66. številka. Ljubljana, vtorek SI. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1(> gld., za pol leta S gld.,. zh četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 fd—86 poleg gledališča v „ zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. (V. seja, 18. marca.) Deželni glavar naznanja, da so došle sledese prošnje: Prošnja podpiralnega društva za dijake na visokej kraetijskoj šoli na Dunaji, prošnja asilnega društva za dijake, prošnja Simona Ogrina, slikarskega učenca v Benetkah za podporo. Dr. Zarnik izroči prošnjo podpiralne zaloge slovanskih dijakov v (Jradci, Dežman prošnjo slušateljev akademije v Leobnu za podporo. Vse te prošnje izroče se finančnemu odseku. Občinski zastop mesta Idrije prosi, naj bi se po tava o šolskih doneskih v jednem paragrafu predrugačila. Občina Selce prosi, da se jej dovoli razdeliti se v dve občini. Vladni zastopnik izroči vladno predlogo, načrt zastran uravnanja razmer mej državo in kranjskim zemljiščno-odveznim zakladom. Poročilo deželnega odbora s proračuni bolni snega, porodnišnega, najdenišnega in nor-nišnega zaklada za 1. 1877 se izroči finančnemu odseku, isto tako poročilo deželnega odbora s proračunom normalno-šolskega zaklada za 1. 1877. Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odseka o priznanji, ki ga je nasveto-val deželni odbor za delovanje pri iskanji stavb na kole na ljubljanskem močvirju. Dr. Zarnik pravi: Da se je ta, znanstveno tako važna iznajdba ohranila deželi, gro zasluga dveni možem, namreč g. Karlu Dežmanu in posestniku g. Martinu Peruci-ju. Dežman je uže davno trdil, da je bilo naše močvirje nekdaj veliko jezero in da so v njem bile stavbe na kolen, ali vse, kar se je pri delanji južne železnice našlo, prišlo je prostakom v roke in se tako za vednost izgubilo. Biseri. (Konec.) Najbolje čudežna pri biserih je pak njihova prekrasna, neposnemljivo mila bliščoba, lastnost, katero imajo v polnej meri le indijski biseri in koja so pri nekaterih vrstah ali čisto pogreša, ali pa le nepopolna nahaja. Tudi v obziru na to prikazen gro Do ve-j u slava, da jo je v svojem „nauku o barvah" na vso strani izvrstno pojasnil. Kakor pri iri-ziranji, tako imajo tudi pri blesku biserov brezkončno tanki skladi, koji obdajejo biser, glavni nalog, le da je tukaj masa teh skladov, nikakor pak njihovi poviški in niihovo globeli, ki nareja to prikazen. Ti skladje so zaradi svoje neizrekljive tankosti prozrljivi in pripuščajo torej močnej luči jih prodreti. To va-nje prišlo luč pak vendar pod najbolje zgornjimi prvimi skladi ložeči rellektirajo in taista pri- K sreči pa jo našel 17. julija 1. 1. pri kopanji cestnega grabna, ostanke od stavb na koleh, mož, ki je po občnej izobraženosti precej vedel, kaj so ti ostanki, namreč posestnik g. Mi Perući. Zasluga obeh mož je tedaj jednaka. Jeden je prej slutil, drugi pa je dokazal, da je slutenjo prvega istina. Velika pa je zasluga g. Perucija še tem bolj, ker nij najdbe obrnil za svojo korist. Kako lehko bi bil g. Peruci sam na svojo roko kopal, v zvezo stopil z učenimi društvi, ki se intresirajo za stavbe na koleh in ki so v Kopenhagnu, Stokholmu, Ziiriehu in na Dunaji, in žrtvujejo mnogo denarja za jednake reči, in bi si tako sam bil lep dobiček naklonil; ali g. Peruci je bil preveč naroden patri jot, da bi bil to storil; precej je svojo iznajdbo naznanil za to najbolj merodajnej osobi v našej deželi g. muzealnemu kustosu in ta deželnemu odboru, tako da se je ta res velikanska najdba ohranila deželi. Će je potem g. Dežman skrbel za to, da so je najdba obelodanila po znanstvenih časnikih in da je dobil od važnih društev potrebn podpore, da se kopanje nadaljuje, delal jo g. Peruei na to, da so se posestva, kder je bilo treba kopati, dobila od posestnikov ceno v najem in štiri mesece je vodil in nadzoroval kopanje kot strokovnjak. G. Peruci je izgubil pri tem mnogo časa, in kot posestnik, ki mora od svojega dela živeti, vendar nij prejel nikacega odškodovanja za to, niti da bi bil za katero prosil. To pa mi ne moremo od njega zahtevati. Ko bi bili mi, kakor Češka ali Dolenja Avstrija, votirali bi g. Peruci-ju za to delo-! vanje 1000 gld. ali še več; ker smo pa ubogi, !stavi finančni odsek sledeči predlo,': „Gospodu muzealnemu kustosu K. Dežmanu se izreče haja iz površnine biserovo zopet ven, in sicer raztresena. Mej tem, ko se oko žarkov luči jedne vrste nekoliko privadi, padajo ob jednem drugi va-nje in zavoljo tega jih no more natanko videti, ker uže prej opravlja službo in „zavest tega breskončno zapaženoga leska Sinja predstavljanje svetlobe." Tako svetlost pak imajo v najdovršenejšej čistosti le presni biseri Stari, po dolgo nošeni jo po nekoliko izgube. Prej so menili, da se zamore dati biserom njihova izgubljena svetlost, ako se puste nekoliko časa v golžunu golobjeni ali v želodcu kokošinem. Novejše po-skušinjo pak so pokazale, da to „probatno" sredstvo ne ločnic ne pomore, temuč še colo bisere izpridi. Ostri želodčni sok je činil, da so štirje biseri 12 granov teški po dvadeset-urni legi v želodcu golobice izgubili tretji del svojo teže, kar se mora pripisavati razkro-jitvi njihovega ogljeno-kislega apna. Ako ogledujemo povprek prerezan biser vidimo na njegovo prereze plani veliko število za njegov trud pri izkopavanji stavb na koleh na ljubljanskem močvirji zahvala kranjske dežele, isto tako tudi posestniku g. Martinu Peruciju z nado, da bodo tudi v prihodnje to izkopavanje pospeševal. Za veliki trud se stavi g. M. Peruciju na razpolaganje, da potegne iz deželnega zaklada 800 gld." Predlog je bil jednoglasno sprejet. Potem se zaključi javna seja in prične se tajna, v katerej se pa sklene, da se ima razpravljati poročilo imunitetnega odseka zastran grofa Margheri-ja v javnej seji. (KniteC prtu.) Politični razgled. V L j u bi j a a i 18. marca. Na 17*-ol.tje napravil se grof Taaflb, menda na ministerski ukaz, na potovanje po deželi, agitirat zoper večino, ki je zakrivila, da deželni zbor zborovati ne more. Novine s pravico grajajo mtatlnče* Skvf/'i poslanca dr. Trojana, ki je ustavo-verno vlado hvalil, da je objektivna! Sicer je njegov tovariš in prijatelj v deželnem zboru precej to oprovrgaval, ali beseda je bila izrečena, katerej mi Slovani v Avstriji ne pritrjujemo. Tudi v Z**tt»'U jo bil ujeti Ljubibratie kot zastopnik jugoslovanskega vstanka sijajno sprejet. Udje deželnega zbora, novinarji in 8000 ljudijje ladijo pričakovalo, ki ga je vo-•zila. — Te demonstracije bi si imela zapomniti monarhija, ki žalostno rolo igra, da tuje iusurgento lovi in cerkajočej Turčiji streže-— govori hrvatsk list. Vunuj<* držat?«'. Iz Srbije se poroča, da Srbija, videč močno vojeviti duh v Belgradu, zbira zopet svojo vojsko pri Nišu in Vidinu. Mej tem si pa ovropski konzuli, v prvej vrsti Andrassv-jev, vse prizadevajo, da bi pritisnili na meh- koncentričnih tankih črt, katere so nastale po drug za drugim vlegajočih se, nad vse tankih skladih, iz kojih se jo naredil biser. Če zasledujemo teh črt porazgubitev, nahajamo, da delajo kurve le redkokedaj dovršene podobe, kar izpričava, da rast biserov ne pospešuje neprenehljivo nastajanje lupin. Jedro kaže tva-rine, pogostem neorganičue natvorne in največ iz ogljeno kislega, kristali ničnega apna obstoječe. Pogostem pak nastaje jedro tudi iz organičnih tvarin, navadno iz glist (Kntozoa) koje svojim premikanjem ne redko prouzročijo da so prniaknejo počasi polegajoči se skladje kar se nedvomljivo razvida iz preiskav Mo-bijevih. Uže prej so za trdno izpoznali, da ima biser mnogo podobnosti se školjko, v koji je zrastel, in da bi zavoljo teh podobnosti mogel lehko tudi imenovati se školjka, se ve, brez v poštev jemanja oblike. Ta analogija napotila je natoroslovce do mnenja, da biser nastane po tistem organu, po katerem plašč. Prej pak, nego so prišli do tega še izpeljave kega in premladega kneza Milana, naj mir obdrži. Vendar je še vse upanje, da Srbija stori, kar je poklicana storiti: boj s Turki! Iz Ctirigmrf** so javlja, da je v Bagdadu prikazala se kuga, ki se Žuga po Turčiji razširiti. f tttlij**nsfo mnisterstvo je odstopilo. Nasvet ministra Minghettija, naj se posvetovanje o malinskem davku odloži, bil je zavržen 2 243 glasi proti 182. Vsled tega je minister-stvo, bolj parlamentarno in ustavno kakor Auer-pergovo ali Stremajerjevo, samo odstop lo. Bismarkovo glasilo, „Provinzi.il Corr." prinaša članek, v katerem čestita Francozom, da so republiko ustanovili, ker je republika najboljši porok za mir. Videti je, da se Nemci močno boje Francozov. Ali varajo se, •če upajo, da bode republika prej pozabila Elzasko kakor bi jo Lulu. Dop INI. I k Mpl.fctit v Dalmaciji 15. marca. (Izv. dop.J „ Večje je veselje nad jednim spo-korjenim, nego nad 91) pravičnimi," tako nekako se glasi stavek v sv. pismu, in Spljet ■včeraj nij bil Spljet, kakor sem ga do zdaj poznal. Kri nij voda, in dolgo je tlela v srcih spljetskih prebivalcev narodna zavest, pokrita z avtonomaškim pepelom, tlela je, ker vendar nij še ugasnila. Trebalo je vetra, da raz-piha žrjavico v velik ogenj, in veter je prišel tako nanagloma in nepričakovan, da je iz žrjavice postal velikanski plamen. Sp\jetski prebivalci so pokazali, da vre po njihovih žilah kri slovanska, koja se na dolgo nij 4ala zatajevati. — Da me Čestiti bralec bolje razumeje, naj mi bode dovoljeno, izpregovoriti nekoliko o Splječanih. Večina prebivalcov je kmetskoga stanu, in neizobražena, malokateri je mej temi, da bi znal pisati in brati. — Mesto je razdeljeno v staro mesto (rimski grad Dioklecijanov) in 4 predmestja tukaj le „borgo" imenovana, in vsacemu teh del je na čelu občni predstojnik ali „harambaša," vsi kmetje. Nad temi pak je mestni zbor se županom, glasovitim Dajamontiin. Vsak del mesta ima svojo župnijo in svojega župnika, mej katerimi si je vedel Bajamonti jih nekoliko za-se pridobiti. Župnik pak ima na kmeta tukaj veli-kansk vpliv, koji me je osupnil, čeravno sem Kranjec, in to hoče mnogo reči, jelite?! Dalje pak ima pri posebnih priložnostih dr. Bajamonti nekoliko denarja na razpolaganje, in sila kola lomi, Bajamontijev (ali morda spljetski) denar pak pomaga voliti in „eviva" kričati. — Ali o tem drugikrat. — Tako se je zgodilo, da, čeravno uže dve leti; tukaj, sem pri slavnostnih priložnostih čul iz grl kmetskih, ki ne znajo drugači, nego slovanski materni jezik govoriti, le „eviva" kričati, da v Času, ko je bil cesar tukaj, sem na množili krajih čul na nj. veličanstvo kričati „eviva Bajamonti." — LjufP stvo, in ne nekateri, ampak večina reka narodnjakom „puntari." Dosta o tem, kar sem vam povedal, in lehko si boste mislili, ko prečitate moj dopis do konca, da zdaj, ko sem se uže prespal, še vedno ne vem, kako se mi je zgodilo, ali Sp'jet nij Spljet, kakor-šen je bil. — Ali k stvari. Včeraj ob l/912. o polu dne zapustili so zajeti Sinj. Dobil sem od prijatelja iz Sinja pismo, v katerem mi naznanja, da Sinj še nij videl tako velikanske slave, kakor 13. t. in., ko je sprcjol bo-jevalca za svobodo tlačenega svojega naroda, in spremil je zajete 2 ure daleč od Sinja celi narod. Bil je to pre „triumfzug," ka-koršnega Dalmacija že nij videla. Od Sinja noter do Spljeta cesta polna ljudy iz vseh krajev pribeglih pozdravlja „našega vojvodo." Uže 13. t. m. je bila, kakor sem vam uže v zadnjem listu pisal, cesta iz Spljeta v Salin (starorimsko Salona) 5 kilometrov od Spljeta oddaljen polna ljudij, ker jo šla govorica, da pride Ljubibratić. Ali ob 7. zvečer je ljudstvo odšlo. — Drugi dan 14. t. m. je bila po celem mestu nekakova razburjenost rekel bi, kajti povpraševali so drug druzega, zakaj je pač Lj. ujet, zakaj uže nij prišel včeraj, dalje je bilo povsodi znano, da so ujeti v Sinju zaprti v temnicah, ali zakaj in po katerih pravicah? Tega nij vedel rešiti nikdo. In ko se je dognalo, da so ujetniki odšli opolu dne iz Sinja, napolnila se je brzo cesta iz Spljeta proti Siaju. Ob šestih zvečer je bilo vse polno notri do Solina, in na vsa-cem obrazu je bila videti nekakova sebevedo-most. — Okolo osme ure bili so vsake pol ure videti jahajoči posti, kateri so prišli naznanjat, kde je eskorta. — Več voz je šlo naproti, in mej njimi trije polni raketlov, in kmalu smo videli uže iz Solina stopati pot naznanujoče raket le, in kakor jek odmevali so spljetski. Za pol ure približajo se vozovi z raketlami vsacih 5 korakov jedno izpusti vsi, in čuli smo od daleč nekakovo šumenje, podobno onemu, koje čini nemirno morje. In čakujočega nagleda, je dopadalo, da so proglašali večkrat zelo pomenljive, da celo poetične hvpoteze; koje pa smejo vsega prej pričakovati, nego vrednostnega pripoznanja. Znabiti ne bo napačno, ako ob kratkem opomenimo proizvodov fantazije špekulirajočih filozofov. „Biseri pomenijo solze", govori še zdaj tu in tam ljudstvo. Morebiti je temu nagledu podlaga staroindijska predstava, po katerej so bisernice z nebeškimi solzami, roso porošene znabiti pak je tudi nastala iz priličevanja bisera s čisto vodeno kapljo, človeško solzo. Starorimski pesnik Aelijan je imel pri Bvojem predočevanji o nastajanji biserov naj bolj gotovo v mislih leskeče se lepe eksem-plare, ki se nahajajo v indijskem morji in izkusil je na vsak način uzrok njihove svetlosti razlagati s tem, daje menil, biseri na-Btanejo, ako iz oblakov švigajoč blisek posveti z odprto biserno matico. Drugi so zopet mislili, da so biseri jajca školjk in nijso prišli se ,za- v zadrego, ako je bilo treba pričati nesljivimi svedoki." Zdaj pak je določeno, da mej bisernico (in sicer plaščem) in zaklopnicama lupine držeči se biseri nastajajo po konkreciji apnene mase, kojo izločuje žival, da se dela lupina. Ker je dalje jedro vselej nahajajoč se obstanek biserov, sklepa se iz tega, da prvo prouzrokuje njegovo nastajanje, da torej brezi jedra se sploh ne more misliti, kako bi nastal biser. O načinu, kako dohajajo ta jedra školjki se ne ve kaj določenega povedati. Mogoče, da sezaplavijo zrnicakristaličnegaapna mejzaklop-nice in plašč, ustavijo redno izločevanje tvarine, iz koje se dela lupina in postanejo središče, krog katerega se polaga ta tvarina. V slučaji, da postanejo jedro biserovo en-tozove, imajo naj bržvalovi in zaplavi me nje imeniten nalog, ker prve pridejo lehko v školjko brezi njihove pomoči. Posl. Jos. Carpenter, bližje in bližje valila se je množica, rinovši pred soboj druge stoječe in iz tisoč in tisoč grl (ako bi glas neposredno iz s r c došel, tvrdil bi to) donelo je „živio" po zraku. Lepa noč je bila; kakor da bi bilo naročeno, i/.vedrilo se je nebo okolo pete ure po polu dne, za-krivži črne oblake, koji so ga pokrivali uže tri dni, in jasno nebo je veselega obraza gledala na prerojeni Spljet. „Ilej Slovanje" in „Naprej", ne sicer tako melodično, kakor to čujete vi v Ljubljani, ali vendar ste se popovali in ogrevali topeča se srca. In pri prvih hišah spljetskih, osvetljenih zagrmelo je zopet „živio", da mi je srce radosti skakalo in narodna zavest, narodni duh je slovesno stopil v slovanski Spljet. Tu nij bilo ali čisto nič narejenega, nič izmišljenega ali premišljenega, vse na je-denkrat iz src prekipeče. Spljetčane smomo zopet objeti, kakor je objel in na prsa stiskal oče svojega izgubljenega sina. — Ujetniki bili so v treh kočijah; bilo jih je 8. Na kozlu je sedel, zadaj je stal jeden vojak s „pangane-tom" na puški, kraj vsake kočije po obeh straneh še po 2 vojaka in okolo vseh teh ostali vojaki z oficirjem. Ljudstvo se je lepo umaknilo bodalom, vse v redu, in spremljalo ujetnike na okrajno glavarstvo, vedno gromovito pozdravljajoč može in v njih — stvar. Stvar je slavila včeraj v Spljetu dan, ne toliko teh 8 ujetih ! Po vseh ulicah nabito in navdušeno je klicalo ljudstvo, pred okrajnim glavarstvom in pred stanovanjem gospe Ljubibratieeve: Živio naš vojvoda, živio Ljubibratić, živili vstaši! In pred turškim konzulatom „Forri i Turchi! Ven s Turkom; abasso il Turcho. Objel bi bil Spljet! v Iz TrMta 20. marca [Izv. dop-1 V so- \ boto so došli sem telegrami, da pride s pa- j robrodom Ljub o bratić in njegovi soujetniki gospica Marku s, amazona upora in italijanski grof Faelli. Kakor v Sinji in drugod, kjer so izstopili ti mučeniki jugoslovanske slobode, imeli bi biti i tukaj sprejeti z navdušenjem od strani tukajšnjih Slovencev, Srbov in celo Italijanov. Vsaj v italijanskih časnikih se je čitalo tako. Toda špičasti nos nage policije pa onih ljudij, ki Ofenhajme za viteze delajo, in ki goljufe a la Ljubiša povzdigajo v plemenitaški stan, ter jim dajo službo in čast deželnih maršalov — ta moč nij pripustila niti, da bi bil parobrod prišel v luko. Več ko 15.000 ljudij se je sešlo na molo S. Carlo, da bi navdušeno sprejeli žrtve, ki so se — ujele. Toda pri svetilniku so se ujetniki izbarkali na manjši parobrod in so se direktno odpeljali proti nabrežinskemii kolodvoru. Internirani bodo v Lincu. Od vseh ujetih pa je samo Petrovič avstrijsk podanik, Ljubibratić je srbski, Faelli italijanski, gospica Markus nizozemska. Tukajšnji italijanski listi pripovedujejo, da je nek stotnik ogerskega polka Jelačić št. G9. vzel vkljub dani častni besedi Ljubibratiću meč, pri tej priliki se je Ljubibratić čudil o pojmih, ki jih imajo avstrijski častniki o cestni besedi. — V tukajšnjih vojaških krogih je tudi vse zavzeto o veleiz-dajskem in zločinskem činu barona Ertela v; geogralicnem institutu. Bes se mora Človek Čuditi, da more človek, ki je sin majorja/, ostarelega v časti, človek, ki je tako nadarje z dušovnimi zmožnostmi in ki je bil od cesarj samega uže jedenkrat obdarovan, tako gl boko propasti. Sploh pa je slabo znamenje iasa, da se tudi v oni stan, ki „ne trpi madeža niti na srci niti na suknji in ki se smatra prvim", da se v tem stanu v zadnjem času nepoštenost tako širi. Dogodba o amerikanskom lielknapu je znana, a morebiti nij množim znano, da je kmaln potem i iz Londona pobegnil nek polkovnik, ki je bil kriv velike goljufije pri nekej amerikanskej železnici. Preiskavanje o Ertelovem veleizdajskem in prostem činu pa bode bržkone odkrilo še marsikatero rano v avstrijskem častniškem korpsu. Gotovo je, da se bode razen obsodbe teško kaj zvedelo; a istina je, da je uže zdaj poklican bil nek drug častnik iz Krakova na Dunaj, ki je bil z Ertlnom v sporazumu, in zdaj sedita oba v brigad nem arestu. „Italie", časnik v Rimu, se je prenaglil z vestjo, da je mladi, a užo slavni umeteljnik Krežma v Rimu umrl. To vest so pobrali takoj korespondenti dunajskih listov in brali smo jo v vseh dunajskih časnikih, iz katerih jo je bržkone i vaš list vzel. Vsakemu je bilo uže žal za nadepolnega umeteljnika in ponavljala se je večkrat obrabljena fraza, da veliki talenti radi mladi umrjo. Istina je pa, da je Krežma imel mesec dnij vročinsko bolezen, kateri se je pridružila še rimska mrzlica. Zdaj okreva vsled Ijuboz-njive skrbi ruskega zdravnika \Vendta in pojde za nekaj časa v Albano. Popolnem ozdravivši pojde v Neapel, da si dohode novih lavor^ov. Gotovo bode ta novica razveselila marsikaterega občudovalca mladega umeteljnika. Vzeta je iz lista „Gazetta v' Italia". — Ker ne vem več „kaj (recte: ničesa) govoriti", naj vam še povem, da je vreme v Trstu jako mrzlo postalo. V soboto po noči je burja pihala, kakor bi se jej bile vse luknje odmašile in je nanesla veliko snega. Drevju, ki je uže zelenelo, se torej ne godi nič boljše, kakor meni v soboto večer, ko me je idočemu iz kavarne burja trikrat okolo moje lastne osi zasukala, potem pa v prav neprijetno kopel položila. Mm Tritu 1'J. marca. [Izv. dop.] (Ljubi bratiće v prihod.) V soboto zjutraj se je zbral večji del tržaškega prebivalstva s članovi dalmatinsko srbske naselbine vred, da bi sprejeli častno kapitana Ljubibratića, ho-landsko Amazono gospico Markus pa one druge, ki so bili s tema dvema vred ujeti, to je: Petroviča, grofa Faella pa Cesare. liže za rano so se zbirali, ljudje ob luki, da bi videli, kedaj se bode na svetilniku obzuanil prihod jugoslovanskih borilcev za svobodo. Ko se prikaže na stolpu višnjevi prapor, je bila množica posebne na molo Giuseppino jako kompaktna. Veliko italijanskih pa dalmatinskih ladij je nategnilo slavnostni prapor. Dolga vrsta voz je stala od mesta do mola nepretrgana. Res se prikaže kmalu mali parobrod z ujetniki. Vojvoda je bil prvi, na katerega so se obrnili vsi pogledi. Gospica Markus je majhena bruneta; pogumna devojka je bila očevidno jako ginjena in melanholična. Ljubibratić je bil opravljen meščanski z dalmatinsko čepico. Petrovič je bil oblečen črnogorski. Grof Faella simpatičen mladanič nij imel nobenega znamenja, a Cesare je imel garibaldinsko uniformo z vstaško kapo. Jedva se izbarkajo, stopi četvorica mladih gospodov, njim na čelu Reltramini, pred nje, in zadnji nagovori vojvodo, podavši mu roko: „Hrabri pa čestiti Ljubibratić, pozdravljamo te v imenu tržaške demokracije, tebe in gospico Markus in meščana Faello in Cesara". Ljubibratić živahno strese pozdravljajočemu roko ter odgovori italijanski: Hvala Tržačanom! Ko ujetniki stopijo v vozove vstavijo mladeniči konje in burni vskliki se čujejo. Zan-danui žugajo, da bodo streljali, a klico se jim: fate puro, fate puro! Vozu se pridružijo še druge uplivne in znane osobe, stiskajo Ljubibratiru roko ter ga objemajo. Potem se voz začne premikati in vso kliče, italijanski in srbski: Živeli hercegovski junaki, smrt Turkom!" Soproga Ljubibraticova pa gospica Markus sti dobili več vencev. Ko dojdejo ujetniki na kolodvor, stopijo v vagon II. oddelka, in Srb Vialičević, znan publicist, govori Lju-bibratiću srbski: „Vojvoda ves ta narod, brez razločka narodnosti, slavi tvoj prihod. Ti se te slovesnosti ne moreš udeležiti ker ti vlada prepoveduje!" Vojvoda odgovori srbski: V tem slovesnem trenotku se zahvaljujem vsem Tržačanom iz celega srca!" Navdušena mladina je objemala in poljubovala jugoslovanske junake, in vlak se je začel premikati, ko je vse kričalo: „Evviva ai Erzegovcsi! evviva ai Garibaldini! abbasso il Turco! Sicer nij bilo nobenega nereda in policija je imela malo posla. Tako jo Trst, združivši se s tukajšnjimi Slovani, počatil slovanskega vojvodo, ter italijanske mladeniče, ki so so borili za svobodo naroda, katera se bližaboljšej bodočnost ! Domače stvari. — (Ljubljanski porotniki.) Včeraj izžrebani porotniki za prihodnjo porotno sesijo, ki pričenja 18. t. m. so sledeči: Aichlburg Kamilo, graščak na Gorenjskem; Poichetta Aleks voii, penz. obrist, Rernard Janez, hišnik oba iz Ljubljane; Dolence Karel iz Vipave ; dr. Deu Kduard, advokat v Postojni; Dellacorde B. C, trgovec v Lokali pri Litiji ; Dežman Karel, Dobcrlet Franc, Dobner, F. Gi-ontiui, GUnzler Max ti vsi iz Ljubljane; Glo-bočnik Anton iz Železnikov ; Iludobivnik Karel iz Ljubljane; Justin Josip iz Nadgorice; Kozler Peter, Koman Anton, Kordin Josef, Luznar Janez, vsi štirje iz Ljubljane; Levič-nik Janez iz Kamnika; Maurer Hajnrih iz Ljubljane; Marinko Andr. iz Črešnjevca; (?) Noč Janez iz Črešnjevca; Pirker Franc, Plauz Albert, Rudholzcr Nikolaj vsi t ije iz Ljubljane, Rebolj Janez iz Toplic; &antcl Franc, Schober Jakob, Srajer Andr. vsi trije iz Ljubljane; Šifrer iz Krajna ; Sterbenc Jožef iz Železnikov : Stech Franc iz Male Račine; Thurn Gustav iz Radovljice; Vidmar Andr. iz Begunj ; Verbič Franc iz Borovnice j Črne V. iz Gornjih Goric. Dopolnilni porotniki pak so: Bon-čar Egid, Čurn Karel, Dolenc Josef, Kleer, Nagy Stef., Pessiak Val., Polil Josef, Prinz Janez, Zajec Franc: vsi ti zadnji iz Ljubljane. — Čudimo se tem imenom! Kako je morala biti glavna lista sestavljena, po kakem principu ? Za to bodo treba nam bolj paziti, zlasti županom. Politične pravde V — (Slovensko predavanje) v ljub-ljanskej čitalnici, katero je v nedeljo začel prof. S u kije z res izvrstno in temeljito pre-študiranim govorom „devica orleanska", je zbral inteligentnega občinstva, dam in gospodov, nad 2o0 osob, bilo je sijajno v vseh zadevah, občinstvo močno zadovoljeno, in dohodek za „narodno šolo" lep. Zopet jeden napredek naš v Ljubljani, ki ne bode brez moralnega vspeha ostal. Predavanje prof. šukljeja upamo tiskom priubčeno videti. — (Vreme.) Soboto večer nas je zopet precej debel sneg zapadel, ki je prinesel mraz so boj. — (L j ubib ra tić v L ju bi j ani.) Nedelo so je bilo razvedelo, da peljejo Ljubibratića skozi Ljubljano na Dunaj. Velika množica in vsa policija se je bila na kolodvoru zbrala in je množica ,,živio" klicala ujetniku. — (Et me m i ni s s e ju v a t!) Kdor bere zloglasno ljubljansko „Schulzeitung," ta se bode gotovo še spominjal, kako je nek ljub-ljansk profesorček lansko leto v njej zabavljal vsem značajnim narodnim učiteljem, kako je policijo zoper nje na pomoč klical, ter jih vladi o vaj al, da v šoli politikujejo in narodna alotrija uganjajo, namesto da bi učence odgajali in podučevali. In glejte, letos je šel ta možicelj sam mej politične šolsko agitatorje. Te dni je svojim učencem v šoli prigovarjal, da naj nikar ne hodijo v čitalnico k slovenskim znanstvenim predavanjem!! — Wie der Schelni selber ist, so denkt er von anderen. .— Tudi nek direktor je po šolah hodil in nemška predavanja priporočal, Živela oba najnovejša hauzirarja — kočevarska! — (Pomlad.) Prve pastaričice (Bach-stelze) smo včeraj videli v Ljubljani; a sirotam se v snegu in burji prav slabo godi in žalostno skakljajo okrog poslopij. -sen bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Refalesciere k Barir 30 let ve je nij bolesni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i 0 rooih brez medicin in stroškov; zdravi vsa bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; Žleze 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kaSelj, nepre-b ivljenje, zaprtje, prohlajenje, nespanje, slabosti, zlato r. l.i, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, ( unenje v uiesih, slabosti in blevanje pri nosečih, 0 ožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in pre-•h jen je; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, mgo doj nič i n o mleko. — Izkaz iz mej 80.000 ipriče-ii zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spridi >vala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Benekaj pra-b, te razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 spričevalo?. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. jul 1852. Bevalesciere Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri sti in trriži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih t ti pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v > .ilni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih i.i mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in i : neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih iu prstih boleznih, ampak.tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (U.3») Kud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n c h e b t e r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne cutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede •ilega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina, Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesoiere du Barry • tostransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnerfe jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je VBled rabe VaSe Rovalescičre du Barrjr po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št 72.618. La Roche sur Von, 30. julija 1868. Vašu Kuvalesciere ozdravila me je popolnem s*trufinih Želodčnih in čutuicnih boleznij, katere so me deset let uučile. (Gospa) Armauda Prevost, posestnica. Bevalesciere je 4krat tečne j ša, nego meso, ter 1i pri odraščenib m otrocih prihrani 50 krat več na e mi, ko pri zdravilih. V pluhiuctih puiioah po pol fanta 1 gold. 60 kr., I Tint 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., IS iumov 20 gold., 24 fantov 36 gold. R ^aloDcifjro-Bisfluiten v paiicah in Rovalosciere-Chocolatee v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gl. "j ar., 4* tas * gl. 50 kr., v praha za 120 tas 10 gl Prodaje: Da I3arry Couip. .iti £>u "WalJ-flkMlUtMH * it §• iakor T urj • l itih pri dobrih lekarjih in ap" e»rijski?i :r^oM!i)» tod) r*zpo*ili» Ja-aajaka bil« n» kr>,'e ■> vi A; -joafe »•'' Sovzetjih V E.J?«lflJ»n> r k J. S v i» b o d a. kar pri „zlatem orlu", Krki pri it-k^rj • J. P r o damu. v Celovcu pri i- . : u .tu acimrjn, ft|»ljt-lu pri lekarju A I j i mu v ću, 9 Trsta pri leknrju Jakoba -vrrttvallo :.ri rtrogeris&rj 1*. Bo« in J. Ilirschu, v Zadra pri Androviiu. i349' 19. umrca i Denkel iz Maribora. Zimalo iz Trsta. Pri K)«uu: Petrini iz Trsta. — Sily iz Gradca. — Lepoj iz Dun ja. — llinzo ta Planine. Lowo iz Dunaja. — 1'rinc iz Notr tujskega. Pri RlMlltii Brauno iz Keo uja. — Meier iz Koroškega. — PfttttMK i/. Giadca. — \Viloik iz Brna. — Neuuier iz Celovca. — Kafo, Lehman, Pa sol iz Dunaja. Pri Zimiorel: Priui iz Gradca. — Jak iz Zagreba. — Gros iz Celja. Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober**, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena (JO kr. 2. ,,K.aliforti.ske povesti** od Bret Ilarte a. Cena 50 kr. Uraške špiritne drože dobivajo so vsak dan svežne (frisne) v prodajalnici steklenega blaga gosp. J^ranva intima mi na glavnem trgu štev. 236 iz prijaznosti do (65—8) A. Schneiderja. ■■ Metij ko pol kilograma (1 funta) se ne prodaje. Točijo se štajerska vina lastnega pridelka. Podpisani udano naznanja visocemu pleineni-tastvu kakor tudi oestiteuiu p. n. občinstvu, da je on prevzel jedini vinot č lastnega pridelka renomirano firme: bratov Kofler, c, kr, dvornih vinov pošiljatelji in posestniki vinogradov v letujem tKi Sj)o(/njv?n Štajerskem za tukajšnjo trgovino, kakor tudi urez ulico in v gostilni „Zum Polarstern". Cena: 1 liter kolloser JoliannisbiTgskega . . 30 kr. 1 „ Sauričer Tilrkenbevgskega . . 36 n 1 fl Ptujsko mostnega . . . . 48 „ 1 , Ornega Villanierskcga . . . 48 „ Vina v botilijah: 1 velika steklenica 1863 ljutomerskega 1 gl. — kr. 1 mala „ „ . — „ bO n 1 velika „ 18B8 muskatilerja 1 „ 50 „ c. kr. dvorna vina. Za izvrstne okusne in po ceni jedila, gorke in mrzle preskrbljeno je zmirom. 1,67—3) Hyppolit Bilina, gostilničar ,.zuni Polarstern" na dvornem trgu in v ž'dovskej ulici. DorŠko olje Qz sni v liilovili Jeter^ iz Iiorgena ntt Snncjshcni; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepretuočljivo brez okusa in duha 1 stokle-nica 80 kr.; sč železnim jodironi 1 steklenica 1 gold. Da_ Be ponarejc vanju izogne vtisneno bodo moje iuje na vsakej steklenici. (68-^8) Gabrie! Piccoli, /i km-, na đunajakttf cesti r Izubijani. _ cc p as t- M & 5"' C 3 9 h a O- 2. S 2 2. n a to . — — . a o. I- M cc >— e-. «o Oi Ji -I 1 £. ° W K N a 1 o »1 Ci >- »i O) ^ <-> i— -J Ž. Čiščenje in izboljšanje vina s pomočjo marseilleske žolče. Pripoznan, kut najboljši in najcenejši pripomoSek, kateri vs.J druge metodo čisčenia, kakor one z vizjim meburjeiu z mlekom, krvjo, limom itd. VBakako prekosi, vinu doda krasno svitiobu in vel.ko cenejšo kot vsi poprej imenovani pripomočki. Vina, kili era Še diš.j po plesnjobi ali gnji^obi. izgube oni duh v malih dnevih, tudi prekisla vina in vina, po katerih gorečica peče, vso to napake po večjem izgube in pridobč okus starejšega vina. Obrniti naj se vsak blagovoli, pismeno ali ustuieno do Jan. Alf. Hartmann-a v Ljubljani, na dunajskej cesti v hiši brzojavnega urada ali pak tudi v specerij-skej itaonoi š*aht-a A" Supau-a v ravno iatej hiši. Navod o rabljenji *a to prav enojno izvrševanje v slovenskem in nemškem jeziku je zmirom na razpolaganje. ^66—3) OMej množim! anonol, posebno za I uro in zlato blago jo mnogo tacih, ki prebivalce po deželi samo sleparijo. Vsak naj bode svarjen za svoj j lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev ne ga-Irantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, Izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostreje soliditoto! Neverjetno, pa resnično! Za lil in 12 <»*| Trava angleška, sre-itt JAJ lil M.m gl« brna cilinder ura s primerno verižico in medailonom, etuijem, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Ravno iste krono-časomerno uro fino ognjo-pozlačone samo gl.- 12.50. Samo 18 ali 25 gl. ^Vfi. anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. ^1»Iliri 19 crl P«ava angleška srebrna k3ctIIIU M.t9 in ognjo-pozlačena kro- nometer-ura z verižico vred, z usnjatiin etuijem in garancijnim listom. Samo 16 ali 17 gl. SeaSfw»" les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom. Samo 14 ali 17 gl. K"etPu- vega srebra in ognjo-pozlaćena, poleg vratna verižica in garancijni list. SkJlllin 20 ir\ prava angleška fino ognjo-^ 11117 O pozlačena srebrna krono- meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailon in garancijni list. Samo 18 ali 20 in 25 gl. najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, mcdailou, usnjati etui in garaucijni list. Samo 20 in 25 gl. ?™b™ "ggi ključka za naviti, poleg verižica in medailon. Samo 40, 50 in 60 gl. *•» za dame z dijamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. jgsb srebrna reiiiontir-uia z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana. Samo 23, 25, 27 gl. jjg.** rižico, medailonom in garancijnim listom. Samo 35, 45, 50 gl. anker-ura s kristalnim steklom. Samo 60, 75, 100 gl. ura s kristalnim steklom, 105 in 115 gl. z dvoj nini plaščem. Samo 200 300 gl. |Slk»;;: nometer z remontirnim dvojnim plaščem in kri- Btalnim steklom. Raznu tega pak še vsake viBte drugod od ka-cega druzega anoncirane uro in gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare ure, dosiakrat preljubi družbinski upo-iii ni ki popravljajo se, ter onove. Cene poprav-Ijanja s petletno garancijo: gld, 1.50, 3, D do io gld. Zlatnina. Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno. Prstani za dame gl. 6, 7, 8, 0, 10, 12, 14, 15. Prstani b pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20. Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8. '/ilai«' verižice za ure. Verižice, kratke s ključkom gld. 1 , 20, 25, 30, 85 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge ■ gladkim ali facijoniranim puha- čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. '/