286
poemo O ris j a. V Kijevu se je seznanil tudi s Sev-čenkom, toda dasiravno sta delovala na istem polju, vendar se nista mogla sprijateljiti topleje. Kulis je bil tip kozaka aristokrata, Ševčenko pa prosti kozak va-gabund. Ob istem času se je seznanil tudi z velikim ukrajinskim zgodovinarjem Kostomarovim. Pod temi
vplivi se je razvil njegov duh in Kulis je postal eden izmed glavnih rusinskih pisateljev in soustanovnik njihovega slovstva, ter spada sploh med najboljše slovanske pisatelje. Na slovenski jezik je prevedena njegova daljša povest Mihael Carnišenko, prevedel L. G. Podgoričan, Letopis M. SI. 1874.
"::hH1ii:::7~[Tb]| ""nlllmi::
To in ono.
Razstava slovenskih umetnikov.
R.Jakopičev paviljon v Latermanovem drevoredu.
V nedeljo dne 6. junija se otvori v R. Jakopičevem paviljonu razstava slovenskih umetnikov. Razstavijo skorej vsi upodabljajoči slovenski umetniki, približno 30 umetnikov kiparjev in slikarjev. Umotvorov je poslanih nad 300. Juru, obstoječ iz gospodov, ki so že najmanj trikrat v inozemstvu razstavili, namreč gospodje: R. Jakopič, J. Grohar, Strnen, Žmitek, Zaje i. dr., bo izbral izmed njih najboljša dela za razstavo.
Pozneje razstavijo za slovenskimi baje še hrvaški, češki in poljski umetniki.
693693
Slovanske revije.
(Dalje.)
Šwiat slowiariski (Svet slovanski), mesečnik, posvečen slovanoznanstvu in pregledu slovanskih zadev s poljskega stališča. Izhaja začetkom vsakega meseca na 4 do 5 po!ah. Naročnina obenem s pošto 10 kron, četrtletno 2 K 50 v. Posamezen zvezek 1 krono. Urednik profesor dr. Feliks Ko-nečni, Krakov, Podzamče 14. Upravništvo Krakov, Groble 15. Letnik V.
Slovanski svet je zasedaj največji in najvažnejši organ slovanski in obenem edini organ, ki obravnava slovanske zadeve z nekega programatičnega stališča. Glavna, osode-polna napaka slovanskega gibanja je doslej bila, da ni imelo nobenega programa. Načelovali so mu ali možje pošteni, idealni, polni svetega navdušenja, toda veliki fantasti, ki sami niso konkretno razumeli, česa hočejo, in so vedno glasili le velike fraze o skupni ljubezni, o slovanski krvi in bratstvu, ali pa osebe, ki so pri tem iskale le osebnih koristi in slave.
Slovanski svet se ni oddal nobenim frazam in sentimentalnosti, ampak se je lotil treznega dela, da ustvari skupni slovanski program, na katerem se bo moglo v prihodnosti razvijati naše gibanje. Od poljskih politikov je sprejel načelo, da je za Poljake kakor sploh za avstrijske Slovane potrebna silna in mogočna Avstrija (Palackijeva formula). Dalje je dokazal, da je za Poljake tudi neobhodno potrebna velika in mogočna Rusija. Rusija pa ne more biti mogočna in dobro urejena, ako se ne izpremeni sedanji njen zgodovinski sistem. Oficielna Rusija in oficielni ruski slovanofili so največji škodljivci slovanstva. Velika, mogočna Rusija mora biti v prijateljski zvezi z veliko, mogočno Avstrijo in z zahodnimi državami, Francijo in Hnglijo (Kavniceva formula). To so glavne misli krakovskega slovanskega programa, kakor ga razvija slovanski klub v Krakovu in „Svet slovanski".
„Svet slovanski" je pisan mirno in stvarno, strogo znanstveno. Sotrudniki so mu najboljši poljski pisatelji in politiki. Poleg večjih, znanstvenih, aktualnih člankov prinaša književne ocene, pregled slovanskega časopisja, kroniko najvažnejših dogodkov po vsem slovanskem svetu itd. Kdor se resno peča s slovanskim vprašanjem, mora citati in študirati predvsem tudi „Šwiat slowiariski".
C59693
Šestdesetletnica poljskega tiska v Šleziji. L. 1848. je izšel v Tešinu na Šlezijskem prvi poljski list „Tygodnik Cieszunski", list je bil majhen (pol pole v osmerki) in izhajal je  enkrat na  teden. Poljski tisk v Šleziji, ki se je 1. 1848.
HHMED RIZH novi veliki vezir, mladoturški voditelj
začel v obliki „Tygodnika Cieszunskega", je obhajal lani šestdesetletnico v izpopolnjeni svoji obliki dnevnega lista „Dziennik Cieszunski". Izpočetka se je list „Tyg. Ciesz." boril z velikimi težavami. List so izdajali P. Stalmach, R. Cienciala in dr. L. Klucki. L. 1851. se je list izpremenil v „Gwiazdko Cieszyrisko" list znanstven in leposloven. L. 1883. je „Gwiazdka" prešla v lastnino katoliškega tiskovnega društva in postala je glasilo narodne katoliške duhovščine. Ta okolnost je vplivala na ustanovljenje narodnega glasila poljsko-protestantskega ljudstva, ki je 1. 1885. začelo izhajati pod naslovom „Przyjaciel ludu" s prilogo „Przeglqd poli-tyczny". Potreba strokovnega lista za kmečko društvo te-šinske kneževine je istega časa provzročila ustanovitev lista „Rolnik šlgski"  tudi s prilogo „Przeglqd politiczny".  Le-ta