VVEINKELLEREI		Trgovska hiša Korošca
VIN ARNA		Umschaden
Htds NAJBOLJŠA IZBORNA VINA		Celovec Am Flelschmarkt iŽeti sofljhn od je- M f!!PPtH IIP %p!P IIP-
Celovec - Klagenfurt		likoiioene praznike
		in jih opozarja na veliki inserat v današnji številki
Villacher Str. 1, tel. 32-74	G. leto / Številka 15	V Celovcu, dne US. aprila 19S4	Cena 1 šiling	
„Jaz sem vstajenje in življenje!“
Zmagoslavna pesem velike noči: »Kristus je vstal. Gospod živi!”
Pred Lazarjevim grobom, kjer je že tretji dan trohnelo truplo, slovesno izpove Jezus, kdo je on, ki bo Lazarja iz groba priklical v življenje: „Jaz sem vstajenje in življenje. A'dor v me veruje, bo živel, tudi če u-mrje...” Ni le govoril, ampak dokazal. Ko je jairovi mrtvi hčerki dejal: »Deklica, vstani!” In je vstala in živela. Ko je mladeniča iz Naima med pogrebom vrnil materi nazaj. Kdo je verjel Kristusovi besedi: »Podelite ta tempelj, pa ga bom v treh dneh zopet postavil!” Podrt je bil, na križ razpet, brez krvi, v grobu zapečaten. Pa je vstal in izpričal to, kar je preje govoril. Nihče, ki sploh še kaj misli, ne more mimo praznega groba, da ne bi izpričal: »Resnično, ta je bil božji Sin,” da ne bi poln vere dejal: »Kristus, ti si vstajenje in življenje!”
Kristus je vir vsega življenja, delilec vsega življenja, življenje samo. Zato pri njem ni smrti. Kristus in smrt sta si bolj nasprotni kot ogenj in voda. Zato je živ le tisti, ki je v Kristusu. Kdor ni v Njem, ima smrt v sebi. Ime ima, da živi, pa je mrtev. Le v toliko človek ali na roti ali družba živi, kolikor je povezana s Kristusom. Le v njem je zato zagotovljena zmaga. Kdo mrtev obleži, ne more zmagati. Kristus pa je vstajenje. Vse, kar je proti njemu, mora slej ali pre je propasti, četudi nekaj časa zmaguje. Kontna zmaga je glavno.
Ce je torej Kristus vir vsega življenja, saj je z Očetom vred tudi stvarnik vsega, potem je On tudi vir življenja našega naro da. Življenje in obstoj našega naroda sta zato zagotovljena le v toliko, kolikor bo naš narod živel v povezanosti s Kristusom, iz korenin krščanstva. Odtrgan od teh korenin bo hiral in nekoč se bo posušil. Doslej je že tisoč let kljuboval, četudi so ga od vseh strani skušali spraviti v grob. Ni imel ne kraljev, ne cesarjev, ne vojska, imel pa je Kristusa v cerkvicah in domovih. Danes pa se je, poglejmo odkrito in pogumno, zajedel črv v korenine našega naroda, da jih izpodje. To, kar je najgloblje, najdražje; naše krščanstvo hoče uničiti in nadomestiti z materializmom, brezverstvom. S prijaznim obrazom, da nam hoče dati novo življenje, J>olj napredno, nam vbrizgava smrtno injekcijo. Zakaj kjer ni tistega, ki je Življenje, je smrt.
Hvala Bogu; vsaka Velika noč nam dokazuje, da je v našem narodu še veliko zdravega življenja, ki raste iz krščanskih globin, ki mu je križ simbol življenja in Velika noč praznik veselega doživetja z vstalim Kristusom. Da, še vedno več je takega, kot opazujemo. Zato smo lahko optimisti. Naj nas ne vara in plaši, kdo je trenotno oblastni Kaj-fa, iz ljudskega premoženja luksus uživajoči Herod, za pravico postavljeni pa krivično sodeči Pilat. Glejmo na Veliko noč.
Velika noč! Dan zmagoslavja Kristusa in njegovih zvestih! Posebno onih, ki se bore in trpe Zanj. Kakšen žalosten, obupen dan pa za Jude, ki so Kristusa umorili! Za tiste, Id sc zanj in njegove nauke niso zmenili. Tudi danes ta praznik ne pomeni nič za tiste, ki so šli skozi post mimo Cerkve. Mrtvi, suhi, brez življenja, brez veselja so. Dan vstajenja in zmage pomeni zanje dan suženjstva nepretrganih verig satanovih.
S procesijo poveličujemo Kristusa ob njegovem vstajenju. Kako mogočne so naše slovenske vstajcnjske pesmi — pa le za tistega, ki so z Njim vstali in z Njim živijo. Za droge so te pesmi le udarci, ki žalost in jezo večajo. Jetniki so, v verige zvezani, na smrt obsojeni, ki onemogli gledajo in poslušajo zmagoslavno petje in procesije svo-Isodnih.
Raztrgajmo verige, razbijmo ječe in uvrstimo sc v zmagoslavno procesijo živih, ki gredo za Vstalim v zmago, v vstajenje in življenje!
jAlngel je spregovoril in rekel ženam: „Ne bojte se! Vem namreč, da iščete Jezusa, križanega. Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je bil rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. Hitro pojdite in povejte njegovim učencem: Vstal je od mrtvih . . . “
^ , __________
015 PRAZNIKIH VSTALEGA ZVELIČARJA ŽELIMO VSEM NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN BRALCEM MNOGO VESELJA, MIRIT IN LJUBEZNI, PA TUDI VELIKO »ŽEGNA”; BOG BLAGOSLOVI!
UREDNIŠTVO IN U PRAVA
M i 1 k a H a r t m a n ;
Velikonočni kresovi
Na krstnico bomo kresove zažgali.
O, Kristus je vstal, tudi mi bomo vstali, iz teme in mlačnosti — veliki, mali.
Kresovi, na hribčkih in njivah gorite! Vso noč razsvetlite, to noč,
ko mrtvega Kristusa moč: od groba je kamen težak odvalila ...
Oh, Križani, kamen iz duš nam pretežki odvali, da bomo res vstali!
GosjkkI je res vstal!
Bo li naš narod se bal priznavati Vstalega?
In ustne nam bodo izdale ga, ko vpila bo masa preplačana od Iškarijotove tuje gospode;
»Le križaj ga, križaj ga ...! z brezboštvom ga križaj — in Cerkev ponižaj!”
Oh, dvigajmo src svojih verne posode, napijmo mu v slavo in čast!
Priznajmo Njegovo nad svetom oblast!
Vsi bomo zažgali kresove,
pa v svoje domove
te ognje ponesimo v srcih gorečih —
na čelih znamenja
miro, odrešenja,
vdano pa križe na plečih.
Prazen grob
Med najbolj pomenljivimi dogodki v zgodovini človeštva je prazen grob, iz katerega je na velikonočno jutro vstal od ljudi umorjeni Sin božji.
Strašen je pogled na ta prazen grob za človeka, ki na svetu ubija in jurkopava vse, kar je lepega, dobrega in plemenitega, vso ljubezen in pravico. Za človeka, ki hoče nad tem grobom postaviti na prestol grozot brezobzirne sebičnosti, ki hoče poteptati in pomandrati vse, kar je kakorkoli na poti njenim koristim in užitkom. Ta prazen grob velikonočnega jutra pa glasno oznanja večno resnico, da je možno ubiti in poko-]»ati na svetu dobroto, ljubezen in pravico le za nekaj časa. Potem pa še v bujnejši lepoti in moči vstane in pusti grob prazen in odprt, da vsak, kdor ga vidi, sliši iz njega glasno obsodbo krivice in zmagoslavno pesem pravice in nesebične dobrote.
Nad vse vesel in osrčujoč pa je pogled na prazen grob za vse, katerih vera v zmago pravice je bila poteptana. Radi pravice so bili morjeni in preganjani, radi dobrote in ljubezni sovraženi in smešeni, radi vere v večno lepoto in dobroto tlačeni in v molk prisiljeni. Vse, o čemer so verovali, da bo svet odrešilo in osrečilo, je hudobni svet položil v grob, ga zapečatil in še stražo pred grob postavil, da zagotovo ne bi moglo več iz groba. Pa se je zgodilo tisto, česar niso pričakovali, in tetlaj, ko so najmanj pri čakovali.
Kako majhna je moč človeške zlol>e, krivice in sovraštva nasproti vsemogočnosti večne dobrote, pravice in ljubezni. Ko pride trenutek, od večnosti zapisan od božje previdnost, odlete pečati, se zgrudi na tla straža in grob se odpre. Peklenska zloba in krivica in sovraštvo, vse je premagano v hipu, ko meni, da je zmagalo za večne čase. Iz groba pa vstane prenovljeno in poživlje-! no, kar je bilo pokopano.
Ne bodimo obupani, malodušni. Naj le jMjkopujejo in zapirajo v grob pravico, dobroto, ljubezen, lepoto! Naj le pečatijo ta grob z vso silo človeških moči! Naj le postavljajo straže! Ko pride določeni čas, da sc grob odpre, nihče ne bo mogel tega preprečiti.
Kako neskončno velika in tolažljiva je resnica; za vsakim velikim petkom pride velika noč! te je še tako temno, brezupno — izza groba že vstaja zarja velike noči.
Toda jx)t do poveličanja gre le preko Kalvarije. Kdor se hoče izogniti Kalvarije, ne pride do Velike noči. Seme, ki ne pade v zemljo in ne segnije, ne more vzkliti novega življenja. To pot so šli apostoli, je šla Marija. Pod križem je stala mati bolečin in meč žalosti ji je prebodel srce. Zato so oni prvi doživeli Kristusov velikonočni pozdrav; Mir vam! Zato je tudi Mati doživela poveličanje, postala Kraljica nebes in zemlje, Zmagovalka nad kačo je porok zmage pravice nad krivico in hudobijo sveta.
Materin veliki petek
Pomlad se prebuja. Vse klije. Vsaka stvar se je raduje. Pred kočo, tam za vasjo sedi sključena starka. Njene že vele roke prebirajo rožni venec, katerega kar naprej; močijo 'vroče solze. Revica je preveč zatopljena, zato se me skoraj, ustraši, ko jo nagovorim: »Mamica, are jočite vendar! Glejte, pomlad vstaja!” — »Otrok, ta pomladni kras nima zame veselja. Poslušaj! Pet sem jih rodila: Anči, Mojci, Lenco, Hanzeja in Jozija. Anči in Mojci že imata svoje lastno ognjišče. Hanzeja in Francija mi je vzela svetovna vojna. Tam v daljini Rusiji čakata vstajenja. Na svidenje, mamica! sta dejala, ko sta odhajala. Kmalu se vidimo! Da, tam ...” —
»Torej za njima jočete?” — »Ne vzrok mojih solza je Lenca. Mlada, neizkušena je bila, ko j,e šla v službo v mesto; tja, kjer ni bilo odkrite ljubezni za neizkušeno cvetko.
In to neizkušeno bitje so zgrabili vrtinci življenja. Dan za dnem je globlje 'padala... Pisala sem ji, naj, vstane iz m laku ž greha gori k večnemu Soncu ... A odpisala mi je: Ni Boga in jaz ne verujem več v svojo mater. Ne piše mi več.” — PotOk solz je znova zalil njeno lice. Z besedami: »Mati, zaupajte v večno Ljubezen, Ona išče kar je izgubljenega,” se poslovim.
Eno leto,pozneje. Tam v koči umira mati, ki je hodila križev -pot za svojega otroka. Umira kot žrtev za svojo Lenco. Otrok njene krvi je. Naj' se vrne k — Bogu.
Proti vasi koraka s težkim korakom bledo dekle. »Mamica, odpustite mi! Verujem!”
Čolnič starkinega življenja je plul proti pristanu večnosti. Zasijala ji je za grenkim velikim tednom večna — velika noč. Leni-čina duša pa je — vstala ...
Velika sobota
S kremenom iskro svečenik je vžgal, kadilnih zrn blagoslovil pet, v spomin na Krista, ki je rešil svet in tretji dan svetal iz groba vstal.
Vsak vzemi si žerjavico domov in z njo ponesi božji blagoslov:
Naj v vsakem srcu ogenj zagori, naj novi plamen duše razsvetli!
Velika nedelja
Bandero rdeče v vetru se lovi, čez polje gre, med hiše, skozi vas, za njim ljudje kot nepretrgan pas. Nad vsem prižgano sonce plameni.
V monštranci stopa Bog čez polje in blagoslavlja njive in vode, gozdove, brda, trte, belo vas. —
Ves svet dobiva danes nov obraz.
Jože Dular
Dulles potuje
Ameriški (zunanji minister Dulles se je napotil v Evropo, da se tam posvetuje s predstavniki Francije in Velike Britanije o političnih in vojaških vprašanjih.
Zunanjepolitični odbor francoskega parlamenta je odK/žil posvetovanje o evropski obramlbni zvezi in francoski parlament je odgodil svoja zasedanja do začetka majjnika. Torej pred ženevsko konferenco, ki se prične 26. aprila, francoska odločitev ne bo padla.
Na drugi strani pa se zaostruje poldžaj, v Indokini. Komunistični uporniki bi pred ženevsko konferenco za vsako ceno radi dobili ugodne vojaške položaje in bi radi odločilne bitke izbojevali pred začetkom maja, ko prične tam dolgotrajno deževanje, ki onemogoča vsake večje vojne operacije.
V tem vojnem in političnem položaju je ameriški zunanji minister Dulles nastopil svoje potovanje. Na eni strani zastopa ravno on misel skupnega nastopa proti komunistični nevarnosti v Indokini. Tak skupen nastop pa bi po vsej verjetnosti rodil drugo Korejo. Na drugi strani pa Framco/i, ki sicer ameriško vojno pomoč dobivajo in tudi rabijo, niso posebno navdušeni za tak skupen nastop, ker bi to izzvalo tudi neposredno rusko poseganje v razvoj dogodkov v Indokini in ravno to bi utegnilo dati ženevski konferenci nezaželjen potek.
Prva Dulles-ova naloga v Evropi bo, da pripravi Veliko Britanijo in tudi Francijo za skupno svarilno izjiavo komunistični Kitajski, ki že sedaj neposredno podpira komunistične upornike. Različnost v nazira-njih pa obstoja v tem, da Ibi Velika Britani-
ja in tudi Francija raje počakali potek in izid ženevske konference.
Če bi bilo pričakovati, da bi komunistična Kitajska po takem svarilu zahodnih velesil umaknila dejansko svojo nudeno pomoč komunističnim upornikom, potem bi seve ne bilo težko podati takega svarila. Kaj pa naj bi se zgodilo potem, če kom. Kitajska tega ne stori. Kake korake naj bi potem podvzele zahodne velesile? Ni zelo verjetno, da bi se Velika Britanija odločila zato, da pošlje svoje čete v Indokino in to še toliko manji, ker je ona komunistično Kitajsko že priznala in tudi vzdržuje z njo dobre trgovske stike. Seve bo pri vseh teh načrtih igrala tudi važno vlogo Japonska ali pa naloga, katero hoče Amerika v tej zvezi poveriti Japonski. Tu pa sta posebno Avstralija in Nova Zelandija zelo občutljivi. Nadaljnje važno vprašanje je tudi čangkajšek, ki ima svoje čete pripravljene na otoku Formoza in je odločen, da poseže vmes, kadar bodo to od njega zahtevali. Pri vsem tem je tudi cesar Indokine Bao Daj odpotoval v Pariz, kjer se bo srečal z ameriškim zunanjim ministrom.
Na sestanek z ameriškim zunanjim ministrom je v London prispel tudi nemški vice-kander Bliicher.
Zadnji ponedeljek se je minister Dulles sestal z britanskim ministrskim predsednikom Churchillom in zunanjim ministrom Edenom.
Francoski tisk, ki piše močno proti Evropski obrambni zvezi, svari vlado pred ameriškim predlogom skupne alkcije v Indokini.
Državni obisk
Predsednik Jugoslavije, maršal Tito, je dne 9. aprila odpotoval z ladjo „Galeb” na državni obisk v Turčijo.
Pri svojem odhodu je maršal Tito naglasil na važnost tega državnega obiska, ki bo še utrdil balkansko zvezo med Jugoslavijo, Turčijo i« Grčijo taiko na gospodarskem, kakor tudi na političnem in vojaškem polju.
Maršal Tito je izrazil (prepričanje, da je tudi Turčij;a v polni meri zainteresirana na takem zfbližanju med temi tremi državami. Tudi turško časopisje tolmači ta obisk kot
znamenje tesnega sodelovanja med Turčijo in Jugoslavijo. Turški uradni list „Etnos” dostavlja:	„Uradni obisk maršala Tita
Turčiji ter napovedani obisk Grčiji bosta nudila priložnost za plodne razgovore in utrdila zveze, ki družijo vse tri države. Balkanski pakt postaja bolj in bolj učinkovito sredstvo za utrditev miru v tem delu sveta.”
V Trstu je bila velika demonstracija proti brezposelnosti. Vse delavnice in vse trgovine so zaprle svoje obrate. Te demon stracije se je udeležilo okoli 13.000 obratov.
Ženevska konferenca
Ženeva je videla državnike vsega sveta neštetokrat odbrane. Neštetokrat so se razšli po dolgotrajnih 'posvetovanjih brez vseh rezultatov. In zopet bo od 26. aprila 1954 Ženeva mesto, kamor 'bodo gledali vsi deli sveta. Predvsem pa 'bo tja obračala svoje oči vzhodna Azija, ker od te konference lahko zavisi vojna ali mir v tem delu sveta. Vsi pa vemo, da je mogoče točno dognati, kje se vojna prične, ni pa mogoče predvidevati, kje se bo končala in s kakimi rezultati.
Vse dejanske velesile sveta bodo v Ženevi sedele ob „zeleni mizi”. Rusija in Maoce-tungova komunistična Kitajska na eni strani, Amerika in Velika Britanija na drugi strani in tako nekako vmes pa Francija, ki ima sedaj, ravno v Indokini velike vojaške težave z uporniki komunista Fločiminha. Vprašanje Indokine bo prvo na dnevnem redu. Poleg imenovanih velesil se 'bodo konference v Ženevi udeležili zastopniki držav, ki so bile zapletene v korejski vojni. Govorili bodo o usodi 60 milijonov ljudi in sicer 30 milijonov Korejcev in 30 milijonov prebivalcev Indokine.
Amerika sedaj, zastopa stališče odločnega odpora in odločnega postopanja proti napadalcem. Zanimivo pa bo, če bi bila komunistična Kitajska pripravljena popuščati v želji, da pride z zahodnimi državami do boljših gospodarskih odnosov in tako tudi do miru, ker ima doma sama še dosti nerešenih socialnih in gospodarskih vprašanj. Prva želja komunistične Kitajske pa je gotovo zahteva po sprejemu v UNO, torej' v Organizacijo združenih narodov, kar so do seda ji Amerikanci' odločno odklanjali.
Če v resnici ne Zahod in ne Vzhod nočeta vojne, tedaj bosta oba dela sveta pokazala v Ženevi miroljubni Obraz in le v tem slučaju smemo pričakovati pozitivnih rezultatov, četudi bi taki ne bili vidni prvi dan konference ali prvi dan po konferenci.
V bistvu pa bodo stale na eni strani politične zahteve in na drugi strani pa gospodarske terjatve. Zahod bo zahteval popuste v vpraJšanjn avstrijske državne pogodbe in združitev obeh Nemčiji, združitev Obeh Ko-rej ter konec sovražnosti v Indokini, Vzhod pa bo terjal več prostosti v trgovini, med obema ..svetovoma”.
Iz živinoreje
Umetno oplojevanje živine je danes že tako udomačeno, da bi ga v moderni živinoreji ne mogli več pogrešati. Dobri plemenski biki so redkost in pri pravilnem in uspešnem ravnanju potrebujemo za vsar kih 80 do 100 krav enega plemenskega bika. Pri umetnem oplojevanju pa zadosti en bik za 2000 krav, torej, tudi v tem pogledu mnogo prihranimo. Kar pa je še bdlj važno je dejstvo, da se na ta način ognemo raznim boleznim.
Pri umetnem oplojevanju se dobre lastnosti plemenskega bika hitreje širijo kakor pri naravnem oplojevanju.
Na Koroškem so leta 1942 prvič 'poskusili z umetnini oplojevanjem in sicer je to izvedel živinozdravnik dr. Kiiailler v Mbll-bruck-e.
Po raznih ',poskusih so napravili v Celbv-cu v „Perkohof” postajo za pridobivanje se-
mena in tam stoji danes 12 bikov, vseh pri nas udomačenih pasem. Hleve so gradili z ERP sredstvi in sedaj, dobivajo le več subvencije pri nakupu bikov. Pri nakupu bikov seve gled&jo predvsem na kakovost, ki mora v vsakem pogledu odgovarjati. Seme za prvo oplojevanje stane 36.— šil. Leta 1953 so umetno qplodili 9.075 krav. Brejost pri umetnem oplojevanju je podobna kakor pri naravnem oplojevanju. Razen celovške 'postaje imamo na Koroškem še v Wolfsibergu in v Mollbrudke postaje za u-metno oploj evanje.
Seme dostavljajo iz postaj, posameznim ži-vinozdravnikom. Pred par tedni so dobili iz Nemčije ndečelisastega bika, da bodo .poskusili križanje s koroškim govedom.
Umetno oplojevanje in križanje s tujim govedom sta dva nova poskusa za podvig koroške živinoreje.
Volitve v Belgiji
V nedeljo, dne 11. aprila so bile volitve v 'belgijski parlament. V volilni tekmi so bile tri stranke, in sicer krščanski socialci, liberalci in socialisti. Leta 1950 so dobili krščanski socialci absolutno večino in so v tem času sami vladali. Obe nasprotni stranki pa sta si za zadnje volitve nadeli nalogo, da zrušita samovlado krščanskih socialcev. V Belgiji obstoja volilna dolžnost in tako je zadnjo nedeljo volilo nad pet milijonov državljanov.
Mogoče smo že pozabili, da so volitve leta 1950 bolj' odločale o kralju Leopoldu kakor o strankinih programih. Na teh volitvah leta 1950 so. sicer zmagali krščanski socialci, ki so zahtevali vrnitev kralja Leopolda, vendar so socialisti proglasili ob vrnitvi generalni štrajk in tako preprečili, da bi
Leopold zopet prevzel oblast v Belgiji. Kralj Leopold se je pri napetem notranjepolitičnem položaju odpovedal prestolu in tako je stopil na njegovo mesto sin Bau-douin. Leta 1950 so dobili krščanski socialci 48, socialisti 35, liberalci 11 in komunisti 5 odstotlkov vseh oddanih glasov. Ker pa je tudi pri socialistih in liberalcih imel kralj Leopold nekaj pristašev, so se sedaj verjetno ti socialisti' in liberalci vrnili k svojim strankam in tako število krščanskih socialcev zmanjšali.
Krščansko socialna vlada je tudi odobrila Evropska obrambno zvezo v zbornici in senatu, povišala je vojaško obveznost na 24 mesecev in sedaj, zahtevajo socialisti in liberalci znižanje te vojaške obveznosti zopet na 18 mesecev.
ZANIMIVOSTI
Tik pred šmohorom na cesti iz Brda v Šmohor je vozil preko železniške proge italijanski tovorni avtomobil s prikolico. V istem hipu privozi ziljski vlak iz Kočic in strojevodji se jje posrečilo ustaviti vlak le par metrov pred avtomobilom in tako preprečiti hudo nesrečo.
Celovško sodišče je obsodilo trgovskega nastavljenca Alfreda Pirker, ki j,e v neki trgovini v Beljalku poneveril blaga za približno 30.000 šilingov, na dve in pol leti strogega zapora.
Oslovski kašelj je za otroke ena najtežjih bolezni. Na Dunaju so poskusili doseči ugodno zračno spremembo z ameriškimi; letali, ki so otroka odpeljiaia na 4000 metrov višine in tako izkoristila ugoden učinek zračne spremembe. Sedaj pa javljajo tudi, da je cepljenje proti oslovskemu kašlju zelo ugodno.
Novi načrti na progi Beljak — Celovec predvidevajo dvotirno železnico, ki naj bi razbremenila prometno ožino na tej progi in to predvsem v poletnih mesecih. Šaj smo že poročali, da bodo to progo tekom leta 1954-55 elektrificirali in sedaj, poročaj,oi, da lx> proga v istem času postala tudi dvotirna. Stroški za dograditev dvotirne proge so preračunani na 30 milijonov šilingov. Seve bodo ta dela na železniški progi zaposlila tudi večje število delavcev.
Celovška bolnica sliči po svojem številu prebivalcev velikovškemu mestu, ki šteje tudi kakih 2500 ljudi. Zanimiva je poraba živil v celovški 'bolnici. Dnevno porabijo 1000 kg krompirja, 300 kg pšenične moke, 600 kg kruha, 7000 žemelj, 2000 litrov mleka, 500 kg zelenjave, 100 kg sladkorja, 50 kg ol ja, 50 kg riža, mesečno porabijo 20 volov, 70 do 90 telet in 20 svinj.
Zelenjavo in mleko proizvaja bolnica v lastnem obratu, kjer redijo tudi okoli 300 svinj.
Letna poraba mesa na osebo j;e v posameznih državah prav različna. Amerikanci pojedo največ mesa in sicer na osebo na leto 76 kg. V Veliki Britaniji odpade na osebo letno 47 kg, v Avstriji. 41 kg, v Zahodni Nemčiji 39 kg, v Jugoslaviji 18 kg in v Italiji le 16 kg, najmanjši potrošnik mesa med evropskimi državami pa je Grčija, kjer odpade le 13 kg na osebo v letu.
Leta 1945 so v nekem skrivališču v Salzburgu našli 5000 kg zlata. Italijanski narodni banki se je posrečilo dokazati, da je to zlato izviralo iz njenih zakladov. Sedaj so bila dolga posvetovanja odbora za razdelitev po vojni najdenega premoženja in so to vsoto priznali Avstriji kot predujem na zlato, katero so Hitlerjanci leta 1938 odnesli iz avstri jske narodne banke na Dunaju. Tedaj je bilo tam nad 25.000 kg zlata.
Avstralska komisijia je v Celovcu in Beljaku zapisovala mlade ljudi, ki so pripravljeni za izselitev v Avstralijo. 400 mladih inženirjev, kovinarjev, inštalaterjev in tudi kmečkih delavcev se je javilo. Seve taka izselitev mladih, delazmožnih ljudi ne pomeni nobene pridobitve, ker bi ravno ti ljudje s svojim delom doma pomagali vzdrževati tudi staro generacijo, ki je navezana na svoje rente.
Kakor smo že poročali, ibo angleška kraljica Elizabeta II. dne 10. maja obiskala tudi Gibraltar. Španija je proti temu obisku protestirala. Da pa bi španski konzul v Gibraltar ju ne prišel v 'položaji, da se mora poklonitvi angleški kraljici, je Španija svoj konzulat v Gibraltarju zaprla in konzula odpoklicala.
Ponovne prometne nesreče v zraku
Zračni promet je vprašan je najbližje bodočnosti. Ne bomo se toreji čudili, da se velike in gospodarsko močne države tako zelo trudijo, da Ibi se polastile najvažnejših zračnih zvez na svetu. Med take Linije spada sigurno tudi zveza med zapadno Evropa in Azijo. Tu prednjači Velika Britanija. V tem zračnem prometu pa so uporabljali najbolj letala tipe „Comet”. Takrat je bilo v letalu 21 oseb. Komaj 43 minut po odletu se je izvršila, verjetno v zraku, eksplozija s tako naglico, da niti radijskega obvestila o nesreči niso mogli več sporočiti. Ker pa se
V VORARLBERGU ZNAJO!
Gospodarski zaključek predarlske dežele za leto 1953 izkazuje 14.9 niilijpnov šilingov prebitka. Je to edina avstrijska dežela, ki izkazuj e tak prebitek. Sicer pa j e Predarlska tudi' pred vojno že vzorno gospodarila in imela pri Okupaciji Avstrije 11. marca 1938 največ denarja.
Vlada je odredila, da bodo 8 milijonov te vsote (porabili za (poravnavo škode po plazovih zadnje zime. Na ta način j!e dežela sama zib rala 15 milijonov šilingov za poravnavo škode, isto vsoto bo po Sklepu parlamenta dala tudi zvezna vlada. Ostalo vsoto bodo v Predarlbengu porabil', za zidanje stanovanj.
ŠOVINIZEM
Nedavno smo se v »Našem tedniku” spomnili 540-1'etnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Da se je to tistoličenje vršilo v slovenskem jeziku in da je zbrana ljudska množica res na demokratičen način potrdila novega kneza, to so pač zgodovinska dejstva. Ta dejstva smo naglasili v svojem članku in jasno izpovedali, da so za nas tudi danes osnovne misli ustoličenja izraz dejanskega krščanstva in zdrave demokracije in da se
je letos 23. marca izvršila podobna 'katastrofa in sicer tudi po 44. minuti odleta, sumijo, da je v obeh slučajih na delu sabotaža. Je li bila taka sabotaža v obliki peklenskega strojit, ki je imel odmerjen čas za eksplozijo? Do sedaj pač še niso mogli dognati: vzrokov te nesreče, čeprav so našli v morju nekaj ostankov letala in pet mrličev.
Bila. pa je že tretja prometna nesreča s temi letali in talko je britanska vlada odredila, da se ta vrsta letal ne sme več uporabljati za promet, dokler niso vzroki nesreče popolnoma razjasnjeni.
k temu priznavamo tudi danes, čeprav so se drugi temu odpovedali.
To naše stališče pa je tako zelo razburilo »Neue Zeit” v Celovcu, da nam očita živinski šovinizem. Mogoče zamera Obstoja v tem, da nismo zapisali, da 'bi bili socialisti ustoličevali koroške vojvode. Seveda se bomo sedaj' na ta resen opomin »Neue Zeit” potrudili raziskati, če mogoče Ernest Železni' ni bil član socialistične stranke.
KOMUNISTIČNA FRONTA
Na ameriški načrt skupnega nastopa za-padnega sveta v Indokini so odgovorile tudi komunistične države na vzhodu s skupno akcijo, ki se tokrat izraža v številkah, medtem ko govori Zahod zaenkrat o svarilih komunistični Kitajski. Zastopniki osmih komunističnih držav so podpisali skupno pogodbo, da bodo nudili upornikom v Indokini pomoč v znesku 500 milijonov dolarjev, komunistična Kitajska pa 150 milijonov dolarjev.
Medtem ko se tako Zahod kakor tudi. Vzhod pripravljata za nadaljnje korake, pa se vršijo v Indokini sami hudi boji za trdnjavo Dien-Bien-Fn. Prezident Francije Rene Coty pa poziva francoski narod k enotnosti v tem težkem položa j u države.
DVE KALVARIJI
Težko je pisati članek o spornim Hi na Jeruzalem. V članku je treba biti kratek, tukaj pa vstajajo vtisi in spornimi brez kraja. Zato se ibom omejjil le na dve točki ali bolje na dva griča, ki že dva tisoč let stojita vsaksebi v Jeruzalemu in „moliče trobentata'’ vsakomur, naj; ibo še tako kritičen duh, pravično ljubezen Ibožjo do ljudi.
Prvi je grič templja, na katerem stoji danes prešerna im največja mošeja v Jeruzalemu — Omarjeva mošejia — z blestečim polmescem na vrhu kupole. Ta grič lahko imenu jetrno judovsko Kalvarijo, na kateri še vedno umira židovski napuh in vpijte po zmagoslavnem Mesiju, ki naj bi ga prišel rešit izpod jarma zemeljskih gospodoval cev in ga postavil za zapovedovalea vsemu svetu ...
Drugi grič je Kalvarija, na katerem je zadostil za greh nebeškemu Očetu Kristus — Mesija, ki je premagal s svojo smrtjo na Križu greh in Satana in nas napravil izvoljeno ljudstvo, dediče nebeškega kraljestva. Postali smo tako zmagovalci nad svetom, čeprav ne tako, kakor so želeli Judje. Oni so zaradi tega Mesijo odklonili. Zato pa se njihova Kalvarija nadaljnje in bo 'trajala, dokler ne bodo našli Njega1, ki je irz njih izšel, a so ga pribili na križ.
Tempeljski grič je najistarejši sveti kraj Jeruzalema. Njegova zgodovina sega daleč nazajt in izročilo ga povezuje s prastaro dobo.
Na ta grič. Morija imenovan, je stopal nekoč Abraham s svojim sinom Izakom, katerega naj bi daroval Bogu. Na Moriji je zrl kralj David angela med nebom in zemljo, ki je z mečem grozil Jeruzalemu. Vendar je 'kralji David s svojo pokoro pomiril jezo ibožjo. Kupil je kraj: zase in na njiem 'zgradil oltar. Dal je tjakaj prenesti skrinjo zaveze. Na mesto šotora, pod katerim je bila Skrinja zaveze, je sklenil zgraditi mogočen tempelj. Poskrbel je veliko snovi za zgradilx> templja, gradil ga pa ni sam, temveč njegov sin Salomon, ker je Bog tako odločil (prim. 2 Knjiga Samuela 7, 1—16; 1 Knjiga kronik 17, 1—14).
Grič Morija je ipostal sredisiče vere v enega Boga, svetilnik v morju poganstva. Čez štiri sto let je Salomonov tempelj' — edino in razkošno svetišče Izraelovo — klical blagoslov iz nebes in bil središče romanj z vseh strani.
Toda ravno razkošnost in sijaj Salomonovega templja sta bila kriva njegovega propada. Tempelj; je namreč sčasoma postal .ponos vsakega Juda in to tako daleč, da so začeli bolj: oboževati tempelj in same sebe kakor Boga, kateremu je Salomon tempelj postavil.
Prišel je prvi božji opomin, tako bri-tek za izvaljeni narod. Babilonski kralj Na-•bukodonozor je prišel tempelj oropat in požgat. Skoraj ves izvoljeni narod je moral v sužnost. Vendar ni spoznal ali kljub vsem opominom preroka Jeremijte, ki ga je spremljal v težki preizkušnji, ni hotel spoznati, kaj j,e bil vzrok kazni in ponižanja.
Ko so se Judje po 70-letih suženjstva zopet vrnili v domovino, niso mogli dočakati, da bi postavili zopet novi tempelji, ki. naj hi ponižani judovski rod zopet dvignil do nekdanje slave. Zgradili so novi tempelj pod vodstvom kralja Zorolbabela, Vendar novi tempelj še od daleč ni dosegal sijaja Salomonovega templja, da so duhovniki ob spominu na stari tempelj, glasno jokali.
Drugi tempelji je stal okrog pet sto let, dokler ga ni Herod Veliki dali porušiti iu zgraditi' tretjega, ki pa je bil najlepši od vseh. Delo je pričelo leta 19. pred Kristusom. Za časa Kristusa so še delali, a sploh niso dovršili, kakor je bilo v načrtu. Do danes je ostal le prostor, ki ga j,e tempelji zavzemal: pravokotna površina na 500x300 m. Niti mogočna trdnjava Antonia, ki je stala
na severovzhodnem oglu, ni kljubovala kazni božji za judovski napuh.
Judovski zgodovinopisec Jože! Flavij (Jo-seplhus Fiavius) takole piše o sijaju templja iz Kristusovih časov: ..Njegov zunanji pogled je nudil vse, kar more oko in srce o-supniti. Od vseh strani je bil obložen s čistimi ploščami iz čistega zlata, ob sončnem vzhodu je bleščal v svetlem ognjenem sijaju in slepil dko kakor sončni žarki. Tujcem, ki so romali v Jeruzalem, se je prikazoval od daleč kakor odsekani grič. Kjer namreč ni bil e zlatom obložen, se je svetil v blesteči belini.”
Jezus je Ijiulbil tempelj;, hišo svojega Očeta. često je prihajal v tempelj. Kolikokrat je odmeval Njegov glas po tempeljskih vežah in dvoriščih, včasih ntežen in mehak kakor pastirjeva piščal, drugič zopet oster in grmeč kakor nevihta.
Tukaj je Gospod pisal po tleh in osramotil farizeje, ki so mu pripeljali grešuico, naj j,o Obsodi. Tukaj; je klical gorje nad farizeje, ki so osramotili tempelj: ,,Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili jamo razbojnikov!” (Matej, 21, 13). Ravno tukaj pa je Gospod tudi izrekel obsodbo nad templjem, ki j;e prav v njegovem času dosegel vrhunec malikovalstva s strani Izraela.
Izvoljeni1 narod je pričakoval Mesija, a ne takšnega, kakršnega je Bog obljubil in so ga napovedovali preroki. Hotel je osvoboditelja, vendar ne osvoboditelja izpod jarma Satanovega. Izrael je želel svetno go-spodstvo, svobodo izpod jarma zemeljskih osvajalcev, ki so ta čas bili Rimljani. Izrael je želel, da bi ves svet občudoval njego-
vo poslanstvo izvoljenega naroda in se kla-vjal razkošnosti mogočnega templja v Jeruzalemu.
Ukoreninjen v svojem napuhu in željan maščevanja nad osvajalci izvoljeni narod ni hotel razumeti osnovnega nauka Kristusovega, ki je ,nqprestano ponavljal in pred Pilatom slovesno potrdil: „Moj,e kraljestvo ni od tega sveta ... če bi bilo moje kraljestvo od tega sveta., bi se moji služabniki bojevali:, da bi ne bil Judom izročen. Toda moje kraljestvo ni od tega sveta.” (Janez 18, 36).
Ko so nekoč učenci občudovali masivnost tempeljsike zgradbe, rekoč: ..Učenik, poglej,, kakšni kamni in kakšna zgradba”, je Jezus odgovoril: ,,Ne 'bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil razrušen” (prim. Marko 13. 1).
Jezu^ je ljubil tempelj, vendar ga ni mogel rešiti.
Ko je Izrael obljubljenega Mesija zavrgel in ga obsodil na najsramotnejšo smrt na križu, je ostal kakor drevo, ki so mu odsekali krono. Ni imel več vzroka za obstanek. Zavrgel je namreč svoje poslanstvo izvoljenega ljudstva, ko je sam odpadel od pravega Boga. Zato je v templju po Kristusovi smrti zavesa ostala pretrgana od vrha do tal. To je bilo znamenje, da je Izrael z Mesijem Boga zavrgtel. Prelomil je zavezo, katero je Bog sklenil z očaki. Pri križanju Kristusovem je klical nase nedolžno kri, ki je prišla nanj: in ga razpršila.
Tempelj, je bil porok zaveze med Bogom in Izraelom. Ko te zaveze več ni bilo, ni bilo več razloga, da bi ostal še tempelj:. Bog po prelitju krvi svojega edinoroj,enega Simi ni imel več veselja nad žgalnimi in spravnimi daritvami. Zato je prišla božja sodba tudi nad tempelj'. Jeruzalem — morilec Mesije — j;e bil 70. let po Kristusu do tal porušen. Mogočni rimski osvajalec Tit je hotel sicer templju prizanesti, a vojni srd je ponesel ogenj: tudi na tempelj,... Ostal je le kos ožganega zidu, h kateremu so Judje od takrat do današnjih dni hodili objokovat svojo žalostno usodo. Danes jim niti to ni več dovolj,eno, ker je tempeljski grič 'jod njim sovražno državo...
*
Presunljivo je premišljevati Kalvarijo izvoljenega ljudstva — ob vznožju Kalvarije, kjer je prelil svojo kri Odrešenik sveta. Prelil jo je tudi za Jude, saj, j,e na križu molil za nje. Zato upamo, da bodo — dal Bog kmalu — nehali umivati preostali zid
V J. S. Baar - Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(63. nadaljevanje)
Martin je torej odrinil k vojakom. V liiši so za nijim žalovali. Se tesneje so se usedli drug k drugemu, kakor da se oče, mati in hčerka Marijana stiskajo pod nizko, s slamo krito hišo, ki jih je pokrivala kakor koklja piščance. Vsi so se radi spominjali na Martina: spominjala sta se ga tudi Jan in Franček, ko sta z ženama in otroki, prišla k Cimbu.rovim v vas bodisi v nedeljo po večernicah ali ob dolgih zimskih večerih. Posebno pa so se spominjali nanj tedaj,, ko so se znova začele 'trositi vesti o grozeči vojski. Vsepovsod je bilo tega polno. V časopisih in v koledarjih. Na romanja, na proščenja in letne sejme so prihajali „pevci” in so na kričeče poslikanih velikanskih podbbah kazali strmečim gledalcem okrutnosti, ki jih uganja Turek na slovanskih bratih, na kristjanih na daljpem jugu, na Balkanu.
Lahko vnetljiva kri mladih fantov je za-plala, možjte so stisnili pesti, žene pa so se z jokom obračale proč, ko so slišali ganljivo pesem:
Guj, kdor pravi si kristjan, kakšen turški je pesjan!
Turek rajo ubogo jaše, davi, kolje brate naše.
In pesem je podrobno popisovala, kako ..janičarski psi si no/e brusijo, ženam živete parajo, jih mučijo” - kakšne ogabnosti uganjajo z luožtui, kako jim režejo ušesa in nosove in kako talko iznakažene, absekaue
glave nosijo na handžarjih”. Pripovedovala je, da jih nasaj;ajo na kole, jim trgajo jiezike iz ust, da niti nedolžnim otrokom ne prizaneso. Toda ljudi je naj,bolj razburilo to, „kaho nedolžno si dekle zavlečejo objokano med se,” kako ji prsi režejo, do smrti mučijo...
Rdeča kri v potokih teče , bratje, primite za meče, dokler Turek ne prestane kruto gnjaviti kristjane,
j e naravnost izzvala na koncu pesem, ki so jo prodajali z napevom ih sliko po dva krajcarja. Ljudje so se pulili zanjo in tako je dosegla svoje znamenito poslanstvo, da pripravi razpoloženje za vojsko, ki se je bližala. „In da naš cesar to tipi, naj, se zveže z Rusom iin prežene Turke nazaj, v Azijo,” je aerjlalo iz verskih in rodoUjlubnih razlogov nestrpno javno mnenje.
In vojska je prišla. .
Leta 1877, je izbruhnila rušlko-turška vojska. Car Aleksander II. je potegnil meč. Rusi so prekoračili Donavo, prišli na Balkan, zavzeli pa krvavih boj|ib. prelaz Sipko in nazadnje tudi trdnjavo Plevno. — „Plev-no je padlo, slava Rusom!" je odmevalo po Češkem. Mesta in vasi so za proslavo prirejale slovesnosti, obhode in razsvetljave. V mnogih cerkvah so celo maše darovali v zahvalo. Na sejmih in romanjiih se je spet pelo:
Osman paša v Plevnu ždi, rano v bedru si hladi; ker noče zlomek se predati, ga mažejo po zadnji plati.
V vsaki vasi so imeli vsaj pet psov z ime-
nom „Osmao” ali „Turek” ali pa „Sultan”. Toda čudno, vlada se ni veselila. Orožniki so preganjali prireditelje slavnosti prepovedovali so proslave.
Zaradi tega se je vsepovsod širila vznemirjenost in trpka ogorčenost, dokler se ni vsem (posvetilo v glavah, z,a kaj, gre.
»Korakam na Hrvaško,” je poročal Martin od vojakov na kratko, zato pa se je srčno, skoraj ganljivo od nj|ih (poslavljal.
»Moji ljubljeni: starši, ne vem, če Vas bom na tem svetu še kdaj videl, zato Vam v hvaležnosti za vse dobrote poljubljam roke in noge in Vam tisočkrat kličem »Bog plačaj;!” Zdaj, bomo šli še k spovedi in obhajilu, zato Vas prosim, da mi vse odpustite. Vem, da Vas včasih nisem ubogal, Vas jezil, večkrat užalostil; tudi sestro Verunko in Marjano in Jana s Frančkom prosim, da mi vsi odpustite vse, v čemer sem se od svojega rojstva pregrešil nad Vami, in molite zame. Zelo pogosto se mi sanja o vas vseh im o Putimi in, ker ne vem, če se bom še kdaj' vrnil, zato mi vse v Putimi pozdravite, predvsem strica Hamaika, Cernocha, Roucka: in vse ostale. Tudi vse fante in dekleta v mojem imenu pozdravite."
Glas se je Gimburi zatresel in le s težavo je prebral, da Martin ostaja vedno in povsod tja do črnega groba njiliov zvesti in hvaležni sin.
Zdaj so že časopisi bili polni poročil o tem, da bo Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino. Ves trinajsti armadni zbor je pod generalom Filipovičem ob Savi zbran in pripravljen na pohod. Dva tedna pred prošče-njlem so v Putimi pri Cimburi izvedeli, da
templja s solzami domotožja po preminuli zemeljski slavi in stopi! i po križevem potu na Kalvarijo, šele, ko 'lx»ck> izmili s solzami kesanja za umor Zveličarja sveta mesta križanja in pokopa Mesije, 'bodo našli mir in Njega, ki ga še vedno pričakujejo. Kri, ki je 'bila nekdaj na nje klicana v pogubo, bo tedaj, prišla na njte kot vir rešenja in življenja-
Tedaj, bosta dve Kalvariji v Jeruzalemu postali eno in Judje bodo prvikrat po umoru Zveličarja praznovali Veliko noč...
Jeruzalemski romar
Jagnje prihaja
Nedolžno Jagnje prihaja iz grobne žalosti vstaja v kraljestvo Velike noti.
Preko svežega cvetja in trave polže mu kaplje krvave, kaplje presvete božje krvi...
Kamor iz srčne mu rane kapljica biserna kane — cvetka čudovita vzklije.
Kakor Jagnje božje pride, nova zarja duši vzide:
(božja milost jo obsije.
Jagnje snežnobelo gre iz objema smrti in teme v pomlad dehtečo...
Kdo naj zdaj še v grobu spi, ko ve, da Jagnjetova kri nam rodila je vstajenja srečo?
K.
Velikenočni blagoslov
Rosi ga zarje prvi svit na polje, hribe in ravnine; slovesno vzklikajo višine, da vstal Gospod je zmagovit.
Vsak nežni cvet njegov je dar, ki ga odpira za sadove; rosi na ljubljene domove, kjer luč Mu sije raz oltar.
Iz cerkve vije se sprevod, odmeva spev zvonov čez griče in blagoslov na zemljo kliče povsod, kjer biva verni rod.
Oživlja, dviga in gradi, priliva slednja drobna kaplja, glolvoko nas v sladkost potaplja, grenkosti čašo nam sladi.
Spet slednja pot drži domov, sj>omin se v strtem srcu zbuja. Vsak spev glasi se aleluja in vzdih hiti pod rodni krov.
I, i m b a r s k i
j,e njihov Martin z vojsko prekoračil Savo in »gre nad Turka — nad Hadži Lojo”.
»Žalostno žegnanje bomo imeli,” je tarnala Marjanka, »lahko se zgodi, da mi sina ustrelijo,” in vse turiške grozovitosti, ki jih je slišala opevati in na slikah gledala, so seji podile skozi prestrašeno glavo.
»Maloverna žena,” jo je karal Cimbura »bil sem v ognju j|az, biki sta v vojski tudi Jan in Franček in Bog nas je vse obvaroval. Boga (kliči na pomoč in ne tarnaj prezgodaj!”
»Saj to niti prava vojska ni,” je tolažil mater preudarni Jan. „To ni Pra j/ — le peščica upornikov stoji proti nam. Za kakšen teden se bodo vdali in Ibo spet mir.”
Sicer pa za zmago in dolgo tarnanje ni bilo časa. Žetev- je bila v polnem teku. Žita so bila v tem letu krasna., gosta in visoka kakor trstje. Tudi grah in leča sta lepo o-brodila. Cimbura, ki je bil kmet po duši in telesu, je s posebnim užitkom kosil žita. Kosa jte strašno kmečko orodje. V Cimlburo-vi roki in pritrjena -z jeklenim obročkom — kosirjem — na kosišče j;e bila dvakrat groznejša. »Cimlburovo koso” so poznali v vsej, Putimi in tudi okolici. Bilo je lepo pogledati Cimiburo, ko je na letnem sejmu v torek pred Rešnjim Telesom ali pa že na Magdalenino izbiral v Pisku koso. Dolga je morala biti najmanj pol sežmja, lepo usločena in prožna, zveneti j|e morala kakor srebro in, če je z njo potegnil po žeblju, ga je morala raniti, ne da bi se na njej kaj poznalo, tako trda je morala biti. Potem je poiskal zanjo oslo, ne raskavo in gladko, ne mehko ne trdo, ampak pravi kremen.
(Dalje prihodnjič)
Ota a&LUta vo-h&tfr
Pri sveti Katarini j,e zazvonilo. Najprej se je oglasil mali zvon, pridružil se mu je večji s svojim močnim in vendar nežnim glasom. Ko je na srednjega udarilo, je za-žgolelo iz zvonika. Mehki glasovi so se lovili kakor razposajeni metuljčki, drobili, se zlivali v prijetno melodijo in zaplavali nad poljem in vasjo. Zavrisnilo je v zraku, veselja in pesmi je bila polna narava.
Minka se je pokazala na pragu. „0, Janez, kako mu pojo zvonovi!” Ob misli nanj se je nasmehnila. Sladka čustva so se ji topila v duši. Sama ni vedela, 'kdaj se ji je pritihotapil v srce. Menda takrat pred cerkvijo. Peta pri šolnu ji je odletela. Dekleta so se zahihetala, fantje so se mižekovaje muzali. Začutila je, kako ji je rdečica planila v obraz. Tedaj pa je pristopil Janez: „Minka, pete rajši doma pusti, da jih ne zgubiš!” Nerodno jo je stisnil Minki v roko. Zdrznila se je. Srečala sta se z očmi. Brez besed se mu je zahvaljevala, le v srcu se ji je vzdignilo neko čudno hrepenenje. Vznemirjena je umaknila pogled. Nasmehnila se je; v zenicah sta si brala ljubezen ...
Bila je velika sobota. Sonce j,e sipalo zlate pramene. Koče so se prešerno zasvetile v žarkih.
Okenca so se zalesketala, kakor bi biserne oči gledale v jasno pomladansko popoldne. Na sredi vasi se je belila kapelica. Ponosna se je dvigala na griču, živo rdeče črke so krasile obok.
Zdrava Marija. Kip Matere božje je bil v njej, ves v rožah.
Minkin asparagus se je zlival kot zelena široka reka prav do tal.
Z dlanjo je zasenčila oči, željno 'pogledala v hrib, kot bi hotela ipoiskati Janeza v zvoniku.
A hip nato se je pomaknila v vežo. V sobi je vzela iz omare črno krilo in bel predpasnik. Počesala je lase, ki so se ji usuli po hrbtu, spletla kito in jo pripela z iglami. Ob sencih je zataknila zaponke. Rumeni kodri so ji obrobljali obraz. Ko se je preoblekla, je zavezala ruto in si popravila lase, ki jih je ruta na pol pokrivala.
Mati je polagala v jerbas: kolač, piruhe, meso, hren, na vrh je dejala pogačo. Take ni bilo še pri hiši. Kot mlinsko kolo. Iz skrinje je vzela najlepši prtiček. Minka in Lenka sta ga naredili ipozimi. Na konceh so bile vdelane rože z rdečimi listi. „Kot tvoje lice,” se je šalil Janez, ko mu ga je nekoč pokazala. Na sredi je bilo jagnje s plapolajočo zastavico ob vratu. Mati je pregrnila jerbas.
„Glej, da ne vržeš,” jo je svarila, ko je Minka z jerbasom na glavi stopila pred hišo. Osemnajsta pomlad ji je segala v dušo, vsa prerojena in živa. Šele ta se je ustavila pred njo, druge so šle mimo. Zapustile so le spomin, ki je naglo zbledel. Saj je bila Minka še otrok. Kar čez noč je zrasla v dekle.
Janez ji je prišel na pot. Njegov Obraz se ji je vtisnil v srce. O, sladko je ljubiti. Stres-nila se je in zagrabila jerbas. Zadel se je ob veje in omahnil. Komaj ga je zadržala. Zopet je roke uprla v boke in brhko stopala po kolovozu. V mislih se je mudila pri Janezu. Zjutraj se je bil zgodaj oglasil. Minka je bila pravkar vstala. „Dobro jutro! šele vstal si, srček! Talko mežeče gledaš!” jo je podražil in stegnil roko, da bi ujel njeno lice. Odmaknila se je, odrinila roko in se zasmejala: „Ti navihanec!” „0, Janez,” ju je zmotila mati.
„BIagoslovlj enega ognja sem prinesel!” Zavihtel je brezovo gobo na žici, da bi se razživela. Nato je odkrhnil z nožem košček tleče gobe in vrgel v peč. Mirika je .pripravila krapek.
„Pri vas ga ne vzamem. Saj; si poleti v dnini pomagala.”
..Bom pa huda.” Tiha užaljenost j,i je preprogi a obraz.
„Če je talko, pa mi pogačo ponudi.”
„še nesel je ne bi!” Krapek je položila v
košek. Neprestano sta se lovila s pogledi. Janezu je bito, da bi zavriskal in jo objel. Žvižga je je stopil v sosedovo hišo.
„Takega fanta ni vsako nedeljp na Tomaževih stolpnicah.”
Vaška dekleta so bila že zbrana pri kapelici. Jerbase so razpostavila po vzpetini ob potu. Glasno so se pomenkovale, šalile in smejale. Lojzka je pomagala Minki vzeti z glave. Težko je bilo, pa bi nesla do konca fare. Čutila je moč, zdravje je plato v njej. Naj,lepša izmed deklet je bila. Kot živi plamen so ji gorele oči.
Niso dolgo čakale. Župnik je kmalu prišel, blagoslovil in zavil po stranski poti v drugo vas.
Ko se je Minka vrnila, jo je čakalo še veliko dela. Pa je delala z dobro voljo in tako hitro ji je šlo vse od rok. Kako ne, saj so jo Janezovi vroči pogledi, polni iskrene ljubezni povsod spremljali. Kako sladko ji je bito urejati dom ob misli, da bo drugi dan — na veliko nedeljo prišel njen Janez po pirhe.
Abbe Pierre - zavetnik ubogih
Čudni cunjarji — sin milijonarja razda svojo dediščino
{Nadaljevanje in konec)
Kmalu je prišla druga družina, ki je prosila za stanovanje, kanatu tretja — kmalu je „prevdika” soba premajhna. Postavljati so začeli zavetja iz vsega, kar je bilo pri-pravno, da je nudilo zavetje. Čudno mesto je naenkrat vzrastlo iz tal. Notre-Dame des Sans-Logis (Naša ljuba Gospa brezdomcev). Prebivalci' tega mesta živijo od plače, ki jp dobiva Abbe kot poslanec. In od tega, kar sam priprosjači za svoje varovance. Nekoč je pri tekmovanju v radiu „Quicte ou dou-ble” (dvojno ali pa niič), pri katerem je treba rešiti najtežja vprašanja, dosegel 256.000 franlkov. Toda tudi to je premalo ...
1951 se je Abbe odpovedal ponovni izvolitvi v poslansko zbornico. Dovolj ima političnega mešetarjenja, dovolj strankarskih spletk. Tako se lahko ves posveti svoj,im varovancem. Toda kako naj, prehrani svoje ovčice v Notre-Dame de Sans-Logis? Tako se je odločil zbirati staro ropatijo. Tako gredo Abbe in njegovi „tovariŠi iz Ema vsa” vsako jutro z vozički in samokolnicami od kraja do kraja, preiščejo vse ter vzamejo s seboj vse, kar se da vnovčiti. .»Prijateljev” se je nabralo že nad 200. Kot pri tujski legiji, nikdo ne pozna njih imena. Tukaj je nek bančnik, ki je naredil konkurz, nekdanji časnikar, zdravnik, inženir, tukaj1 so brezposelni; odpuščeni kaznjenci, ljudje brez dokumentov. Vsi so postali cunjarji' (LumpensammLer) v službi iz ljubezni do
bližnjega. Kajti ti' delajo zastonj, — skupi-čelk pripada skupnosti1. Najprej, je bil sku-pičeik majhen, toda danes je postal Abbč pravi tovarnar odpadkov. Dohodki znašajo na leto nekaj milijonov frankov. Iz čistega dobička kupijo ,;tovariši iz Emavsa” nepremičnino, opeko in cement, les — in začno v lastni režiji graditi majhne hišice. Ne lesene ute, ne provizorična bivališča, ampak prave stabilne majhne hišice! Takrat pa je prišel sibirski mraz.
Nekega dne, ko je ravno Abbe bral časopis, da je minister za obnovo odklonil pomoč za zidanje hišic, prihiti k njemu eden izmed njegovih in pravi: „Oče! Dete je mrtvo! Zmrznilo!” Otrok je bil tri mesece star. Tu pograbi, moža v kuti sveta jeza ter gre in napiše pismo. Ministru za obnovo. „.... Vi gradite za skavte (Pfadfinder) cela mesu iz šotorov, ki bi lahko dala ljudem brez strehe 'trajna stanovanja, toda Vi jih čez 14 dni zopet podere te. Vi gradite za mednarodne konference velikanske palače in za vojaščino ter vojsko kasarne in barake. Toda nam, nam ste rekli ne! Preteklo noč je nekaj metrov od mene oddaljeno umrlo dete v materinem naročju. Ta, družina ni družina razbojnikov in roparjev, ampak delavska družina. Odlkar su se poročila pred dvema letoma, sta morala živeti v živinskem vagonu, 'ker nista našla drugega stanovanja. Novi projekt, katerega sem dal izdelati za-nlj|e, je bil pred izvršitvijo. Toda uloogo de-
Reportaža iz Najma
Razburljiv dogodek — Zaslišanje prič — Še nekaj hujšega.
V malem galilejskem mestu vlada veliko razburjenje.
Vse delo stoji in vsi ljudje so zbrani na cesti. Ko je zjutraj, mrtvaški sprevod zapuščal mesto, je prav tedaj šel skozi mestna vrata, po vsej deželi poznani Jezus. Spremljala ga je velika množica:	možje, žene,
otroci.
Jezus hitro pregleda položaj. Nosilcem ukaže, da mrliča odlože, reče materi mladega fanta: „Ne jokaj!” in glasno zakliče:
..Mladenič, rečem ti, vstani!”
In zares, mrtvi vstane. Oproste ga povojev, s katerimi je bil ves povezan in zdrav ter srečen gre fant s svojo materjo domov.
Skušajmo sedaj popisati ne le splošno ve-' selje in neskončno navdušenje nad Nazarečanom, ampak tudi zaslišati 'posamezne osebe, kaj mislijo o čudežu.
Vprašajmo najprvo skupino glasno govorečih žen.
„Ali ste bile ve zraven, ko se je danes zjutraj to zgodilo?”
„Da, jaz sem bila tam. Čisto zraven sem bila. Sem sorodnica umrlega. Še sedaj sem čisto prevzeta. Naenkrat je stal čudodelnik tukaj. Vse se je tako hitro zgodilo. Glasno je rekel: .Mladenič, rečem ti, vstani!’ in takoj je vstal moj sorodnik. Mislila sem, da bom od strahu in veselja padla. In on res zopet živi, jaz sem mu celo roko stisnila. Nato sem ga na njegovem domu obiskala. On je zopet zdrav, zdrav, zdrav. Kaj, on sedaj dela, ne vem, ampak on zopet živi.”
,,Da, da, on ga je ozdravil, hozana, hoza-na,” jii pritrjujejo ostale sorodnice in znanci.
Tudi zdravnik je potrdil, da mrtvi zopet živi. On si tega čudeža na navaden način ne more razložiti, zelo previdno pripoveduje, da mladenič zopet živi, a tudi ve, da je bil prej resnično mrtev.
..Obuditev aii delo zdravnika, ampak iz-vanreden poseg v večne zakone narave. Vsa zdravniška umetnost ne ve o takem slučaju.”
Neki pismouk je šel osebno k obujenemu mladeniču. Tudi ta potrdi, da mladenič živi. Ne more si razložiti, kako zmore tesarjev sin kaj, takega. Zato je potrebna previdnost in opreznost.
Pismouk pozna veliko takih izrednih dejanj. Toda, kaj: je in kaj hoče ta mož, je še nejasno. Eno drži: ves narod je za tega Nazarečana. On je sedaj. vse. Toda množica svoje mnenje tudi lahko spremeni. Pismouk hoče ugotoviti, če se jie versko življenje v mestu poglobilo radi tega dogodka. V splošnem pa je uspeh tega pridigarja bolj revolucionarnega kot verskega značaja. Ne da bi njemu oporekd znanje, je pa njegova kritika O' nas učenjakih, sinagogi — njenih zastopnikih nekaj' posebnega.
Krajevni starešine so se posvetovali. Nji-liovi napori so deljeni. Nasprotniki upajo na radikalne sprememlbe, a predsednik odbora izjavi: „Z našim mestom ta zadeva ni-
ma nič opraviti. Mi nismo krivi, da je čudodelnik prišel k nam. Pogreb se je vršil po naših pravilih, a dogodka pri mestnih vratih nismo mogli preprečiti. Za nas je najvažnejše to, da ni trdba sedaj vdovi dajati podpore. Bodimo mirni, da ne bo stvar dvignila preveč prahu, ker čudodelnik trdi o sebi, da je Mesija. Radi tega lahko nastanejo težave z gosposko in zasedbenimi ob las trni.”
Na cesti se 'pomika sprevod mladih mož, ki razglaša Nazarečana za Mesijo. Zeto navdušeni so. Mesija bo Jude osvobodil in Rimljane pognal iz dežele. Z eno besedo premaga nepremagljivo smrt, tako bo tudi s samo besedo gotov z Rimljani. „Hozana, hozana, sinu Davidovemu. Živijo, živijo!”
Tako smo prišli do hiše obujenega. Tam nepregledna množica poje in se veseli. Vedno znova se mora ozdravljeni kazati množici. Manifestacije nočejo pojenjati.
Posreči se nam, da pridemo v hišo. Pred nami stoji preprosta mati obujenega z objokanimi očmi, a veselim srcem.
,,Da, da, moj sin zopet živi.” „Kako je to mogoče?”
„Kako se je to zgodilo, ne vem. Vem samo to, da je veliki gospod meni rekel: ,Ne jokaj'!’ Teh besed ne bom nikoli 'pozabila. Kako so me te besede potolažile. Poglejte, tu je moj sin, moj edini sin, zopet je pri meni. Živi, živi!”
Z neko bojaznij o se približamo obuje -nemu.
„Vi ste torej: mrtvi?”
„Ne, jaz sem živ. Jezus iz Nazareta me je od smrti obudil.”
,,Kaj; ste čutili v tem trenutku?”
,,Ničesar. Kot mrlič sem vstal s postelje, nič nisem slišal, nič videl, samo glas sena ubogal.”
»Hozana, hozana: sinu Davidovemu!” se sliši s prostora pred hišo.
»Hozana, hozana, živijo!” In obujeni se zopet pokaže ljudstvu.
Kje pa je čudodelnik? Njega ni več v Najmu. Odšel je takoji naprej,. Velika množica ga je spremljala.
P. S. Danes je Jezus iz Nazareta pri nas, med nami. On sprašujte:
»Zakaji se tako 'čudite čudežu v Najmu? Ali ne delam z vami prav talko?
Ali ne obujam vaših duš od mrtvih? In ali nisem storil veliko več, ko sem pozneje samega sebe obudil od mrtvih in skozi zaprt grob živ prišel ven?!”
Kristjani, verujte globlje, verujte močneje!
POHIŠTVENO BLAGO PREPROGE - ZAVESE VELIKA IZBIRA - ZMERNE CENE
P R A U S E
Celovec, Bahuhofstrassc 8, Flcischmarkt 9
te na to ni moglo čakati. Dete iz Neuillly — Plaisance, katero je zmrznilo, ko ste Vi projekt odklonila', bo jutri ob 14. uri pokopano. Pričakuj1emo Vas! Oglejte si enkrat razmere, v katerih morajo živeti ti reveži. Dobro Vas bomo sprejeli, kajti mi vemo, da te stvari ne poznate...”
To je bil poziv od moža do moža, od človeka do človeka. In minister Lemaire je prišd k pogrebu tega deteta. Vse, kar je videl, ga je do dna srca pretreslo, še isti dan je francoska zbornica odobrila načrt za zidavo prvih zasilnih hiš. Isti dan je začel goreti plamen dobrodelnosti v srcih milijonov.
Talko je pač življenje! Leta se je 'boril Abbe na položaju, v pisarnah, pri upravah posredoval in prosjačil — obljubili so mu, da se bodo zanimali za stvar, toda zgodilo se ni nič. Vedno in vedno je Abbe apeliral, kot glas vpijočega v puščavi; so se skoro vse njegove prošnje in n j,egov i govori' porazgubili. Milijoni so ga 'poslušali, milijoni so brali njegove prošnje v časopisih, toda razumel ga ni nihče. Moral je priti sibirski mraz, moralo je umreti nedolžno dete, pred-no so se odprla človeška srca in talko je klic enega moža premagal egoizem ter se spremenil v križarsko vojsko usmiljenja. Vsa Francija je začutila v srcu slalbo vest, oblasti, ki so med tem spoznale svojo napačno pot glede plačevanja najemnine, so začele izdelovati novi zakon glede cen. Vsi, ki so imeli prej gluha ušesa, so se naenkrat začeli zanimati za ta naj,večji problem. In to je veliki pariški čudež 1954, zato tudi revolucija vesti.
Abbe Pierre je prvo bitko srečno dokončal. Z darovanimi 150 milijoni frankov je začel zidati poslopje za 350 družin. Toda to je prva stopnja. „Mi moramo dati tem revežem zopet voljo do novega živi je ja, toda s toplimi dnevi, ki Ibodo prišli; ne smemo obrniti tem sirotam hrbta”, je rekel Abbe pred kratkim na nekem zborovanju v Gaumont —- Palače pred 6000 poslušalci. Graditi; graditi in zopet graditi! To je njegov načrt. In boj, vsem zastarelim zakonom, proti počasnosti in slepi birokraciji nekaterih oblasti. Toda Abbe ni fanatik in tudi ne utopist. On ve, da samo gradnja hiš nebo pomagala iz zadrege, on ve, da je beračenje samo majhna pomoč. On hoče skupno z državo reševati socialne probleme, za »svoje”, za 10.000 družin, in jim preskrbeti zdravih stanovanj. „Moj(a naloga bo v tem”, je rekel, »da bom stalno kot bolha nadlegoval oblasti in jih motil v njihovem spanju.”
To je Abbe Pierre-u, zavetniku Ubogih, gotovo že uspelo, z istimi besedami, ki jih je preti skoro 2000 leti izrekel' v Galileji iposlanec neba svojim soljudem: »Ljubi svojega bližnjega!”
POHIŠTVO V STAREM SLOGU TAPECIRANO POHIŠTVO DEKORACIJE
NAJVEČJA IZBIRA - ZMERNE CENE
PRAUSE
Celovec, Bahnhofstr. 8, Flcischmarkt 9
Siji. naio mladino
r(hlikont) hia izpoved Lit en ta jeivje
Pomlad je pesem mladosti, Velika noč je zmaga življenja nad smrtjo. Mladi prisluškujemo svoji želji in utripu časa.
Vidiš, kako se vsa narava oživlja. Kako se razvija popek za popkom na življenja polnem drevesu v novo življenje! Vidiš to novo življenje v naravi! Vidiš, kako vabljivo se razodeva tvojim očem! Dragi prijatelj, to je življenje v naravi sveta! Znano ti je, da ima človek dušo! Dobro veš, da je človek drugačen od živali; veš, da je v tebi življenje; življenje, ki je drugačno tudi od naravnega. —
Vsako drevo, vsaka travica, vsaka rožica, vse, vse se prebudi ob svetlobi in toploti pomladnih sončnih žarkov. Vzbrsti vsak popek. Odpre se vsaka rožica in dvigne zaupljivo k soncu glavico! — Glej, mladi prijatelj, kaj pomeni zate Velika noč! Mar ni bila pred strašnim trpljenjem našega Zveličarja v naši duši škripajoča zima? Vse je pričakovalo „pomladnega sonca”. Pa je posijalo iz Kalvarije. Zlati odrešilni žarki so posijali tudi v tvojo dušo. —
Odpri se tudi ti, kakor se odpre popek!
Dvigni tudi ti svojo glavo zaupljivo k Njemu, kakor jo dvigne rožica v svitu pomladnega sonca! Boj se škripajoče zime! Veseli se vstajenja! Spomni se tudi na veliko noč trpljenja, ki ga je vzel na svoje rame za nas vse Zveličar, tudi za tebe.
Glej svoje trpljenje v svitu tega „močnega sonca” s Kalvarije! Spoznal boš, da se veselje in trpljenje v življenju nikoli ne ločita. Oboje je važno!
Dragi prijatelj, veseli se življenja zunaj v naravi! Veseli pa se še bolj živ-Ijenja-vstajenja v tvoji duši! To naj bi bila tudi tvoja Velika noč, kajti zvonovi prelepo pojejo veselo pesem vstajenja. Vsi zvoki se zlivajo v en sam radosten spev: aleluja, aleluja. Velika noč — največji in najslovesnejši praznik v letu! V skrivnostnem drgetu src hite ljudje v hišo božjo, da iz nje mimo belih, radostnih domov med zelenečimi njivami in tratami ter brstečim in že cvetočim drevjem v slovesni procesiji pospremijo živega, vstalega Odrešenika.
Ko se pod „nebom” že blešči zlata monštranca, vsa zavita v oblake kadila, zapoje duhovnik s povzdignjenim glasom alelujo. Tedaj zadane orgle, zapojo zvonovi, vmes pokajo topiči in cingljajo zvončki. Za križem na čelu procesije zavihrajo bandera in v praznično razpoloženje ljudstva zaplava vesela vest:
•Zveličar naš je vstal iz groba!”
Kakor je po mučnem velikem petku, ko je Kristus zapuščen in zasramovan od vseh umiral na križu, prisijala zanj velika nedelja — dan njegovega vstajenja in poveličanja, tako upajmo, da bo tudi naš narod doživel dan vstajenja — ko mu bo dana popolna svoboda.
Svet od Gospe Svete do Laboda in do Brda je naša ožja domovina. Tu ziblje slovenska mati svoje otroke in jim poje prelepe naše pesmice. Tu so živeli in trpeli naši predniki. Postavili so si domove in prekopali so zemljo, da nam še danes daje vsakdanji kruh. Tu so ustvarili veliki Slovenci našo narodno kulturo in so tako bogatili duhovn/s zaklade evropske kulture in civilizacije.
Vsak mlad človek mora ljubiti svoj narod, njegovo preteklost, sedanjost in bodočnost, in mu služiti po svojih najboljših močeh in po svojem najboljšem prepričanju. Slovenska krščanska mladina zahteva od vseh velikih čuvarjev reda in miru, svobodo za vse, kajti vsak državljan ima pravico do poštenega svobodnega življenja in ustvarjanja.
Misel pomladi in Velike noči je misel mladosti, svobode in novega časa, je prelom s starim svetom. Naše oči slutijo tople žarke pomladi in v tej slutnji pošilja koroška mladina zmagoslavni velikonočni pozdrav krščanski mladini vsega sveta.
Vxi nas ostani
Vstajen ja čudež sc ponavlja, kipijo vrelci izpod skal, odmeva pesem zmagoslavja:
,.Odprt je grob! Gospod je vstal!"
Nebo smehlja se nad gorami, molči posvetni šum in vrišč; v sprevodu hodi Bog med nami, z banderom zmage iz svetišč.
Zastave šumno plapolajo pozdrav Zmagalcu z vaških streh, zaupno srca šepetajo:
„Pri nas ostani v hudih dneh!”
Pri nas ostani z lučjo vere, nikar nas z mrakom ne kaznuj; obsevaj temne nam večere, zmaguj med nami in kraljuj!
L i mb a r sk i
OJvaga mLadbia /
Pomlad tvojega življenja vsako leto znova doživlja pomlad v naravi. O, da bi ta pomlad prinesla vsako leto lepše cvetove. Vstali Zveličar pa naj Ti pomaga s svojo zmagoslavno močjo in blagoslovom, da se bodo ti cvetovi kljub viharjem in bojem razvili v bogate sadove. — Veselo alelujo! Illllllll..
Najdražji šport
To ni morda 'kak izlet na Triglav ali sv. Višarje, še manj veselje s smučmi v zimi ali s kolesom poleti, niti ne motorno kolo. Naj-draeji šport na svetu je — nevednost!
Življenje na svetu je ustrojeno tako, da se mora človek neprestano učiti, če hoče zapopasti košček tega, kar izpolnjuje njegovo življenje v poklicu in človeški družbi. Zato je dal Stvarnik človeku razum, da misli in spoznava skrivnosti okoli sebe in v sebi ter iz spoznanja uravnava svoje življenje.
Gospodinjstvo n. pr. zaihteva navidezno le pridnih rok. Pa je vendar cela umetnost, o katerih so učeni možje in žene napisali že cele knjižnice. Prava gospodinja ni zato nikdar modra dovolji. Kmetijstvo je danes stroka visokošolskega študija in vsako novo leto prinese na tem gospodarskem polju nova presenečenja, nova spoznanja. Tako j,e z vsako obrtjo, tako z vsakim poklicem. Kdor noče ostati starokopitnež, svojim stanovskim prijateljem v nevoljo, in družbi, ki ga obdaja v napotje, se mora neprestano učiti in truditi.
Nič drugače ko s poklicnim življenjem, je z življenjem v socialnem, političnem, narodnem in verskem pogledu. Vedno globlje koplje človeški duh, vedno bolj spoznava zakone medsebojnega življenja, nove in boljše zakone v državi si ustvarja, narodnost in narodna zavest mu postaja vedno nujnejša vrlina, ker vedno Ibplj razume smisel iln namen narodne družine. Tudi verske resnice se človeškemu duhu in srcu odpirajo vedno veličastneje in vedno lepše, čim bolj, človek zna slediti Duhu, čigar delo je vse vidno in nevidno. — Takole je zapisal nek življenj,eslovec: »Življenje na svetu je reka, ki teče venomer naprej1,, nikdar nazaj. Kdor ne plava s to reko, ga ona ali izvrže ali potopi.”
Mi mladi, v šolali in doma! Lepo in pravilno je, da se držimo tega, česar sta nas učila mati in oče. A še lepše in še bolj pravilno je, če nauk naših dragih staršev tudi razumsko zapopademo in ga v vsej njegovi globini zajamemo. Fantu in dekletu današnjega časa mora biti premalo, da lahko reče, da se drži tega, česar sta ga učila oče in mati. Njun dragoceni življenjski nauk si mora priboriti še z lastnim trudom in lastno marljivostjo, sicer je v nevarnosti, da postane plen laži-prerokov in laži-učiteljev.
Drage letošnje gojenke v Št. Petru in St. Rupertu!
Da, prav Vam je namenjeno to pisemce. Že teče zadnji mesec Vašega gospodinjskega tečaja in kmalu 'boste štele dneve, ko se vrnete zopet h svojim dragim. Vem, da se veselite svidenja s svojimi domačimi znanci in sosedi. A včasih se pa vendar tudi vprašate, kakšno bo slovo iz te velike dekliške družine, kj,er ste skovale v tako kratkem času tako prisrčno ve/, dekleta iz Roža, Podjune in Žile ter tudi Primorske. Posloviti se bo trebi od dobrih sester-vzgojiteljic, katerim ste dolžne toliko hvale za njihove nauke, katere boste znale šele prav ceniti v poznejšem življenju.
je že tako, vsako leto se ponavlja isto. Dekleta in žene pa hočejo biti tudi še naprej povezane med seboj in s svojimi nekdanjimi učiteljicami, ki tudi še naprej rade ijKimagajo z nasveti svojim nekdanjim gojenkam.
Morda ste že slišale o tem, da so lansko leto iz tega vzroka ustanovile posebno organizacijo, ki se imenuje »Zveza absolventk” in ima svoj, sedež v št. Rupertu pri Velikovcu. Veliko število nekdanjih gojenk, deklet in žen j.e že vpisanih in povezanih v tej veliki družini. Vse so zadovoljne. Za božič in zdaj za veliko noč, jim je poslala zveza posebna pisma, katera so marsikateri izmed nas napravila mnogo veselja in dala zopet novega poguma. Pa v listu »Vera in dom” imamo svoj kotiček. Več o tem Vam bodo gotovo povedali v šoli.
In Ti, draga gojenka, ki zapuščaš letos šolo, kaj je s tdboj? Ali hočeš sama hoditi svojo pot? Ali p*! se hočeš odzvati povabilu in se pridružiti nam, da bomo skupno premostile nevarnosti mladih let? Morda ostaneš doma. morda Fe ,]*i usoda popelje v tujino. Ne /abi nikdar, kaj si dolžna svoje-
»OKLER BO STAL »ŠTEFFEL” BO STAL TUDI DUNAJ.
V iponedcljek, ilne 5. aprila so pričeli s popravljanjem in renoviranjem velikega stolpa cerkve sv. Stefana na Dunaju. Istega <lnc zvečer so žarometi obdajali stolp zadnjič z močno svetlobo, preden so ga zakrili z lesenim ogrodjem. Na zgodovinskih pomil narodu! Zveza te bo pa pri tem podpirala.
Ob koncu pa Vam želi prav vesele velb konočne praznike, mnogo sreče in uspeha na Vaši življenjski poti in Vas prav iskreno pozdravlja in vaibi v našo sredo, absolventka M. A.
Tudi častitim sestram v št. Petru in št.-Rupertu, absolventkam doma in v tujini, prijateljem in znancem vesele in milosti polne velikonočne praznike!
membnostih in bogati tradiciji se s Štefanovim domom ne more nobeden drugi primerjati.
AMERIŠKI MUZEJ BO RAZSTAVLJAL V BENETKAH. — Ameriški Muzej moderne umetnosti je preti nedavnim kupil razstavni paviljon, v katerem bo razstavljal modema ameriška umetniška dela na beneSki Biennali.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1 Celovec. 7 kip. 8 Perun. 10 din. 11 žeja. 12 Ob. 14 os. 15 žara. 16 sto. 17 pega. 18 klas. 19 ideja. 21 Klara. 22 teta. 23 slok. 24 ena. 25 okop. 26 be. 27 ka. 28 A var. 29 KAC. 30 Ravel. 32 bor. 33 senator.
Navpično: 1 cin. 2 ep. 3 opera. 4 veja. 5 era. 6 cu. 7 kis. 9 notar. 10 dobitek. 11 žaga. 13 Bosanec. 15 žeja. 16 slalk. 17 peta. 18 klop. 20 denar. 21 klor. 23 skala. 25 oven. 26 bar. 28 ave. 29 kor. 31 as. 32 bo.
MLADINA PIŠE:
sen* pur copaciiU.
So dve vrsti mladih ljudi: taki, ki berejo šund-romanc in taki, ki sploh ne berejo, kajti tiste redke, ki res kaj dobrega berejo, moramo iskati.
Ko sem bil star 14 let, sem ležal z mojim prijateljem po dneve dolgo na travniku ter sva brala in brala. Takrat smo še lahko dobili debele roparske romane, ki so obsegali po tisoč strani. Bal sem se včasih do smrti, toda nehati nisem mogel. Enkrat pa prinese moj prijatelj Jožel cel kup drugih knjig, ki jih je nekje dobil, jih vrže pred me na mizo ter mi pravi: »Sedaj bova pa še te »prebavljala”. Drugi svet je bil to. Po večini so bile knjige nemških pisateljev, kakor n. pr. Theodor Storm itd. Nato je prišel na vrsto Zeleni Henrik. Tako sem začel pri roparjih in nadaljeval v leposlovni literaturi.
Bojim se namreč, da jih ne bo veliko, ki bi prišli dandanes iz roparskih in šundromanov v leposlovno literaturo. Ampak, rečem vam, dragi mladi prijatelji, to se splača. Samo treba je znati ločiti, kaj je šund in blato, in kaj je dobro in koristno.
Šund je namreč vse, kar nas naredi slabše kot smo. Saj sami veste kaj spada sem, predvsem plehke erotične stvari, ki razburijo naše srce in pamet in ob katerih postanemo rdeči, če mati pogleda v knjigo. Kriminalen roman ni toliko nevaren, če ni človek preveč fantastičen, ampak — saj je vedno isto. Pomislite, to si izmišljujejo ljudje sami, ki šc roparja ali pa morilca sploh niso videli.
Nekoč pa me povabijo g. kaplan na obisk. Ko tako govoriva o vsem mogočem, prideva tudi na knjige. Toplo mi je priporočal, naj bi se oprijel tudi slovenske literature, ko imamo vendar tudi Slovenci svetovnoznane pesnike in pisatelje. Večkrat sem se še nato oglasil pri njemu in me je tako vpeljal v to lepoto slovenskega sveta, še danes sem mu hvaležen za vse njegove besede, ki mi jih je položil v srce. Neizmerno bogat in lep svet se razodeva v slovenski literaturi.
Priporočam tudi vam, mladi prijatelji, da jo spoznavate. Saj ni treba, da bi kar takoj začeli s Cankarjem in drugimi težjimi deli. Dovolj je drugih pisateljev, ki bodo vam tudi v začetku ogreli srce in vas navdušili.
Kako pridem do dobre knjige? Kdo mi pa pove, kaj naj berem? Sam seveda težko prideš do nje. Vprašaj učitelja, župnika ali tvojega prijatelja ali prijateljico, ki sta v tem že podkovana in se spoznata. Ne ustraši se, če se ti bodo morda sprva po šundromanih slovenske literarne knjige zdele dolgočasne. Vendar vztrajaj, kajti našel boš v njih vse kar ti poželi srce. Vsak pošten in inteligenten človek, bodisi Nemec ali kdorkoli, bo s spoštovanjem gledal na našo literaturo. Zato, draga mladina, moramo tudi mi sami ljubiti svoj jezik in naše pisatelje, vse druge pa spoštovati.
Dobijo se krasne slovenske knjige, ob katerih dobiš lepe, nepozabne vtise. Ker zahteva današnja moderna doba od nas, da smo vsestransko izobraženi, bi ti veliko manjkalo, če ne bi poznal slovenske literature. Zato, dragi fant in drago dekle, vzemita moje besede na znanje. Berita! In tudi pred vama se bo odprl nov in lepši svet, napravil mirno srce in obogatil vajino življenjsko pot kakor jo je meni in vsem tistim, ki so iskali v lepi knjigi to, kar jim svet ni mogel dati.
L J-
ŠOPEK VIJOLIC
Kot zlate zvezdice žarijo nunenc lopatice iz svežega zelenja pomladnih trat. Ob poti sije belina drobnih marjetic, kot nedolžnost sama drhte v pomladanski sapici ljubke veternice.
Pohajam po baržunastih tratah, krog mene se vrstijo v pisanih vrstah hčcrice pomladi. Oči jih zro, srce ne ve zanje. Misli pa vasujejo pri malem drobnem šopku vijolic, ki dehte na mojem oknu.
Cvetke z domačih trat!
S kakšnimi čustvi sem jih trgala pred dnevi, ko sem še pohajala po domačih logih. Z ljubeznijo in sočutjem: Sestrice moje male, delile boste mojo usodo! Sladile mi nekaj dni, a končno zvenele v tujem kraju!
Da bi mi bile tečno dehteče upanje na lepšo bodočnost! — Vsak dan občudujem njih sladki vonj in čudovito barvo. Spomin na nepozabno domačijo veje iz modrih cvetov, ki kljub vsej skrbi klonejo uveli drug za drugim.
Vijolice, cvetke iz domačije, čaka mar tudi mene grob v tujini?
C v e t a n a
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA želi vsem katoliškim prosvetnim društvom in farnim mladinam ter vsem prosvetašem in kulturnim delavcem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
„V tem znamenju boš zmagah
Slovenski križ na vrhu gore Capillo — Idealizem in vernost slovenskih fantov — Misli romajo na Koroško.
Za veliko noč je naiš pogled uprt v križ, v znamenje naše zmage, našega odrešenja. Simbol naše vere je in zato ga verni Slovenci ponesejo s seboj po svetu, kamorkoli pač gredo. Tudi na vse na j višje vrhove gora hočejo postaviti križ. Tud.i Dinko Bertoncelj ga nese s seboj na Himalajo, da ga zasadi na 8167 m visoki gori Daulaghiri. Hoče poudariti; naj,višje vrhove osvojiti za Kristusa, ki je s svojim križem svet odrešil.
Slovenski farni je so v Barilochah v Južni Argentini ustanovili Slovensko planinsko društvo. Hoče povezati Slovence med seboj in prirejati skupne izlete in planinske po-
dvige. France Jerman, argentinski državni prvak v smuškem teku in eden najboljših plezalcev, piše na Koroško o delovanjju naših planinčev. Ker je nekaj, časa bival na Koroškem v šniihelski in škočijanski fari a Podjuni, zato se Koroške vedno spominja in piše sem: »Letos se j,e izkazalo, da j,e slovenska misel med nami še precej močna. Hočemo pa tudi j avnosti pokazati, kaj zmore idealizem, ki ga tukaj sploh ne poznajo več. Smisel življenja tu za domačine je edino lov za denarjem in prav nič drugega. Mogoče nas bo prav naše društvo zadržalo, da se jim ne bomo preveč prilagodili.
Spominski križ.
Ob obletnici društva smo priredili skupen izlet na Capillo in postavili železen spominski križ. Med Slovenci tukaj smo nabrali potrebno vsoto, kupili železje, vrvi in potrebno ter dali izgotoviti križ pri nekem kovaču. Na pustno nedeljo zgodaj, zjutraj smo 250 kg težak in 4.30 m visoki križ naložili na avto ter se nas je 10 odpeljalo do Trebo, kjer smo imeli v salezijanski kapeli naročeno sv. mašo. Ob 7. uri smo svojb nedeljsko dolžnost že opravili in db 8. uri smo bili že v pristanišču. Od tu sino se s posebnim motornim čolnom odpel jali preko'je-
zera ter se s težkimi bremeni poditi i v hrib. šele okoli sedme ure zvečer smo dosegli rob pod vrhom, kjer smo postavili šotor. Naslednji dan smo že na vse zgodaj nadaljevali pot s težlkimi železnimi deli in šele Ob treh popoldne prišli na vrh. Precej smo bili utrujeni, a ob petih je križ že stal. Hvaležni nad tem lepim uspehom smo se zbrali Okrog križa in oči vseh so se uprle v bronasti napis: IN HOC SIGN O VINCES (V tem znamenju boš zmagal). Esta cruz fue rguida por los andinistas Kslovenos de Bariloche (Ta križ so postavili slov, planinci iz Ba-rilooh). Kratka molitev in že smo drseli navzdol. Zvečer smo imeli namreč naročen motorni čoln. Bilo je že pozno, ko sem pivi pregomazel gmajno ter prišel na obalo. Čoln nas je že čaikal, čez Ikaki dve uri so prilezli še ostali in ko smo se izkrcali, je bila že polnoč. Postavili smo si šotor ter se naslednji dan veseli vrnili domov.
Zgled naših fantov
Med tukajšnjimi fanti je nekaj takih, ki so med vojno izgubili vso vero ali pa vsaj postali mlačni1. V začetku sem se zelo slabo počutil med njimi. V nedeljo nas je bilo samo nekaj, pri maši, drugi so ostali doma ali že v soboto odšli v hribe. Ko smo ustanovili društvo, je naenkrat nastala med nami neka vez. Ko je na sestanku kdo predlagal, da gremo v soboto na izlet, smo mi rekli: Ne, mi ne moremo, ker gremo v nedeljo k prvi maši. Tako se j|e navadno preuredilo. Dogovorili smo se, da se dobimo pred cerkvijo in tako smo imeli dvojen uspeh: šli smo z mašo v hribe in pri maši so bili celo talki', ki bi drugače ne šli.
Velika razlika je od Avstrije v tem, tam si se odpeljal v soboto do podnožja ali celo do koče ih si povsod bil pri maši. Tukaj ni tega, ker j,e daleč naokrog sama divjina, brez vasi, cerkva pa sploh ne. Večkrat navežemo stike tudi z argentinskimi tovariši, ki se smatrajo celo za dobre katoličane. Ko se menimo za kak izlet in pravimo mi, da v soboto ne maramo iti, ker moramo biti v nedeljo pri maši, nas začudeno gledajo, češ, saj gremo tudi mi, kadar smo doma. Tako je tukaj). Jaz pa bi rad ostal dober kristjan.
Vrednost slovenske knjige
Tudi za Mohorjeve knjige, ki sem jih prejel, Bog plačaj,! Nikdar popreje si nisem predstavljal, kakšno vrednost ima domača beseda prav v tujini. Tukaj imamo več časa1, pa j,e prav prijetno, če človek vzame zvečer v roke kaj domačega branja.
... tja na slovensko Koroško
Ne loči nas dolgo od majnika. Pri vas lx> vse vzcvetelo ob kapelicah in v cerkvah
V 3 L K E R - M O B E I.
SPALNICE IN JEDILNICE
se bodo brale šmarnice ter prepevale smar-nične pesmi. Tu pa prihaja zima, pa tudi sicer je kaji takega tu tuje. Večkrat bom v duhu poromal preko širokega morja tja na slovensko Koroško ter z vami pohitel od šmarnic do šmarnic počastiti našo majniško Kraljico!
Tisočkrat pozdravi jeni!
Milk a H a r t m a n :
o adjjkfrnj&mUi košarah
V dopoldanskih urah tiste krstnice so se vaščani pripravljali za velikonočni žegen, ki Ibo na podružnici. Prelep pomladanski dan je bil, da je kukavica kukala v njega sončno (bogastvo. Dekleta so si o-blekle bele bluze, glave zavezale s pisanimi hadrami in predpisale črne predpasnike. Gospodinje so na pogrnjenih mizah zavezovale košare, napolnjene s šunko, klobasami, hrenom, pisankami in na vrhu vsega šarkeljfni. Vsaka gospodinja je pokleknila na mizo h košari, čeznjo naredila z rolko križ in krepko potegnila štiri cipe v vozel. Nad voze1! je pritrdila šopek. Visoka je morala biti košara, tem višja, čim večja je bila družina ali kmetija.
Kajžarca Manca je imela preveliko košaro in premajhen šarkelj, pa si je pomagala s srajeo, da izpolni votle prostore. Tako je izgledala košara lepo ipolna, da se z njo
postavi med vaščankami. Kaj iboš, vsaka iznajdljiva gospodinja si zna iz zadrege pomagati.
Žena zidarjeva, Trezula, pa je bila šibka ženica. Ker je bilo pri hiši mnogo otrok, je morala biti seveda tudi košara velika. „Že vem, kako ji bom kos,” je rekla — „za drugimi nočem zaostajati in se poniževati, ko ni treba!” In položila je v precej prazno košaro veliko staro sito, navrh pa lep rumen šarkelj,, ter položila čezenj lep prtič, našit z rdečimi rožami. „Tako, zdaj bo šlo!”
Zazibale so se košare na glavah ponosnih vaščank p to ti cerkvi.
Oglasili so se zvonovi, takoj, nato topiči, kajti, koleselj je pripeljal gospoda kaplana od žegna iz sosednje vasi.
Dekleta in žene so [jostavile svoja bela bremena na cerkvene klopi, da jih gospod žegnajo. Vsaka je bila že pred žeguom pripravljena, da prva odbrzi s svojo košaro skozi cerkvena vrata proti domu. Gorje zad-nji, ker pri tisti hiši bodo skozi celo leto zadnji pri delu.
Gospod kaplan so slovesno stopili pred oltar in naznanili: „Zdaj se prične velikonočni blagoslov mesa, kruha, pogače, hrena in vsega kar še imate v košarah.” — Manca je pomislila na svojo srajco v košari in bušnila v smeh. Vse so jo pogledale — pa kaj — na krstnico gre vendar vsem na smeh. To so razumeli tudi gospod kaplan in začeli blagoslavljati. Pri stranskih vratih so medtem trije ministranti barantali s pisankami, ki so jih vaščanke prinašale gospodu za ofer, katerega pa so odstopili ministrantom, da so se lahko stepli zanje.
Zidarjeva Trezula j;e že držala svojo košaro na 'polovico v zraku, da jo zadene v pravem trenutku na glavo. Na vsak način mora biti prva iz cerkve. Isto je menila tudi Hamijeva Metka. Ko so duhovnik poškropili zadnjo košaro in predno so odmolili zahvalni očenaš, sta Trezula in Metka, obe naenkrat dvignili košare na glavo ter hiteli proti izhodu. Vrata je bilo treba odpreti — odpirala jih je Metka. Tisti hip porabi Trezula, da bi Metko prehitela. Trezula pohiti ter odrine med vrati Metko. Obe košari sta trčili skupaj. Trezula je bila preslaba, da bi svojo zadržala in zdrknila je z glave na cerkvena tla. Izsulo se je iz košare imenitno »drobovje”, staro sito pa se j,e zakotalilo med špalirjem smejiočih se žensk po cerkvi proti oltarju, kj.er je gospod kaplan dobre volje opazoval zanimivo dogajanje pri vratih. Ženske so brzele mimo Trezule in njene izsute dobrote na prosto.
Uboga Trezula! Malokdaji je bila rdeča v obraz, a ob tem dogodku je kar gorelo iz. njenih suhih 'lic. Ostala je sadna v cerkvi. Svetniki so pač culi iz njenih ust nekaj kozjih molitvic — ko je pobirala šunko, kloba-
se, 'hren in ubite pirhe. Na sito pa je pozabila. Mežnar ga je pobral popoldne Ob zvenenju delopusta.
Oh te ženske, koliko prilike so imele na poti ih doma, da so jezike stegovale in vlekle skozi zobe Zidarjevo Trezulo. Manca je bila kar zadovoljna, da je njena srajca bolje rešila čast njene košare. Trezula pa se je potolažena oddahnila, ko j,e od dobrega moža cula 'še tole zgodbo tega dne in žegna:
Soseda iz Srednje vasi sta od blagoslova peljala z iskrimi 'konjički svoje »velike že-gne”. Levi sosed je hotel desnega prehiteti. Desni se tudi ni dal kar tako, tebi nič, meni nič, pa je pognal. Tedaj zadene s 'kolesom ob vrtni plot ob cesti. Zinki, hčerki desnega soseda zdtlkne velika košara na cesto, sama pa se prekucne preko kozla konjiu k nogam, ki je kot pametna žival v istem hipu obstal. Bliskovito se je prestrašena Zinka pobrala s ceste, pobrala košaro in v hipu je bila zopet na vozu in očka j e znova pognal v dir. Tega dogodka niti jezična sosedova Mihca ni opazila. Bila je res sreča. Videl pa ga je Zidar in z njim potolažil svojo drobno ženico. »Hvala Bogu” — je rekla, »da se meni ni kaj takega zgodilo!”
Prav zares, vse košare so bile o pravem času na domeh. Sonce velike sobote je bilo Židane volje, ko je gledalo »tekmo žegnov” na cesti ob potoku ih lastovke so z brzimi poleti v dehtečem vigred-nem zraku delale križe nad vasjo in cvrčale: »Lepo je pri nas, o lepo je pri nas!”
n nas mfiemkem
CELOVEC
RED BOŽJE SLUŽBE ZA VEL. TEDEN
Veliki četrtek: od 6. ure naprej prilika za sv. spoved, ob pol 7. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Veliki petek: db 7. uri se izpostavi Najsvetejše v božjem grdbu k celodnevnemu čaščenju. Verniki so naprošeni, tla čez dan pridejo molit Jezusa v grobu 'ležečega. Ob pol 7. uri zvečer rožni venec, nagovor. Moški zbor poje žalostinke.
Velika sobota: db 7. uri zjutraj se izpostavi Najsvetejše v božjem grobu k Ičešče-nju, ob pol 7. uri zvečer rožni venec, blagoslov velikonočnih jedil, db 7. uri slovesno vstajenje.
Velika noč: db pdl 9. uri slovesna sv. maša s pridigo, ob pol 4. uri pop. pete litanije Matere božje in blagoslov.
Velikonočni ponedeljek: dl) pol 9. uri sv. maša s pridigo.
CELOVEC
NOV SOLSKI NADZORNIK
Z 31. decembrom 1953 je odšel v pokoj deželni šolski nadzornik za ljudske in glavne šole g. Sacher. Koncem marca pa je dr-
JOH. ViCiLKER
Cclovec-Klagenfurt, Villachcr Ring 45-47 V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole
žarni predsednik na predlog prosvetnega ministra dr. Kolba imenoval prof. Volkmar-ja Haselbaoha za nadzornika za ljudske in glavne šole na Koroškem. G. prof. Hasel-bach je do sedaj poučeval na vadnici celovškega učiteljišča.
Stolni kanonik VALENTIN PODGORC
Te dni poteče 50 let odkar je 'bil stolni kanonik Valentin Podgorc imenovan za prelata.
Delo mladega duhovnika j.e dobilo pred petdesetimi leti s cerkvene strani častno 'priznanje.
Starejši in tudi še srednji generaciji koroških Slovencev je dobro poznan po svojem delu v dušnem pastirstvu, ipo svojem delu na zadružnem področju, po svojem globokem poznanju socialnih vprašanj. Valentin Podgorc je bil dolga leta tajnik Družbe sv'. Mohorja v Celovcu, marsikatera knjiga in brezštevilni članki so rasli Ob njegovi pisalni mizi in pa vsej verjetnosti je prelat Podgorc napravil Slovencem s knjigo »Domači zdravnik” največjo uslugo. To knjigo je Družba sv. Mohorja v Celovcu priklju-
čila tudi knjižnemu daru iza leto 1954 v novi nakladi. Tudi tokrat je knjiga našla zelo dober odmev.
Niad 60 let živi g. prelat že vi Celovcu in je velik del tega svojega časa posvetil slovenskemu kulturnemu in gospodarskemu življjenju. Poleg tega pa je tudi kot član stolnega kajpitla dvigmii svoj, glas in besedo za potrebe koroških Slovencev.
Gospodu prelatu k njegovemu petdesetletnemu jubileju prisrčno čestitamo in mu želimo obilo zdravi ja v njegovi visoki starosti.
VELIKONOČNI POZDRAV
Pisatelj Karel Mauser pošilja vsem svojim znancem in prijateljem na Koroškem prav prisrčne velikonočne jmzdrave in dostavlja, da se Im prav kmalu zopet oglasil tudi v »Našem tedniku”.
SREČO NA DOM
Tudi v' zadnji številki se vam ponuja sreča. Zgrabite jo, srečko namreč, mogoče boste le zadeli. Poslovalnica J. PROKOPP. Wien VI. Mariahilferstrasse vami pošilja srečo v hišo, odločiti! pa se morate sami.
ST. JANŽ V ROŽU
Po zelo razburkanih občinskih volitvah je postalo pri nas zopet vse (mimo. Vse je zaposleno pri spomladanskem delu na polju. Le »Slovenski vestnik” še ne neha s svojo nesramno gonjo proti vsemu, kar ne trobi v hjibov rog-
Nekaterim DF-ovški liniji zvestim očitno ne gre v račun, da se naš občinski zastop-
V d L K E R - M B E L
KUHINJE - DIVANI - NASLANJAČI
nik pri volitvi župana ni ravnal po diktatu DF-centrale. Ti napredni ljudje so s svojo naprednostjo že tako daleč, da rajši volijo ljudi, ki niti slovensko ne znajo, ali pa tiste, ki so 'leta 1942 izselitev najbolj, odobravali. To politiko imenuje »Vestnik” v svoj i zmešan osti demokratično širino. Vpraša nas, 'kdaji se 'bomo spametovali? Flvala Bogu, še smemo misliti, z svojimi lastnimi možgani in storimo to, kar smatramo pri danih razmerah za najboljše. Toliko v vednost našim naprednim ljudem.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Pred cvetno nedeljo se je vrnil iz bolnice v Wolfisbergu naš gospod župnik, katerega smo že težko pogrešali. Preti Jožetovim j c šel v VVolfsberg iskat zdravj a in če jx)-( N ati aljevanj:e n a prihodnji strani)
(Nadaljevanje s 6. strani) trčimo tudi na operacijo. Zdravniška preiskava pa je dognala, da operacija ni potrebna, pač pa 'bo moral gospod župnik po veliki noči na dunajsko kliniko, da si tam zopet pridobi polnega zdravja, ki je potrebno pri težkem delu v naši veliki fari.
G. župniku Selimo vsi farani, da bi se sedaj za praznike v naši sredi prav dobro počutil in da bi na Dunaju res našel zdravje, ki ga tako pogreša.
ŠT. ILJ OB DRAVI
Od 19. do 26. marca smo imeli v naši fari sv. misijon, zopet po 19 letih, katerega je tedaj vodil z velikim uspehom dr. Roman Tominec iz Ljubljane. Sedaj, sita ga vodila dva misijonarja in sicer dr. Lusikar in dr. Cigan. Moramo priznati, da so bili to dnevi velikih milosti in da je fara res zastavila za dobro ime fare vse svoje moči. Zato so bili tudi uspehi temu primerni. V teh kratkih dneh je bilo 713 spovedi in 1270 sv. obhajil. že misijonarja sita nas pri večernih mašah kar hvalila in sedalj, so tudi naš župnik izrekli za ta dober obisk faranov, in mladini za petje iz srca zahvalo. Niso slabi šan-tiljioani — so dobrega srca, samo nekdo mora ta srca vodiki; in to sta znala z vso spret-Hiromm;	v hhhhhhbb
VRTNO POHIŠTVO
v vseh izdelavah ter cenah
T H O N E T
Celovec, Obstplatz 2	Velike izbira
nosijo ta dva izkušena misijpnarja. Ob sklepu smo imeli procesijo na Humec. Tam smo poleg drugih molitev peli litanije, katere je pela z navdušenjem res cela fara, tako da na večer skoraji niso imeli ne otroci in ne ženske več glasu. A pri zaključni pobožnosti smo se le še potrudili in spet lepo ■zapeli. Gospodoma misijonarjema se za ves njun trud in tudi za uspeh, ki sta ga imela v št. Ulju z nami, oajprisrčnejie zahvalimo in jima želimo na nadaljnji poti še veliko takih in če mogoče še iboljših uspehov. Bog jima plačaj!
Tudi drugače še kar dobro napredujemo. Imamo lepo prenovljeno župnišče, popolnoma popravljen zid okrog pokopališča, za veliko noč dolbimo nov božji grob. Da ni treba plačati stroškov faranom, smo prodali nekaj, farnega lesa, katerega izkupiček bo skoraj zadostoval. Delo se jie tudi že pričelo /junaji. Kmetje že delajo na polju- Za vse delavce pa Se ni zaposlitve in človeka kar
moti, ko še vedno vidi tolika brezposelnih. Upamo, da bo do velike noči tudi ta stvar rešena. Če pa se bomo po veliki noči kaj ženili in bo sicer kaj novega, se bomo pa zopet oglasili.
BISTRICA V ROŽU
Deželna volilna komisija je na svoji seji din e 29. marca 1954 ugodila pritožbi volilne skupine „Arbeitsgemeinschaft der Ge-meinde Feistritz im Rosentale” in razvelja-
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 18. 4.: 7.00—7.05 Duhovni nagovor — 7.05 do 8.00 S''pesni ijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 1!). aprila: 7.00—8.00 Operetni koncert. Izvajajo solisti ljubljanske opere, ljubljanski komorni zbor in orkester Slov. filharmonije; dir. Jakov Cipci. — Torek, 20. aprila: 14.30—14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Preslabo delovanje ščitne žleze. — 14.45—15.00 Slike iz zgodovine: Obrt in trgovina v srednjem veku. — 18.30—18.55 Poje zbor Slovenske Filharmonije p. v. Jožeta Hanca. — Sreda, 21. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40 do 15.00 Za ženo in družino. — Četrtek, 22. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Za
vila rezultat volitev z dne 14. marca 1954. Deželna komisija je odredila nove volitve, ki se bodo vršile 16. maja 1954.
Za druge občinske volitve pa odpade spi-sovanje volilnih imenikov, vse reklamacije in tudi vložitev novih volilnih predlogov.
Obnoviti je torej, treba volitve na voliščih v Svečah in Bistrici.
Povod temu ipostopku je dejstvo, da je občinski tajnik na volišču v Svečah uničil
našo mladino. — Petek, 23. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Za naše male poslušalce. — Sobota, 24. aprila: 8.30—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Športni obzornik. — 18.30—19.00 Pester spored za delopust. — Nedelja, 25. aprila: 7.00—7.05 Duhovni nagovor. — 7.05 do 8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
ŠT. JAKOB V ROŽU Farna mladina ponovi na velikonočni ponedeljek, na splošno željo in zaradi izrednega zanimanja, igro „Faust”.
Začetek ob ,pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer v farni dvorani. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni.
eno glasovnico, ki je ležala v skrinjici in so pozneje ugotovili, da je bila tudi ena kuverta prazna. Ta glasovnica pa je slučajno igrala v volilnem rezultatu odločilno vlogo.
Na volitvah so namreč socialisti dobili 454 glasov in tudi „Arbeitsgemeinschaft” je dobila 454 glasov, -Slovenci so dobili 85 glasov in en mandat.
Tako sta normalno dobili prvi dve stranki po 5 mandatov, o šestem mandatu pa je odločil žreb za socialiste. „Arbeitsgemein-schaft” se je čutila prikrajšano in je vložila priziv, deželna komisija je temu prizivu u-godilia.
Ta slučaj že sam kaže, da je vsak glas važen in odločilen. Ta glasovnica bi odločevala o tistem šestem mandatu in tudi o županu.
ŠT. VID V PODJUNI
Sporočamo, da bo FARNA MLADINA v ŠT. VIDU na velikonočni ponedeljek ob pol 3. uri popoldne, pri VOGLU ponovila igro „MADONA V GOZDU”.
OBIRSKO
Govorice, da sem zadnji dopis iz Obirske-ga v ..Tedniku” pisal jaz, ne držijo, ker jaz vse, kar napišem, tudi podpišem.
Val. Polanšek, šolski upravitelj.
HODIŠE
(Potrebna kritika)
K našemu poročilu o raclio-oddaji dodajamo, da hodiške pevce ne zadene prav nobena krivda glede besedila povezave, ker je ta ,povezava prišla brez njihove vednosti na trak in so jo pevci slišali šele doma iz radia.
BELJAK
Tvrdka M. Kopeinig za modne pletenine v Beljaku j,e bila ustanovljena že leta 1899. Od takrat do danes, torej v 55 letih, se je razvila v največjo izdelovalnico pletenin na Koroškem. Po svoji dolgoletni izkušnji, dobri premišljenosti, tovarniškimi proizvodnimi metodami in novimi stroji zmore tvrdka Kopeinig nuditi dobro blago po nizkih cenah.
Pletenine boste lahko kupili na debelo po zastopniku v vseh zveznih deželah Avstrije. V Beljaku pa bo tvrdka vzdrževala bogato skladišče vseh vrst puloverjev, telovnikov, jopic, bluz, perila, nogavic, za ženske, moške in otroke.
Tvrdka M. Kopeinig prevzame tudi delo po meri in popravila vseh vrst, kakor tudi nogavit. Sploh vam more omenjena tvrdka izpolniti vsako vašo željo in zahtevo.
Jle. kam. na beto avdeljo ? ^Pridite, a št. ^Uapevt!
Učenke kmeti jsko-gospodinjske šole, pri šolskih sestrah v »Narodni šoli”, bomo ob zaključku šolanja, dne 25. aprila t. 1. priredile razstavi in predstavo.
Razstavi bosta v šolskih prostorih. Razstava ročnih del bo odprta ves dan. Vse kuharske izdelke pa si boste lahko ogledali le do 4. ure popoldne, ker jih bomo začeli potem razprodajati. Upamo, da boste radi segali po naših okusnih in ličnih kuhinjskih proizvodih.
Predstava bb v telovadnici »Narodne šole” in sicer prvič ob 2. uri in drugič ob 4. uri popoldne. Tudi od gledalcev zavisi uspeh predstave, zato Vljudno prosimo, da pridete v dvorano in odidete iz nje pravočasno.
Spored zaključne a k a d' e m il ji e
1.	Pozdrav
2.	Življenje v pesmi
3.	Go vor	,
4.	Vesela mladost	K ^
5.	Dekliška pomlad v pesmi	)
6.	N’mav črez izaro...	NL'"-—J
7.	Mati in gruda — igrica v 4. dejanjih
8.	Materi vseh mater.
Dragi koroški rojaki in rojakinje! Poleg šent jakobske, je šentruperška šola edina naša šola na Koroškem, ki že leta z-uspehom vrši svoje poslanstvo — vzgaja dekleta za dobre slovenske .matere in gospodinje. Pokažite zanimanje za svojo šolo s svojim obiskom predstave in razstav. Ponosni boste na nas — mladi rod, ob tako bogatih uspehih našega šestmesečnega šolanja1. Skupno se hočemo veseliti in naužiti strokovnih in kulturnih lepot. Na veselo svidenje!
Go j en k e
MOPED HMW 50, novo praktično motorno kolo
Tovarna motorjev v Hallcinu (Halleincr Moto-renwerke) je začela pred dvema letoma z izdelovanjem posebnega lahkega motornega kolesa, ki se imenuje MOPED. V minuli sezoni je tovarna dobavila Holandski že 12.000 motornih koles te nove vrste. Sedaj pa bo začela tovarna prodajati ta mo-
loma kolesa tudi doma v Avstriji. Razmeroma zakasnela dobava motornih koles domačim zaniman-cem je posledica raznih zakonitih določil, zaradi katerih je bilo potrebno tudi deloma spremeniti konstrukcijo koles, po katerih je veliko povpraševanje v inozemstva!. Četudi je vsled te izpremembe
v konstrukciji zmogljivost motornega kolesa malenkostno zmanjšana, bo kljub temu kolo tipa MOPED HMW 50 gotovo v kratkem v Avstriji zelo priljubljeno. To je posledica izredno posrečene izdelave in pa čudovito nizka cena, katere gotovo ne bo mogla nobena tovarna .še znižati.
Motor novega MOPED kolesa ima 49.9 ccm dvižne vsebine — Hubvolumen (dvig 44 mm, izvrtina 38 mm). Pri 4.500 U/min daje motor 2.2 konjski sili, kar odgovarja 44 konjskim silam na liter (44 HP/L).
Motor dobavi tovarna po želji naročnika z dvojno ali enojno prestavo. Vklopiti in izklopiti pa je mogoče motor z. navadnim okretnim prijemom na vklopnem vzvodu na koncu leve balansc na motornem kolesu, tako kakor je to pri različnih tipih težjih motornih koles. Pri drugem tipu motornih MOPED koles pa je zagon še bolj enostaven. Kolo MOPED vozimo s hitrostjo 6—7 km na uro (torej skoraj navadna peš-hoja) in motor se sam vklopi. Nato je treba s prijemom na plinskem vzvodu uravnavati hitrost. Kakor hitro pade hitrost poil 6 km/h, se motor avtomatično izklopi iz prenosa sile. Večje enostavnosti si že skoraj ne moremo zamisliti.
Okvir MOPED motornega kolesa je izdelan izred-
no okusno iz brezšivnih cevi; v ta okvir so nato vdelani ostali potrebni deli. Vzvod za pogon z nogo žal ni montiran direktno na motor, ker bi bilo to proti avstrijskim predpisom. Ti predpisi tudi omejujejo hitrost. Paralelogram-peresne vilice zelo dobro izravnavajo vse tresljaje zaradi neravne ceste, v kolikor teh tresljajev že ne zmanjša pnevmatika. Peresne vilice izravnajo tudi male sunke pri vožnji. Zaviranje omogočata dve zavori, s stopalom (pedalom) na zadnjem kolesu in z bobnom na prednjem kolesu. Pri daljši vožnji navzdol pa deluje motor sam kot zavora. Na MOPED motornem kolesu, ki tehta 33 kg, je montiran bencinski tank z vsebino 5.5 litrov. To omogoča, da sc moremo z MOPED motornim kolesom peljati do 400 km daleč. Močen svetlobni reflektor z zasenčenjem, zelo udobno sedalo, priprava za prtljago, pumpa, različno orodje in še marsikaj drugega je dokaz, da je tovarna mislila res na vse, kako bi mogla dobaviti naročnikom najboljše lahko motorno kolo.
To hočejo tudi zastopniki hallcinške tovarne motorjev na Koroškem:
Tvrdka JOHAN LOMŠEK, št. Lipš Tvrdka NIEMIEZ & RIEPL, Velikovec Tvrdka FRANC ORASCH, Železna Kapla Tvrdka H. VVASCHNIG, Celovec Tvrdka KERN, Celovec
Tvrd. FRANZ SCHNABL, Bistrica na Zilji
MOPED HMW 50 Lična izdelava Elegantna oblika Velika zmogljivost Nizka cena
NOVO 50 ccm
Moped kolo HMW 50
od šil. 3.100,- do 3.600,-
Vozno dovoljenje ni potrebno Obdavčenja ni Zavarovanje ni predpisano
Fa. loiian Lonšek
ŠT. LIPŠ, POŠTA EBERNDORF
NOVO 50 ccm
Motorno kolo HMW 50
hitro dobavljivo od šil. 3.100.— do 3.600.—
Zavarovanje ni predpišimo Obdavčenja ni
Vozno dovoljenje ni potrebno
Cfaranz OraSLeh
prodajalnica in popravljalnica
ŽELEZNA KAPLA - telefonska številka 21
KUPITE TUDI VI SVOJE POLJEDELSKE STROJE pri firmi
Cfisanz šelutahl
Bistrica pri Zilji-Feistritz a. d. Gail Tel. štev. 9
Naša tvrdka ima vse vrste poljedelskih strojev, kolesa raznih znamk. Na zalogi imamo tudi raznovrstne štedilnike. Oglejte si tudi Vi našo zalogo in mi Vam bomo s strokovnim nasvetom pomagali pri nakupu.
MOPED HMW 50
novo 50 ccm LAHKO MOTORNO KOLO <ul S 5.100.— <Io S 3.000.—, takoj dobavljivo
Brez davka — Brez zavarovanja — Brez vozne izkaznice Tvorni&ko zastopstvo in popravila:
Ji. IO&ScUhiu, trgovina koles
CFLOVEC-KLAGENFURT St.-Ruprechtcr Strasse 16 — Karfreitstrasse 1
S KOLESI V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke pri
Niemiez & Riepl
popravljalnica in nadomestni deli VELIKOVEC: - VOLKERMARKT
Novo 50 ccm
MOTORNO KOLO HMW 50
n;i razpolago S 3.100 do 3.600.—
Vozno dovoljenje ni potrebno Obdavčenja ni Zavarovanje ni predpisano
Tovarniško zastopstvo
Radiohaus Kern
CELOVEC - KLAGENFURT, BURCGASSE
Zavarovanje proti toči
NAŠ
Pogoji za dober uspeh v vrtnarstvu
Eden iprviih pogojev je gotovo pravilno obdelovanje zemlje. Kdor hoče uspeSno vrtnariti, se mora najprej naučiti pripravljati pravo zemljo za vrt. Nežna in okusna zelenjava raste samo na dobri rodovitni zemlji', 'ki j,e globoko Obdelana, rahla, topla in bogata črne prsti (humusa), če preveč vode zastaja v zemlji, j;e ta hladna in neuporabna. Zemljo za vrt je treba stalno negovati. Važno je, da jo jeseni globoko preštihaS. Zlasti težje zemlje naj v grudah čez zimo predela mraz. čez leto pa gredice vedno pravočasno okoplji. Ne okopavamo le zaradi plevela, ampak predvsem tudi zato, da vrhnjo plast zemlje prezračimo in da zadržujemo vlago. Ne gazi po mokrem, obdeluj zemljo, ko je dovolj usehla.
Za dober uspeli je važno vrtnarsko orodje. Preskrbi si močne lopate, grablje (lesene in železne), namesto motik pa ročne rahlja-če, s katerim gre delo mnogo hitreje od rok in nas stane manj, truda. Važno orodje je vrtna kropilnica in vrtna vrvica.
Od vrtne grede mnogo zahtevamo. Saj je to oni košček zemlje, na katerem, na razmeroma majhni površini, pridelamo več kot na njivi. Zato moramo tudi mi zemlji več dati — pravilno in dovolj gnojiti! Hlevskega gnoja ni skoraj nikoli preveč. Uporabljaj vedno le star, zrel gnoj,! Uporabljaj apno, ki na težki zemlji dela prave čudeže. Vsako tretje ali četrto leto jleseni posipaj zdrobljeno živo apno. Apno je zdravilo zemlji in rastlinam.
Skrbno zatiraj plevel, varuj rastline bolezni in škodljivcev. Mnogim škodljivcem in boleznim se izogneš, če na vrtu pametno kolobariš. Sadeže na posameznih gredah je treba menjati v redu že zato, da hranilne snovi v zemlji boljše izkoristiš, da ne bo zemlja enostransko ižčipana.
Spomladi in jeseni zalivaj v dopoldanskih urah, poleti proti večeru: nikdar ne s premrzlo vodo! Zalij le kadar je res treba, tedaj pa temeljito. Čim je zemlja usahla, jo po vsakem dežju ali zalivanju špet plitvo okoplji, da ni zaprta. Zrak naj ima vedno dostop v notranjost. S plitvim okop; vrnjeni varuješ v zemlji vlago.
Razna dela na vrtu
Kakor poljedelcu plug, toliko velja za vrt lopata, s katero prekopavamo zemljo na 'vrtu. — Zelenjavni vrt kopljemo ali šti-hamo redno jeseni nekako 30 cm globoko. Neprekopanr naj bi ostali le tisti vrtni deli, na katerih raste zimska zelenjava (špinača, motovilec blitva, radič, kodravi ohrovt, zimska solata). Prekopano zemljišče pustimo neporavnano, da mraz pozimi zemljo zdrobi in zrahlja, če je zemlja mokra, kopanje ni primerno, ker se preveč stlači. Vse kar se jleseni prekoplje, se spomladi le z grabljami .poravna ter obseje ali pa že z vzgojenimi rastlinami posadi.
Pri kopanju (Stihanju) uporabljajo ljudje v raznih krajih različno orodje; največ 'lopate. Zelo praktične so vilaste lopate. — Da enakomerno globoko kopljemo zajemamo samo toliko celine, kolikor je zgontji del lopate širok. Pri tem pa obračamo zemljo tako, da prihaja spodnja njena plast na (površje. — Za vrtnino z globoko segajočimi koreninami, in tam, kjer srno gnojili že več let zelenjavo, j,e zelo (koristno, da zemljo globoko preraiMjamo.
Sproti, ko prekopavamo, skrbno odstranjujemo plevel, zlasti onega, ki se s koreninami razmnožuje.
Okopavanje je važno, ker z njim poleg tega ,da uničujemo plevel, tudi rahljamo zemljo, oziroma njeno skorjo, ki je nastala po dežju. Pod skorjo pa se nahajajo bakterije, ki rabijo za življenje poleg hrane tudi zrak.
Pogosto rahlanje je tudi zaradi zatiranja plevela potrebno. Za okopavanje imamo motike različnih modelov s katerimi okopavamo in pri tem mnogo plevela le presadimo, kjer nato še boljše raste. Boljše kot navadne motike, so vlačljive motika ali Wolvovi rahljači. Za uspešno delovanje teh rahljačev mora biti vse sejano v vrste.
Razen okopavanja j|e potrebno nekaterim rastlinam osipanje, S tem utrdimo rastlinam stojo, da 6b vetru ne popadajo, ter pospešimo Obenem tvorbo korenin. Osipamo predvsem kapusnice, plodnice, stročnice. — Osipamo, ko so rastline nekoliko odrasle, ter se zemlja osuši. Bolje je osipati v presledkih kot vse naenkrat.
Pikirati se pravi, .mlade rastlince presajati z namenom, da se bolj utrdijo, ko dobe večji prostor; zlasti paradižnike je treba večkrat pikirati.
Pinciramo pa kumare z namenom, da bo-
VRT
Ije rode. Srednji vrb odščipnemo, ker stranski 'bolje rode. Pinciramo tudi paradižnik, ko odščipavamo vse zalisnike.
Pomni: Zelo je napak pregloboko saditi rastline, ki smejo le s koreninami v zemljo! — Spomladi moraš pohiteti s prvimi setvami korenčka, peteršilja in graha. — Občutljive sadike moraš proti hudemu soncu zasenčiti, da ne ovenejo.
Brez kom|»osta ne gre!
Najboljši zaklad dobre vrtne zemlje so kompostni kupi na vrtovih. Kompostišče je kakor kuhinja, ki se v njej, pripravlja najboljša hrana za rastline. Prav pripravljeni, zrel kompost vsako vrtno zemljo zbaljšuje, jo bogati in oživlja. Z vsako lopato komposta vračaš njeno moč in njene hranilne snovi. Kompost kot gnojilo učinkuje dolgo; z njim nikoli ne gnojimo preveč. Posebno vrednost ima pa v tem, da ga sam pridelaš. Toda koliko najdeš po naših vrtovih pravilno urejenih kompostnih kupov?!
Kompost ne »me biti smetišče. Kaj vse lahko deneš na kompost? Odpadke z vrta, iz kuhinje in ostalega gospodarstva na kompostu spremeniš v koristen material. Najprej, zbiraj( te odpadke na posebnem kupu: plevel, listje in druge smeti z vrta; smeti iz hiše, iz poda, pepel, nesnago iz kumice, pleve, ostanke slame z dvorišča i. dr. Nikakor pa ne spadajo na kompost bolne rastline ali plevel s semenom; kar je okuženo z rjo ali plesnobo to raje sežgi! Tudi ne meči na kompost listja sadnega drevja, ki' je krastovo ali s kako drugo boleznijo okuženo. — Posebej pazi, da ne razneseš po vrtu bolezni in plevela! Vse kar se težje razkraja in počasi trohni (leseno dračje, rogovi, parklji, lasje in slično) ne spada na kompost. Tudi žagovina se počasi razkraja in daje zelo malo hranilnih snovi. Premogov pepel, ki ima v sebi mnogo žlindre, ni pripraven za kompost; izvrsten pa je les ni pepel.
Tako zbran material' zloži v štirioglat, lepo oblikovan kup. Dobro storiš, če med urejevanjem kupa potrosiš med plasti nekoliko zemlje in nekoliko žganega apna. Apna ne sme biti preveč im tudi naji ne bo v debelih kepali. Kompost ralo? za pravilno razkrajanje tudi dovolj vlage. Zato ga zalijemo s straniščnikom ali gnojnico. Na vrhu kupa pustimo jarek, na katerem se vstavi deževnica.
Napačno je, kompost nalagati v globoke jame. Kup naj bo nad zemljo. Vendar pa zavarovan pred vetrom in soncem. Najboljši prostor za Zbiranje komposta je v kotu vrta pod kakim drevesom, če tega Se ni, ga zasenčimo z deskami in zasadimo okrog kakšno grmovje. Ne pozabite, kompost mora trohneti, ne pa gniti! Med zorenjem ga večkrat očisti plevela. Da bo hitreje zrel in uporaben, ga moraš večkrat premetati, ker zrak pospešuje zorenje. Kup premeči vsake tri mesece od vrha do tal, čisto na nov prostor, le v hudem zimskem mrazu ga pusti pri miru. Pravilno zrel je kompost približno čez dve leti.
Najboljše je, določiti za kompostne odpadke prostor za tri kupe: v prvem zbiramo material, v drugem je kup zložen, ki dozoreva, v tretjem pa je že star lanski kompost. Naj. se ti ne zdi škoda prostora, ni izgubljen, ker kompost ti prinaša lep dobiček, če ga le skrbno in prav pripraviš.
Tudi za izvoz avstrijskega papirja so na italijanskem trgu nastale težave, ker radi podražitve avstrijski papir ni več konkurenčen.
V Jugoslaviji in to predvsem v Srbiji se je letos pojavilo hudo pomanjkanje elektrike, deloma radi suše oziroma mraza in deloma tudi, ker nekatere elektrarne niso mogli dograditi ob določenem roku. Tako je proizvodnja- bakra v Bom zaostala in to je povzročilo v eksportu izgubo do 5 milijonov dolarjev.
Zopet so marljive roke in vrsta strojev na delu, da položijo v zemljo seme, ki naj bi obrodilo obilen sad. Toplota in vlaga ter gnoj, bodo dali rast semenu in Vsemogočni bo dal svoj blagoslov.
Z delom in rastjo pa bo rastla tudi kmetova skrb, da bi mu naravne nezgode ne uničile truda njegovih rok in vsakdanji kruh za vso družino.
Včasih so proti hudi megli streljali, zvonili so, še zvonijo in tudi danes ne manjka poizkusov, da bi z raketami in drugimi tehničnimi pripomočki razganjali hudo meglo. Take poizkuse so napravili v Švici, Nemčiji in Italiji.
Neurje s točo pa je tudi v lanskem letu prizadelo skoraj četrtino avstrijskih občin in napravilo okoli 150 milijonov škode.
Oh tako ogromnih škodah je bila nekdaj samo državna pomoč; in ta pomoč je bila navadno malenkostna v primerjavi / škodo.
jedilnik za veliko nedeljo
Vsaka dobra gospodinja 'bo skušala svoji ljubljeni družini pripraviti čim lepšo veliko noč. Poleg lepo počiščenega in praznič-no urejenega doma, je velike važnosti, kaj jim 'bo postavila na mizo. Da vam, drage gospodinje, pomagamo pri tem, prinašamo velikonočni jedilni list. Upamo, da vam bo dobrodošel. Ce se boste zanj odločile, vam želimo pri pripravi veliko uspeha.
Vranični kuhan štrukelj v goveji juhi,
toplo prekajeno svinjsko meso (gnjat),
krompirjeve paštetke, — praženo 'kislo zelje,
velikonočna gnezdeca in pomarančni kompot.
Vranični štrukelj. Potrebuješ 10 Ukg dolgih makaronov, 21 dkg kruha ali žemlje, telečjo vranico, 1 jajce, beljak in dišave.
Cele makarone skuhaj v slanem kropu. Pazi, da se nc zlomijo. Pol kuhane odcedi in daj hladit. V kozi razgrej žlico masti, zarumeni v njej drobno zrezano čebulo, prideni še zrezanega peteršilja, majarona, popra, soli, namočen in ožet kruh. To vse skuhaj na vročem ognju, dobro mešaj, da postane gladko.
zadet, da .je celo njegov' obstoj ogrožen.
Premije za zavarovalnino so gotovo danes še razmeroma visoke, ker je pač krog zavarovanih še premajhen in se bodo te premije mogle zniževati le s povečanjem števila zavarovanih proti toči.
Iz .potrebe časa so leta 1947 tudi • Avstriji ustanovili zavarovalnico proti toči. Ta zavarovalnica je v sedmih letih svojega obstoja izplačala zavarovanim okoli 55 milijonov šilingov. Tako je n. pr. dobila Štajerska lani nad 4 milijone odškodnine, plačala pa le 2,8 milijona šilingov premije. Na Koroškem pa j'e bilo tekom imenovanih sedmih letih izplačanih odškodnine 4,3 milijone šilingov, premije pa so koroški kmetje plačali v istem času samo 2,6 milijonov šil ingov.
V Švici so nastopili novo pot. Tam je država ustavila vsako državno subvencijo po toči prizadetim krajem, pač pa je isti denar,
nato deni hladit. Kose ohladi, primešaj eno celo jajce, nastrgano vranico in žlico drobtin. K ohlajenim makaronom pa primešaj pol žlice moke, razte pene v beljaku. Namaži prt za kuhanje štrukljev s presnim maslom kakih 10 cm na široko. Na poma zan prt položi makarone tesno skupaj, pomaži jih z vraničnim nadevom, prt tesno zavij, poveži z vrvico in daj kuhat v slano vodo, kjer naj vre pol ure. Ko se malo ohladi, prt odvij, zreži klobaso na poševne koščke in deni v govejo juho, preden serviraš.
Krompirjeve paštetke. Potrebuješ 15 dkg kuhanega, skozi sito pretlačenega krompirja, 15 dkg moke in 15 dkg presnega masla, 1 jajce, 2 žlici smetane, žlico drobtin, košček prekajenega mesa.
Pretlačen krompir posoli, prideni mu presno maslo in moko. Z rokami rahlo pogneti v testo. Nato ga razvaljaj za pol prsta debelo. S krapovim model-ccm ga razreži na krapke, polovico krapkov izkroži z manjšim modelom, da dobiš obročke katere polagaš na krapke, ki si jih pomazala z beljakom. Polagaj na pomazano pločevino, v jamico na sredi kra j>ov pa polagaj naslednji nadev:
Svinjino drobno zreži, prideni jajce, smetano in drobtin, razmešaj in s tem nadevaj paštetke, katere naj se nato pečejo v precej vroči pečici.
Velikonočna gnezdeca. Potrebuješ za testo 14 dkg sladkorja, (i jajc, 9 tlkg moke, 3 dkg kakava in žlico ruma: za vaniljevo kremo 1 del mleka, 8 tlkg sladkorja, 3 rumenjake, 1 tlkg riževe moke, 15 dkg plesnega masla in pol stroka vanilje.
Testo: rumenjake s sladkorjem penasto vmešaj, nato primešaj s snegom moko, kakao in rum. Testo deni v namazane modelčke in jih v pečici speci Ohlajene izdolbi na zgornji strani in vbrizgu i kremo s tanko brizgo brez rol rov v ravnili črtah navskriž (da izgloda kakor pleteno gnezdece). V sretlo vsake ga položi nekaj velikonočnih bonbonov.
Krema: mleko, sladkor, rumenjake, riževo moko in vaniljo deni v snežni kotliček in stepa j nad strpa ro, da se zgosti. Pusti, da sc ohladi in počasi primešaj piesno maslo.
najlepSe darilo za
VSAKO PRILIKO
Slovenska kuharica
XL izdaja
S. M. F. KALINSEK
Knjiga obsega 750 strani z lepimi slikami. — Slovensko kuharico naročite pod naslovom ..Kranjski Janez”, Naš tednik — Kronika, Celovec, Vik-tringer Ring 26.
Praktična kuharica
VI. izdaja
PAVLA ZAKONJŠEK Knjiga obsega 270 strani in ima bogato izbiro z nasveti in navodili. Praktično kuharico naročite pod naslovom ..Kranjski Janez”, Naš tednik — Kronika, Celovec, Viktringer Ring 26
Die Osterreichische Hagelversicherungs-
anstalt auf Gegenseitigkeit
(Avstrijski zavarovalni zavod proti toči)
DUNAJ - WIEN L, Franz-Josefs-Kai 47
Naš zavarovalni zavod omogoča vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti težkim gospodarskim posledicam poškodbe po toči. Kmetijske zbornice svetujejo zato vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti škodi po toči, to še tembolj, 'ker ni na razpolago javnih sredstev za povrnitev škode po toči.
Zavarovanje proti toči je samopomoč kmetovalcev
V zadnjih letih ipa se vedno bolj udomačuje zavarovanje proti toči. Le tako zavarovanje je v stanu poravnati prizadeto škodo. Na žalost pa je razmeroma malo število kmetov spoznalo važnost tovrstnega zavarovanja, deloma pa so tudi gospodarske prilike tako težke, da (kmet izdatkov za tako zavarovanje ne zmore. Ravno tako kakor je postalo zavarovanje proti požaru gospodarska nujnost, tako se tudi zavarovanje proti toči vedno bolj razširja. Le na ta način bo mogoče razdeliti škodo po toči na tako široko plast zainteresiranih, da bodo mogli to breme tudi nositi, ker je nezavarovani posameznik dostikrat (po toči talko hudo pri-
ki je bil predviden za ta'ke katastrofe, porabila za znižanje zavarovalnih premij pri zavarovanjiu proti toči. Sicer je zavarovanje ostalo tudi v Švici na prostovoljci podlagi, vendar se je z znižanjem premij' (krog zavarovanih na mah razširil in sicer narasel na 100.000 zavarovan ih kmetov. Tako danes v Švici že 76 odstotkov vseh kmetov zavaruje svoja žitna polja proti toči. V Avstriji pa je sedaj zavarovanih komaj 25 odstotkov vseh kmetov proti toči.
Tudi v Avstriji' se j,e pričelo gibanje, ki tirja, da se j|avne subvencije porabijo za znižanje premij pri zavarovanju in tako kmetom omogočijo, da si sami pomagajo.
Našim gospodinjam
Beljak obnavljajo
Vojni dogodki in bombe so v Beljaku dosti porušili in uničili. Pridne roke so že leta sem na delu, da popravijo, kar je bilo porušenega in zabrišejo sledove 'vojne.
V Beljaku pa imamo tudi vrsto novih zgradb, ki jih pred vojno nismo imeli. To so koraki naprej, ki dajejo mestu tudi novo sliko.
Tako je na Kaiscr-Joscf-Platz štev. 8 bila obnovljena stavba, ki vso sliko poživi in celotno okolje olepša.
Vsa stavbarska dela na tem poslopju je izvedla firma Briider Nassimbeni. To stavbarsko delo je zahtevalo dosti strokovnega znanja, ker so ravno na
tem mestu stavbni prostori tako omejeni in se je firmi zelo dobro posrečilo rešiti to prostorninsko vprašanje.
Dela stavbenega mizarstva pa sta opravili tvrdki ing. Emmerich Angerer in Richard Angerer strokovnjaško.
Okna je pripravila firma stavbnega in hišnega mizarstva Hans Unterdorfler iz Beljaka, ki ima na stoji zalogi tudi prvovrstno pohištvo za stanovanja in kuhinje.
Terecopode in oblogo fasad ter drugo tovrstno delo pa je opravilo podjetje Gali & Clemcntschitsch iz Beljaka.
Peči s pečnicami in plošče je dobavila v polno za dovoljstvo firma Anton Krainer iz Beljaka. To podjetje je po svojem delu tudi po spodnji Koroški dobro poznano in se s svojim delom samo priporoča.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
ELEKTRIČNE SVETLOBNE IN MOTORNE NAPRAVE
Radio-strokovna trgovina
Ernst Schneider
BELJAK, Bahnhofstrasse 9 tel 48-40
ERDFFNUNGSANZEIGE:
Ich beehre mich, der geschatzten Bcvblkcrung von Villach und Umgebung bekannuu-goben, dali ich mit 3. April cine Verkaufsnicderlage
FRUCHTSAFTE, LIK6RE, EDELBRANDE, WEINE UND MINERALWASSER,
IN VILLACH, KAISER-JOSEF-PLATZ 8,
crofnet habe.
Bittc, bcsuchcn auch Sie uns, wir vverden Sic reli und gut bedienen, denn Ihr Ver-Iraucn soli uns Verpflichlung sein.
G E T R A N K E - G R O S S E R Z E G U N (.
c gro, FRANZ AHLACHER
KLAGENFURT, PISCHELDORFER STRASSE Hi, RUF 10-82
en detail

HUBERT TUMPOLD
IIELJAK-VILLACH, Gerbergasse 21 A Telefoni 64-02
Stekleni1 'portali, žično stavbno steklo, stavbno kamena stelklo, gradnja vitrin
I
Nemška motorna kolesa
HOREX - NSU -VICTORIA - TRIUMPH
AUGUST KASAN
Celovec — Klagenfurt, Lidmanskygasse 2.
		
Ban-, Kunst und Mdbeltischlerei Ing. Emmerich Angerer und Richard Angerer V I L L A C. H , Fabriksteig 16, Telephon 43-43		ANTON KRAINER MOJSTRSKI OBRAT stenske obloge, peči, teraco BELJAK - VILLACH, Bahnhofplatz. Tel. 67-35
		
FOTO ▼ FILM
/Jla ^PetvijJkUuuez
BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3 Poročne slike in slike za legitimacije
jL IZDELAVA ^
Ban-, Mobel-, Portaltischlerei Geschaftseinrichtungcn
Hans Unferdorfler
VILLaCH, Widmanngasse 42, Schanzgassc 2
VeUc UIoMmc
KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER BELJAK-VILLACH, Lcdercrgasse 28
MAXQOTZ
EKSPORT LESA
žaga, skobljarna tvornica zabojev
P, I S T R I C A V ROŽU
Kupuje bukov in iglast okrogli les po dnevnih cenah
1.5 do 2t DIESEL
dobavlja kratkoročno
deželno zastopstvo za Koroško in Vzhodno Tirolsko
Pritschen-,
'““dnig
Celovec-Klagenfurt, SiidbahngurteLtel 44-31
Auto-, Elektro-, Diesel materialije
na drobno in na debelo
GLATZ&THIEL
Beljjak-Villach, Widmanngasse 38, tel. 50-62
Čevlje in splošno moško in damsko obutev kupite najbolje in poceni pri priznani celovški tvrdki:
L BERGMAN«
CELOVEC-KLAGENFURT, Paradeiscrgasse 4
Prcpri£ajte se!
0
Matija Ramusch
KLAGENFURT - CELOVEC Adolf-Kolpinggassc 18 (Kolpinghaus)
splošno slikarstvo se priporoča za slikanje, lakiranje; prevzema vse vrste slikarij kakor šolskih prostorov, stanovanj, kapelic in cerkva.
Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem
TVRDKA
Stoiser&VVoIschner
CELOVEC .Bahnstrasse 87
dobavljamo votlo opeko, cevi vseh vrst, cement, apno, stensko oblogo, kakor vse ostalo gradbeni material
Vrtno pohištvo, ležalni stoli, krtače, metle, pletena roba najceneje pri
lUcutiaU
CELOVEC - KLAGENFURT, Bcnediktinerpl.
gr	Tort®11
iiellko nož
dobro vpeljane
cAinazotie
DAMSKE NOGAVICE DAMSKO PERILO v
c žmazoue tTrRg 5 vm!
B E E R GES. M. B. H.
CELOVEC-KLAGENFURT, Villacher Strasse 1
POSEBNA PONUDBA!
Modreci, 3 delni, 90x190 cm
iz trpežnega gradla s la afrikom šil. 289.— isti z vato podloženi, mehki šil. 320.— z damastnim gradlom in vato, mehki	šil. 345.-
s platnenim damastnim gradlom, vato, mehki	šil.	365.—
Posteljno perje: za blazine kg 37.80, 31.50, 24.50 za pernice in blazine, belo šil. 65.—, šil. 56.— puhasto perje za blazine, la	šil. 89.60
kitajski pol-puh, najfinejši	šil. 168,—
la Inlet, 120 cm širok, plav in rdeč, mt. šil. 28.70 Posteljno blago, 140 cm široko, močno,
belo, meter	šil. 17.50
Kovtri, veliki, dvobarvni, z belo vato šil. 155.— Kovtri, klot na obeh straneh, s čisto
belo vato	šil.	175.—
Kovtri iz brokata, vseh barv, kompl.,
čista bela vata	šil.	239.—
KRISCHKE & CO.
Klagenfurt, 8.-Mai-Strasse 3 in Neuer Platz 12
Kolo za vsako vreme š 780.-
športno kolo,
od š 980,-Otroška kolesa
od š 690.-Ugodni obroki pri
Fahrrad
HERZOG
Celovec-Klagenfurt
JAHRE
^-rVlAGEMPURT
GROSSE 50-h6
SH95-0
Ogromna izbira moških, damskih in otroških čevljev V cenah ter kvaliteti vodilna trgovina če vid jev na Koroškem
KARL
PBtscher
KONJSKI MESAR
CELOVEC, Pischeldorfer Strasse 12, Tel. 15-22 Prevzamemo tudi zavarovane konje. Ce sila, koljemo podnevi in ponoči.
VELIKO IZBIRO


V	VSEH VERSKIH KNJIGAH
V	DEVOCIONALIJAH
V	SLIKAH
V	MOLITVENIKIH
n u d i 'knjigarna in papirnica
(daitin tkia jožefove družbe
Celovec-Klagenfurt, Volkermarkter Ring 25
PODRUŽNICA V VVOLFSBERGU V LABODSKI DOUNI
7akU <za Mfnfadaft&kfi	STAVBENO PODJETJE
BARSKI MOJSTER
etlte Utiteutik
ŽELEZNA KAPLA - EISENKAPPEL PFARRPLATZ 245, TELEFON 20
Efti
WčUclte
unči UleicUcstoffle'
kalif en Sie gut und (preiswert im
llau^Uaus U G 0 V S E K
KLAGENFURT, Kanaltalersiedlung
VAŠ NAKUP ZA VIGRED PRI
Pleikner
Pleikner
Beljak,
Hauptplatz 28
ženski plašči od šil. 330,— obleke	od šil. 58,-
krila	od šil. 68,—
moški plašči
gabardine od šil. 730.— lodni plašči od šil. 430,-moške obleke od šil. 390,—
Modemi okraski, umetne cvetlice, obhajilni pajčolani, ž.enitovanjski pušelčki, lepa birmanska darila, rožni venci, svetinjice, turistovski spominski znaki, vse vrste ščeti in brivske potrebščine najboljše kakovosti, škarje razne velikosti, žepni nožki, vse vrste šivank za šivalne stroje dobite
pri znani tvrdki
„ELGETZ"
- Srt-
ustanovljena 1901
Celovec-Klagenfurt, Rainerhol

Prvo zgornje-koroško krovsko podjetje
Georg Gofz
BELJAK-VILLACH,
Klagenfurter Strassc 40-42
Vse vrste strešnih del in popravil etcrnit krovske stenske in pohištvene obloge
I. FACHWERKSTATTE EUR AUTOKOHLER
Hod (jut
KLAGENFURT, Kumpfgasse 20
Neuc Anfertigungen und Repcratu-ren — Rasche Bedienung, angench-me Preise 1
STEFAN KATZ
PARNA PEKARNA
CELOVEC-KLAGENFURT
Siebenhiigelstrasse 75
vsak dan sveže pecivo dostavlja tudi na dom. \
debele na prodaj!
Nekaj kmečkih in nekaj kučuharjev. Dopiše na „Naš tednik” pod značko „Pridna čebela”.
Dežniki za dame in gospode kakor tudi vse vrste popravila, znana dežnikarska veletvrdka Bcttina Celovec-Klagenfurt, Obstplatz 6 in Herrengasse 10
ZIDARSKA OPEKA VOTLA OPEKA
V OPEKARNI
Dipl. ing. HUGO RUESS CELOVEC - KLAGENFURT
Strauisshof, telefon 15-69
Vesele velikonočne praznike želi vsem »njenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
TRGOVSKA HIŠA
HERZELE
(prej MAGNET)
.■j..	'(•
PLIBERK, KOLODVORSKA ULICA
Za in tudi po velikonočnih praznikih kupite
Mitotic in naiceuciz
v trgovski hiši
fatmtmk
tekstilna trgovina z največjo izbiro
BELJAK-VILLACH Rathausgasse 6 in Karlgasse
fOrletrgouitia z vinom
BREZNIK &C0.
CELOVEC, ST.-RUPRECHTER-STRASSE 4 telefon 22-51
nudi najlmljša Ijela in rdeča vina iz Slovenskih goric in Dalmacije
SPECIALITETE:
JERUZALEM
LAŠKI RIZLING TRAMINEC DINOAf; - DALMACIJA MIŠTELA - NARAVNI DESERT
Župnišča, pozor!
Nudimo najboljše mašno vino po zmernih cenah.
Solidna postrežba — zmerne cene
P ri
JOHANN TSCHERNITZ
Velika izbira tovarniško novih in rabljenih motornih koles. Lahko jih nabavite že od mesečno šil. 150.— navzgor pri
AUTOZENTRALE
Uciumik
CELOVEC - KLAGENFURT St. Rruprechterstrasse 4
Za postni teden
VELIKA IZBIRA v: POLENOVK in MORSKIH LOSOSOV FILEJIH, sveži in zmrzli, živi KARPI in ŠČUKE, zmrzli JESETRI in POSTRVI, MARINADE, PREKAJENE RIBE, SARDINE in KONZERVE vseh vrst
PRODAJA NA DROBNO:
ALOIS GMEINER, Priestcrhausgasse (Fischhalle) GMEINER-FISCHE, Pernhartgasse 4, tel. 35-20 Preprodajalci, prosimo za pravočasno naročilo!
ALOIS GMEINER
Celovec-Klagenfurt, Domgasse 22, telefon 13-84 Brzojavi: Fischgmeiner
Okvirjenje vseh vrst umetniških kakor tudi svetih slik, razne podobe tudi brez okvirja
samo v strokovni delavnici in trgovini
^ foeffet
Celovec-Klagenfurt, Burggasse (Burg) Prepričajte sel
Rudolf Koffenig
CELOVEC-KLAGENFURT, Rainerhof
telefon 28-05
Izdelovanje žigov, graviranje, kovinasti napisi
Moški, damski in otroški čevlji, priznani kot najboljši v strokovni trgovini čevljev
SCHUHHAUS
(tokat
CELOVEC - KLAGENFURT, NEUER PLATZ Prepričajte se!
CELOVEC, NEUER PLATZ NR. 7 Kupite še VEDNO najbolje Govorimo tudi slovensko
KOLESA
Največja izbira samo pri
Truppe & Ermann
BELJAK - VILLACH Widmanngasse 41, vogal Kirchenplatz plačila na obroke
(Tapetniška delavnica
\ JOSIP NAIRITSCH
CELOVEC, Priestcrhausgasse 1
m od roči, oplazinjeno pohištvo, prepričajte se sami. Solidna in točna postrežba, dam tudi na obroke.
Strokovno podjetje
tekoče sadje „ P A G O ” v naravni proizvodnji zajamčeno
Jakob Pagitz
Celovec - Klagenfurt, VVaagplatz 7
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK in ključavničar
KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Pl. 1
Gebrlider Feltrinelli Drauland
Lcsnoindustrijsika družba z. o. z.
Beljak-Villach
direkcija: Willroiderstras.se 3 telefon 41-56
Kupujemo stalno okrogli smrekov les, stoječ kakor tudi posekan.
Zkomas
Sktikit
UMETNI MLIN
VELIKOVEC
VOLKERMARKT Koroška — Telefon 264
	H. Unterdfirfler
i MmII 1 T U billig -	
	Bau- und Mtibeltischlerei Villach, Widmanng. auch in Raten
L O Y D na vižku!
Najcenejše nemško malo vozilo v največjo zmogljivostjo Personcnwagcn ..................................... 31.500,-
................................................... 31.500,-
Kastemvagen ....................................... 31.800.—
AUTOHAUSRIVA
CELOVEC - KLAGENFURT, Rosentaler Strassc 17, tel. 31-91

BEQUEME TEILZAHLUNGEN VON
5 BIS 25 MONATSRATEN LIEFERT
J. tiematM
&
KARNTENS FUHRENDES MOTORRADHAUS KLAGENFURT, Villacher Strassc 1, Tel. 49-51	- ST. VEIT an der Glan, Villacher Strassc O
Vertragsiverkstattcn fiir BMW - PUCH - NSU
TESARSKI MOJSTER K LAURA FRIEDRICH ŽELEZNA KAPLA-EISENKAPPEL ££
kupujte vse potrebščine za vigred pri
KMETIJSKI ZADRUGI
ZA POLITIČNI OKRAJ BELJAK
LAN DWIRTSCH AFTLIC H E GENOSSENSCHAFT VILLACH
JOSEF
MAVERBRUGGER
mojster za kritje z opeko in skril jem (eternk)
CELOVEC - KLAGENFURT WEST, PrintEugen-Strasse štev. 3, telefon 42-76.
Vse krovsike ipotrebščine ..special' eternit"
Lastni kamnolom — Izvedba vseli strešnih del za cerkve, stolpe in gradove — Pojasnila in nasveti Ibrez-plačno
Landvvirtschaftliche Genossenschafl Volkermarkt
Kmetijska zadruga r. z. z o. j. Velikovec Skladišče — mlekarna — žganjarna
že od teta 1B99 v stužU tunetifeh/a
Zellstoff-
und Papierfabrik Frantschach Aktiengesellschaft
In Frantschach, Post St. Gertraud im lavanftai, Karnten
Telefon: Wolfsberg, Karnten, 3 ali 144 ali 353	— Brzojavni naslov: Natron Wolfsberg Karnten
Kupuje siattio na iCoedŠUem v kca^i-U somerno od Dcave
smrekov in borov brusni les
steječ, dovožen do ceste ali natovorjen v vagon
tla željo Vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu
SUDEKPORT E. JOSIPOVIČ
—==^—TRST, VIA MAZZINI 15
Vlav'
ivežje.
DARILNE
POŠILJKE
V	treh letih je bilo odposlano nad 100.000 pošiljk. Zahtevajte cenike za živila, tekstilno blago in druge potrebščine.
V	AVSTRIJI NAS ZASTOPA: DR. E. HRASNICA, WIEN IX.
UniversitatsstraBe 4/8.
I
A V E želi Osem in&fim odiemaleem vesele oelihmioeae praznike
AVE-M03EL
TVORNICE: STEINFELD IM DRAUTALE Podružnice:
CELOVEC - KLAGENFURT, Getreidegasse 1 BELJAK - VILLACH, Morilschgas.se Trgovina s pohištvom Franz Hafner, Wolfsbcrg Trgovina s pohištvom Arnold Krcincr, Feldkirchen Trgovina s pohištvom Josef Maier, Friesach Trgovina s pohištvom Sepp Schoffmann, St. Vcit/Glan Trgovina s pohištvom Fiorian Stuppnig, Spittal/Drau
9mwm/
mmm
mmm
■mmM
P.-iVSV MiiKi

INTERCONTINENTALE A. G.
Zd TRANSPORTE IN CELOTNi P RO M El
podružnica:
PODROZČICA - ROSENBACH
Telefonska številka 8 (248)
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jili izvršuje točno in poceni
Aiois PčCHC
PREJ F. „MIJA”
Izdelava in prodaja vseh vrst ščeti (krtač), čopičev in metelj.
Solidni domači izdelki
ŠT. VID OB GLINI
Glanfeldgassc 2
UmeinO'	- Uctnila
posefatii luneUiske škofe
priporoča
Kmetijska zadruga
Rož v Borovljah
Wirth F. X.
KOROŠKA LESNA INDUSTRIJA
Beljak - Villach
Klagenfurter Strasse štev. 26
kupil vsalko nindžimo okroglega in rezanega lesa ;po n a ji'boljši dnevni1 ceni.
Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO
NOVI MODELI - GLOBOKO ZNIŽANE CENE
500 C, Cabrio-Limousine, dvosedežni .... šil. 29.500 500 C, Kombinationsvvagen (Belvedere) .	.	.	šil.	36.500
1100 E, Limousine, 4 vrata, 4 sedeži .... šil. 42.000 1100 N, Limousine, 4 vrata, 5 sedežev .... šil. 46.000 1100 TV (Turismo veloce) Lini., 4 vrata, 5 sedežev šil. 56.000
1100 TV (Turismo veloce). Lini., 4 vrata, 5 sedežev šil. 56.000
1400 (Bencin) Limousine, 4 vrata, 5—6 sedežev . šil. 57.000 1400 (Diesl) Limousine, 4 vrata, 5—6 sedežev . . šil. 69.5IM) 2000 Standard, Limousine, 4 vrata, 5—6 sedežev . šil. 69.500 2000 Luxus, Fliisslgkeitskuppl., 5 Gange . . . šil. 79.500 2000 Grand vue, Fliissigkeitskuppl., 5 Gange . šil. 100.000
LKW IN RAUPENSCHLEPPER OD 25 DO 55 HP - DIESEL Z DODATNIMI DELI - HIDRAVLIČNI ANGLEDOZERJI
Ugodni dobavni pogoji — zamenjava — nasveti na podlagi desetletnih izkušenj po strokovnjakih
AUTOHAUS IG. WEDAM & CO.
BELJAK-VILLACH, FLUSSGASSE 6 - TEL. 44-41
GRADBENO PODJETJE
Josef
Kunze’s Wtw.
BELJAK - VILLACH
BJdhhveg 2, telefon 59-59
DOGRADITEV REGULACIJA IN ASFALTIRANJE CEST IZOLACIJE ZEMELJSKA IN OSUŠEVALNA DELA
Cjj-rateUi
dHoenaneUi
Lesna industrija
Ettendorf i. Lavanttale
Tel. Lavainiind štev. 1
Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni.
Radijske delavnice JOSIP DOLINSCHEK Prevzema vsa tovrstna dela.
Dela točno in solidno. Celovcc-Klagenfurt, Lidmanskygassc 16 (Verkaufshallen na dvorišču)
I. FACH4VERKSTATTE FOR AUTOKOMLER
ttad Qui
KLAGENFURT, Kumpfgassc 20
Neue Anfertigungcn und Rcpcratu-ren — Rasche Bedienung, angeneh-me Preise!
STEFAN KATZ
PARNA PEKARNA
CELOVEC—KLAGENFURT
Sichenhiigelstrasse 75
vsak dan sveže pecivo dostavlja tudi na dom.
cu. fadtttscU&c*
Zidarska opeka in votla opeka
premoč; koks drva
CELOVEC - KLAGENFURT
Karfreitstraisse 14, Telefon 28-23 in 28-24
Elektro-zagonske baterije za vozila
Stacionarne baterije s ploščami z veliko površino Telefonske baterije
Akkumulatoren-Fabrik Dr. Leopold Jungfer
Baterije za motorna kolesa Startne baterije Radio-baterije
Bistrica v Rožu - Feistritz im Rosental
pisef Heitet
LESNO PODJETJE MMM« IUMM« NASL.
ŽAGA - LESNA TRGOVINA - IZVOZ LESA PLIBERK - TELEFON 323
Siau&HO in poUi$h/e*to mivacstuo
S STROJNO UREDITVIJO
SluHcC \Hwz€*VZ ŽiTARA VES
Se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela
DoUišh/o
CIRCUS
ŠTIRIH SESTER
MEDRANO
se vrne po sedemletnem bivanju v inozemstvu v domovino in bo v bližnji bodočnosti gostoval
—— V CELOVCU —
Lesna trgovina in eksport
Vanzo Luigi
BELJAK - VILLACH
EN ZEN BERGSTR ASSE 35 Telefon 47-88
Unterkarntner
Molkerei
(Spoclnje-koroske mlekarne)
CELO VEC-KL AGEN F URT,
reg. z. z o. z. — Siria.sstras.se 32, tel. 44-11
Podružnice za Celovcc-okolico:
SERNO
JAKOB
ŽAGA IN LESNA TRGOVINA
VOGLE - KOHLDORF
Post Kiihnsdorf, tel. 281
Kupuje stavbni in rezani les po najvišjih dnevnih cenah.
Kriva Vr!ba; — Krumipendorf, Poreče — Portschach, Vrba — Vel-den, Otok — Ma>ria-W6rth, Ribnica — Reifnitz, Borovlje — Fer-lach, Grabštamj — Grafensitein,
Kupi vsako množino okroglega in reza-neg:i lesa po najboljši dnevni ceni.
Sdniid
DeunCMnodčK
CELOVEC, Kramergasse 11
Damske obleke, plašči, kostumi, v veliki izbiri, najnovejša moda!
Lesna trgovina
rOiriiqO
Dterze
Import — Export lesa
Kupuje les za posek na steblu. Plača po najvišji dnevni ceni. — Lastni avtopromet. Celovec-Klagenfurt, Rampenstr. 15, tel. 29-08
Znana semenska in zoološka trgovina Koroške (Samenhaus Kamtens)
Kauschej
CELOVEC - KLAGENFURT, Altcr Platz 20
Ceniki brezplačno
Velika izbira vseh vrst semen — Vedno na zalogi spomladanski piščanci raznih pasem
Alois Okorn
tapetnik in dekorater
CELOVEC, Volkcnnarkter Str. I na dvorišču.
Največja izbira vseh vrst čevljev za vsak poklic pri
BELJAK - VILLACH VVidmanngasse 43, Italiener Strasse 17
MANIJFAKUJRNA TRGOVINA
CfativSeh
Najboljši kup za vsakega.
Zamenjava volne.
Prepričajte se!
Celovec-Klagenfurt, Feldniarschall Conradplatz 1
NAJNOVEJŠI spomladanski modeli
Walcher
Celovec-Klagenfurt, 10.-Oktober-Strasse Damska, moška in otroška oblačila
ber-Strasse 2 8 ilačila
TT
STROJNO MIZARSTVO
Franc
V B 'V'
Kovačič
P O D J E R B E R G
pošta Škofiče (Schiefling a m See)
Točna postrežba in solidno delo
Gummi Berger
gumijasti in umetno gumijasti predmeti, dežni plašči (Gummiregenbekleidung), prašni plašči (Staubmantel aller Art) in vse za šport, kopalne obleke, ročne torbice in aktovke ter igrače. Gumijasti obodi za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila točno in solidno. Celovec-Klagenfurt, Kar-dinalplatz 11 in Bc-nediktincrplatz 10, lastna delavnica.
Foto - Ecke
Celovec-Klagenfurt, Obstplatz. 5 - Telefon 444)1
Specialna trgovina foto-aparatov in vseh v to stroko spadajočih potrebščin, nasveti brezplačni, aparati, filmi in izdelava, snemanje — ugodno.
HetetejiudMtii
Te^utUlum iodtrnop
NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA . "POHIŠTVO, - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
: n mmsmma GMnsmmsm
NIZKE CENE - PLAČILNE OLAJŠAVE
BEUAK VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL 47-67
ZA ŽUPNE URADE POSEBNI POPUSTI
RUDOLF WURM 0.„.G.
CELOVEC - KLAGENFURT, St. Veiter Ring 27, telefon 27-95 Avtozastopstva od:
O.ST E R R El C HI SC H E AUTO M O BIL-FA BRIK S A. G. VORMALS AF
2 To, 5 To in (i To
DKW VVESTZONE - HILLMAN	-	BORGVVARD
IKjiul* TjMMlivigjtlt
HOLZ- UND KOH LENGROSSH AN DEL A u s f u h r — E i n I n h r
KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 38, Fernruf 15-95, Bahniibersetzung

V NAŠEM LIST
MARCHI
FRATELLI
Lesna trgovina in lesna industrija
Beljak — Villach
lO.-Oktober-Strasse 22 Telefon 42-08
Kupim vsalko množino dkroglega in rezanega lesa, <tudi stoječ alfi posekan les po najboljših dnevnih cenah.
PREIZKUŠENI URARSKI MOJSTER
ilotifried cAnraihep
CELOVEC - PAULITSCHGASSE 9
Ure vseh vrst, nakit, popravila točno in vestno
Lepa darila za binno, rojstne in godovne dneve!
PREPRIČAJTE SE!
StcokoMia fto-stcež&a
pri nakupu pisalnih in računskih strojev v strokovni popra vi jalnici
KARL HAMMER
Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstrasse (Verkaufshallen)
pisarna in delavnica Getreidegasse o.
Geloschten WEISSKALK:
AHe sonstigen Baustoffe (Heraklit) liefert prompt
die bekannte Klagenfurter Firma
Alois Pratsch
Celovec-Klagenfurt, Lastenstr. 11
G ii n s t i g e P r e i s e 1
helikon harmonike - akordeoni
kupite jih najboljše naravnost pri izdelovalcu I. koroška izdclovalnica harmonik
R. NOVAK
CELOVEC-KLAGENFURT, Ebentaler Strasse 7
Zahtevajte cenik brezplačno! Razpošiljanje na vse strani.	Ustanovljeno 1874
Vse za modroce: afrik, gradi, vata. — Vrvi za zvonove, oprtnice, vrvice, zaprežne vrvi, uzde, strojne oprtnice. — ŽIMA. — Predpražniki. — Mreže za nakupovanje in otroške postelje, vrvice za rolete, vrvi za obešanje perila. — Krtače in vse vrste vrvice. — Metle.
V STARI STROKOVNI TRGOVINI
Paul SpatiK nad.
CELOVEC - KLAGENFURT, Heuplatz 8
Veselo veliko noč želi svojim odjemalcem slaščičarna in espresso-kafe
Ijedet
Celovec-Klagenfurl, Feldniarschall-Conradplatz 6 Točna in solidna postrežba
KSnfMrisdie Landes-irandsdiaden-Versicherungsanstalt <Kor*“iaskd0do po o,^)va,Bica
ustanovljena 1899 po koroškem deželnem zboru
Brzojavi: Kalabrand	CELOVEC-KLAGENFURT, ALTER PLATZ 30	Telefon: 18-46, 18-47
Ko pirhe skriie najdeš, se rad ob prazničnem pecivu znajdeš.
Šivalni stroji
za gospodinjstvo in obrt
A. Smokig.
MEHANIK
Celovec-Klagenfurt
Paradeisergasse 9, telefon 59-53
FRIGIDAIRE
hladilno naprave, obrtni in gospodinjski hladilniki, sladoledne naprave, hladilne omare, hladilne vitrine ter pivotočilnice DOBAVLJA
GEBR. TERTSCHE
Gradnja ter popravila clektr. avtom, hladilnih naprav ČELOVEGKlagcnfurt, Altcr Pl. 10, tel. 17-67, stanovanje 34-82
Izkoristite tudi Vi priliko
direktnega naročila!
Spalnice sedem delne................................S	3.400.—
stanovanjska soba...................................S	4.500,—
kuhinjska oprema....................................S	1.800.—
Dobavi x lastnim avtom tlirektno.
Stalno skladiMe v BELJAK - V1LLACH, Italiener Strasse 53, Naročila tudi po lastnih željah in načrtih.
Velemizarstvo
F. HAFNER
PODROŽCICA - ROSENBACH
telefon 47-74
KINO	barvni film (Todd, Joan Rice). Tudi za mladino. Dne 21- aprila ob 20. uri barvni film „Dcr rote Teufel” (Tudi za mladino).
CELOVEC-KLAGENFURT	
PRECHTL Od 17. do 22. aprila: „Muss man sich gleich scheiden lassen”.	Ženska krila najcenejše pri Moden-Hcrta, Beljak-Villach, Untcrer Kir-chenplatz.
STADTTHEATER OdlG. do 22. aprila: „Sangarec” (trodimenzionalni film). DOBRLA VES 17. aprila ob 20. uri in 18. aprila ob 16. uri „Cuha Cabana” (za mladino prepovedano). Velikonočni ponedeljek, dne 19. aprila ob 16. in 20. uri: „Robin Hood und seinc lustigen Gcscllen”,	štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini — St. Veit/Gl., obisk in ponudba brezplačno.
	5% popusta pri velikonočnem nakupu usnjena tigovina Hegenbart, Klagenfurt, Villacher Strasse 9.
/ ‘1
|'^D333a3333--c';i...
2*ta*%a CMsiti{ska twxtftoaUawi<>*iiU
LUBAS & SOHN
CELOVEC - KLAGENFURT, St.-Veiter Strasse T el e 1'o n 56-58
Izdelava hamionJk vseh vrst, prevzema popravila strokovno in točno. Luhasove harmonike so znane širom sveta.
„Ganz"-Elekirowerkstatten in tehnična pisarna
ING. F. DULLNIG
Celovec-Klagenfurt, Pischeldorfer Str. 4, tel. 18-22 Gradba elektrarn, daljnovodov, krajevnih mre/, in transforma-terjev — inštalacije vseh vrst
P O P R AV I L A Prodaja in zamenjava elcktri&iih strojev
DOBAVA električnega orodja, motorjev, ž.ic, raznovrstnega materiala, oglenih ščeti itd.
POJASNILA in načrti
Mreže iz stavbenega jekla, Tor-jeklo, betonsko železo, cement, apno, heraklit, strešno lepenko in štukaturo, strešno in zidno opeko, cementne cevi, VVenko-stropnc plošče kakor tudi vso železnino ter stavbeni material dobite pri
Franz Napotnik
trgovina z železom, barvami in zaščitnimi sredstvi rastlin proti mrčesu, veletrgovina s stavbnim materialom
CELOVEC-KLAGENFURT, Priesterhausgasse - Telefon 34-47 Dovoz, z lastnimi vozovi
ŠVICA
išče v dobrih privatnih hišah, restavracijah, hotelih itd. izkušene kuharice, kuhinjske pomočnice, uradnice, strežnice in gospodinjske pomočnice. — Ponudbam priložite znamke za odgovori — LIDO Internationale Stellenvennittlung Ziirich 27.
Praktor-privesnik, osi, ročaji ter rabljeni gumijasti obroči, kakor nadomestni deli za anglo-ameriška vozila ugodno pri
Schrottvertrieb FRANZ RUMVVOLF
Celovec - Klagenfurt, Flatscha-cherstrasse 18, tel. 37-78.
Modroci, tapecirano pohištvo poceni ter dobro samo pri proizvajalcu Ortner, Beljak, AVidmann-gasse 31.
Kmečko dekle, 16 let staro, išče mesta pri prijazni gospodinji, kjer bi se priučilo kuhanju ali šivanju. Dopis na „Naš tednik’ pod značko ..Pridna”.
OČALA!
Optik Fessl
BEIJ A K-VII.L ACH liahnhof.stras.se 3
Pijače in jedače najceneje Ramusch, Celovec, pri Bezirks-hauptmannschaft.
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu AVernisch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odloča!
Najboljši in cenejši so Planet čevlji pri
WUK0NeG
CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstrasse (pri Longo)
Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11.
SCHAVARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adlcrgasse Telefon 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
Najcenejši nakup tekstilnega blaga — perila — posteljnine ter poklicnih oblačil
Julius Snler
CELOVEC, DOMCASSE 19
»Gr L 29*19
PRO WOCH( IHR
EIGENTUM
BdRCMASCHINf NHAUS
OSKAR MIKULA VIILACH
Damska tnzerka Matilda /.otter, Celovec, Salmstrasse S.
Za Veliko noč! — Blago za moške in deške obleke od 49,— šil. Blago za damske kostume od 46,— šil. Posteljno in hišno perilo v veliki izbiri pri tvrdki Albin Roli Sc Co. Tekstilije. Beljak-Villach, Ratbaus-platz, tel. 59-50.
a3K / Zciss očala došla
mm jun.
/Lvgnr Celovec, tel. 55-30
Obstplatz 3
FOTO ORASCH, Klagenfurt, Prie-
sterhausgasse 1, legit. slike, slikanje prvoobhajancev, novih maš in žc-nitovanj. Najstarejši fotoatelje.
Za velikonočne praznike iščem tovariša športnika od športne posredovalnice Beigott, Celovec-Klagenfurt, Kinoplatz - Posredovanje 20.
Kdnig
BACKPUIVER«
miteten
{ftč&eVtekepfcH
riu* 'ur vr m1 w
D
Nedosegljivo poceni	K
pomladanska prodaja se je pričela!
Damski plašči, novi modeli iz domačega blaga (čista
volna) in najboljši izdelavi, od.........šil.	280,—
Kostumi, modernejših vret v čisti volni, od . . . šil. 390,— športne jopice pletene in iz kocastega čistega volnenega blaga, od...............................šil.	189,—
Plašči iz balonske svile, dvojni, se lahko nosijo na obe
strani, samo.............................šil.	390.—
Damske obleke iz finega popelina in imprime blaga
modernejša izdelava, se ne mečkajo, od . . šil. 98.—
Svila za obleke, krasni vzorčki, 90 cm široka, od . šil. 19.80 škotski zefir za obleke, čista pavola, fino tkan, 82 cm
širok, samo..............................šil.	11.80
Volneno škotsko blago za obleke v modernih barvah
144 cm široko, samo......................šil.	29.80
Žensko perilo, spodnja oblačila..............šil.	24.80
Damske garniture, srajca in hlačke, prvovrstno blago šil. 49.— Damske nočne srajce do tal, najboljša kvaliteta, od šil. 49,—
Blago za obleke, avstr.-franc. in nemški proizvodi, najboljša kvaliteta, 140 cm široko, od ... . šil. 26.80 Svilene nogavice, s perlon-ojačene za reklamno ceno, šil. 11.80 Hubertus plašči za dame in gospode, od ... . šil. 390.— Obleke za može, fante, dečke in otroke, od . . . šil. 230.—
Moški plašči iz balonske svile, iz nepremočljivega, dvo-barvano lesketajočega ninofleksa s karirano svilo
podloženi, samo .........................šil.	390,—
Najfinejši kamgarni iz čiste volne, iz importa, {»ocenjeni na ...................................šil.	149.—
Polvolneni kamgarni, se ne mečkajo, 150 cm široki, samo 84.—
Višek vsega so: moške srajce vseh velikosti po 39,— in po 49.—
1 igraste in jaquard odeje, od Rjuhe, frotirke, prešite in volnene odeje, perje zine in 1000 drugih stvari.
Iznenadile vas bodo nizke cene in velika izb svojem nakupu odločite za najboljše renomir; letja znano
TRGOVSKO HIŠO KOROŠKE
£. Umstkode*
& CELOVEC-KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 7 Am Fleischmarkt
UGODNE M OŽNOSTINAKUPANAOBROKE!
HOHNER HARMONIKE, pihalni instrumenti, gitare itd. najceneje pri STRANZL’s ERBEN, Celovec-Klagenfurt, 8,-Mai-Strasse 20, tudi na obroke.
Krasne kombineže 22.— šil., hlačke 9.— šil., damske obleke 55.— šiL moške srajce od 35.— šil. naprej-Štoffschsvemme, Klagenfurt, Maikt-platz.
RENAULTI!
RENAULT „4 CV Šport” 1954
čelverovratno, kurjava, Defroster!
Najbolj uveljavljeno in največ kupljeno malo vozilo!
120 km maks. hitrosti, 5.5 litrov uporabe bencina na 100 km Zmagovalec v svojem razredu pri vseh gorskih ocenah!
sedaj samo šil.... 37.500.—
RENAULT „300 kg” LIEFERWAGEN
6 litrov' potrošnje bencina na 100 km Opremljen s prvovrstnim motorjem 4 CV 1954
šil__ 38.800.-
1954
RENAULT STATIONSWAGEN 1954 šil.... 42.000.-
RENAULT „800 kg” LIEFERWAGEN 1954 RENAULT „1 t KASTENWAGEN” 1954 RENAULT „1,4 t SCHNELL-LASTVVAGEN” 1954 RENAULT „AUTOHUS” 1954
15 sedežev s plesi steklom in premično streho, poraba ben-cinn 10 litrov na 100 km, 60 HI’, četverostopen.
RENAULT »FREGATE GRAND LUXE” 1954
60 HI', četverostopen, 10 litrov bencina na KM) km. Vodilno vozilo razreda 2 litrov za največje zahteve. Eno leto tovarniške garancije, ne oziraje se na prevoženo število kilometrov in na število montažnih ur.
HAKOJ DOBAVLJIV ! I
F. Reichenpfader j-.
CELOVEC — KLAGENFURT, Villachcr Ring 37, tel. 47-87
Deželno zastopstvo za znamko Renault — Krupp Sudvverkc — DE ŠOTO — oficielna prodajalnica za DKVV motorna kolesa.
r., .v.',’/
Moderna oilopedija GOI^lfFRlEO
(Zakupnik Ernst Volkert) Celovec, Radetzkvstrasse 24 se priporoča cenjenim naročnikom za izdelavo umetnih nog v seh vrst (s Stricderjevitni s|Kcialnimi sklepi, opornimi aparati, moderci, traki za kilo in vložki.
Kot pomladansko {»osebnost za vse, ki nosijo vložke v čevljih, posebno za elegantni damski čevelj, priporočamo elastično in lahko ter brez usnja, pralno, ki ščiti tudi moderne nogavice, samo {»o modelu: Vložki iz PLEKIDUR
(Vis a vis od Sanaloriutn Marialiilf)
■■»■■■aaaHMSBHBanBraHBHBuauaunHi
Telefon 30-50
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Vikiringei Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naptej. — Lastnik m izda jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe v v. Mohoria, vs- v Celovcu. Viktringer Ring 2*». — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.