TRGOVSKI
'O,
%
$
%
*/r
ST
Časopis asa trgovino, industrijo in obn.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. —- St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta „
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži _
a
jni.
LETO VI.
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 1. novembra 1923.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 129.
Fr. Zelenik.
Na pot varčevanja.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je proizvodnja poljedelstva, obrti in industrije jako naglo začela padati, ker delovne moči so morale v strelske jarke, v zloznana taborišča in v vojno industrijo. Vrivalo se je naziranje, da ima vrednost le blago. Začel se je beg pred denarjem, kateri beg je postajal za državo in gospodarstvo usodepolen. S koncem vojne in z ustanovitvijo naše Jugoslavije je nastopilo zanimanje za naš denar in bivša naša krona je pridobila na vrednosti skoraj polovico. Toda malo časa je vživala to zaupanje. Reklo se je, da smo šušmarji in ne znamo gospodariti in zidati, pa je zopet nastopilo nezaupanje do Kj, ki je stalno padala v vrednosti. Dobro jo je začel popravljati pokojni minister Stojanovič. Na našo nesrečo ga je pobrala smrt. Imeli smo potem razne padarje, ki so operirali to našo valuto. Najbolj v spominu nam je g. Plav-šič in bo še dolgo ostal, samo ne v prijetnem.
S padanjem vrednosti denarja pada seveda tudi veselje in pomen štedenja. Kdo pa naj štedi, če ve, da bo jutri danes prihranjeni denar manj vreden. Ni čuda, da je propadala naša valuta. Kako so pa mrcvarili državniki našo bivšo Kj! Po vzgledu vlade so se ravnali denarni zavodi, verižniki in špekulanti. Vse je kalkuliralo na podlagi padanja naše valute. Ko so ubili vrednost Kj, niso nehali z rušenjem, ampak so do pred letom nadaljevali pri dinarju. Ubijali so naš denar vsi, od vladnih mož zgoraj do zadnjega delavca. Ni čuda, da je narod izgubil smisel in veselje do varčevanja. Slovenci smo bili pred vojno na glasu kot nepodjetni, pač pa jako varčni. (Ne mislite, da sem avtonomist, ker govorim samo o slovenski zemlji. Drugih delov naše zemlje ne poznam v tem oziru in tudi nimam podatkov.) Varčevalo je vse, državni in zasebni uslužbenec, delavec in kmečki človek. Naše hranilnice so imele nad 200 milijonov kron vlog (to so bile zlate krone). Danes bi torej morale imeti najmanj 15 milijard papirnatih kron, imajo pa okoli 2 milijardi. Krivda Ježi največ v tem, da narod nima zaupanja v denar. Naš sedanji mi-
Dr. Milan Todorovič:
Vprašanje povišanja nov-čaničnega obtoka.
(Nadaljevanje.)
111.
Ako se hoče preceniti, ali je boljši angleški sistem metalnega ali nemški sistem bankarskega pokritja, je treba primerjati jih z ob-zirorn na sledeča dva pogoja:
1. Pn katerem sistemu je večja nevarnost, da banka ne more odgovarjati svojim zahtevam.
2. Kateri sistem je bolj elastičen, to je pri katerem sistemu se daje novčanični obtok lažje in lepše akomodirati vsakočasnim potrebam trgovskega prometa.
. V nadaljnem hočemo pretresti Jeden in drugi sistem z ozirom na Oornja dva pogoja.
Pri sistemu metalnega pokritja je vsaka v promet stavljena novčanica pokrita z metalom.
nister se je pohvalil, da je dvignil vrednost dinarja od 5.30 na 6.40. G. minister je povdarjal, da notira danes dinar okoli 20% višje, pozabil je pa dostaviti, da je draginja narastla od 40% na 70% za časa njegovega ministrovanja. Minister forsira prost izvoz. Po nazorih teorije in prakse bi večji izvoz moral zboljšati našo valuto. Doživeli smo pa ravno nasprotno. Kupna vrednost dinarja pada, ker neznosno narašča draginja.
Nismo tedaj na poti do izboljšanja valute in tudi nismo radi tega na poti do varčevanja. Nastati mora preokret, ako hočemo do resnične gospodarske samostojnosti. Državniki nam morajo priboriti zaupanje v dinar, morajo dvigniti njegovo vrednost, pa bodo spravili narod na pot varčevanja. Z dviganjem vrednosti valute bomo povečali veselje do produkcije. Narastla bo tudi ta. Z večjo produkcijo b<4 rastla konzumna sila vseh slojev. Rasti bode
začelo blagostanje v vseh slojih in širila se bo prosveta. Inteligenca bo zopet lahko delala na razširjanju izobrazbe. Danes je inieligenca popolnoma proletarizirana, nesposobna za prosvetno delo, ker ga tare glad in beda. Posnemajmo Češko. Borila se je za zboljšanje valute, imela je uspeh. Narod štedi in s tem si je postavil temelje, izgradil svojo gospodarsko neodvisnost in postavil temelje tudi svoji politični neodvisnosti. Naša bodočnost nam bo zagotovljena, kadar bomo na isti poti. Z varčevanjem pridemo do glavnice, z njo pa omogočimo razvoj novih nam potrebnih industrij, omogočimo proizvodnje, povečamo veselje in delo za prosveto.
Varčevanje je temelj naši narodni in gospodarski svobodi, temelj naši prosveti, temelj našemu delu. Zato pa mora biti varčevanje prva točka v našem narodno-gospodar-skem programu.
Bivše deželne doklade v Sloveniji.
Z naredbo z dne 4. novembra 1918, štev. 44 (Uradni list štev. 4 z dne 9. novembra 1918) je Narodna vlada SHS v Ljubljani prevzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblastev in naprav v Sloveniji in s tem prevzela nase funkcije bivše deželne avtonomije na vsem svojem teritorijalnem območju. Hkratu je odredila, da se vse dotedanje deželne naklade in davščine vseh vrst in brez vsake izjeme do nadaljnega ukrepa pobirajo in zaračunavajo v isti izmeri in na isti način kakor doslej.
Na podlagi te naredbe so se pobirale do konca leta 1919 deželne doklade k direktnim davkom na ozemlju bivše Kranjske v izmeri 55%, na ozemlju bivše Štajerske v izmeri 70% in na ozemlju bivše Koroške v izmeri 80%.
S finančnim zakonom za leto 1920-21 pa se je pobiranje bivših deželnih doklad z različnimi odstotki ukinilo in odredilo, da se izza dne 1. januarja 1920 pobirajo enotne deželne doklade v izmeri 70% poleg dotedanjih vojnih pribitkov pod skupnim nazivom enotni državni pribitek. Le na hišno-najemni davek v Ljubljani se pobira namesto prejšnjih 55% deželnih doklad 60% enotni državni pribitek.
Ker se pobira v Sloveniji in Dalmaciji bivše deželne doklade hkratu z vojnimi pribitki pod skupnim imenom enotni državni pribitek, so enotni državni pribitki v Sloveniji in Dalmaciji izdatno višji nego v ostalih pokrajinah, v katerih se je obdržala deželna avtonomija na ozemlju bivše Avstrije podobna avtonomija okrožij, ker se doklade, ki se pobirajo za ta oblastva, ne smatrajo za državne pribitke.
.Razlike se pokažejo osobjio pri preračunavanju skupne obremenitve z državnimi davki na primer pri hišno-najemnem davku, ki dosega v Zagrebu 18.2% od čiste najemnine, v Ljubljani pa 32%, ali pri tecivarini III. razreda, na katero se pobira na Hrvatskem 70% oziroma 95% državni pribitek (60% vojni in 10%, oziroma 35% dohodarinski prirez), dočim se na občno ipridobnino v Sloveniji in Dalmaciji pobira 130%, oziroma 170% državni pribitek (70% bivše deželne doklade in 60%, oziroma 100% bivši vojni pribitek. Razlike se s pobiranjem bivšim deželnim dokladam enakovrednih doklad le deloma izenačijo, kajti v drugih pokrajinah se te doklade ne smatrajo za državni pribitek in se ne vštejejo v odmerno podlago po čl. 18. — 20. zakona o proračunskih
dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923. Nasprotno se v Sloveniji plačuje invalidski davek in izredni državni pribitek tudi od onega dela državnih pribitkov, kateri se prehodno do vpostavitve oblastne samouprave pobira kot nadomestilo za bivše deželne doklade.
Da se v interesu izenačenja davčne obremenitve odpravi to neenakomernost, katero davkoplačevalci v Sloveniji težko občutijo, je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo naprosila merodajne faktorje, da se člena 137. in 142. predloga finančnega zakona za 1. 1923-24 po-polnita v tem smislu, da se pribitek, katerega plačujejo davkoplačevalci v Sloveniji za nadomestilo bivših deželnih doklad (čl. 145. in 146. finančnega zakona za 1. 1921-22) izza dne 1. januarja 1923 ne všteva v odmerno podlago za invalidski davek in za izredni državni pribitek. — S tem bi se vsaj nekoliko zmanjšala davčna obremenitev Slovenije, ki naj po državnem proračunu za leto 1923-24 plača itak 14,454.000 Din direktnih davkov več nego so bili pro-računjeni za proračunsko 1. 1922-23.
Skupščina Zveze industrijcev.
(Konec.)
O socialnem zavarovanju in socialni zakonodaji je poročal zvezni tajnik dr. Adolf Golija. V obširnem poročilu je očrtano stališče Zveze industrijcev glede raznih vprašanj izvršitve zakona o zaščiti delavcev, posebno glede pravilnika o ureditvi in o podaljšanju delovnega časa v industrijskih obratih. Dalje so v poročilu Zveze industrijcev opisana prizadevanja za redukcijo zavarovalnih prispevkov in upravnih stroškov zavarovalnih zavodov, ki znašajo po domnevi poročevalca pri okrožnem uradu za Slovenijo okroglo eno četrtino vseh dohodkov, pri drugih okrožnih uradih pa celo do ene tretjine vseh nabranih prispevkov. Dr. Golija se izreka proti povišanju zavarovalnega prispevka, ker smatra, da bi se pri pravilnem gospodarstvu lahko krili stroški s petodstotnim prispevkom, če bi se previsoke porodninske dajatve znižale in ukinile nekatere kvarne določbe, bi se dal bolniški prisj3evek znižati celo na 4%. V nadaljnih izvajanjih je govornik obširno kritiziral sistem kapitalnega kritja in za-
Bančna aktiva, njena blagajniška gotovina v metalu znašajo točno toliko, kolikor je njen dolg v emito-vanih novčanicah, to se pravi, da bi banka mogla izplačati (konvertirati) svoje novčanice ceio za ta zelo maloverjeten primer, da bi vse novčanice bile isti dan prezentirane blagajnici v plačilo.
Z ozirom na tako stanje stvari je točna trditev, da je ob metalnem pokritju izključena teoretična in praktična možnost, da bi banka ne mogla ustreči svojim obvezam.
Tako bi pa bilo le, ako bi bil sistem metalnega pokritja do kraja izveden, to je, ako bi bile novčanice emitovane samo na podlagi metalnega pokritja. No, kakor smo videli, se to ne dogaja. Poleg teh novčanic, katere so izdane na pod-se nahaja v obtoku še 184,j00.000 funtov šterlingov nov-camc emitovanih na podlagi državnih papirjev. In ta okolnost v neki meri izpreminja gornji sklep.
Ako bi se namreč dogodilo, da bi bile vse novčanice, izdane na
jedni ali drugi podlagi, jeden dan prezentirane bančnim kasarn v zameno, bi banka ne mogla konvertirati 18,450.000, razen ako bi država v tem primeru takoj plačala svoj dolg.
Kako je to v praksi? 230 let obstoja Angleške banke dokazuje, da je v praksi taka možnost izključena. Razlog za to leži v potrebah prometa po krožečih sredstvih. Ni jeden moment namreč ni bil, da bi bila potreba v krožečih sredstvih na Angleškem padla izpod dvajset milijonov funtov šterlingov. In vsled te okolnosfi je mogla Angleška banka vedno konvertirati celokupen broj novčanic, kateri ji je bil v danem momentu prezentiran.
Temeljem gori navedenega je dovoljen sklep:
Ob ublaženem sistemu metalnega pokritja obstoji samo teoretična, ne pa praktična možnost, da bi banka ne bila kos svojim obvezam.
Kar se tiče drugega pogoja, se more brez rezerve reči, da sistem metalnega pokritja ni niti najmanj
elastičen, to je, da se količina novčanic v obtoku ne more dovajati v sklad s trenutnimi potrebami prometa.
Razlog je jako navaden. Emito-vanje novčanic niti ni spravljeno v zvezo s potrebami prometa, marveč samo z množino zlata v bančnih kasah. In tako se more vsak moment zgoditi, da se v obtoku nahaja mnogo manj novčanic nego jih potrebuje promet. Obratni položaj je ta, da je več novčanic nego jih potrebuje promet, se more le redko pojaviti, ker se odvišek avtomatično vrača v bančne blagajne.
Ta nesoglasnost med potrebami prometa in novčaničnega obtoka se često javlja in daje povod ostri kritiki tega krutega in neelastičnega sistema. Ali treba pripomniti, da se ta napaka občuteva na Angleškem daleko manj, nego bi to bilo v kaki drugi državi. Na Angleškem je jako razvit sistem kliringa. Celih devetdeset od sto vseh denarnih transakcij se opravlja brez uporabe denarja s prostim prenosom po
hieval izpremembo sistema v smeri nakladnega kritja odnosno kombinacije med nakladnim in kapitalnim kritjem. Končno je poročal o uspehih informativne ankete, ki se je vršila ob navzočnosti ministra za socialno politiko dr. J. Peleša dne 17. oktobra v Zagrebu. Poročilo obsega bogato zelo informativno gradivo
o	vprašanjih, ki se med našimi gospodarskimi krogi žal mnogo premalo proučujejo in se bomo k njemu ob priliki povrnili.
V	debati k poročilu je g. Fran Golob stavil interpelacijo radi podvo-jenja dajatev za pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu za Slovenijo dne 26. oktobra 1923. Gospod inž. Šuklje je kot podpredsednik Pokojninskega zavoda v obširnem govoru ugotovil, da načelstvu zavoda in njega upravnemu odboru ni bilo o stvari ničesar znanega. Načelstvo, ki je izšlo iz rednih volitev za pokojninski zavod za nameščence in se je konstituiralo meseca marca 1923, ni dalo nikake iniciative za povišanje premijskih dajatev. Predmetna na-redba nosi podpis bivšega ministra za socialno politiko g. dr. Ninka Periča in je datirana z 19. julijem 1923. Vsekakor krši taka naredba avtonomijo zavoda in bo govornik v zavodu predlagal protest proti nared-bi, ki se na] prekliče.
Nato so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
1. Opozarjamo kraljevo vlado, da novi zakoni socialno - političnega značaja, tako Zakon o zaščiti delavcev, Zakon o inšpekciji dela in Zakon za zavarovanje delavcev, ki so bili koncipirani v Ministrstvu za socialno politiko po kompilaciji najradikalnejših vzorcev, predlaganih v izrazito industrijskih državah, in to enostransko po zaslišanju gospodarskih korporacij in celo brez sporazuma s pristojnimi ministrskimi re-sorti, t. j. Ministrstvom trgovine in industrije in Ministrstvom za šume in rude, ne odgovarjajo našim socialnim in ekonomskim prilikam ter težko obremenjujejo celokupno naše narodno gospodarstvo. Zahtevamo, da se brez odloga pristopi k reviziji teh zakonov, in to sporazumno z Ministrstvom trgovine in industrije ter ob sodelovanju gospodarskih korporacij.
2. Zahtevamo zlasti izpremembo določil zakona o zaščiti delavcev v delovnem času v industrijskih pod-jetjih.
Zahtevamo, da se določi osemurni delovni čas le za one industrijske obrate, kjer to zahteva značaj obrata z ozirom na težke delovne pogoje, dočim naj velja za ostale obrate deveturni delavnik, izvzemši sezonska podjetja, v kojih je delovni čas že po sedanjem zakonu in po značaju posla neomejen.
Zahtevamo, da se dopusti primerno podaljšanje delovnega časa v sporazumu z delavstvom, pri čemer mora biti merodajna navadna večina delavstva dotičnega obrata.
Odločno protestiramo proti sedanji omejitvi‘svobode dela.
3. Resno in nujno opozarjamo Ministrstvo socialne politike, da so bremena, koja nosi industrija iz naslova socialnega zavarovanja, dejansko neznosna ter zahtevamo, da se ta bremena ublažijo. Zahtevamo primerno znižanje prispevne tarife za bolniško in nezgodno zavarovanje. Tako znižanje naj se omogoči z zmanjšanjem upravnih stroškov zavarovalnin zavodov ter z uzakonjenjem določil, ki znižajo previsoke porodninske dajatve ter ukinejo kvarna določila § 1154 b avstr. o. d. z.
Zahtevamo, da se tako zlasti prispevek za bolniško zavarovanje zniža s 1. januarjem 1924 na 4% .
4. Zahtevamo, da se preuredi pokojninsko zavarovanje nameščencev, da se k temu zavarovanju pridruži bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev, ki naj se izločijo iz splošnega zavarovanja delavcev.
Zahtevamo, da se zavarovanje nameščencev obvaruje pred rizikom labilne valute in da se v tak namen kombinira sistem kapitalnega kritja z nakladnim sistemom.
5. Zahtevamo, da se iz Delavske zbornice izločijo nameščenci in duševni delavci sploh in da se za to ustvari posebno avtonomno zastopstvo.
Nato se je razpravljalo še o za našo industrijo zelo važnem vprašanju pogojev za državne dobave. Ministrstvo vojne in mornarice je bilo v zadnjem času razpisalo velikanske nabavke vojaške obleke, perila ter čevljev in med plačilnimi pogoji določilo, da se izplača dobaviteljem pri oddaji celokupne količine 50 % pogodbene vsote v gotovini, ostanek pa v državnih bonih po 5%, ki so izplačljivi šele čez leto dni. Proti takim plačilnim pogojem, ki domači industriji spričo izrednega pomanjkanja gotovine in neznosni obrestni meri za bančne kredite onemogoču-iejo oferiranje, je protestirala centrala industrijskih korporacij, ker so taki pogoji v odločnem nasprotju z besedilom zakona o državnem računovodstvu. Ker je bila vsled takih pogojev špecijelno naša slovenska industrija močno prizadeta, je skupščina Zveze sprejela sledečo resolucijo:
1.	Ministrstvo vojne in mornarice, Ekonomno odelenje, je pod pov. E. br. 1415 od 25. septembra 1923 v »Službenih Novinah« br. 224 od 1. oktobra 1923 razpisalo ofertalne licitacije za velike vojne nabavke. Plačilni pogoji za te državne dobave onemogočajo resnim domačim ofe-rentom udeležbo na licitaciji in izključujejo domače producente. Ti plačilni pogoji pa so tudi v direktnem nasprotju k veljavnim zakonitim določilom in posebej k členu 40. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust, september 1923. Odločno protestiramo proti postopanju Ministrstva vojne in mornarice,
knjigah. In vsled tega potrebuje angleški trgovski promet relativno malo denarja v prometu.
Kako stoji glede jednega in drugega vprašanja s sistemom bankarskega pokritja?
Pri sistemu bankarskega pokritja so pokrite emitirane novčanice s sigurnimi in kratkoročnim] aktivi (trgovskimi menicami). Bančna aktiva so v skladu z njenimi pasivi (novčani obtok). Harmonija med aktivi in pasivi se vidi v dvojnem pravcu:
V	iznosu in v roku skadenc. V prvem pogledu vlada polna harmonija. Menične zahteve pokrivajo popolnoma bančne dolgove v formi novčaničnega obtoka. Harmonija v drugem pravcu ni popolna, lstina je, da so i aktiva i pasiva kratkoročna, ali dočim so pasiva vsaki dan ska-denčna, skadirajo aktiva v roku od
1	do 90 dni.
Vsled te male disharmonije glede roka obstoji teoretična možnost, da banka ne more odgovoriti svojim obvezam glede konvertiranja. Ako
ki je proiivno zakonitim določilom in ki oškoduje naše narodno gospodarstvo, ki oškoduje državo. Zahtevamo, da se predmetne ofertalne licitacije obnovijo po pogojih, ki so v skladu z zakonitimi določili in ki omogočujejo udeležbo domačih producentov.
2.	Zahtevamo, da se v zakonu že načelno določeno prvenstvo domačih ponudnikov in zlasti domačih producentov s konkretnimi določili tako zajamči, da se bo načelo za-konodejansko izvršilo. Naprošamo kraljevo vlado ter zakonodajne či-nitelje, da poskrbijo za uzakonjenje potrebnih določil.
Ostali samostalni predlogi, predvsem glede pospešitve uzakonjenja nove carinske tarife ter revizije poštnih pristojbin, snovanja novih industrij itd., so bili odkazani predsedstvu, odnosno tajništvu v podrobno proučavanje. Ob sklepu je
bila sprejta še na predlog g. inž. Remeca protestna resolucija radi nasilnega režima v zasedenem ozemlju, ki se glasi:
»Glavna skupščina Zveze indu-strijcev se pridružuje glasnemu protestu vsega našega naroda proti nasilnim odredbam italijanskih oblasti napram našim rojakom v Italiji. Izreka želja, da naj bi gospodarski krogi v Italiji, s kojimi imata naša industrija in trgovina mnoge poslovne stike, iz svoje strani vplivali na italijansko vlado, da spremeni nasilno postopanje napram državljanom jugoslovanske narodnosti ter njim prizna iste kulturne, in nacionalne svoboščine, kakršne uživajo ostali državljani Italije in kakršne so zajamčene narodnostnim manjšinam v vseh državah. Ta želja je tem nujnejša, ker bi sicer trpeli tudi obojestranski gospodarski odnošaji.
M. Savič:
Haša industrija in obrt« (Nadaljevanje.)
bi namreč vse novčanice v obtoku bile prezentirane isti dan v zameno, banka ne bi mogla izvršiti takoj to zameno, marveč samo postopoma v roku treh mesecev.
V	praksi pa je možnost, ako ne popolnoma izključena, saj dovedena na minimum.
Izkušnja je namreč utrdila, da vsi lastniki novčanic nikdar ne pridejo isti čas do bančnih blagajn z zahtevo, da se konvertirajo njihove novčanice. Oni imajo vsi to pravico, ali samo mali odstotek se poslužuje vsak dan tega svojega prava. Vsled tega izkustva so banke v praksi odpravile to teoretično možnost na ta način, da imajo jeden del, 25 do 40% novčanic v obtoku, pokritih z metalom. In to pokritje služi, kakor korektiv te disharmonije glede roka, to se pravi služi kakor fond, iz katerega vrši banka konvertiranje med časom, dokler skadirajo njene zahteve.
Na ta način je v praksi odpravljena vsaka opasnost, tako da se more v praksi pojaviti samo izvzet-
V Litiji se nahaja bombaževa predilnica, ki ima 32.000 vreten z vsemi pripadajočimi stroji, od katerih je 5600 vreten v Prebodu. Ima okrog 300 delavcev in izdela letno okrog 2,000.000 funtov angleškega bombaža. Predilnica v Litiji izdeluje predivo v štrenah za ljudstvo, kakor tudi prejo za industrijsko vporabo zase in za druge odjemalce. Ima tkalnico z 486 razvoji, kjer izdeluje surovo amerikansko tkanino.
V Tržiču se nahaja bombaževa predilnica in tkalnica Gassner & Glanzmann. Ona ima kompletno predilnico z 11.948 vreieni-selfak-torji, 8296 ostalimi vreteni in 2058 vreteni za niti. Sedaj montira tudi belilnico in ima poleg tega mehanično tkalnico, kjer izdeluje sedaj »Amerikan« in delavnico za vato. Predivo izdeluje v št. 3 — 24 angleške numeracije in sicer izdela eno-nitnega surovega prediva 2,350.000 angleških funtov, večnitnega surovega prediva 250.000 funtov, beljenega in barvanega vseh freh vrsi 400.000 angleških funtov. Uporabi Vio amerikanskega surovega bombaža in »/i« indijskega bombaža. Tovarna je last gg. Gassner & Glanz-manna in ima vodni pogon.
V	letu 1920 se je uvozilo enožič-nega bombažnega prediva do št. 8 232.027 kg za 6,509.577 Din; od št.
8 - 20 1,465.750 kg za 57,354.236 dinarjev; od 20 — 30, 895.726 kg za 29,573.063 Din; preko št. 30 po angleški numeraciji 31.936 kg za 1,450.824 Din. Dvonitnega in mno-gonitnega do št. 8 25.793 kg za 875 tisoč 252 Din; od št. 8 — 20 angleške numeracije pa 81.313 kg za 2,823.316 dinarjev; od št. 20 — 30 angleške numeracije 441.333 kg za 1,780.447 dinarjev; preko št. 30 angleške numeracije 2571 kg za 114.435 Din. Bombaževega prediva za nadrobno
no, n. pr. ako bi bil v slučaju vojske nerazmerno veliki broj novčanic prezentiran v zameno.
Kar se tiče drugega pogoja — elastičnosti emisije — je sistem bankarskega pokritja nerazmerno boljši od sistema metalnega pokritja, ker je ta sistem elastičen, oni drugi pa neelastičen.
Pojasnitev je lahka. Sistem bankarskega pokritja je v najtesnejši zvezi s potrebami prometa po krožečih sredstvih. Jakost trgovskega prometa je izražena v številu in velikosti trgovskih transakcij. One se najčešče javljajo v obliki trgovskih menic. In te zopet, kakor smo videli, služijo kot podlaga za emitovanje novčanic. Vsled te tesne zveze so pri bankarskem sistemu pokritja novčanic v obtoku v točnem skladu s potrebami prometa. Ob živahnem in jačjem prometu se pomnožuje obtok novčanic. Ob slabšem prometu se potegne nepotreben odvi-šek novčanic iz prometa in se vrača v bančne blagajnice.
(Dalje sledi.)
prodajo 761.748 kg za 47,927.142 Din. Celokupno se je uvozilo bombaževe preje 3,540.997 kg za 128,400.292 dinarjev. V istem letu je bilo impor-tiranega surovega bombaža 1 milijon 414.237 kg za 9,601.315 Din. Kapaciteta predelave znaša okrog 4 milijone kg, kar pomenja, da se v tem letu za 2Vz milijona kilogramov kapaciteta ni izkoristila .Ako se računa, da je znašal uvoz preje 3 milijone 500.000 in ako se od tega odračuna neizkoriščena kapaciteta 21/2 milijona kg, potem je razvidno, da naše predilnice tudi pri najboljšem obratu niso v stanju kriti potrebe in znaša primanjkljaj v bombaževi preji 1 milijon kilogramov. Ako se vzame, da je znašal uvoz bombaževih izdelkov, izvzemši konfekcijo 1920 leta, 13,137.446 kg, kar bi se okroglo izravnalo 14,000.000 kilogramov preje, potem znaša to s poprej omenjenim milijonom 15 milijonov celokupne potrebe na bombaževi preji. Računajoč, da izdela ena velika predilnica z 20.000
vreteni okrog 1,000.000 kg, pomeni
to, da potrebujemo za pokritje naše potrebe še 15 velikih predilnic.
Ker je bombaževa industrija ena izmed prvovrstnih industrij za narodno obrambo, bi bilo treba večji del takih tovarn zgraditi v notranjosti države, ostale pa razporediti po celi državi.
Znano je, da pri nas v južni Srbiji od Djevdjelije do Velesa bombaž zelo dobro uspeva in da bi se z iri-gacijo in gnojenjem s fosfatom vzgojile zelo velike rentabilne kulture in zato bi bilo treba napraviti vse, da bi se vsaj najnujnejše potrebe bombaža lahko pridelale doma.
Ker so v obstoječi bombažni industriji vsi delovodji in mojstri tujci, bi bilo treba domačine šolati, da bi lahko zavzeli njih mesta. To je potrebno iz gospodarskih in vojno-obrambnih razlogov. Ker je vsled zgoraj navedenega povečanja števila tovarn treba štirikrat tolikega števila kvalificiranih delovodij in mojstrov za bombažno industrijo, je treba v svrho namestitve domačinov na nova mesta šolati naše ljudi.
Za izvedbo takega šolanja je potrebno: 1. šolati gotovo število naših najboljših učencev večerne strojne ključavničarske šole kakor tudi ab-
solventov-strojnikov srednje lehnic-
ne šole odnosno kragujevske vojno-obrtne šole, za mojstre-preddelavce
v	šolah v Reitlingenu in podobnih zavodih; 2. izbrane, izredno sposobne in izurjene delavce iz naših obstoječih tovarn bi bilo tudi treba šolati v Reitlingenu ali enakih šolah;
3.	v Dugiresi, Litiji in Tržiču bi bilo treba osnovati večerno tekstilno šolo za tkalce-preddelavce, bar-varje in apreterje, ki bi jo posečali vsi mlajši delavci, da bi dobili domače sposobne mojstre za posamezne oddelke predilnice. Te delavce pa, ki bi se posebno odlikovali, bi bilo treba na državne stroške šolati v Reitlingenu. 4. V enem mestu kakor Leskovcu, Karlovcu ali Sarajevu, bi bilo treba osnovati centralna;
išolo za tekstilno industrijo, zvezano z delavnico, kjer bi se izučevali i mojstri, i preddelavci, kakor tudi inženirji za tekstilno industrijo teoretično in praktično.
23. Naša produkcija bombaževih tkanin.
Industrija bombaževih tkanin je zastopana v Srbiji, Bosni, Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji.
V	Beogradu obstoja tekstilna tovarna Koste Iliča, d. d., ki ima svoje tkalnice v Beogradu in Leskovcu. V -Beogradu se nahaja razen tkalnice z 223 razvoji in 8 pripravljalnimi stroji za prejo in apretiranje tkanin hidi belilnica, barvarna in tiskarna platna s 30 stroji, kakor tudi mala predilnica bombaža. Belilnica in barvarna je bila med vojno poškodovana, ker so demontirali vse bakrene dele in druge dele raznesli, Jako da so jo morali sedaj z ogromnimi stroški popraviti.
IDaljc sledi.)
Trgovina.
Načelna odločba novosadske produktne borze v povračilu škode. Uprava novosadske produktne borze je glede povračila škode, ki jo povzroči prepozno plačilo kupnine, odločila sledeče: Plačilo, odgovarjajoče protivrednosti dobavljenega blaga, se mora izvršiti prvi delavnik po prejemu tovornih in oddajnih listin, sicer je prodajalec upravičen, da zahteva povračilo škode, ki je dokazno nastala, ker je plačilo •dobil prepozno. Prodajalec mora nastalo škodo naznaniti kupcu s priporočenim pismom, čim ugotovi zakasnitev. Ako se plačilo ne izvrši tekom petih dni po ugotovitvi zakasnitve, je prodajalec upravičen glede dela blaga, •katerega mora še dobaviti, uporabiti § 85. borznih uzanc. Prodajalec mora 'v takem primeru o svoji odločbi v roku %eh dni po preteku naknadno dovoljenega petdnevnega roka obvestiti kupca, sicer ostane kupčija še nadalje v velja-
vi	in prodajalec ima edino pravico do povračila škode po § 83., alineji v) -borznih uzanc.
Promet v Varni tekom meseca septembra. Tekom meseca septembra t. 1. ;:je znašal uvoz čez Varno v Bolgarijo 3,477.062 kg blaga v vrednosti 120 milijonov 896.995 levov. Izvoz je znašal v isfern čas.i 3,436.274 kg blaga v vrednosti 251,691.145 levov.
Zunanja Irgovina Poljske v mesecu •avgustu. Uvoz Poljske je dosegel mesecu avgustu 171.300 ton v celokupni vrednosti 2.374.1 milijarde poljskih mark 'ali 96.7 milijonov švicarskih frankov. Izvoz je znašal v istem mesecu 1,626.900 ton v celokupni vrednosti 2.501,1 milijard poljskih mark ali 101.9 milijonov Švicarskih frankov. Izvoz je bil potemtakem za 5% večji nego uvoz.
Denarstvo.
industrijski krediti »Narodne banke«. ^Pravni odbor »Narodne banke« je na svoji zadnji seji sklenil, da bo na seji, id se vrši dne 6. novembra 1923, definitivno sklepal o dovoljevanju kreditov Pridobitnim krogom. V zvezi s tem je vprašanje, ali naj »Narodna banka« iz-»remeni dosedanji sistem deflacije. Da io vPrašanje odločilo čim pravilnejše, je upravni odbor »Narodne banke« naslovil na vse zbornice v državi. prošnjo, da mu sporoče podatke
o	visim v posameznih pokrajinah ve-3>avne obrestne mere.
Priglasitev dolgov banke »Banca ita-&»na di sconto« v likvidaciji. Rimsko sodišče je dne 19. oktobra t. 1. odločilo, da rnorajo vsi upniki navedene banke priglasiti svoje terjatve do 29. decem-
a 1923 »Narodno kreditni banki« osebno ah s priporočenim pismom Sproti povratnemu recepisu), oddanim na pošto do omenjenega roka.
Ustanovitev poljske emisijske banke. Finančni minister je priredil celo vrsto Posvetovanj o načinu ustanovitve polj-emisijske banke. Ustanovitev se izvršiti v treh mesecih s kapitalom niilijonov zlatih frankov. f Naraščanje akcijskih emisij v Avstriji. ^ Jeku tega leta, posebno v zadnjih mesecih se v Avstriji izredno množe izdaje novih akcij. Dočim so prošla leta prevladovali industrijski papirji, se je po-
kazal letos nenavaden pohlep po bančnih akcijah, ker tvorijo te kolikor toliko pred občutnim skakanjem varen papir. Kurzi so neverjetno rastli, nekoliko popuščanja se čuti šele v zadnjem času. Nekatere dunajske banke so priredile same letos že kar več emisij. V inozemstvo se je oddalo sicer velik del akcijskih papirjev, vendar pa prevladuje domači kupec. Nove vrednote, ki so prišle na trg v prvem polletju, se cenijo do poldrugega bilijona.
Denarna kriza in zamudne obresti.
0 priliki posvetovanj, ki so se vršila v trgovskem gremiju na Dunaju glede vprašanja obrestne mere, je vladalo splošno prepričanje, da je najprej delati na to, da se odpravijo vsa zakonska določila, ki so poostrila denarno krizo in nje posledice. Sklenilo se je najprej, da se zahteva takojšnjo ukinitev vseh določil, ki omejujejo promet z devizami in ki ovirajo dotok inozemskega kapitala. Nato, da se zahteva, da justično ministrfsvo reši vlogo, ki jo je poslal gremij že pred dvemi leti glede povišanja zakonitih zamudnih obresti. Neprimerno nizke zamudne obresti, ki so po zakonu dovoljene, napram faktični obrestni meri, so povzročile nezaželje-ne rezultate, da uporablja zamudni dolžnik dolžne vsote raje v špekulativne svrhe, nego da bi jih vrnil upniku. Ne samo, da se to stanje protivi vsem principom pravičnosti, ampak more razširiti težke posledice denarnega pomanjkanja tudi na najširše trgovske kroge.
Uradni tečaj za november v dinarjih:
1 napoleondor 270, 1 zlata turška lira 305, 1 angleški funt 362, 1 dolar 80, 100 francoskih frankov 480, 100 švic. frankov 1440, 100 drahem 140, 100 lir (ital.) 361, 1 milijon nem. mark 0.05, 100 čeho-slovaških kron 240, 100 madž. kron 0.45, 100 rumunskih lejev 38, 100 bolg. levov 77, 100 peset 1085, 100 holandskih goldinarjev 3200, 100 danskih kron 1370, 100 avstr, kron 0.11, 100 poljskih mark 0.01. Po teh tečajih se zaračunavajo tudi pristaniške fakse.
Carina.
Carinski dohodki glavnih carinarnic
znašajo v prvih 10 dneh oktobra 59 milijonov 896.757 Din.
Davki.
Davčni urad Ljubljana mesto je pričel vsem zamudnikom, ki niso v določenih rokih poravnali predpisanih davkov, dostavljati opozoritvene položnice. Vsi davkoplačevalci se v iastnem interesu opozarjajo, da svojim obveznostim takoj zadoste, ker bi sicer morali plačati razven 6% zamudnih obresti še 4% opominjevalne, oziroma nadaljne 4% rubežne stroške. — Davčni urad za mesto Ljubljana.
Kopirni stroi: ALEKA
THE REX CO., LJUBLJANA.
Promet.
Za obnovitev trasiranja dolenjskih železnic. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je poslala vlogo na direkcijo za gradnjo novih železnic, v kateri prosi, da bi se delo sekcije za trasiranje železniške proge Kočevje— Črnomelj—Vrbovško in proge št. Janž — Sevnica, ki ga je imenovana direkcija z brzojavno naredbo ukinila, na podlagi novih kreditov za trasiranje obnovilo. Ker je sekcija proučavala in tiasiralia v terenu popolnoma nov spoj za podaljšanje kočevske in belokranjske zeleznice do reske proge, je izredno važnega pomena, da se to delo čim-preje dovrši, ker bi bila s tem podana jasna slika prednosti in ugodnosti raznih varijant za zvezo Slovenije z morjem. Vse dosedanje delo in priprave ter vsi v to svrho storjeni izdatki so brezpomembni, ako se delo ne izvrši in ne dobimo dovršenega elaborata za to progo, katere študij je bil pri opetova-nih prilikah obljubljen in zasiguran.
redmetna sekcija je imela na dan uki-njenja samo še za 8 do 14 dni dela v terenu, za kar so bili potrebni razmeroma mali krediti, vse ostalo delo pa bi se bilo potem lahko izvršilo na podlagi zapiskov in beležk v pisarni. Zbornica
je zaprosila tudi tajništva vseh političnih strank, da se za zadevo zavzamejo in upati je, da bo imela zbornična akcija spričo njene gospodarske važnosti pozitiven uspeh.
Hrvatsko Zagorje in Slovenija. Beograjski listi poročajo, da je generalna direkcija državnih železnic sklenila, da postavi v budget za leto 1924 potrebne kredite za gradbo železniške proge Krapina — Rogatec. S tem bi bilo končno rešeno vprašanje direktne zveze Slovenije z Zagorjem, ki je bila dosedaj mogoča samo čez Zaprešič in Zidani most, dasi gre samo za kakih 30 km proge med Krapino in Rogatcem, od katere je večji del od Rogatca do Lup-nijska že zgrajen in čaka neizkoriščen že nad 20 let.
Prometne ukinitve. Po obvestilu ravnateljstva češkoslovaških drž. železnic Košiče, je ukinjen celokupni promet za Poljsko. Medpotne pošiljke bodo zadržane in dane pošiljateljem na razpolaganje.
ZOBNA PASTA beli J krasno zobe in daje jim blišč.
Razno.
»Times« o reškem vprašanju. Angleški list »Times« je objavil te dni zelo interesanten članek o Reki in o vzrokih italijanske politike v reškem vprašanju. »Times« pravi, da izvira glavna akcija iz Trsta. Po razpadu avstro-ogrske monarhije, ki je predstavljala gospodarsko celoto, ni na Jadranu mesta za dve luki. Mirovna pogodba jim je odvzela zaledje. Gališki petrolej se odpravlja črez Gdansko, Čehi eksportirajo premog in sladkor črez Hamburg. Avstrija in Madžarska odpravljata svoje blago črez Dunaj. Tirolski les se pošilja črez Benetke. Reka predstavlja naravno izhodišče za Jugoslavijo. Ako bi bila Reka svobodna luka, bi se kretala vsa Jugoslovanska trgovina čez Reko in najbrže bi se tudi drugi sosedi raje posluževali reške proste luke nego pa Trsta. Trst bi bil obsojen na propast. Zbog tega vodijo tržaški trgovci glavno akcijo proti Reki. Tržaški fašistovski poslanec Gi-unta je organiziral udarec proti Zanelli in reške fašiste financirajo tržaški lastniki ladij. Nadalje dokazuje »Times« v svojih izvajanjih, da je svobodna reška država ne samo v korist Jugoslavije, ampak tudi Avstrije, Madžarske in če-hoslovaške, ker bi bilo za ta primer blago zasigurano pred šikanami. Svobodna Reka pa je tudi v eminentnem interesu Ar.glije same. Leta 1912 je tvorilo angleško blago polovico prometa reške luke, ne da bi šteli blaga uvoženega iz kolonij. Dati Reko Italiji bi pomenilo pripravljati novo vojno.
Za znižanje pristojbine za ital. vizum in za ustanovitev italijanskega konzulata v Ljubljani. Slovenija je na promet z Italijo zelo navezana, posebno pogosto morajo naši poslovni krogi potovati v Trsi, s katerim še kljub opetovanim urgencam nimamo telefonske zveze. Pristojbina za italijanski vizum v iznosu Din 190 je poleg čehoslovaškega in poljskega vizuma, ki znaša Din 230 odnosno Din 200 razmeroma zelo visoka in znatno ovira gospodarski promet obeh držav. Posledica pretirane pristojbine je, da mnogo ljudi, ki ne zmorejo teh visokih pristojbin prekorači mejo ponoči na nedovoljenih potih. Zato je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prosila konpetentna ministrstva; da o priliki trgovskih pogajanj z Italijo delujejo na to, da se doseže vzajemno znižanje prislojbin za vidiranje potnih listov med našo državo in Italijo. Tudi je trgovska in obrtniška zbornica z ozirom na živahni in intenzivni promet Slovenije z Italijo prosila, naj se pri italijanski vladi o priliki trgovinskih pogajanj intervenira, da se sedanja kr. italijanska delegacija v Ljubljani spremeni in izpopolni v konzulat, ki bi imel tudi trgovskega in prometnega atašeja in bi interesentom lahko vedno nudil vse potrebne informacije v trgovskem, kreditnem in prometnem oziru. Italijanski konzulat v Zagrebu ne služi praktičnim potrebam naših gospodarskih krogov, ker je preveč oddaljen in mu bosta Hrvaška in Slavonija pri otvoritvi prometa preko Reke kot področje dali sami dovolj poslov.
Vpostavitev prometa med Reko in Brajdico. Jugoslovanska vlada je naznanila vladi v Rimu, da se vpostavi čim prej železniški promet med Reko in Brajdico. Italijanski oficijelni krogi smatrajo to za pripravljenost Beograda, da se čim prej definitivno reši reško vprašanje. Poslovni odpravnik Sumonle je poklican v Rim, da poroča o položaju Mussoliniju.
Izročeni parobrodi. V smislu protokola o izvršitvi sporazuma Trumbič-Bertolini, ki se tiče razdelitve Avstro -Ogrske flote nam je italijanska vlada dne 26. i. m. izročila parobrode »Split«, »Raguza« in »Najada«, ki so Avstro -Ogrski služili kot straža za finančne svrhe. Danes so ti parobrodi pripluli v Kraljevico ter so bili izročeni posebni komisiji. Parobrodi bodo sedaj zopet služili v finančne svrhe kakor poprej.
Kavcije za državne dobave. Nekateri finančni organi odklanjajo državne vrednostne papirje za kavcije pri državnih dobavah in pri drugih prilikah. Osobito odklanjajo 4% obveznice posojila za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Ker se s tem ravnanjem prekoračujejo zakoniti predpisi in posamezniki izgubljajo zaupanje v državne vrednostne papirje, ki vsled tega izgubljajo na vrednosti, trpi pa vsled tega tudi državni kredit, je finančna uprava odredila, da se morajo za kavcije pri državnih licitacijah sprejemati vsi vrednostni papirji brez razlike.
Brzojav Beograd — Trst — Pariz. Pred par dnevi se je otvorila redna brzojavna zveza med Beogradom in Trstom z Balovim aparatom. V zadnjem času se je promet na tej liniji povečal, da niso zadostovale dve liniji z dvema Hjusovima aparatoma, Nabavili so se še Balovi aparati, ki imajo to prednost, da na eni in isti liniji istočasno funkcijonira 8 in še več aparatov. Sedaj se za brzojavno zvezo s Trstom uporabljajo štirje Balovi aparati. Pozneje se jih bo po potrebi uporabljalo še več. Naše inozemske brzojavne zveze so bile že sedaj dobre, v bodoče se pa izboljšajo še v toliko, da se nili lokalni, niti tranzitni brzojavi ne bodo zadrževali v Beogradu nad 20 minut, kar bo velikega pomena osobito za države, katere brzojavljajo v inozemstvo preko naše države (Grška, Bolgarska in Turška), čim se obnese brzojavna zveza Beograda s Trstom potom Balovih aparatov, se ustvari zveza preko Trsta in Turina s Parizom.
Češkoslovaški zakonski osnutek o kolektivnih pogodbah, češkoslovaški narodni skupščini bo predložen zakon o kolektivnih pogodbah, po kalerem naj kolektivne pogodbe normalizirajo delovne pogoje ze celokupne produkcijske kategorije. Kolektivna pogodba učinkuje šele tedaj, če individualna pogodba ustvarja težje pogoje za delavca, ona torej jamči za minimum delovnih ugodnosti. Kolektivna delovna pogodba vsebuje določbe glede mezdnih tarifov, delovnega časa, honoracije prekournega dela, pravico do zaupnikov ild. Biti mora pismena, se mora prijaviti v register in mora vsebovati točno navedbo kraja in časa veljavnosti, produkcijske panoge in oseb, na katere se nanaša, kakor tudi organizacije delojemalcev, ki imajo izvesti prijavo v register, ki je javen. Predviden mora biti razsodiščni organ. Skleniti moreta kolektivno pogodbo na eni strani ali sam delodajalec ali celo udruže-nje, če je pristojno za to po statutih, na drugih strani pa delavska organizacija, če je upravičena po statutih. Pogodba poteče po trimesečni odpovedi, če je sklenjena na nedoločen čas, sicer s potekom dogovorjene dobe.
Gospodarska ekspanzija Italije. Dne
4.	in 5. novembra t. 1. se bo vršil v Trstu pod pokroviteljstvom samega kralja in pod predsedništvom ministrskega predsednika Mussolinija nacijonalni kongres za gospodarsko ekspanzijo, katerega so sklicali gospodarski krogi v Trstu. Fašiste bo zastopal na kongresu generalni sekretar poslanec dr. Giunta. P°le9^ tega bo prisostvovalo delom še več članov direktorija fašistov.
Produkcija opija v naši državi bo znašala letos po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo okrog 40.000 kg. Cene opiju naraščajo in se trži opij sedaj po okrog 800 do 900 Din za kg.
Književnost.
Matematične tabele. Sestavil prof. Ivo Tejkal. 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 252. Cena v platnu vezani knjigi, priročne žepne oblike 66 Din. Knjiga ima spredaj navodilo za porabo matematičnih tabel. Pojasnila so podana v vseh treh narečjih: slovenščini in srbo-hrvaščini ter so tiskana istotako v latinici in v cirilici, kar knjigo posebno usposablja za uporabo po celi državi. Vsebina: Prvih devet potenc števil 1 do 9. — Važne konstante. — Bodoča vrednost 1 Din. — Recipročne vrednosti. 2. in 3. potence in koreni, mantise Briggovih logaritmov, obseg in ploščina kroga za števila 1 do 1000. — Pretvarjanje minut v stopinje. — Pretvarjanje sekund v stopinje. — Numer. goniometrijskih funkcij. — Logaritmus goniometrijskih funkcij. — Ločna dolžina in višina, tetivna dolžina in ploščina krogovega odseka ali segmanta za polumer 1 od 1° do 180°. —Prostornina krogle za premer 1° do 180°. — Obseg elipse. — Pravilni mnogokotniki. — Matematične formule: 1. Aritmetika. 2. Geometrija. 3. Glavne osnovne formule diferencijalnega računa. 4. Vrste. 5. Osnovni integrali. — Mere in uteži. — Primeri hitrosti. — Konstante osolnčja. — Barometerska višina. — Zemljepisna širina in dolžina nekaterih krajev. — Specifična teža: 1. a) Trdnih teles, bi Lesov. 2. Kapljevin. 3. Plinov in pare. — Srednja specifična toplota. — Vrelišče. — Tališče oziroma zmrzišče. — Kurilna vrednost: 1. Trdnih goriv. 2. Kapljivo gorečih goriv. 3. Plinastih goriv. — Teža nakopičenih teles.
— Tovor. — Običajni železniški vozovi in tovorjenje. — Običajne lesne vrste.
— Okrogli les. — Žagani in obtesani les. — Vztrajnostni momenti in odporni momenti najvažnejših presekov. — Vztrajnostni in odporni momenti za krožne preseke. — Vztrajnostni in odporni momenti za kolobarske preseke.
— Vztrajnostni momenti in odporni momenti za pravokotne preseke. — Do-pustljivi vrtilni momenti za najvažnejše preseke. — Cevni navoj po Whitworthu. Lowenherzov navoj. — Sellersov navoj.
— S. ]. navoj. — Whitworihov navoj. — Vztrajnostni in odporni momenti za fa-sonsko železje. — Koeficient § za določanje idealnega upogibnega momenta. Elastičnostni moduli in zrušilne trdnosti: 1. Železa. 2. Drugih kovin in materijalij za natezne organe. 3. Lesa. 4. Stavbenega gradiva. — Varnostni koeficienti.
— Dopustne napetosti: 1. Za strojne konstrukcije po Bachu. 2. Za natezne organe. 3. Za stavbne konstrukcije. — Tabela za kontokorentni račun. — Tabela za nosilce s konstantnim presekom. Splošne opombe za uporabo tabel. — Knjiga je bila nujno potrebna naši teh-
«ssasssssssass£f«£5 >BUD0HA< 'I 	  ~~1
11
TRADE MRRK C
um
s
niki. Zelo dobro bo služila vsem tehnikom pri študiju, tako za univerze, tehnične srednje šole in druge šole, posebno uporabna je pa v praksi za inženirje, stavbne podjetnike, industrijce itd. Delo prav toplo priporočamo.
Tržna poročila.
Zagrebška blagovna borza dne 29. oktobra. Na produktivni borzi notirajo: Pšenica 80 kg, franko Gajdobra, denar 330; koruza, franko bačka postaja, denar 245; blago 255; franko vagon Zagreb, blago 285; oves, bosanski, rešetam, franko Banjaluka, denar 215; blago 220; zaključek 218.75; franko Ivanjska, denar 215; blago 225; zaključek 220; v vrečah, Zagreb, blago 250; moka, baza »0«, bačka, franko Zagreb, blago 550. — Tendenca mlačna.
Novosadska blagovna borza dne 29. oktobra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 78-80 kg, 2%, 7 vag. 337kS —340; 79-80 kg, 2%, duplikat kasa, 1 vag. 335; 79-80 kg, 2%, duplikat kasa, Tisa, 10 vag. 342; oves sremski, dupl. kasa, povpraševanje 220; koruza, bačka, 1 vag. 245; bačka za januar, duplikat kasa, 5 vag. 240; za februar-ma-rec 25% kasa, 2 vag. 232.50; za marec-april, duplikat kasa, 15 vag. 257.50 — 262; za marec-april 100% kasa, 8 vag. 205 — 207%, sremska, nova, 10 vag. 225. Fižol, beli,bački, 1 vag. 245; moka, baza »0«, 1 vag. 550; štev. »6%« za november-januar, 30% kasa, 5 vag. 320; otrobi v jutastih vrečah, 1 vag. 130; v papirnatih vrečah, ponudba 130. — Tendenca neizpremenjena.
Dunajski živinski sejem 29. oktobra. Goveda: Dogon 3625 glav; od tega iz Jugoslavije 1004. Notirajo za kg žive teže v tisočih Ka: voli 10 — 16, biki in krave 11 — 17.5, slaba živina 7.5 — 10.
Nabava soli iz Romunije. Naša država je sklenila z Romunijo pogodbo za dobavo večjih količin soli naši državi.
Tržne cene za kavo. Po uradnem iz-vestju tržaške borze z dne 18. t. m. je notirala kava: Santos (primat 690 — 730 lir, Superior 660 — 690 lir, Rio (fina) 630 — 660, dobra 590 — 630, navadna 540 — 560 lir za 10 kg netto kasa brez skonta, v navadnih vrečah, tara pol kg. Milanske tržne cene (ne uradne) kave: Portorico fina 1015 do 1145 lir za 100 kilogramov, Portorico boljša 1035 do 1060, Mokka Hodejka 1135 do 1160 lir.
Mokka Harrar 1010 do 1035 lir, Haiti izbrana 815 do 835, Santos superior 675 do 700 lir, Santos good 660 do 685 lir za 100 kg.
Dobava, prodaja.
Prodaja starih sodov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 15. novembra t. 1. dražba približno 500 komadov starih sodov od olja.
Prodaja stare obleke in raznih odpadkov. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče II. v Sarajevu se bo vršila dne 15. novembra t. 1. prodaja stare oo-leke itd. ter raznih odpadkov.
Dobava krušne pšenične moke. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 16. novembra t. L ofertalna licitacija glede dobave 1,800.000 kg pšenične krušne moke (80% ali trgovski tip).
Dobava vozičkov za vreče in smeti iz železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 16. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 100 komadov vozičkov za vreče in 100 komadov vozičkov za smeti iz železa.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.______
Odlikovanja razstavljalcev indu-strijsko-obrtne izložbe v Mariboru.
(Konec.)
Iv. Aleš, švilja v Mariboru; M. Temerl, predtisk. in vez. v Mariboru; Schonskv & Rušah; Dom. Fabjančič, modni atelje za gospode in dame v Mariboru; Jakob Kelc, modni atelje v Mariboru; Franc Cverlin, krojaški moster in trgovina oblek lastnega izdelka v Mariboru; Rajko Zotter, krojaški mojster v Mariboru; Fran Koštomaj, brivec, lasničar itd. v Celju; Kunc & Comp., Ljubljana; Franc Bernik, izdelovatelj klobukov, Ljubljana 7.; Marija Koller, damski modni salon v Mariboru; Konrad Temel, sedlar, jermenar in tapetnik v Dravogradu; »Krinus«, d. z o. z., I. jugoslov. izdeloval, in barvarna v Ljutomeru; »Karo«, D. Roglič, tovarna čevljev v Mariboru; Anton Pavko, sedlarski mojster v Ptuju; Feliks Krištof, čevljarski mojster v Mariboru; Rupert Borko, sedlarski mojster v Središču ob Dravi; Henrik Egger, sedlar in jermenar v Mariboru; Anton Gaberšek, čevljarski mojster v Mariboru; ). Ffeifer ml., ivor. strojev, livarna železa in kovin, Hoče pri Mariboru; Franjo Rudel, vinarski strokovnjak, Rošpah pri Mariboru; Josip Tscharre, promet kom-primiranih plinov in tehn. potrebščin v Mariboru; Accetfo & drugovi, d. z o. z., stavbeno podjetje v Mariboru; Franc Ferk, iz-delovalnica luksuznih vozov v Mariboru; Slavko Lešnik, kolarski mojster v Mariboru; Ivan Loparnik, sodar v Ljutomeru; Rajko Pichlcr-jcv sin, sodarska obrt v Mariboru; Matija Škripec, sodarski mojster, Hum pri Ormožu; Alojz Arbeiter, izdelovanje brusilnih in likalnih kolut v Mariboru; Ljudevit Ga-brian, ključavničar v Ptuju; Jože Ratajc, kleparski mojster, Studenci pri Mariboru; Karol Ussar, izdelovatelj tehtnic v Maribo-
ru; Fr. Placidus Kavčič, Vrbje pri Žalcu;; Franjo Kumerc, delavnica za železne konstrukcije, stavbeno, strojno, umetno ključavničarstvo z elektr. pogonom v Mariboru; Ivan Kollmann, izdelovatelj umetnih peči in lesna trgovina, Slovenjgradec; Jožef Jevšek, I. slov. tvor. za ročne in velike blagajne in železno pohištvo v Slivnici pri Mariboru; »Zavora«, d. z o. z., I. jugoslov. lov. vo/.nih zavor, tehn. naprav in strojev v Celju — Tretjo oceno so dobili sledeči: Franc Edel-stein, mizarski mojster v Mariboru; Franc Lcpenik, slikar in pleskar, Prevalje, Mežiška dolina; Anton Nudi, mizarski mojster v Mariboru.
0
o
0
0
o
0
2
o
Q
0
Q
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Q
Q
o
o
o
o
o
o
o
Poroča se:
Špecerijska In leHeina in na novo f
II
Si. Pefra cesta štev. 43 I 1
z »iirii siril!
NA VELIKO IN MALO!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.	~
mm-izdelki
LJUBLJANO
rCLEf: ITB.^
0
1
o
2 o
0
1 \ o
o
o
o
o
o
o
o
o
0
G
1 I
0
g
1 6
I
o
o
G
0
6
I
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Tožna In solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
A.. V1CEL
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo !	Na	drobno!
„JUGOEKSIM“
EKSPORT TRGOVSKA DRUŽBA IMPORT VEKOSLAV PELC IN DRUGOVI V LJUBLJANI, VEGOVA ULICA 8
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov inozemski premog in koks
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.