ljubljanski stolnici, njenem stavbnem razvoju in oprem i. Od 1 . 1945 do 1949 je predaval um etnostno zgodovino n a teološki fakulteti. Po poreklu je bil V eider član tirolsko-koroške rodbine um etnih obrtnikov in slikarjev in se je od m ladosti zanim al za um etnost in njeno zgodovino. Kot gojenec ljubljanske teološke fak u ltete se je vključil v vrsto um etnostno interesi- ra n ih duhovnikov, ki se je začela z Janezom Flisom in se uspešno n adaljevala z Jos. D ostalom in posebno s »slovenskim V asarijem « V iktorjem Steskom . Od zadnjih dveh je V eider to izročilo neposredno prevzel, k a r se je močno izrazilo n a n jem kot tip u um etnostnega zgodovinarja. 2 e po rodbinski tradiciji je bil nagnjen k zbirateljstvu. Zapustil je dokaj obsežno zbirko nabožne grafike, kak o r so posebno za lokalno zgodovino pom em bne božjepotne podobice in pod., ki je vključena v zbirke nadškofijskega arhiva v L jubljani. Šola, ki je odločala v njegovem razvoju do vstopa na univerzo, ga je usm erjala predvsem v pro­ blem e varstva cerkvenih spom enikov, k ar zadeva znanost, pa ga je zanim ala sam o stilna označba v duhu historično stilne kategorizacije in ikonografske vsebine te r posebno um etniška biografija, k a r se je vse u stavljalo na p rag u resnične zgodovine um etnosti. Veider ja je v tej situaciji reševal izredno razvit čut za zgodovinarsko delo, k a r se je zelo pozitivno izkazalo pri njegovi diser­ taciji. V eider se je kot pisatelj udejstvoval predvsem v poljudni vrsti. Širši stro­ kovni pom en im ajo posebno trije spom eniški vodniki, G roblje (1938), S k aru - čina (1940) in zlasti C rngrob (1936). Resnično um etnostno zgodovinska po­ m em bna pa je njegova, 1 . 1947 v tisku izdana disertacija Stara ljubljanska stol­ nica, njen stavbni razvoj in oprema, ki je zgrajena na sam ostojnem arhivskem raziskovanju, na kritik i virov in n a bistrih um etnostno zgodovinskih analizah. Iz d o tak rat nem ega pisanega in m alenkostnega likovnega izročila je av to rju uspelo rek o n stru irati zgodovino stare stolnice od okrog 1100 do 1700, ko se je um aknila sedanji. V peterih razvojnih fazah je orisal njen stavbni razvoj, zgo­ dovino n jene oprem e, slikarskega in kam noseškega okrasa te r vse tudi um et­ nostno zgodovinsko ovrednotil. S tem je ustvaril eno tem eljnih del za lju b ljan ­ sko um etnostno zgodovino. Med prispevki tiskanim i v ZUZ je najbolj pom em ben spis Slike v uršu lin - skem sam ostanu v L jubljani (XX. 1 . 1944, pp. 98—136), k jer je opisal in opredelil 287 dotlej m alo znanih, delom a zelo pom em bnih slik. Fr. Stele Dr. Anton Vodnik 3. oktobra 1965 je um rl v L jubljani um etnostni zgodovinar in pesnik dr. A nton Vodnik. Rodil se je 28. m aja 1901 v P odutiku nad Ljubljano. K lasično gim nazijo je obiskoval v Šentvidu nad Ljubljano, n ato pa se je vpisal n a ljubljansko un i­ verzo n a oddelek za um etnostno zgodovino, k je r m u je bil profesor dr. Izidor C ankar in nekaj časa tudi dr. V ojeslav Mole. Leta 1927 je doktoriral z diserta­ cijo o k ip arju Francescu Robbu. Na žalost to odlično delo, ki je prvo zbralo obsežno arhivalno dokum entacijo o Robbu in k iparja tudi slogovno opredelilo in celo človeško osvetlilo, ni nikoli v celoti izšlo v tisku, am pak so bila objav­ ljen a le njegova posam ezna poglavja, dasi je av to r še v zadnjih letih želel delo dokončno p rired iti ko t posebno m onografijo. Slovenska um etnostna zgodovina m ora zelo obžalovati, da estetsko izredno tenkočutnega in k u ltu rn o razgledanega dr. V odnika ni znala pritegniti k stro­ kovnem u delu. Zavzelo pa ga je uredniško delo pri raznih rev ijah in knjižnih založbah (Križ n a gori, M ladika, Dom in svet, Jugoslovanska knjigarna, M ohor­ jev a družba, D ržavna založba Slovenije itd.), pri k aterih je z izbistrenim poslu­ hom za lepoto jezika in s poznanjem svetovne lite ra tu re skrbel za k v aliteten založniški program in za prečiščeno besedilo. Predvsem pa je bil ro jen pesnik, eden najvidnejših iz ekspresionističnega rodu po prvi vojski. P ra v nič čudno ni, da v njegovih pesm ih m nogokrat srečujem o odm eve likovnih um etnin — antičnih in staroegiptovskih, katedral, Angelicovih slik — kakor bi se želel vsaj s pesniškim doživetjem oddolžiti svoji ožji stroki. V likovni k ritik i ni ak tiv n o sodeloval, v en d ar je m oderno um etnost zelo pazljivo in zavzeto sprem ­ ljal in zagovarjal. U m etnost je pojm oval kot stvariteljski akt in em anacijo duha, toda doživljal jo je bolj em ocionalno kot zgodovinsko pričevalno. N ekaj let je tu d i honorarno predaval um etnostno zgodovino na ljubljan sk i A kadem iji za glasbo. U m etnostni članki in razprave: P ri b ratih K ralj, A lm anah katoliškega dijaštva za leto 1922, L jubljana, 1922, pp. 73— 76. G radnja velikega o ltarja v uršulinski cerkvi v L jubljani, ZUZ, VI, 1926, pp. 65—88. G rad n ja Robbovega vodnjaka pred m estno hišo v L jubljani, ZUZ, VII, 1927, pp. 121— 138. K ipar Francesco Robba, Dis, XXX X , 1930, pp. 96— 110. Francesco Robba, A rhivalna študija, K ronika slovenskih mest, II, 1935, pp. 134— 140, 210—214, 266—269; III. 1936, pp. 41—44, 95—98, 157— 159, 226—228; IV, 1937, pp. 25—27, 80—82, 143— 147. Robbova oltarna arh itek tu ra, Dis, LVI, zbornik I, 1944, pp. 109— 116. E. Cevc Dr. Karel Dobida Ko se je pokojni dr. K arel Dobida, rav n atelj N arodne galerije v L jubljani leta 1946 ob koncu poletnih počitnic vračal z enega svojih obiskov D unaja, m esta njegovega akadem skega šolanja, se je še za k rajši čas ustavil v G radcu. Tu ga je po nesrečnem nak lju čju na sprehodu s Schlossberga zbil te r težko poškodoval neki m otorist. Posledice prom etne nesreče so bile tak o hude, da je v sredo zvečer, dne 16. septem bra 1964 na graški nezgodni postaji podlegel poškodbam . Pokopali so ga v L jubljani v nedeljo, 20. septem bra. Pokojni dr. K arel D obida je s svojo dejavnostjo posegel uspešno n a več področij slovenske k ulture. Č eprav je bil po poklicu pravnik, je bilo v veliki m eri težišče njegovega zanim anja v um etnosti. V m ejah am aterskega prizade­ v an ja in m ožnosti sprem ljanja likovne um etnosti je dosegel kakovostno, upo­ štev an ja vredno raven um etnostnega k ritik a in publicista. Zelo pom em bno pa je tud i njegovo prevajalsko delo iz francoskega leposlovja. Rodil se je 26. ju lija 1896 v K ranju v hiši št. 111. Oče Jožef (23. 2. 1848 do 4. 8. 1919) je bil iz Lancovega pri Radovljici in je služboval nazadnje kot dvorni svetnik F inančne direkcije v L jubljani; m ati K arolina, rojena Rakovec (6. 11. 1864— 17. 11. 1929) pa je bila hči u sn jarja v K ranju. K arel D obida je po končani gim naziji v L jubljani študiral v letih 1914 do 1918 pravo na du n aj-