvigal glas in izjavljal, da je nedolžen. Oprostili so ga. ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Prestopniki meje na zatožni klopi Na 3 mesece zapora jn lti-000 lir globe pogojno so bili obsojeni sledeči skrivni prestopniki meje, ki so se pred kratkim vrnili iz Jugoslavije, kamor so šli na delo, z rednim dovoljenjem italijanskega konzulata v Zagrebu. Ti so: 20-letni Avgust in 24-letni Sante Videni iz Tolmeča: 32Tetni D’Amico Jožef iz Modicae, 23-letni Merano Vald; iz Martignacca. 20-letni Pa-gnuttr Valdino iz Buje pri Vidmu in 28-letni Trombotto Henrik iz Osoppa. Nameravanega prestopa meje so bili obtoženi 20-letni Coriciani O-tello iz Corridonie pri Macerali in 24-letni Favero Bruno iz Tržaške ulice št. 1. Oba pa sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Ker je bil že večkrat obsojen, je 46-ietni Teodoldi Jakob iz Hu-mina prejel zaradi obtožbe ilegalnega prestopa meje 4 mesece zapora in 18.000 lir globe. Globo v znesku 12.000 lir bo morala plačati 51-letna Jančič Viktorija iz ul. Mameli št. 5, ker je prodajala maslo domače proizvodnje z nižjim odstotkom maščobe, kot je predvideno po zakonu. Lunin mrk Včeraj u zgodnjih jutranjih urah, ko so še skoraj vsi Goričani greli svoje ude v topli postelji, je nastopil napovedani popoten lunin mrk. Vzrok je bila naša zemeljska obla, ki se je v tem času vrinila im pot med luno in sonce ter pahnila prvo v temo. Delni mrk ne je začel že ob 2 22 uri in točno ob d.28 je stopila luna v popolno temo (čeprav je ženskega spola je luna v svojih opravkih vedno do minute točna). Popolni mrk je trajal 1 uro in 26 minut, ko se je luna malo pred šesto počasi zopet pojavila na obzorju ter kmalu potem zbledela v na novo porajajočem se dnevu. Zanimivo je bilo pri tem po-javu opazovati postopno spreminjanje luninih baru, ko je poča. si tonila v temi in potem ko je prilezla iz nje. Včerajšnji lunin mrk so lahko opazovali tudi prebivalci med Indijskim in zapad-nim Atlantskim oceanom ter v severnih polarnih krajih. Prihodnji popoten lunin mrk bo 1. oktobra ter bo uiden pri nas, v zapadni Aziji, na enem delu Atlantskega oceana ter na Severnem in Južnem tečaju. Tekmovanje tudi na prosvetnem polju V okviru prvomajskega tekmovanja so vsa prosvetna društva po vaseh in mestih koprskega okraja irrela ali pa bodo imela prireditve in predavanja. Vse te kulturne manifestacije so iziie iz ljudstva samega in so sodelovali pri njih sami preprosti ljudje iz vasi- To je toliko večjega pomena, ker dokazuje, kako ljudstvo poizkuša samoiniciativno pokazati napredek tudi na kulturnem polu. Mora)»o priznati, da ta napredek obstaja in se s prireditvami, ki jih vaške dramske skupine prirejajo doma ali pa na gostovanjih v drugih vaseh, stalno dviga. Omeniti moramo nekaj takih prireditev in predavanj, ki so bila v Času od 4. do 11. aprila v koprskem okraju. Vse ::o imele pečat prvega maja in je bil tudi donos prostovoljne vstopnine namenjen za prvi maj. V Sičolah je gostoval 10. aprila pevski zbor dijakov slovenske gimnazije iz Kopra. Uspeh in odmev tega gostovanja jc bil velik. Bogat spored skrbno pripravljenih partizanskih, narodnih, domačih istrskih in makedonskih ter umetnih pesmi SSSS^šS ISTRSKI P IM E V Psi I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/o PRITL. - Enotni sindikati za čim boljšo oskrbo delavcev i i^ nesreči se je teže v tr* kjer so ugotovili, da ° stanje zelo resno. koles . je IM g Ui a Lilijana 12 Mirna kolesarila tsatka je imela srečo S?' 1 ktni Cana- mimo motociklist. H*1* V Medeot iz Fare. Pretj l,m trenutku je zagle- z-,vi"j mul° kolesarko in L.er*dar jjj, |}\ da b| se ji izognil. (zadel f.mo8®l preprečiti, da ob v stlani s svojim vo-V°l,eh-Cenr 10 0ba sta zlctPla > Pomenu ’V" c,eklica v Pra' 0„ Ve,'dar m * j Prekopicnila. bnvOJk°dovan.. neŽen °Ufin ostula CiVi^ PoiknHK pa odnesel 'C ?, neprevidni lo .biedte Precej poškodovani, moto- tn knlr;Ut^!?l ko s*a motorno ko- = KINO = VERDI. 17: «2iva pokopana«. P Mueller. VITTORIA. 17: «Beg v Francijo«. CENTRALE. 17: «Nušla te bom«, J Capmueller. MODERNO. 17: «Lcpa pustolovka« M. Looksvood. EDEN. 17; «Borba v Jungli«. lil Jhiimuki dnevnihl je navdušil vse poslušalce, od pionirjev pa do starih ženic, Slovem ce in Italijane. Dramska skupine iz Kaštela je gostovala pri Sv. Luciji s prav le pim sporedom. Udeležba nad 300 ljudi dokazuje, kako veliko jc bilo zanimanje za prireditev. V Portorožu je domače prosvetno društvo uprizorilo tridejanko »Posebna naloga«. Tudi tu jc bil uspeh velik. V Pobegih so imeli kar dve predavanji v enem tednu. Prvo o kmečkih uporih, drugo o Koroški. Obisk pri teh je bil velik in zuni-inanje za snov. veliko. Predavanja so bila spremljana z revolucionarnimi deklamacijami in petjem. Ob zaključku tedna je bilo še pionirska prireditev. Tudi na teh jc bila udeležba velika. Predavanje o Koroški jc bilo tudi v Cežarjih in je bilo prav tako spremljano z deklamacijami in petjem. 1 Predavanje o kmečkih uporih je bilo tudi v Dekanih. Obisk pa je bil tu manjši- V Kortah pa jc bilo na enakem predavanju nad 300 ljudi, ki so bili zelo zadovoljni. K tc.mu kulturnemu tekmovanju se bomo še povrnili v eni prihodnjih številk našega lista. Pomen sindikalne organizacije med delavci in kmeti ni samo v tem. da vzgaja svoje člane kulturno, politično in razredno, ali boi j e rečeno, da vsestransko dviga raven delavstva, ampak jim po drugi strani nudi tudi gnotne ugodnosti. Kaj to pomeni v povojnih časih, ko je gospodarstvo vseh držav, ki so bile zapletene v vojno, na tleh, ni potrebno pojasnjevati. Ce bi prepustili razdeljevanje življenjskih potrebščin tistim posameznim špekulantskim elementom, ki jim je skupnost deveta briga, b; imeli vsega dovolj samo njihovi ožji znanci in še ti samo, če bi bili dovolj založeni z denarjem. Organizacija ES ima nad vsem delavstvom pregled in gleda v prvi vrsti na tiste, ki največ prispevajo k izboljšanju. Za člane občinskih sekcij in vseh podružnic je preskrbela in razdelila v zadnjem času večje količine oblačilnega blaga, obutve In drugih potrebščin. Tako je 21 sindikalnih podružnic koprske občinske sekcije prejelo 1.200 metrov blaga za obleke, 330 parov delavskih visokih, 362 parov nizkih moških čevljev in 52 parov ženskih čevljev. Občinska sekcija v Izoli je za vse svoje podružnice prejela 700 metrov blaga za obleke, 170 parov delavskih visokih in 280 parov moških nizkih čevljev ter 40 parov nizkih ženskih čevljev. V Piranu je ondotna občinska sekcija razdelila svojim podružnicam 1-140 metrov oblačilnega blaga, 230 parov delavskih visokih in 175 parov nizkih moških čevljev. Občinska sekcija v Bujah je isto tako prejela in razdelita vsem svojim podružnicam 420 metrov blaga za obieke, 100 parov delavskih visokih in 90 parov moških nizkih čevljev, V Umagu je ondotna občinska sekcija razdelila med svoje podružnice 300 metrov blaga za obleke, 90 parov visokih. 55 parov nizkih moških čevljev iri 8 parov nizkih ženskih čevljev. Novograjska občinska je pre jela in razdelila svojim podružnicam 240 metrov blaga. 80 parov visokih in 38 parov nizkih moških čevljev. Tako so prejeli člani ES Is;r-skega okrožja skupno 4.000 metrov blaga za obleke, 1.000 parov visokih delavskih, 1.000 parov nizkih moških čevljev in 100 parov nizkih ženskih čevljev. Poleg tega so člani ES prejeli še 2.500 stotov drv, 300 stotov oglja in 80 radijskih aparatov. Vse te potrebščine so prejeli član; ES po znižanih cenah. Blago, ki smo ga pravkar navedli, so prejeli pr; nabavtio-prodajnih zadrugah' svojega okoliša-Pri tem je treba poudariti, da so člani ES prejeli označene predmete kot dodatek k onemu blagu, ki so ga prejeli na podlagi svojih rednih industrijskih nakaznic! Izredna delitev pomaranč, limon in rozin Oddelek za trgovino in preskrbo pri istrskem okrožnem LO obvešča, da bodo te dni delili določenim kategorijam pomaranče, limone in suho grozdje (rozine). Tako bedo prejele kategorije težkih, srednjih in lahkih delavcev: po 1000 gr limon na odrezek RI-IV-139, R2-1V-239 in R3-77-339; po 1500 gr pomaranč na odrezek RI-IV-140, R2-IV-240 in R3-IV-340; po 500 gr rozin na odrezek RI-IV-133, R2-1V-233 in R3 IV-333; po 500 gr limon na odrezek DI-iV-439, D2-IV-539 in 03 IV-639; po 1000 gr pomaranč na odrezek DI-IV-440, D2-IV-540 in D3 IV-640. Prodajna cena na drobno je sledeča: pomaranče 60 lir za kg; limone 40 lir za kg; rozine 125 lir za kg. Nase žene pri reševanju socialnih vprašanj Pred nekaj dnevi smo že poročali o zborovanju okrajnega plenuma ASIZZ za koprski okraj, ki je bil 3. t. m. v Ižoli v prostorih tvornice Ampeteje. Omenili smo tudi, da so se številne delegatke udeležile diskusije, s katero so obravnavale važna dnevna vprašanja, ki se tičejo zlasti naših žen. Tako se je bavila tov. Tinta med drugim tudi z alkoholizmom in poudarila. da naleumo še danes na mnoge starše, ki mislijo, da bo nji hov otrok bolj, kpepak, če ptu dajo včasih tudi za zajtrk malo vina ali celo žganja. Tovarišica je pojasnila, kako je to naziranje zmotno in ku ko se opažajo zle posledice ravno pri otrokovem razvoju v šoli. Otroci, ki uživajo alkohol, imajo slabe živce, tudi spomina nimajo dobrega kot normalni otroci, zlasti pa ne ropu Sadno drevje je že odcvetelo. Pričakujemo dobre letine. Ni pa vse odvisno od podnebnih razmer. Vsako leto nam razni škodljivci in bo lezni uničijo ogromne količine sad ja. Proti tem pa imamo na razpolago različna kemičnu sredstva, katera pa moramo pravilno in pravočasno uporabljati. Vsa ta sredstva imajo naše zadruge, zato pozivamo vse kmetovalce, naj jih tam zahteva, jo. Prav sedaj jc zato najbolj primeren čas in bi vsako odlašanje lahko postalo usodno za več kot en sadovnjak. Katera obrambna sredstva pridejo pri nas v poštev Najhujši škodljivci so različne žuželke, hroščki, rilčkarji, gosenice, ki objedajo listje, cvetje in sadeže. Vse te uničujemo z arzenatl. S temi škropimo drevje že pred cvetjem, po cvetenju in tudi pozneje, čim sc škodljivci pojavijo. Najbolj se je obnesel pri nas apneni arzenal; to je odlično Škropilo proti vsem škodljivcem. ki objedajo listje, cvetje in sadeže, Apneni arzenat (arseniato di caleio) uporabljamo v 0.4% raz stopini z vodo (na 100 litrov vode 400 gramov arzenata). Škropiti bi morali prvič 2e pred cvetenjem drugič takoj po cvetenju in če potreba še v tretjič ln to dva ali tri tedne po prvem škropljenju. Enako učinkovitost kot apneni arzenat ima svinčeni arzenal, katerega uporabljamo v 0.5% razstopini. Arzenol je svinčeni arzenat v tekočem stanju. Uporabljamo ga v 0.5% razstopini, enako kot svinčeni arzenat v prahu, Veliko škodo povzročajo vsako leto na sadju in zelenjavi razni bol hačl in uši. Vse te škodljivce uniče-jemo z 2 do 3% raztopino tobačnega Izvlečka (estratto di tabacco). Za povečanje lepljivosti in učinkovitosti dodamo razstopini 1/2 do 1 kg mazavega mila. V zadnjih letih je zadobilo svetovni sloves zelo učinkovito sredstvo za uničevanje vseh mrzlokrvnih škodljivcev (gosenic, hroščev, bolh, uši, stenic itd), tako imenovani DDT. To sredstvo imamo v skladiščih naših zadrug pod imenom' spantakanv. Nobeden napreden sadjar, vrtnar in kmet ne bi smel biti brez tega škropilnega sredstva. «Pantakan» v prahu deluje kot dotikalno (kontaktno sredstvo prot; vsem zgoraj omenjenim škodljlv-cem.-Celuje na njihov živčni si-mm. tako da omrtviči vsako živai. ki se z njim le malo oprati. Jug-slovanske tovarne izdelujejo *e tekoči «pantakan». ki se je obnesel izvrstno pri uničevanju muh. robnih žuželk itd. Pozivamo vse kine'.,jske zad-usc, naj nenudoma naročijo pri Zadružni poslovni zvezi potrebno količino na. vedenih sredstev. Kmetijski odseki naj na terenu pojasnujejo uporabo in pomen teh sredstev. Le na ta način bomo dosegli zaželene uspehe pri uničevanju vseh sadnih in drugih škodljivcev. Okrožni kmetijski oddelek. Novi vozni red parnika „Vida" na progi Piran-Izola-Trsl S prvim aprilom je v veljavi novi urhik parnika «Vidaw, ki vzdržuje morsko progo Piran - Izola - Trst in nazaj. Ob DELAVNIKIH odpluje: iz PIRANA ob 6' url, pride v Izolo ob 6.30 uri in odpluje iz IZOLE ob 6.35 uri ter pripluje v Trst ob 7.30 uri. Iz TRSTA odpluje ob 12 uri in prispe v Izolo ob 12.55 uri, odpluje iz IZOLE ob 13 uri ter pripluje v PIRAN ob 13.30 uri. T si » Nato odpluje zopet iz PIRANA ob 14.30 uri in prispe v Izolo ob 15 uri, odpluje iz IZOLE ob 15.05 uri in pripluje v Trst ob 16 uri. Iz TRSTA zopet odpluje ob 18.05 uri in prispe v Izolo ob 19,10 uri, odpluje iz IZOLE ob 10.15 uri ter dospe v Piran ob 19.45 uri. r i ^® Drometnl nesreči k!1*1' v uKrog 12 SU pri- 5r\k'i sVoSbT\0 b°ln'lco r«č, bu ^ drugačne vrste proizvodnjo, no, da svetniki niso prePrlC ^ da bi to nalogo mogli °^a,rde, Kapitalistični krogi na,,lie^n so da ja treba tvornice, ki predvsem pripravne za dobave, reorganizirati, „fl. oddelke ukiniti, delavstvo Pa ^ poslili pri javnih delih, V°k • seveda P da vojašk* nekate'c '.*.v.v.v.-.v.v.*.w.v.v.vvvv.v.v.v.v.v/.-.w.' je pokazal pri svojem delu preveč vneme. Po končanem delu je redno obhodil vse uradne prostore. Dvakrat je opazil Humphrep-jevo železno blagajno odprto in to v času, ko ni bilo nikogar v kabinetu, in obakrat je rekel, da bo obvestil ministrstvo za ' zunan je zadeve o tem resnem kršenju varnostnih pravil. Kmalu nato je odšel na dopust onkraj mej Sovjetske zveze in je bil med tem časom prestavljen v drugo predstavništvo. Vse to, kar se je zgodilo, je bilo zanj popolnoma nepričakovano. Kot drugi ((monopolisti v so-vjetsko-ameriških zadevah» v ministrstvu za zunanje zadeve ZDA uporablja tudi Humphrey vso svojo energijo za potvarjanje dejstev v svojih poročilih o Sovjetski zvezi- t-.ošilja le tiste podatke, ki odgovarjajo njegovi politiki, to se pravi podatke klevetniškega značaja- Po dokazih, ki jih imam, in po mojemu mnenju je njegovo delo na tem področju dokaj robato. Toda kljub temu najde vedno hvaležno poslušalstvo, v kolikor so tudi osebe, ki dobivajo v Washingtonu njegove telegrame in poročila, docela pripravljene verjeti kakršnim koli lažem, s katerimi jih on oskrbuje. On Iju- ,VW.V.V.V.V.,.V.V.V.V.V.V.V.VV.'.V.V.1 ,v.%%v.v.w.v.v.v V okviru prvomajske proslave organizirajo jugoslovanski Enotni sindikati skupno s Kolesarsko zvezo kolesarsko etapno dirko v dolžini 1242 km. Dirka se bo začela v Pulju in se bo končala v Beogradu. Prijavilo se je že 64 kolesarjev in precejšnje število Tržačanov, včlanjenih v kolesarski odsek ZDTV VA,.V.V«V.V.V.V.V.*.,.V.V.V.V"V,V‘ * Amer* Ijanju cest itd. Niso •»—- Jia. znali, da vlada noče 1 c(j. ročil za ladjedelnice in ostaj® ^0, dclke tam, kjer bi jih lah , tisz bila. Pred časom je nam'00 očital, da niso bila ročila ZSSR za gradnjo lai!!' 13 S Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH 1« tihih zadevah bi to delo in, čim zve za kakšno novo protisovjetsko spletko ali kakršen koli dogodek, ki ga lahko potvori v protisovjetskem pravni, se veseli tako, kot se veseli otrok nove igračke. Ta «strokovnjak» v ruskih zade. veh popolnoma nič ne pozna Sovjetske zveze in govori ruski le v toliko, kolikor je potrebno, da raztolmači svojemu kuharju, kaj si želi za obed. Okoliščina, da najde v Washingtonu vselej hvaležno poslušalstvo, ki je pripravljeno verjeti njegovim poročilom, priča o lahkovernosti tega poslušalstva in o tem. do kakšne stopnje prevladuje nad objektivnostjo mišljenje, ki poteka iz protisovjetskega nastrojenja, in v koliko si zaradi takega mišljenja že lijo določenih podatkov. Na lastni izkušnji sem se prepričala, da se Humphrey, ko pri-dejo iz Amerike v poslaništvo novi sodelavci, s p osebno vnemo loti njihove obdelave v protisovjet- skem duhu. V kakšni meri jo nadaljuje, je odvisno od tega, v koliko je v teh ljudeh ze protisovjetskega duha. V razgovorih z nekaterimi progresivno nastrojenimi sodelavci poslaništva sem dobila vtis. da marsikdo med njimi morda iz naivnosti misli, da bi vse ozračje na poslaništvu bilo drugačno, če bi bil v poslaništvu nekdo drugi za. svetnika, ki bi dejansko načeloval vsemu političnemu delu poslaništva. Iz vsega tega, kar sem slišala in videla v zunanjem ministrstvu in kar se je nanašalo na bivšega svetnika poslaništva Kennana, sem se prepričala o tem, da je Ilumphreu njegov vredni . naslednik. On podžiga sovraštvo ZDA do Sovjetske zveze dobesedno na tak način in s pomočjo takih metod, kattrih se je posluževal Kennan. Iz lastne izkušnje in iz izkušnje drugih ljudi sem se prepričala, da urejuje Humphrep sam vse osnov-ne dokumente, ki prihajajo iz poslaništva v ministrstvo za zunanje zadeve- Sodelavci poslaništva so se priučili njegovemu pohlJc-nemu trt literarnemu slogu In vedo, da službenih poročil ne bo odposlal 'ministrstvu za zunanje zadeve, če ne bodo imela dveh ali treh protisovjetskih izpadov in ne bodo oblikovno in vsebinsko naperjena proti Sovjetski zvezi. Sodelavci poslaništva sestavlja jo svoja poročila prav v tem duhu, ker se bojijo za svojo službo in ker si hočejo ohraniti Hum. pliregjevo naklonjenost kot tudi naklonjenost vladajoče klike ministrstva za zunanje zadeve. Toda kljub temu dodaja on skoraj vsakemu poročilu svoje protisovjetske pripombe k posameznim dejstvom sovjetske dejavnosti. Protisovjetske informacije, ki jih dobivajo od sodelavcev poslaništva, od uslužbencev vojnega atašeja, od dopisnikov in drugih oseb, se najprej na ustrezajoč na čin predelajo, nato gredo v odo-brcnje Hvmphreyju in šele nato se dajo poslaniku v podpis, da jih odpošlje v Washington. Tako kot večina njegovih Tovarišev tudi Humphrey ne polaga nobene važnosti ameriškemu načinu vladanja. Pogosto dela celo vpričo svojih uslužbencev kritične pripombe na račun kongresa in samega prezidenta ZDA. Kot vsi njegovi tovariši iz števila članov protisovjetske klike v ministrstvu za zunanje zadeve predpostavlja tudi on, da bi sedanjo vlado Združenih držav zamenjal avtoritativni antikomunL stični režim, kajti potem bi njegova skupina lahko brez vsakega nadzorstva vodila politiko, ki jo narekujejo koristi iz Wall Streeta. Toda on nima samostojnega političnega prepričanja. Zanj so značilne le emocionalne reakcije. Sovraži Sovjetsko zvezo in vse osta- lo je od visno od tega osnov neg,z I pogoja. Prvi sekretar ameriškega poslaništva je Friderik Reinhardt, visok, temnolas in precej interesanten, čeprav dela v neki meri vtis lahkega človeka. Po ameriških predstavah je prani diplomat. Manjka mu le tradicionalni monokel. Najbolje se počuti na diplomatskih čajankah, sprejem:1’., cocfc-tallih itd., ko kdo drugi plača za pogostitev. On dobro ve, s kom se mora družiti, da si zagotovi svojo kariero, kol tudi in, kako se mora vesti. Velik uspeh ima pri zenah in dobro se tega -at- da. Tako neprisiljeno dvori vplivnim starim damam kot flirta z dvajsetletnimi dekleti. Največja njegova vrlina je način, s katerim si zna pridobiti žensko naklonjenost, in prepričan je, da je eden izmed ključev do uspeha v ameriški diplomatski službi prav način, s katerim vpliva na žene vodilnih osebnosti, ki mu lahko koristijo pri njegovi karieri. Sam po sebi predstavlja svetel primer ((denacionaliziranega)) A-meričana. Vzgajal se je po večini v zapadni Evropi. Zelo dobro obvlada francoščino, nemščino, itali- janščino in ruščine. O ""Lj; praktično ničesar ■ne oe ,11. želi vedeti. V Zedinjeni 1 - ^o je živel zelo malo in lS.-c: Nit* prebija svoj dopust v Sm " 0te-najmanj ga ne zam.moio več« sani Američani)), uUrlt,'l', tem večje zanimanje «ku Nemcem. 06 Kennan jej™ Kot George ... oj40 nedvomni germanoju. - leta je ne glede na P . 1941 leta je ne glede T‘“fikokroc bližajoče se vojne in jrpA ^ izraženo sovražnost vla raj. odnosu do Hitlerja *meL*L posF' boljše tovariše na nemsk 1 ^..j,°v ništvu v Moskvi■ Bil J r.^ajaj° zvesti prijatelj. žMc/rofc ^,1-dvomi, da je bil ca n .nf0rrua' drovske obveščevalce vir 1 A l’ cij v vprašanju polih 'e,cVjet*e odnosih do Nemčije -n zveze. enio- Samo v luči teh simrfofco!8oS!'’ ra gledati na značiln0S>- v ;(I zada smatrajo v minist)•> nanje zadeve Reinhaidta ^jei nana za vodilna v za,‘A ske zveze in Nemčija- ******* S* Toda osnovna hardtovega značaja "'.Q ho do Nemčije ali sovi as vjetska zveze, (Nadaljevanje s »3-80» - UPRAVA: ULICA It, MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351. od°8 3oJJa'in 0d,l15!.I^CteI1183-5ie’ Cene oglasov: Za^vsaif mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, Ilnantno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. , OGLASI, od 8.30-1 ž in od 15-18, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRU2NICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 NAROČNINA: Poštni tekoči Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2800 lir; Cona B: 144, 414, 732, 1440 lugolir; FLRJ: račun za STO-ZVU: «Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva Tel. 749 — Koper, ul. Battisti 301/a - Tel. 70 »50 d*1! I44U jugolir; FLRJ: 55, 165, ^jeVa 3 ’ tržaškega tiska v Ljubljani, la