218 Prekočasno delo.
Prekočasno delo.
Dr. Lev Svetek.
(Nadaljevanje.)
Zadnje odločbe stoje večinoma pod vplivom min. odi. z dne 19. maja 1951, St. br. 25565, ki jo je izdal min. soc. pol., sklicujoč se na pooblastilo 5. odst. § 5 z. z. d.: „V spornih primerih, ali naj se kdo smatra za pomožno osebje po tem zakonu, odloča ministrstvo za socialno politiko". Po navedeni odločbi se vratarji, čuvaji, služabniki, kočijaži in kočijaški hlapci, postrežniki in kuharji, ki so najeti za izvrševanje pomožnih poslov pri obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih in njim sorodnih podjetjih, ne smatrajo za pomožno osebje po z. z. d. glede določb o delovnem čaisu, ker te osebe nimajo neposredne zveze z organiziranim delom podjetja, kakor to določa § 2 omenjenega zakona.^'
Malo je bilo ministrskih odločb, ki bi jih toliko napadali in ki bi jim literatura s takšno odločnostjo odrekala tako zakonitost vobče kakor tudi obveznost za sodišča.^'
28 Gl. SI. N. 124/XXXVII, SI. 1.222.
28 Glej zlasti temeljita Živkoviceva izvajanja, 2S0 ss ter Kimora III, 165 ss, V teoriji zastopajo obveznost in prejudicialnost min. odi. Gjurkovič 278, češ da je izdana na osnovi zakona in jo je torej smatrati kot predhodno odločbo, ki jo izda upravna oblast, nadalje Abra-movič 192, vendar le glede vprašanja, ali je koga šteti sploh med pomožno osebje, ker je po § 3/2 z. z. d. nedvomno, da vse ostalo osebje
Prekočasno delo. 219
I
Klljub tenrn ji je judikatura — z malimi izjemami — zvesto sledila in se, če le mogoče, ipri svojih odločitvah nanjo sklicevala. SS Zgb je s sodbo 18. februarja 1932 (Rev 5007/31, cit. Abramovič 200) odločil, da se sodišče uiti ne sime spustiti v meritorno razpravljanje o vprašanju, ali spada kdo med pomožno osebje po z. z. d., ampak mora napotiti stranke, da pribavijo v stvari prejudicialno odločbo ministra. Tudi SS B Zgb ugotavlja (odi. 20. januarja 1937, Org. 1957, 50), da odloča v spornih ijrimerih, katere vrste delavcev je šteti med pomožno osebje po z. z. d., ministrstvo za soc. pol. v smislu 5. odst. § 5 z. z. d., ki mu daje zadevno poolblastilo; njegove odločbe, izdane na temelju tega pooblastila, so tedaj za vsa oblastva obvezne in vežejo enako sodne kakor upravne oblasti v cilju enotnega obrav-
razen tega izvzetega spada pod ta zakon, in Kun II, 444 s pristavkom, da se mora ipostopek pred rednim sodiščem po službeni do žnosti prekiniti po § 254 opp., dokler se sporno vprašanje ne reši meritorno pred pristojnim ministrom. — Drugi avtorji odrekajo ministru samo pravico, izdajati odločbe generalnega značaja, ki izvzemajo cele kategorije uslužbencev iz območja z. z. d., priznavajo pa obveznost odločbe v konkretnih spornih primerih. Tako Politeo II, 187 s pristavkom, da mora sodnik, ki je odločbo zahteval, izreči, da je primer spoien, dalje Krmpotid 155, Kun III, 167 in Radno pravo II s pristavkom, da z. z. d. obsega samo nižje posle, te pa v celoti in potemtakem v teh primerili sploh ne more nastati spor, ki je predpostavka za poseg ministra. Podobno utemeljuje svoje mnenje Živkovič 290, češ da more biti po § 3 z. z. d. sporen samo primer, ali spada konkretni uslužbenec med navadno ali med višje pomožno osebje; le tu ima torej odločevati minister in le v teh primerih bo njegova odločba za sodišča obvezna. — Načelno odklanja obveznost takih odločb Bajič UI, 55 z utemeljitvijo, da so kompetence oblasti po ustavi začrtane in nezavisne, ter iz razloga, ker zakon prejudicijalnosti take odločbe za sodna oblastva ni določil. Ministrstvx> soc, pol. je kompetentno le, 'kolikor gre za upravni spor, to je za spor med ministrstvom in med zainteresiranim uslužbencem pred upravnim sodiščem in so njegove odločitve obvezne le za upravna oblastva. V civilnih sporih pa odloči vprašanje, ali spada kdo med pomožno osebje po z. z. d. ali ne, sodišče samo neodvisno od upravne oblasti in zato niti ni dolžno pribaviti prejudicialne odločbe ministra, kajti vsa civilnopravna, torej tudi službena razmerja, je presojati po zakonu (čl. 100 ustave).
3» Odi. KS Bigd., obj. v Politiki z dne 6. julija 1938, ki se tiče voznika zasebnega podjetja, ugiotavlja, da je prizivno sodišče napačno razumelo predpis § 5 z. z. d. glede odločanja min. soc. pol., ko se sklicuje na njegovo odi. z dne 19. maja 1951; na osnovi cit. dol. je minister pooblaščen le za reševanje posameznih spornili primerov, temu pogoju pa min. odi. ne ustreza. — Po odi. SS Zgb, 15. dec. 1955 (cit. Esih, Radničiko pravo, 1937, 80) ministrstvo ni pooblaščeno, spuščati se v preiskovanje dokaznega materiala in odločati meritorno, katera stranka ima prav, temveč sme samo na podlagi činjenic, ki jih je sodišče ugotovilo, v konkretnem spornem primeru izdati svojo odločbo.
220 Prekočasno delo.
navanja delovne zaščite. Naravnost klasičen primer za slepo uporabo te odločbe nudi sodba izbranega odbora pri obrtnem odd. uprave mesta Bgd z dne 50. januarja 1940 (cit. Živkovič v op. 7): Ker je izbrani odl>or ugotovil, da je bil tožnik zaposlen kot sluga v podjetju, se sploh ni spustil v dokazovanje, ali je tožnik opravljal prekočasno delo, „ker po min. odi. 19. maja 1951 med drugim tudi slug ni smatrati za pomožino osebje v pogledu delovnega časa iz razloga, ker ne stoje v neposredni zvezi z organiziranim delom v podjetju, kakor to zahteva § 2 z. z. d.". — Podobno odreka SS Zgb (odi. 5. februarja 1958, R-S. II, 981) zaščito laborantu v apoteki, kvalificirajoč ga za sluga, češ da za ta posel ni potrebna nikakšna strokovna izobrazba; slugi pa «so v smislu min. odi. iz 1. 1951. izvzeti iz časovne zaščite z. z. d." Glede pisarniškega sluga prihaja do istih zaključkov KS Bgd v odi. 17. avgusta 1959 (Su. Pr. III, 1505).
Pravni položaj se je še bolj zamotal, ko je ministrstvo kasneje revidiralo svoje stališče z različnimi dodatnimi pojasnili."^ Kot primer naj navedemo odi. z dne 20. junija 1958, St. br. 54.705, po kateri šoferjev in kočijažev ni smatrati za pomožno osebje po z. z. d. glede določb o delovnem času samo takrat, kadar posli, ki jih opravljajo, nimajo neposredne zveze z organiziranim delom v podjetju; nasprotno pa so pomožno osebje takrat, kadar imajo njih posli organizirano zvezo s podjetjem. — Vidimo torej, da se ta pojasnilna odi. od prejšnje formalno komaj loči, da pa piredstavlja vsebinsko popoln preobrat prejšnjega stališča, saj pomeni praktično zopetno vključitev skoro vseh šoferjev in kočijažev v zaščitno območje z. z. d. Prejšnje plavilo je torej v tej novi odločjji postalo izjema.^''
Popolnoma zgrešena odločba! Tudi če predpostavljamo veljavnost in obveznost min. odi., je vendar laborantu pripisati zvezo z organiziranim delom lekarne, kakor zahteva sama cit. odi. in fine, sklicujoč se na § 2 z. z. d.
'2 Prim. pojasnilo z dne 22. sept. 195'7, St. br. 40.547, dano izbra-menu odboru obrt. odd, uprave mesta Bgd, dalje z dne 28. junija 1938, St. br. 45.763, dano ap. sod. Bgd in končno z dne 11. aprila 1940, dano zopet iTibranemu odboru Bgd (vsa ta pojasnila citira Živkovič, 202 ss).
33 Na to min. odi. se sklicuje že cit odi. KS Bgd z dne 16. septembra 1938. Kokotovič 577, ko razpravlja primer šoferja: „Osnovan jo revizijski razlog pogrešne pravne ocene po t. 4 § 597 c. p. p., ker je prizivno sodišče napačno ugotovilo, da tožnika kot šoferja ni smatrati za pomožno osebje po z. z. d. in to zaradi odi. min. soc. pol. z dne 19. maja 1931, St. br. 23.565. Ta odi. je pojasnjena z drugo odi. soc min. z dne 20. junija 1938, St. br. 45.703, po kateri se šoferji ne smatrajo za pomožno osebje po z. z. d. le takrat, kadar njih posli niso v neposredni zvezi z organiziranim delom podjetja po § 2 z. z. d., da pa
Prekočasno delo. 221
Min. odi. iz 1. 1931. je nevzdržna. Pooblastilo 5. odst. § 5 z. z. d. daje ministru pravico do odločevanja v individualnih spornih primerih,"^ ne pai do izdajanja občih upravnih uredb. Poleg tega gre samo za sporne primere, ki nastanejo v okviru § 3 z. z. d., namreč glede vprašanja, ali spada kak p^osamezen uslužbenec med pomožno osebje, ki se mu poverjajo višji posli v smislu drugega odst. istega paragrafa ali ne. Glede obsega pomožnega osebja po § 3/1 spori sploh ne morejo nastati, ker je vse to osebje kompaktno vključeno v okvir z. z. d. („.... vse osebe, brez razlike spola, ki delajo stalno ali začasno v podjetjih, navedenih v § 1 tega zakona..."). Tudi pozivanje na § 2 z. z. d. je neumestno, ker glede tega minister nima pooblastila, v ostalem pa ta določba daje definicijo obrata in ne govori o pomožnem osebju.'"
Po vsem tem naAedena odločba — prav tako kakor kasnejše — za sodišča niso obvezne; kot glavni čuvar zakonov so sodišča celo dolžna, odkloniti jo kot materialno nezakonito. Le v konkretnih siporih, ali je šteti koga med pomožno osebje po § 3/1 z. z. d., ali pa med osebe, ki vrše posle višje vrste po 2. odst. tega §, ima minister pravico odločati; to pa spričo zakonskega pooblastila seveda prejudicialno za sodna oblastva, ki se v spornem primeru obrnejo nanj. Taka odločba je torej za sodišča ofcvezna.""
Dosedanja praksa naših sodišč je torej napačna.'* Kvalifikacijo pomožnega osebja po z. z. d. ustanavljajo trije
jih je smatrati kot take takrat, kadar imajo njih posli tako neposredno zvezo s podjetjem. — Podobno isto sodišče v odi. 15. maja 1939, Su. Fr. ni, 13C8.
Prim. dikcijo 3. odst. § 3 z. z, d.: „Y spornih primerih, aH naj se kdo  smatra za pomožno osebje po tem zakonu ..."
35 Prim. Kun III, 172, Živkovič 281, Vj RK 20. Vsi trije podčrtavajo tudi nesmiselnost odločbe v tem pogledu, da je minister izvzel te kategorije uslužbencev samo deloma iz z. z. d., to je v pogledu časovne zaščite, dočim veljajo zanje vse ostale določbe z. z. d.
33 Prim. že cit. odi. KS Bgd, obj. v Politiki z dne 6. julija 1938; ker je tozitelj izposloval konkretno min. odi., nanašajočo se na njegov primer, mu je sodišče na podlagi te odločbe priznalo kvalifikacijo po § 3/1 z. z. d. in s tem pravico do plačila prekočasnega dela.
3^ Navedena min. odi. ne predstavlja avtentične zakonske interpretacije; ki priistoji v smislu § 8 o. d. z. le zakonodavcu samemu, drugemu oblastvu pa le na podlagi izrecnega, namreč na avtentično tolmačenje merečega pooblastila (specialna delegacija), temveč je običajen upravni akt, s kakršnimi rešujejo oblastva sporne primere v upravnem postopku. Prim. Kelsen, AUgemeine Staatslehre, 235.
Banovina Hrvatska je za svoje območje z načelno odi. z dne 12. aprila 1940 ukinila min. odi. 19. maja 1931 in izdala na osnovi § 3/3 z. z. d. sledeče pojasnilo: „C)sebe, ki so jim poverjeni višji posli,
15
222 Prekočasno delo.
pogoji: da je uslužbenec zaposlen t obratih, naštetih v § 1 z. z. d., da spada v obseg obratne posadke v smislu § 2 in § 3/1 z. z. d. in da ne vrši „poslov višje vrste" v smislu 2. odst. § 3 z. z. d. (o čemer razpravljamo nižje pod b). Ta zadnji pogoj za uslužbence, ki jih je min. odločba izvzela, že po značaju njih opravil ne more biti relevanten, saj jih moramo a priori izključiti od pomožnega osebja, ki opravlja t. zv. višje posle. Prvi in drugi pogoj pa predstavljata dejansko vprašanje, ki ga je reševati posebej od primera do primera; to vprašanje pa glede na gorenje smernice praksi ne bo delalo težav.'''
b) Prehajamo k vprašanju subjektivnega obsega zaščite pomožnega osebja v vertikalni smeri, to je v pogledu na stopnjo, ki jo uslužbenec zavzema v hierarhiji obrata.
Enotnega občega kriterija za razlikovanje višjih od navadnih uslužbencev — kar pomeni v praksi razlikovanje med nameščenci in delavci — še nimamo. Karakteristični znaki za presojo so višji položaj v obratu, višja strokovna usposobljenost, prevladujoče umsko delo, nadzorstvo nad ostalim pomožnim osebjem, seveda s pogojem, da je nadzorujoči uslužbenec tudi sicer pretežno umstveno zaiposlen
n. pr. poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inženjerji itd., zaposleni v podjetjih iz 2. odst.. § 3 z. z. d., ne spadajo med pomožno osebje po tem zakonu, dočim je treba vse ostalo osebje, ki je zaposleno v teh podjetjih (med drugim tudi portirje, hišnike, inkasante, sluge, vratarje, čnvaje, biljeterje, zavijalce, dostavljalce, donašalce, voznike, hlapce, kuharje in garderoberje), šteti med pomožno osebje, ki tudi glede delovnega časa spada v obseg z. z. d. — V spornih primerih, ali spada kako podjetje pod z. z. d. ali ne, dalje, ali se rkdo smatra za pomožno osebje po tem zakonu, odloča ban." — Tudi banska odločba je nezakonita, ker ureja vprašanja, spadajoča v obseg 1. odst. § 3 z. z. d., ker uvršča naštete kategorije vse med obratno posadko (dasi je to dejansko vprašanje posameznega primera) in ker je splošna uredba, za katero tudi banska oblast — prav kakor ministrstvo soc. pol. — ni imela zakonskega pooblastila. — Ta banska odločba naj bi se po odi. SS Zg<b z dne 28. nov. 1940 (Mj. 1941, 191), ki obravmava primer sluge v bančnem podjetju, kot avtentično tolmačenje zakolna v smislu § 8 o. d. z. raztezala na '\'se še ne pravnomočno rešene primere. Ta odločba greši v samem jedru, ko imenuje pojasnilno bansko odločbo „avtentično tolmačenje za.kona" (prim. op. 37!).
3' Odločilna bo pretežna dejanska zaposlitev. Prim. odi. KS Bgd 16. sept. 1938 (Branič 1939, 95): ugotoviti je, ali je bil v konkretnem primeru poisel tožnika (šoferja) v neposredni zvezi z organiziranim delom podjetja ali ne, t. j. aH je delal kot osebni šofer lastnika ipodjetja, aH pa mu je bila dolžnost, voziti tovorne avtomobile podjetja. Od tega zavisi rešitev vprašainja, ali spada tožilec v kategorijo pomožnega osebja po z. z. d. in ali ima pravico na plačilo prekočasnega dela po § 10 z. z. d.
Prekočasno delo. 223
I
(izpadejo torej razni preddelavci, kvalificirani delavci in slično). Vse razlikovanje se torej naslanja na antitezo um-stvenega in telesnega dela in tvori v tej osvetlitvi pretežno tudi osnovo sodni praksi.*" Pri tem je treba upoštevati, da 6o merodajna za presojo zahtevane kvalifikacije opravila, ki jih uslužbenec dejansko vrši, dočim sam službeni naziv ali izobrazba nista odločilna. Posledica tega je, da more imeti sprememba kakovosti opravil, ki jih uslužbenec dejansko vrši, za posledico tudi sipremembo njegove službene kvalifikacije in s tem dosledno tudi spremembo njegovega pravnega položaja po z. z. d."
Glede na mnogošteviilne variante načinov zaposlitve ni mogoče postaviti enotnega merila za razlikovanje navadnega pomožnega osebja od onega, ki vrši višje posle; vsak primer je treba proučiti posebej. Eno pa je izven dvoma: pojma „pomožno osebje, ki vrši višje posle" (§ 5/2 z. z. d.), ter »trgovsko in ostalo višje pomožno osebje" po § 524/1 ob. z. se ne krijeta. Kategorije uslužbencev, ki jih prime-
*" Prim. odi. VS Lj z dne 18. juinija 1940, Org. 1941, 37, ki odreka kvalifikacijo nameščenca (po § 324 ob. z.) strojniku v elektrarni, češ da posli, ki jih je vršil, nimajo svojstva -kakega višjega umstvenega udejstvovanja, temveč so bila to le mehanična opravila, sipojena z ono mero umskega udejstvovanja, ki je že po naravi v zvezi z vsakim mehaničnim opravilom. — Cit. odi. se naslanja na mnenje, ki ga je podal v tej stvari kot izvedenec zaslišani univ. prof. dr. Milan Vidmar in ki je izjavil med drugim isiledeče: „Razlikovati je med mehanskim, duševnim in duhovnim delom. Mehansko delo zaposluje samo mišice delavca. Duševno delo zaposluje sicer misli in miselni aparat, vendar pa ne zahteva premišljevanja, temveč se opira na preskušena navodila, skoro avtomatične ukrepe, šablone in včasih, na primer pri računanja, na logaritme. Duhovno delo se pričenja tam, kjer mora delavec postavljati sodbe, odločbe in ukrepe. Ni skoro nobenega delavca, ki bi samo mehanično delal. Vsak težak si nekaj misli pri svojem delu. Med tako zvanimi duševnimi delavci je mnogo takih, ki vrše mehanizirano umsko delo. Čistih duhovnih delavcev pa je zelo malo. Ocenjevanje dela je zelo težka stvar, mnogokrat ga še otežujejo razni predsodki. Velik vpliv imajo nanj veljavni gospodarski sistemi in veljavni družabni red... Delo, ki ga vrši strojnik električne centrale, je mnogovrstno. Opravki, ki jih zbira v svoj okvir, so zelo raznoliki. Vsak aik bo videl, da je možno mnogo potrebnih opravkov električne centrale avtomatizirati, to se pravi, prepustiti avtomatom, ki nimajo ne duše ne duha. Opravki, ki jih je imel tožitelj v elektrarni, se dajo po mojem mnenju vsi avtomatizirati. To velja za dolivanje olja, ki je potrebno za mažo strojev, to velja za čiščenje grabelj iin za odpiranje zatvornic, to velja nadalje za vklapljanje izpadlih stikal in celo za odbiranje števcev..." — Ta izvajanja, dasi psihološko interesantna, v svojih zaključkih pravno vendar niso uporabna.
" Ta kriterij ustanavlja večinoma tudi naša delovnopravna zakonodaja (prim. § 36 z. z. d., § 3 z. zav. d. in § 1 z. pojk. zav. nam). — O kvalifikaciji nameščenskih opravil gl. obširneje Bajič, Nameščensiko pravo, 1930, 7 ss in Delovno pravo, splošni del, 1936, 78.
15*
224 Prekočasno delo.
roma navaja § 3 z. z. d. v drugem odst. kot osebe, ki vrše posle višje vrste (poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inženjerji), nas nujno, navajajo k zaključku, da je pojem z. z. d. ožji kol pojem § 324 ob. z. in predstavlja le tenko plast višjih nameščencev.*^ Ti so namreč v svojem delu znatno samostojnejši in si v pretežni meri sami razporejajo svoj delovni čas, poleg tega pa spričo svoje visoke stopnje v obratni hierarhiji zaščite tudi niso potrebni. V tem nas potrjuje tudi historiai določbe 2. odst. § 3 z. z. d. Vzornik te določbe, zakon o radnjama iz 1. 1910., je izključeval iz svoje zaščite tudi mehanike (prim. op. 23). S tem, da je z. z. d. zamenjal mehanike z inženjerji, je dovolj jasno izrazil težnjo, čim bolj zožiti krog pomožnega osebja, ki izpade iz njegove zaščite. Navedeni uslužbenci so šteli po takratnem naziranju vsi med višje nameščence in samo te je hotel zak. iz 1. 1910. izvzeti; naš z. z. d. kot njegov epigon pa s prevzemom te določbe ni mogel spremeniti nje smisla in namena.*'" De lege ferenda moTamo pripomniti, da postaja zaradi stalnega slabšanja gospodarskih prilik krog zaščite potrebnih uslužbencev vedno širši in obsega danes domala vse ono pomožno osebje, opravljajoče posle višje vrste, ki ga je z. z. d. pred dvema desetletjema (!) kot zaščite nepotrebno izločil iz svoje zaščite. Danes moremo le višje, predvsem vodilne nameščence, smatrati socialno in ekonomsko toliko trdne, da jim ni potrebna zakonska zaščita. Dokler pa ne bo podana možnost, v tej točki revidirati zakonsko besedilo, pripada judikaturi naloga, opisano težnjo uveljaviti tudi v praksi, zlasti ker razipolaga — v okviru § 3 z. z. d. — s širokimi možnostmi smotrne interpretacije.
V skladu z gornjimi izvajanji je nujno, da iste kategorije uslužbencev ne spadajo nujno pod pojem „trgov-skega odn. ostalega višjega pomožnega osebja" po 1. odst. § 324 oib. z. in obenem tudi pod pojem „osebja, ki so mu poverjeni višji posli", po § 3/2 z. z. d Kot primer, da je
živkovič 1% smatra i.asprotno, da je po z. z. d. pojem višjega .»možnega osebja širši kot po ob. z,, zaradi česar zajame tudi usluž-)ence, ki jih ob. z. obravnava kot nižje osebe. Tega mnenja ne moremo usvojiti in se sklicujemo na izvajanja zgoraj. Peric 583 opozarja, da ustanavlja z. z, d. poleg pojma po § 3 še širši pojem po § 56, namreč delavci in nameščenci.
*^ Izraza „višji posli" torej ne smemo široko interpretirati, saj z. z. d. sam to izjemo, čeprav jo navaja v svojem občem delu, torej z veljavnostjo za ves zakon, pozneje opušča, in sicer v § 56 izrecno (delavske zbornice), v § 108 v zvezi s § 115 pa smiselno (nameščenski zaupniki).
Prekočasno delo.
pj-išla tudi judikatura — vsaj deloma — do istega zaključka, navedemo odi. VS Lj z dne 25. oktobra 1940 (Org. 1940, 85) o upravnem in tehničnem obratovodji, ki mu je poverjena montaža novih strojev v tovarni. Glede na to zaposlitev je sodišče priznalo tožilcu kvalifikacijo po § 524 ob. z., istočasno pa mu je priznalo tudi pravico do plačila prekočasnega dela, ker ni vršil višjih poslov po § 5/2 z. z. d. Odločbo je utemeljilo s tem, da pomenijo višji posli tiste, v katerih nameščenec samostojno odloča. Kdor pa za zunanji svet na videz, v resnici pa pod nadzorstvom lastnika obrata ali njegovega pooblaščenca in od teh odvisno odloča, ne vrši takih poslov. VS še pristavlja, da tožitelj ni mogel spadati med osebe, ki se po 2. odst. § 5 z. z. d. ne smatrajo za pomožno osebje po tem zakonu, že iz razloga, ker je služil za več kot skromno plačo 950'— odnosno 1200'— din in njegov visoko doneči naslov ne najde opra-vičbe v ugotovljenih dejanskih okolnostih. — S sodbo je VS dokazalo, da pravilno pojmuje socialno-zaščitno tendenco z. z. d., hkrati pa je pokazalo pot pravilni interpretaciji pojma pomožnega osebja, ki so mu „poverjeni posli višje vrste".
Še najbolj ustrezni obči kriterij za razlikovanje — de lege lata — osebja, ki so mu poverjeni posli višje vrste, od ostalega pomožnega osebja je kriterij umstvenega dela. Ponavljamo, da velja ta kriterij za oibmočje o(b. z., dočim smo že omenili nujnost, privzeti v zaščito z. z. d. tudi pretežni del umstvenih delavcev.*** Naša judikatura, kakor že omenjeno, naj bi to težnjo realizirala v praksi. Kako so naša najvišja sodišča sodila v tem pogledu do sedaj, bomo prikazali v sistematičnem pregledu zadevnih njihovih odločb, kolikor so nam bile dostopne.
¦'^ Mnenje, da velja z. z. d. na splošno (tudi glede časovne zaščite) za vse pomožno osebje (navadno in ono, ki opravlja višje posle), zastopajo Kun I, 556, Pečarevič 251 (s sklicevanjem na § 157 ob. z.). Kun II, 442, ki meni, da je razlikovanje med delavci in nameščenci v z. z. d. uvedeno samo zaradi delavskih zbornic in delavskih zaupnikov, dočim je iz g§ 115, 125 in 124 razvidno, da smatra zakon vse skupaj za pomožno osebje), Lekič 352 in Politeo III, 38. — Nasprotno mnenje zastopajo Politeo II, 190, Abramovič 197, Trgovčevič 394 (samo za plačilo prekočasnega dela, dočim veljajo tudi za višje nameščence prec pisi o delovnem času zaradi § 157 ob. z.), Krmpotič 160, Tauber 498 in Radno pravo II. — Vmesno stališče zastopa Bajič I, 131, ki je mnenja, da ima 2. odst. § 3 z. z. d. v mislih samo one nameščence, ki opravljajo višje pisarniške, trgovske ali tehnične posle, ne pa navadnih, podrejenih pisarniških ali trgovskih poslov. Izvzeti od časovne zaščite bodo torej samo višji, zlasti vodilni nameščenci.
226 Prekočasno delo.
Velika večina odločb temelji na razlikovanju med umjstvenim in telesnim delom. Najznačilnejša je odi. SS B Zgb z dne 27. novembra 1935 (Org. 1956, 25), ki se bavi 9 primerom strojnika. Sodišče ugotavlja, da je pogrešno mnenje, ki uvršča strojnike med osebe, izvzete iz z. z. d., češ da zahtevajo posli, ki jih opravlja, posebno strokovno usposobljenost, izpite in oblastno dovoljenje, ter upošteva, da je imel stalno plačo in vršil nadzorstvo nad nekaj delavci. Določba 2. odst. § 5 z. z. d. navaja primeroma osebe, ki izvršujejo posle višje vrste: poslovodje, knjigovodje, blagajnike in inženjerje; ako se s temi zaposlitvami, ki jih zakon sam navaja, primerja tožiteljeva, se pokaže bistvena razlika: tožiteljevo delo je ročno, ki zahteva sicer višje usposobljenosti in izurjenosti, ki pa se zgolj zaradi tega še ne more staviti v isto vrsto z opravili inženjerjev, blagajnikov itd., pri katerih je merodajno dejstvo, da sodelujejo v vodstvu obrata ali pa opravljajo dela, ki niso ročne narave. Istotako ne pripisuje zakon važnosti dejstvu, ali je kdo stalno nameščen in ali prejema mesečno plačo. Tožitelj torej spada v smislu cit. dol. z. z. d. med pomožno osebje, ki uživa po tem zakonu posebno zaščito, ta zaščita pa predstavlja prisilno pravo. Zato mu gre po § 10 z. z. d. za prekočasno delo tudi 50% povišek na redno plačo." — Z več ali manj podobnimi argumentacijami odrekajo vr-liovna sodišča značaj pomožnega osebja, ki vrši višje posle, še strojniku v parnem mlinu, čeprav vrši nadzorstvo nad ostalim pomožnim osebjem (KS B Bgd, 20. januarja 1938), navadnemu mlinarskemu pomočniku, čeprav je vršil hkrati obračunavanje za podjetnika (SS Zgb, 12. maja 1939. Pra-vosudje 1939, 451) in destilatorju petrolejske rafinerije (SS Zgb, 28. maja 1954, Ž-Š. 177). — Višje posle po z. z. d. pa vrši in nima pravice do plačila prekočasnega dela pisarniško osebje na splošno, razen strojepisk (KS Bgd. 32. avgusta, Su. Pr. III, 1507), saldokontist v knjigovodstvu (SS Zgb, 1. julija 1954, Ž.-Š. 176). korespondentka in knjigovodkinia (SS B Zgb, 50. marca 1958, Org. 1958. 97 in 11. aprila 1955, R-S. I, 445), uTadnik-manipulant (KS Bgd, 11. decembra 1957, Branič 1958, 566), kalkulant in faikturist (Banski Stol Zgb, 30. decembra 1952, št. 581), uslužbenec, ki opravlja pisar-
<5 Kot zgrešene moramo omeniti na tem mestu odločbe KS Bgd 24 okt. 1937 (Arhiv 1937, 460), ki smatra, da vrši strojnik posle višje vrste in mu zato odreka nagrado za prekočasno delo, dalje odi. SS Zgb 18. januarja 1935 (Ž.-Š. 176), ki razsoja enako v primeru mizarskega mojstra, ter odi. SS Zgb istega datuma, ki razpravlja primer prikro-jevalca.
Prekočasno delo. 227
niške in blagajniške posle na žagi (SS Zgb, 50. decembra 1955, Ž-Š. 179) ter uslužbenec, ki vodi skladiščne knjige velikega podjetja (SS B Zgb, 22. novembra 1954, Ž—Š. 176)."
Ta skupina odločb gradi torej pojem pomožnega osebja, ki opravlja posle višje, na pretežno duševni zaposlitvi, pod katero razume zlasti pisarniško delo. Druga skupina pa vidi to kvalifikacijo v samostojnosti poslov ter v nadzorstvu nad ostalim pomožnim osebjem. Tu je navesti odi. SS Zgb, 20. decembra 1955 (R-S 445), ki priznava spričo samostojnega vodstva točilnice gostilniškemu poslovodji kvalifikacijo po 2. odst. § 5 z. z. d. ter mu iz tega razloga odreka plačilo za prekočasno delo. Da tako samostojno vodstvo ni vedno zanesljivo sodilo za takšen sklep, dokazuje nazorno že odi. VS L j z dne 25. oktobra 1940. Slično ugotavlja SS Zgb, 11. marca 1957 (Mj. 1957, 506) glede kavarniške blagajničarke, ki ji priznava plačilo za prekočasno delo kljub temu, da je vršila nadzorstvo nad poslovanjem v kavarni in kontrolirala cene. V to skupino spada tudi odi. SS B Zgb (Ut 158/55, Reisman II, 115), ki uvršča med pomožno osebje po 2. odst. § 5 z. z. d. one osebe, ki so jim poverjeni posli bodisi v tehničnem ali trgovinskem oibratu podjetja in ki morajo imeti za te posle potrebno strokovno izobrazbo; skladiščnik med to osebje ne sipada.
Tretji, nezanesljivi kriterij uporabljajo tiste odločbe, ki vidijo karakteristiko navadnega pomožnega osebja v urni, onega, ki vrši posle višje vrste, pa v tedenski ali mesečni odmend.*' To nepravilno naziranje postavlja SS Zgb 24. okt. 1951 (Vr-Mil. I, 121), ko ugotavlja, da je bil tožilec nameščen pri tovarni kot uslužbenec s stalno mesečno plačo; ker torej ni bil nameščen za delo na ure, se nanj tudi ne razteza zaščita z. z. d. glede prekočasnega dela. Do istega zaključka je prišlo to sodišče v sodbi 11. aprila 1955 (R-S, 445) glede skladiščnika lesne industrije ter v sodbi 30. decembra 1955 (Jl-S. 447) glede skladiščnika tekstilne
še nekaj podobnih odločb SS Zgb navaja Trgovčevič 394, op. 3.
Krmpotič 160 ugotavlja, da veljajo tudi za mesečno plačano pomožno osebje, v kolikor ne vrši višjih poslov, v polni meri predpisi z. z. d. Enako Lekič 352 in Bajič I, 140: „§ 10 z. z. d. govori o tem, kako se preračuna akordna mezda na časovno plačo. Iz tega pa ni mogoče sklepati niti na to, da bi šel zgolj akordantom 50% povišek, niti na to, da bi ne šel onim uslužbencem, ki niso plačani od ure, ampak na daljšo dobo." — Nasprotno Abramovič 197: v zakonu sploh ni določbe o tem, kako se izračuna urna mezda pri mesečno plačanih uslužbencih, zato jim tudi ne gre plačilo prekočasnega dela. Tretji odst. § 8 avstr. zak. z dne 17. decemora 1919, ki govori o takem preračunu, v naše pravo ni bil recipiran.
228 Prekočasno delo.
industrije, končno KS Bgd v sodbi 27. nov. 1937 (Branič 1938, 367). Vkljub temu je SS Zgb v sodbi 28. marca 1934 (Ž-Š. 177) priznal nagrado za prekočasno delo tudi delavcu, olačanemu na mesec. To stališče je tudi edino pravilno, cajti med načinom izračuna prejemkov in med kvalifikacijo službenih opravil ni nikake pravno upoštevne zveze. Pomisliti je treba tudi, kakšno zmedo bi povzročil dosledno izvedeni kriterij urnega odn. mesečnega plačila v kvalifikaciji pomožnega oseijja, ko poznamo vendar številne delavce s tedensko ali mesečno plačo, poleg tega pa tudi pomožno osebje, ki opravlja višje posle, a je plačano od ure oz. udeleženo na dobičku.**
Iz tega pregleda izhaja, da naša dosedanja judikatura, razen redkih izjem, ne upošteva v zadostni meri potrebe, vključiti čim večje število duševnih delavcev v zaščito z. z. d., temveč vztraja pretežno na stališču, da gre zaščita samo telesnim delavcem. To stališče, kakor smo videli, ni utemeljeno niti v zakonskem besedilu, niti ne ustreza namenu z. z. d.; zato je ČLis, da praksa premeni svoje stališče in odreče zaščito samo onim, ki je niso potrebni, torej višjim, zlasti vodilnim nameščencem.*"
11. Katero delo je prekočasno.
Predmet službene pogodbe je vršitev pretežno časovno in generično določenega dela.'^" Časovna komponenta službovanja je izražena v določitvi delovnega časa (delovnika). Z delovnim časom razumemo trajanje delovnika, to je pogodbeno ali zakonito določeni čas, v katerem mora biti uslužbenec s svojo delovno silo podjetniku na razpolago, da po njegovih nalogih v obsegu službenega razmerja vrši službo (prim. op. 88!). Od dolžine delovnika razlikujemo lego delovnika, ki kart^kterizira delovnik z ozirom na dnevni čas, v katerem se mora delo vršiti (dnevno in nočno). V pogledu prekočasnosti ne očituje lega delovnika nikakih posebnosti.
Ne gre za terminska izplačila, kajti tudi od ure plačanim delavcem se mezde navadno izplačujejo tedensko (to je vsak teden, običajno ob sobotah, § 1154 odz.) — temveč za način preračunavanja plače.
*^ Z odi. 9. decembra 1956, R II br. 17.282, je min. za šume in rudnike odrekel kvalifikacijo pomožnega osebja, ki vrši posle višje vrste po 2. odst. § 3 z, z. d., rudarskim izmenskim paznikom. Enako okrož. kot priz. sod. v Celju, Pl 412/59, Reisman 11/116. Več o tem Bajič, Rudniški pazniki, Org. 1936, 19.
Bajič, Delovno pravo, splošni del, 1936, 129: Bičanič, Ljudski rad kao objekt socijalne politike, Radnička zaštita, 1929, 558.
Prekočasno delo. 229
A) Maksimalni delovnik. Ker so vse določbe z. z. d. prisilnega značaja (§ 5), mora delovni čas uslužbenca ustrezati zakonu, pa naj je določen v okviru zakona s kolektivno ali individualno pogodbo (§§ 207 in 209 ob. z.), s poslovnim redom (t. 1 § 540 ob. z.), ali pa izhaja zgolj iz okolnosti v smislu § 210 ob. z.^* Preko zakonito odločenega maiksimalnega delovnika, ki v večini podjetij predstavlja tudi normalni delovnik,''^ dogovor ne more iti, razen v primerih, ki so predvideni v zakonu samem. Prisilnost z. z. d. glede dolžine delovnika omejuje v tej smeri tudi uporabo § 210 ob. z., del mora namreč, če ni dogovora, vršiti uslužbenec delo okolnostim primerno. Te okolnosti ne morejo imeti za posledico dopustnosti prekočasnega dela v smislu z. z. d., kajti določba § 210 ob. z. se tiče samo načina in obsega rednega, ne pa tudi prekočasnega dela.^^
Maksimalni delovnik je določen za industrijska in rudarska podjetja z 8-urnim dnevnim odnosno 48-urnim tedenskim delovnikom (1. odst. § 6), za ostala podjetja, iz-vzemši prometna (5. odst. § 6), pa z 8 do 10-urnim dnevnim delovnikom, in sicer po naravi in teži posla (6. odst. § 6).^* Delovnik teh „ostalih podjetij" je pobliže uredila že cit. ur. o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929, izdana na temelju pooblastila 7. odst. § 6 z. z. d.°°  Po določbi čl. 47 cit. ur. in v njenem okviru so
^'^ O iičinikovitosti posameznih sestavin gl. Bajič, Delovno pravo, splošni del. 1956, 175.
^- Radno pravo II zastopa stališče, da je smatrati kot maksimirani delovnik omi, v skladu z zakonitimi določbami že podaljšani normalni delovnik, ki ga >a zato še ni smatrati za prekočasno delo (cit. so odst. 2, 4 in 7 § 8 z. z. d. ter čl. 24 in t. 5 čl. 25 ur. iz 1. 1939). Nasprotno meni Bajič 11, 155, da določa zakon najdaljši delovnik (normalni delovnik), tako da morejo ustanoviti kolektivne ali individualne službene pogodbe samo enak ali krajši delovnik, kolikor zakon sam ne dopnšča podaljšanja (5. in 7. odst. § 6 ter § 8 z. z. d.). — Trgovčevič '94 imenuje maksimalni delovnik oni po § 6 iz. z. d. odnosno po ur. iz 1. 1929, dočim naziva Živkovič 199 redno delo ono delo, ki se vrši v mejah maksimalnega delovnika (n. pr. v industrijskem podjetju 8-urno).
s** V tem smislu ugotavlja KS Bgd (odi. obj. v Politiki 17. okiobra 1940), da se določbe § 210 ob. z. tičejo samo vrste dela, ne pa njegovega trajanja, ki ga urejajo prisilne določbe §§ 6 ss z. z. d.
5* Tudi pri teh „ostalih podjetjih" je po analogiji z rudarskimi in industrijskimi podjetji maksimiran prav tako tudi tedenski delovnik na 48, 54 ali 60 ur z odnosom na ustrezni dnevni osem- do deseturni delovnik; dasiravno § 6/6 z, z. d. o tem izrecno ne govori, je to vendar izrecno poudarila min. ur. iz 1. 1929 (čl. 22 in 25).
55 Po čl. 22 cit. ur. je delovnik na splošno maksimiran na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko. V čl. 25/1 navaja uredba obrate, ki smejo delati samo 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko, v čl. 25/2 pa one, ki smejo
230 Prekočasno delo.
bile za olmiočja banovin izdane naredbe s ispecialnimi predpisi, tako za dravsko banov^ino naredba o odpiranju in zapiranju obrtnih obratov z dne 29. aprila 1937 (SI. 1. 251, spr. 26. julija 1958, SI. 1. 579), ki jo je nadomestila najprej nar. Vis. kom. za Ljubljanisko pokrajino z dne 5. okt. 1941 o času za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn v ljubljanski pdkrajini (SI. 1. 80), nato pa nar. Vis. kom. z dne 12. sept. 1942 o času za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in potovalnih piisairn. (SI. 1. 74 spr. 27. okt. 1942, 81. 1. 87, spr. 27. okt. 1942, SI. 1. 87).^""
delati največ 9 ur dnevno ali 54 ur tedensko. Za gradbene obrate je posebej določem lO-urni dnevni ali 60-urni tedenski delovnik (čl. 22/2). — Sezonski obrati, ki jih našteva odločba min. soc. pol. z dne 26. aprila 1952, St. br. 27.045, SI. N. 393 (opekarne, močilnice konoplje, kamnolomi in obrati za lomljenje kamna, poljske apnenice, gradbena podjetja, obrati za pridobivanje peska in proda ter za predelavo rib), smejo delati pio 10 ur dnevno.
Te naredbe normirajo le čas, v katerem smejo biti obratovalnice in pisarne odprte (obratovati). Na delovni čas pomožnega osebja imajo vpliv glede lege delovnega časa, ki se mora prilagoditi dobi, med katero je doToljeno obratovanje. Glede delovnika pomožnega osebja se obe naredbi sklicujeta na druge veljavne pravne vire, in sicer ban-ska naredba v čl. 42 na min. uredbo iz leta 1929 in na min. uredbo o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih iz leta 1936 (nat. cit. v op. 87), naredba Vis. kom. pa neposredno na z. z. d. (čl. 13 nar. ex 1942), kar pomeni tudi min. uredbo iz leta 1929, izdano na temelju tega zakona. Za brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice je določila naredlba Vis. kom. z dne 15. julija 1942 (SI. 1. 58) delovni čas (= odpiralno dobo) specialno na čas od 7.30 do 12.30 ure ter od 15. do 19. ure popoldne (ob sobotah in dnevih pred prazniki do 19.30 ure); ta naredba pa je razveljavljena po čl. 16 cit. nar. Vis. kom. iz 1. 1942 in sicer z njenim čl. 2, B, t. 1, kjer je za navedene obrate predpisana odpiralna doba od 7.30 do 12.50 in od 14.50 do 18.30 ure v zimskih mesecih ter od 7.50 do 12.30 in od 15.30 do 19.50 v poletnih mesecih; ob sobotah in dnevih pred prazniki (nar. z dne 19. sept. 1941) pa se morajo zapirati pol ure kasneje. — Omeniti je še, da veljajo določbe o odpiralnem času tudi za obrate, ki jih z. z. d. sicer iz svoje časovne zaščite izvzema, zlasti za rodbinske obrate po § 1/2 z. z. d. (glej zgoraj I, l!).
Za viničarje določa § 9 uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem z dne 15. julija 1959 (SI. 1. 558) v letnih mesecih, to je od marca do vključno oktobra, deseturni delovnik (od 7. do 12. ter od 15. do 18. ure), vse to ob lastni hrani, vendar vštevši odmor, ki jim pritiče poleti po pol ure med dopoldanskim in popoldanskim delom (čl. 9 cit. ur.). — Delovnik gospodinjskih poslov je urejen samo negativno v toliko, da jim gre nedeljen 9-urni počitek in sicer praviloma med 21. in 6. uro (§ 9 naredbe o gospodinjskih poslih z dne 18. junija 1921, Ur. 1. 224).
Prekočasno delo. 231
Za prometna podjetja, obsežena v 5. odst. § 6 z. z. d., delovnik še ni urejen, razen za mornarje^* in delavce državnih prometnih iistanov (gl. op. 15!). Ugotovili pa smo že, da je zasebna prometna podjetja obravnavati kot obrtna podjetja po 6. odst. § 6 z. z. d. ter min. ur. iz 1. 1929 (torej največ 10-urni delovnik) in da niti za prometna podjetja javne uprave ne more veljati neomejeni delovnik, pač pa maksimalni deseturni kot tisti, ki ustreza načelom z. z. d., seveda do tedaj, dokler ne bodo izdane po 5. odst. § 6 z. z. d. predvidene uredbe, ki bodo delovnik teh podjetij podrobno uredile.
B) Podaljšani delovnik. Delo^, ki presega okvir maksimalnega zalkonitega delovnika, je prekočasno delo.^^ Tako delo zakon v določnih primerih dovoljuje; z ozirom na ratio podaljšanja razlikujemo redno in izredno podaljšanje.
Redno podaljšanje delovnika se ustanavlja s pravnim poslom med podjetnikom in dbratno posadko, na podlagi golega sporaizuma. Možno je za rudarske obrate do največ 9 ur, za vse ostale do največ 10 ur dnevno (§ 6 odst. 5 in ? z. z. d.). V rudarskih in industrijskih obratih je potrebno za podaljšanje tajno glasovanje obratne posadke s
Mornarska uredba iz leta 1955 (nat. cit. v op. 4) je normirala delovni čas za mornarje samo za čas, dokler leži ladja v pristanišču ali je v njem zasidrana, in to načeloma z 8-urnim dnevnim in 48-urnim tedenskim maksimalnim delovnikom (čl. 36/1). Lego delovnika določa poveljnik ladje po službeni potrebi (čl. 35). —¦ Na osnovi čl. 56/5 ter v zvezi s členom 35 cit. ur. leta 1938 izšli pravilnik (cit. v op. 4) je uredil delovni čas mornarjev za čas med plovbo in sicer z istim 8-urnim dnevnim in 48-urnim tedenskim maksimalnim delovnikom (čl. 15/3 An 16/3 piravilnika). Cas straženja je urejen posebej (čl. 15/1 in 16/1). — Za pristaniške delavce velja čl. 9 uredbe o luškem delu iz leta 195S (nat. cit. v op. 4), ki določa zanje prav tako 8-urni dnevni oziroma 48-tedenski maksimalni delovnik. Lega delovnika, določena normalno na čas med 8. in 12. uro dopoldne ter 14. in 18. uro popoldne (pozimi popoldne od 15. do 17. ure), ;se more iz važnih rajzlogov spremeniti (čl. 9/5 cit. uredbe).
5^ Seveda tega ni meriti s sekundnim ali minutnim merilom. SS Zgb je odločil, da ne šteje v delovni čas in torej ni prekočasno delo, kadar uslužbenec po končanem delu poroča podjetniku o izvršenih poslih (odi. z dne 1. maja 1956, R-S II, 982).
•5" Pri viničarjih se šteje kot prekočasno vsalko delo preko maksimalnega dnevnega delovnika (gl. op. 57!), prav tako pa tudi vsako nočno, nedeljsko in prazniško delo (§ 10 vinič. ur.). — Podaljšanje delovnika mornarjev ureja čl. 6 pravilnika, luških delavcev čl. 9 ur. o luškem delu; pri poslednjih je možno podaljšanje največ za dve uri dnevno.
232 Prekočasno delo.
V5 večino (§ 6/5 z. z. d.),"^ v ostalih obratih iz § 6/6 z. z. d. pa je potreben pismen sporazum med podjetnikom in obratno posadko. Listino o sporazumu mora podjetnik preko o])činske uprave predložiti pristojnemu nadzornemu oblastvu, torej inšpekciji dela. in sicer vsaj do dne, ko uvede prekočasno delo (§ 6/7 z. z. d. ter čl. 25/1 min. ur. iz 1. 1929). Po analogiji s postopkom v rudarskih in industrijskih obratih odloča o podaljšanju tudi v ostalih obratih večina obratne posadke, vendar — lege non distinguente — ne kvalificirana, temveč navadna, absolutna.
Izredno podaljšanje je ono, ki zahteva za podaljšanje poseben razlog podaljšanja, hkrati pa — vsaj po z. z. d."" — posebno obvestitveno ali dovolitveno postopanje. K izrednemu podaljšanju štejemo tudi primer točke 4 § 8 z. z. d., kjer sicer ni treba posebnega razloga niti posebnega postopka (zadostuje običaj ali sporazum — individualni ali kolektivni — med podjetnikom in obratno posadko), pač pa je dopustna izravnava delovnika na tedenski za:koniti maksimum, ki se mora izvršiti v toku istega tedna. Pri tem ni dovoljeno prekoračiti dnevnega maksimalnega delovnika za več kot eno uro, na drugi strani pa se smejo nadomestiti na ta način samo izpadle delovne ure; običajni tedenski delovnik se torej ne sme na noben način prekoračiti (t. 4 § 8 in fine). Najbolj znan primer opisanega podaljšanja predstavlja angleška sobota (čl. 24 min. ur.), na podlagi katere ima obratna posadka prost sobotni popoldan z izravnanjem med tednom na zgoraj opisani način.
Ostale primere § 8 z. z. d. moremo nazvati primere pravega izrednega podaljšanja delovnika. Za podaljšanje
^1 Glasovalni postopek nreja pravilnik o podaljšanju delovnega časa v industrijsikih in rudarskih podjetjih na osnovi sporazuma med lastniki podjetij in njih pomožnim oseibjem z dne 25. sept. 1924 (SI. N. 239/L, Ur. 1. 315); prim. Bajič, Delovno pravo, splošni del, 144.
"2 Nedeljsko in prazniško delo viničarjev moramo smatrati za izredno podaljšanje delovnika, dasi ni predpisan za podaljšanje poseben postoi>ek (§ 10 viničarske uredbe: „Viničar se ob nedeljah in praznikih ne more siliti k delu brez razloga"), prav tako vsako prekočasno delo mornarjev (čl. 6/1 pravilnika: Dnevno ali nočno delo se more podaljšati preko 8 ur samo ob izrednih okolnostih, n. pr. v svrho pospešitve trgovskih operacij, popravil itd.; glede nedeljskega dela glej opombo 81!) in pristaniških delavcev (čl. 9 uredbe o luškem delu: normalni delo^mik se more podaljšati v primeru potrebe kot prekočasno delo; za prekočasno delo, kakor tudi za nedeljsko delo je potrebna odobritev pristaniških oblasti — čl. 10/1 in 12/4 uredbe). — Nasprotno moramo kvalificirati kot redno podaljšanje delovnika prekočasno delo viničarjev ob delovnikih ter prekočasno delo mornarjev, kadar je predvideno že ,po službeni pogodbi (§ 10 viničarske uredbe, čl. 6 pravilnika).
Prekočasno delo. 233
je potreben posebni tehnični (t. 1, 2, 5, 5 in 6) ali gospodarski razlog (t. 7); pri sezonskih podjetjih (t. 8) odloča tudi zdravstveni moimemt. Razvrstimo jih v tri skupine, namreč v podaljšanja po svobodni podjetnikovi odločitvi, po enaki podjetnikovi odločitvi in obvestitvi inšpekcije dela in v podaljšanja na temelju dovolitve inšpekcije dela.
Po svobodni podjetnikovi odločitvi je možno podaljšati delovnik:
a) v obratih, kjer je delo neprekinjeno že .po naravi posla samega ali mora trajati neprekinjeno zaradi javne koristnosti, in ki obratujejo zato v izmenah (posadili); tedenski delovnik ne sme presegati 60 delovnih ur (t. 1 § 8),
b) v obratih, kjer dela posadka prav tako v izmenah, toda z občasnimi prekinitvami dela (n. pr. obrati, ki oljra-tujejo po 16 ur dnevno); izravnava na normalni delovnik je v takih primerih obvezna šele v razdobju treh tednov, torej je dovoljena s to omejitvijo tudi prekoračitev tedenskega delovnika (t. 2 § 8),
c) za dela, ki so neizogibno potrebna, da se zavaruje normalni pričetek in konec obratovanja (raznai čiščenja, priprava strojev itd.);"^ podaljšanje delovnika je dopustno v teh primerih samo za posamezne, s takim delom neposredno zaposlene delavce, in sicer maksimalno za dve uri dnevno (t. 5 § 8),
č) v sezonskih ter na splošno v onih obratih, ki so izpostavljeni aitmosferskim vplivom; delovnik se mora izravnati v toku enega tedna na maksimalni tedenski delovnik (to je 60 ur po odločbi min. soc. pol. z dne 26. aprila 1932, gl. op. 55 in fine), t. 5 § 8.
Po svobodni podjetnikovi odločitvi z naknadnim obvestilom inšpekcije dela je možno podaljšati delovnik:
a) v primerih, ko se pojavijo motnje normalnega funkcioniranja obrata iz razlogov višje sile ali zapreke, ki niso >osledica normalnega obratovanja in so torej nepredvid-jive. Podjetnik mora o prekočasnem delu v takih primerih
obvestiti v 24 urab pristojno oblastvo (inšpekcijo dela) s pripombo, kdaj je zapreka nastopila in kdaj je bila odstranjena (t. 5 § 8),
b) v primerih, kadar je podaljšanje neizogibno, da se prepreči okvara proizvodnegai gradiva; podaljšanje je do-
Pravilnik, predviden za podrobnejšo določitev teh p'aslov po t. 5/2 § 8 z. z. d., ni izšel.
234 Prekočasno delo.
voljeno največ za dve nri na dam in ne prelko 35 dni v leitii (t. 6 §8). ; {
Inšpekcija dela sama odloča o podaljšanju delovnika na podjetnikovo prošnjo v primerih, kadar zahteva podaljšanje neizogibno razvoj poslov v podjetju (t. 7 § 8). Prošnja imoira biti rešena najkasneje v 5 dneh od dneva vložitve i;2. odst. § 8); pred tem podjetnik ne sme samolastno podaljšati delovnika (5. odst. § 8). Podaljšanje ne sme presegati dveh ur dnevno, niti se ne sme — na podlaigi prve prošnje — prekočasno delo vršiti več kakor 4 tedne. Na ponovno prošnjo more inšpekcija dela podaljšati svoje dovolilo še za razdobje 4 tednov, vendar samo še trikrat v istem koledarskem letu (t. 7 § 8).
Možni so primeri, da se izredno podaljšanje naveže na redno podaljšanje iz § 6 z. z. d.; tudi v takih primerih morajo biti varovane skrajne meje podaljšanja, postavljene v § 8 z. z. d.
Vsi navedeni primeri izrednega podaljšanja delovnika so možni za vsa podjetja, ki jih obsega z. z. d., tudi za ona iz 6. odst. § 6, katerih delovnik je podrobno uredila min. ur. iz 1. 1929, dasiravno cit. ur. ni povzela prav vseh opi-sanili primerov (gl. čl. 24 in 25 cit. ur.)
Vsako prekočasno delo izven navedenih primerov dopustnega rednega in izrednega podaljšanja je protizakonito in kaznivo po določbah §§ 125 t. 1 in 124 t. 1 z. z. d."
Po tem pregledu določb, ki jih prinaša z. z. d. o dolžini delovnika, bomo prikazali podrobneje probleme, ki jih postavlja ta na videz preprosta materija. Pri tem se bomo držali naslednjega vrstnega reda: najprej bomo pojasnili problem izravnavanja (v zvezi z vprašanjem, ali velja kot prekočasno delo ono preko maksimalnega dnevnega ali maksimalnega tedenskega delovnika), nato bomo razrešili problem § 8 z. z. d. (v zvezi z vprašanjem, ali je prekočasno Asako delo preko maksimalnega delovnika), končno bomo obravnavali še nedovoljeno prekočasno delo, nedeljsko in prazniško delo, nočno delo in odmor. Zaključili bomo s problemom prekočasnega dela višjega pomožnega osebja ter se v tej zvezi dotaknili tudi prekopogodbenega dela.
Za otroke pod 16 leti velja absolutna prepoved zaposlitve preko osem ur dnevno; še ta delovnik more min. soc. pol. za posamezne kategorije delavcev skrajšati (§ 9 z. z. d.). Tega pooblastila se minister ni poslužil. — Tudi za mornarje pod 16 leti je delovnik brezizjemno maksimiran na osem ur dnevno; vsako prekočasnoi delo jim je zabra-
njeno (čl. 20/1 pravilnika, cit. v op. 4).
Prekočasno delo. 235
Prekočasno delo nastane, kadar preseže delovni čas maksimalni delovnik, določen v zakonu. Pri vprašanju prekočasnega dela morejo nastati težave glede časovne osnove, na podlagi katere je ugotoviti, ali in koliko je delo prekočasno. Ta čaisovna osno\ a more biti razdobje enega dne ali kake daljše časovne edinice (teden), torej da se določi kot maksimalni delovnik 8 ur na dan ali pa 48 ur na teden. V zvezi s tem načelnim \'prašanjem se je pojavilo vprašanje izravnavanja. Ta problem ima svoj praktičen pomen v dejstvu, da so se skušali podjetniki izogniti prisilnim predpisom o plačihi za prekočasno delo s tem, da so iz razloga, ker je bil delovnik nekaj dni v tednu daljši od zakonito maksimiranega, delovnik za ostale dni jrav za toliko skrajšali; tako naj bi tedenska vsota oprav-jenili delov^nili ur ustrezala zakonskim predpisom, dasi bi se s stališča dnevno opravljenih ur vršilo nekatere dni prekočasno delo. Problem izravnavanja korenini torej v vprašanju, ali leži značaj prekočasnega dela v prekoračenju dnevnega ali v prekoračenju tedenskega maksimalnega delovnika. To vprašanje je zamotano zato, ker je samo zakonsko besedilo nejasno. Zakon postavlja namreč oba kriterija v eni sapi drugega za drug"im, povezana z nejasnim \eznikom „oziroma", in ne pove, kateri obeh kriterijev je odločilni, namreč: „V industrijskih in rudapskili podjetjih ne sme trajati delovni čas najemnih delavcev več nego 8 ur na dan oziroma 48 ur na teden" (i. odst. § 6 z. z. d.). Prav tako tudi; „V vseh trgovinskih in obrtnih o-bratovalnicah (podjetjih) sme biti pomožno osebje zaposleno največ 10 ur na dan ali 60 ur na teden" (1. odst. čl. 22 min. ur. iz 1. 1929).
Dodatka ,,oziroma 48 ur na teden" v z. z. d. ter „ali 60 ur na teden" v min. ur. sta samo pojaisnilnega značaja in ne določata prekočasnega značaja dela i>o tedenski osnovi. Za to mnenje ne govori salmo dikcija cit. določb, ki tedensko časovno osnovo dnevni zapostavljata kot njej podrejeno, temveč tudi namen, ki ga; hoče zakon s tema določbama doseči. Omejitev delovnika naj bi namreč preprečila prekomerno izrabo uslužbenskih delovnih sil; te sile se izrabljajo v progresivnem razmerju s potekom delovnega časa. Fiziološka obnova delovne sile se mora vršiti pri uslužbencu vsak dan sproti v zaigotovljenem prostem času; zato se sme delovna energija dnevno izčrpati samo toliko, da se more med odmorom do prihodnjega dne zopet docela obnoviti. Zakon navadnim delavcem tudi ne priznava letnega odmora (dopusta), med katerim bi si bili mogli nabrati — izven dnevnega in tedenskega odmora — novih
236 Prekočasno delo.
rezerv delovne energije; zato mora dnevni prosti čas sproti opraviti vso obnovo. Fiziološki efekt nikakor ni isti, če dela uslužbenec, ki mu zakon priznava 8-urni delovnik, en dan v tednu 12 ur, drugi dan pa samo 4 ure, ali pa če dela vsak dan enakomerno po 8 ur. Delovna sila se v prvem primeru ne]>rimerno hitreje izrabi, zato pa je treba to — ponavljamo prekočasno delo — tudi sorazmerno višje nagraditi.
Prekočasni značaj dela izihaja torej iz dnevno določenega maksimalnega delovnika, dočim je dodatek, ki omenja tedenski maksimum dovoljenih delovnih ur, namenjen za primere, ko je treba omejiti tudi delo, ki se sme opraviti v ol)segu enega tedna, n. pr. za obravnavanje nedeljskega dela.
Za industrijske in obrtne obrate velja torej kot prekočasno delo vsako prekoračenje 8-urnega delovnika na dan,*' za ostala podjetja vsako prekoračenje dnevnega 10-urnega, odnosno v min. ur. iz 1. 1929 (čl. 25) ustanovljenega nižjega maksimalnega dnevnega delovnika. Za prometna jiodjetja velja smiselno isto, kar smo izvajali zgoraj v zvezi z njih maksimalnim delovnikom vobče.
Izravnavanje — kolikor je sploh zakonito dopustno — ne more imeti na prekočasni značaj dela z vsetmi zakonitimi posledicami nikakega vpliva.'"' Dejstv'0, da je v določenih primerih dovoljeno delati preko maksimalnega delovnika, kar se potem izravna ostale dni v tednu s krajšim kot normalnim delovnikom, ima za posledico edino to, da je podjetnik oproščen siceršnjih formalnosti podaljševanja delovnika (prijava inšpekciji dela, odobri-
85 Prim. odi. SS B Zgb z dne 10. aprila 1955 (neobj.) in VS Lj z dne 10. januarja 1940 (Org. 1941, 16). — Nepravilna je odločba KS Bgd z dne 50. maja 1958 (Prav. glas. 1938, 248), da je po § 6 z. z. d. prekočasno delo, kadar dela delavec v industrijskem podjetju tedensko več kakor 48 ur. Ker v obravnavanem primeru tožiteljica tedensko ni delala več kakor 45 ur, prekočasnega dela po tej odločbi sploh ni. Pri tem ni važno, ali je tožilka za delo preko osem ur dnevno dala svoj pristanek ali ne, nadalje ali je delala v solx>to manj kakor osem ur in kako ji je to delo obračunano; predpis § 8 i 4 z. z. d. se po mnenju tega sodišča na obravnavani primer ne more nanašati, ker po njegovem naziranju prekočasnega dela sploh ni bilo.
O tem, da izravnavanje ne vpliva na značaj prekočasnega dela, tudi v literaturi ni spora, prim. Krmpotič 159 in Bajič II, 157. Vendar poslednji izravnavanju po čl. 24. min. ur. iz 1. 1929 (angleška sobota za trgovske in obrtne obrate) ne priznava značaja prekočasnega dela. — K temu pripominjamo, da se dol. § 10 z. z. d. o obveznem plačilu prekočasnega dela razteza prav tako na cit. ur., ki je izdana na podlagi 7. odist. § 6 z z. d. in torej ne more preko prisilnih doJočb tega zakona.
Prekočasno delo. 237
tev ¦ inšpekcije itd.) po § 8 z. z. d. ter čl. 24 min. ur. iz 1. 1929, in da ti primeri niso kvalificirani po §§ 125 in 124 z. z. d. kot kaznivo podaljšanje delovnika. Ni pa podjetnik oproščen plačila 50% poviška za delo, če ob izravnavanju prekorači maksimalni dnevni delovnik, ker navezuje zakon ta po višek na vsako prekočasno delo (§ 10 z, z. d.). V tem smislu je odločil SS B Zgb (sklep z dne 24. junija 1958, Org. 1958, 119), da delo, opravljeno na določene dni v tednu preko maksimalnega delovnika, ne izgubi značaja prekočasnega dela, čeprav se z manjšim številom delovnih ur na druge dni izravna na {edenski maksimum; po § 10 z. z. d. je treba namreč plačati vsako prekočasno delo s 50% povi-škom, torej tudi prekočasno delo, ki sp je izravnalo v tedenskem okviru."^
Zgoraj smo omenili, da je izravnavanje dopustno le v zakonito določenih primerih. Ti primeri so v naši zakonodaji naslednji:
1. izravnavanje v primeru angleške sobote za industrijske in rudarske delavce (t. 4 § 8 z. z. d.),
2. izravnavanje v primeru angleške sobote za trgovska in ostala, obrtna podjetja (čl. 24 min. ur.),
5. izravnavanje delovnika sezonskih podjetij po t. 8 § 8 z. z. d. (prim. op. 55 in fine), kjer se morejo v primeru prekinitve dela zaradi atmosferskih prilik izpadle delovne ure nadomestiti na druge dni v tednu, vendar samo v obsegu maksitnalnega tedenskeiga delovnika 60 ur."**
Kot zgrešeni moramo omeniti odi. SS Zgb z dne 2. maja 1955 (R-S. 448), ki odreka vsem delavcem seizonskih obratov plačilo za prekočasno delo, ter KS Bgd z dne 7. aprila 1957 (Su. Pr. III, 1510), ki jim priznava plačilo nadur le za čas sezone, to pa iz naslova obogatitve.
Po odloku ministrstva socialne politike z dne 50. junija 1925 (Ur. list 290 iz leta 1925) velja za gradbena podjetja kot sezonska po točki 8 § 8 z. z. d., da ne sme delovni čas v treh mesecih presegati skupno 624 delovnih ur, na dan pa ne deset ur (prim. op. 55!) Zaradi kontrole si morajo podjetniki preskrbeti knjigo, kamor morajo vsak dan točno zapisovati delovni čas in odmor. Dotični zapisnik morata vsak dan overiti podjetnik oziroma njegov zastopnik in en delavec, ki ga v ta namen izvolijo ostali delavci podjetja — Po čl. 46 mornarske uredbe se mora na ladji nahajati obračunska knjiga, kamor se vnašajo za vsakega mornarja posebej podatki o njegovi plači, nagradi za prekočasno delo ter vsi predujmi in odbitki. Poveljnik ladje mora izdati mornarju na zahtevo plačilno knjižico, kamor se prav tako vpišejo vsi ti podatki. Ob izkrcanjn se mornarju v tej knjižici obračuna ves pripadajoči mu znesek. Po čl. 28 pravilnika (1938) pa je predpisan register prekočasnega dela, kamor mora poveljnik ladje beležiti vse primere kakor tudi razloge prekočasnega dela. Register mora biti paginiran in overjen s strani pristaniške oblasti. Poleg registra mora poveljnik voditi še beležnico vsakega posameznega člana posadke, ka-
238 Prekočasno delo.
Ti primeri izravnavanja, dasi zakonito dopustni, seveda na značaju prekočasnega dela, to je onega, ki je opravljeno preko maksimalnega dnevnega delovnika, ustanovljenega za gornje vrste obratov, ničesar ne spremene (prim. op. 66 in 67). Tudi takemu delu gre v v.sakem primeru prisilni 50% povi.šek preko normalne mezde po § 10 z. z. d.
Navedeni trije primeri predstavljajo po z. z. d. edine dopustne primere pravega izravnavanja."*'* Vprašanje izravnavanja se je v poostreni obliki pojavilo v zvezi z akord-nim deloim. Za tako delo pa stoji del judikature na stališču, da je dopustno presežke delovnega 'časa enega tedna pobotati s primanjkljaji drugega tedna, tako da se delovniki na dan izravnajo na zakoniti tedenski delovnik. To stališče, ki v zakonu nima opore, utemeljuje praksa s tem, da so akordanti glede delovnega časa docela samostojni in da jim že to dejstvo samo daje dovoljno časovno zaščito; prav zato da zahteva zalkon od njih tudi najmanj 4^ ur tedenskega dela: v nasprotnem primeru bi bil namreč podjetnik izpostavljen akordantovi samovolji, ker bi si mogel akordant s spretnim mianevriranjem ustvarjati številne nadure (okrož. kot priz. sod. Maribor, 5. maja 1955. oit. Bajič I v op. 25). — Temu naziranju prigovarjamo sledeče: Akordni sistem že satm po sebi navaja k čim intenzivnejši izrabi delovne sile, saj se plačilo ravna po količini opravljenega dela. Ta intenziteta dela bi se v primeru neometenega delovnika še povečala ter bi mogla dovesti do fiziološkega izčrpanja. Iz tesa razloga so akordanti časovne zaščite prav tako lali pa še bolj potrebni kakor uslužbenci, plačani na čas; zato odklanjamo tudi zanje vsakršno izravnavo delovnika izven zgoraj navedenih, zakonito dopustnih primerov, posebno še iz razloga, ker bi moral zakon sam tako le izjemno dopustno izravnavanje izrecno odobriti.'"
mor mora vpisovati prekočasno delo dotičnika. Register prekočasnega dela revidira pristaniška oblast ob priliki rednega pregleda ladje kakor tudi ob drugih prilikah, kadar smatra to za potrebno. — Tudi z. z. d. predpisuje v § 21 posebne sezname, kamor se poleg ostalih podatkov o pomožnem osebju (razvrščenem po .'•tarosti) vpisujejo podatki o prekočasnem delu. Seznami morajo biti razg-rnjeni na vidnem in lahko pristoonem mestu (n. pr. pred pisarno podjetja).
"^a Primerov t. 1 in 2 § 8 z. z. d. (omejitev delovnika na tedenskih 60 ur v primeru neprekinjenega izmenskega dela odnosno na normalno tedensko in dnevno povprečje v treh ali manj tednih v primeru občasno prekinjevanega izmenskega dela) k tem primerom pravega izravnavanja ne moremo prištevati.
Prim. Krmpotič 153: način, kako se prejemki izračunavajo, ali po mezdnem ali po akordnem sistemu, ne vpliva nikakor na značaj prekočasnega dela; Bajič II, 158; akordante kot posebno skupino usluž-
Prekg.čaSino delo. 239
Problem izravnavam j a je tesno povezan z drugim problemom, ki smo ga nazvali problem § 8 z. z. d. z ozirom na to, da se večina spornih vprašanj nanaša nanj. Ta določba vsebuje namreč primere izrednega podaljšanja delovnika, to je onega, za katerega dopustnost je potreben poseben razlog in poseben postopek. Vsi ti primeri (z izjemo morda „angleške sobote" po točki 4) predstavljajo izjemno podaljšanje delovnika na korist dotičnih podjetij — in vendar je tako del judikature, kakor tudi del delovno^ pravnih piscev nekiaiterim teh primerov odrekel značaj prekočasnega dela.'" Povod nesporazumom je dalo dejstvo, da je § 10 z. z. d. na splošno določil, da je vsako prekočasno delo nagraditi s 50% poviškom, poleg tega pa je pri nekaterih primerih podaljšanega delovnika to še posebej ponovil (3. odst. § 6; t. j, 5 in 6 § 8 z. z. d.; t. 1 iii 2 čl. 25 min. ur. iz 1. 1929). Posledica tega je bilo dejstvo, da je praksa samo tem primerom priznavala značaj prekočasnega dela z vsemi zakonitimi posledicami, zlasti ko se je na to stališče postavilo tudi min. soc. pol. ter izdalo odločbo, da je smatrati za prekočasno delo po § 10 z. z. d. le primere § 6 in točke 1, 5 in 6 § 8 z. z. d., ne pa ostalih primerov podaljšanja po § 8 z. z. d.'*
bencev obravnava z. z. d. samo v toliko, kolikor se njih prejemki iz-račuinavajo po kosih odnosno storitvah, ne pa časovno; časovna zaščita je za akordante potrebna tudi s soc. pol. vidika, ker bi v primeru dopuščenega izravnavanja podjetnik v času konjunkture do skrajnosti izrabil delavca-akordanta, ko pa mu ne bi bil več potreben, bi ga pustil praznovati.
^° Stališče, da je treba vsako prekočasno delo plačati s 50% poviškom, zastopajo Politco 1, ~iSb. Bajič H, 136, Kun 445, Tintič I. 250. — Nasprotno Abramovič 1%, Trgovčevič 395, Radno pravo I. — Kot sporen označuje ta pr.)blem Tintič 11, 497. — Vjesnik RK 1940, št. 2, zastopa stališče, da ni mogoče govoriti o prekočasnem delu v primeru angleške sobote po t. 4 in izmenskega dela po t. 2 § 8 z, z. d., dorim priznava vsem ostalim primerom iz § 8 z. z. d. značaj prekočasnega dela.
Odi. z dne 19. maja 1931, St. br. 24.272 (SI. 1. 234) izvaja sledeče: § 10 z. z. d. predvideva, da so delodavci dolžni plačati za vsako prekočasno delo najmanj 50% več kakor za delo normalnega delovnega časa. § 6 cit. zak. predvideva možnost podaljšanja delovnega časa v primeru, da se za to izjavijo */r. delavstva kakega podjetja s tajnim glasovanjem, ki se izvrši po pravilniku o podaljšanju delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih na podstavi sporazuma med lastniki podjetij in njih pomožnim osebjem z dne 25. sept. 1924. 8 8 istega zak. predvideva izjemne primere, kdaj se sme podaljšati delovni čas na prošnjo podjetja. Odst 1, 5 in 6 g 8 z. z. d. predvidevajo plačevanja za nadurno delo, dočim ostali odstavki tega §-a ne predvidevajo p'a-čevanja za nadurno delo s 50% poviškcm. Nekatera državna oblastva so napačno tolmačila besedo ,.vsako" v § 10 nav. zak. tako, da se mora titdi nadurno delo iz odst. 2, 3. 4, 7 in 8 § 8 navedenega zokci.i p'a''e-
240 Prekočusno, delo.
Tej odločbi manjka predvsem zakonitega temelja, saj v z. z. d. ni predpisa, ki bi pooblaščal min. soc. pol. za izdajanje določb o tem, katero delo je smatrati za prekočasno. Mini.strstvo torej ne more o tem vprašanju imperativno odločati v obliki obveznih navodil (prim. že cit. odi. SS Zgb z dne 15. dec. 1955). Poleg tega je ta odločba nelogična in celo protislovna. Gradi namreč na pogoju, da mora biti v posameznih primerih podaljšanja delovnika še posebej predvideno plačilo za prekočasno delo; v svojem z)akljuoku pa priznava izrecno značaj prekočasnega dela tudi nadurnemu delu iz § 6 z. z. d.: v tej zakonski določbi pa ni niti z besedico odrejeno, da je treba to nadurno delo plačati kot prekočasno.
Ta odločba je torej formalno, prav tako tudi materialno nepravilna. Tudi judikatura je ni upoštevala." SS Zgb (odi. 25. jan. 1952, cit. Bajič 11, 74)" pravilno izvaja, da predstavlja gornje tolmačenje min. soc. pol. samo oddvojeno mnenje nekaterih državnih oblastev glede razlage socialne zakonodaje; tega mnenja pa sodišče ne more usvojiti. Iz okolnosti, da določajo točke 1, 5 in 6 § 8 z. z. d. poleg splošne določbe § 10 istega zakona še posebej plačilo prekočasnega dela s 50% poviškom, da pa tega ne omenjata niti točka 8 § 8 z. z. d. niti člen 22 min. ur. iz 1. 1929, ni možen sklep a contrario, da § 10 z. z. d. nima v mislih tudi prekočasnega dela iz točke 8 § 8. V tem primeru namreč § 10 ne bi govoril o „vsakem" prekočasnem delu, temveč logično samo o pre-kočaisnem delu točk 1, 5 in 6 § 8. Z istimi razlogi utemeljuje to sodišče svoje mnenje, da mora podjetnik tudi prekočasno delo v primeru takozvane angleške sobote po točki 4 § 8 z. z. d. plačati kot prekočasno delo (odi. 24. jun. 1958, Org. 1958, 119), ter mnenje, da se v § 10 z. z. d. normirani 50% povišek redne mezde nanaša na vsako delo, ki presega v § 6 z. z. d. načeloma določeni 8-urni delovni čas v podjetjih,
vati 9 50% poviškom od normalnega plačevanja. Za nadurno delo v smislu § 10 z. z. d. je torej smatrati le delo iz §¦ 6 in odst. 1, 5 in 6 § 8, nikakor pa ne podaljšanja delovnega časa, ki ga predvidevajo odst. 2, 3, 4, 7 in s § 8 navedenega zakona."
^2 Nanjo se sklicuje ena sama objavljena odločba vrhovnega sodišča, namreč sodba SS Zgb z dne 2. maja 1935 (R-S. 448), češ da je minister odredil, da je kot prekočasno delo smatrati le ono iz § 6 in t. 1, 5 in 6 § 8 z. z. d., zaradi česar ostalih primerov ni smatrati za prekočasno delo.
Odločba ise tiče gradbenega delavca stavbnega podjetja.
spadajooili pod § 6 tega zaikona.'* Tudi Btinski stol v Zagrebu (odi. 12. jun. 1929, M j. 1930, 36) priznava vsakemu prekočaisnemu delu 30% povišek.
(Dalje prih.)