Zemljepisje v ljndski šoli. Kako velika je zemlja. Daljava zemlje od solnca. Solnce, luč. 0. Zelo si se zadojič čudil, ko sem (i pravil, da je svet okrogel, da ga zrak povsod obdajo, in da ni na svetu ali zemlji nihče zgorej, nihče spodej, ker imajo prebivavci povsod solnce in zvezde nad seboj, zemljo pa pod seboj. Da boš to ložeje razumel, povej mi pa danes, kakošno se vidi nebo nad nami? J. Nebo, kakor daleč nesd inoje oči, je povsod obočeno ali okroglo, in rekli ste, da se po vsi zemlji tako vidi. 0. I)a, taka je; naše obzorje, to je tisti nebni obroč, kterrga nad seboj viditno, je povsod okrogel, in iz tega tudi mi sklepamo, da mora biti svet nkrogel; kako bi bil sicer povsod obzor okrogel ? J. Kar se spominjam, da je v cerkvi Bog Oče namalan, ki derži kroglo v rokah. Sedaj pa veni, da ta krogla pomenja svet; Bog pa je vladar in gospodar sveta. Povejte mi pa, ali je zemlja kaj zelri velika? 0. No, poslušaj ! Ko bi ljudje skovali iglo in bi jo potem pri enem poveršji v zeraljo potisnili, tako da bi na drugein kraji sp pokazala, bi mogla taka igla dolga biti 1728 nemškili railj, in tako dolga čertase imenuje zpmljini premer fErddurchmesser); trak, kteri bi vso zemljo opasoval, bi mogel biti 5400 nemških milj dolg; to pa je zeraljini obseg (Erdumfang). J. Kaj takega pa že Ijudje nikdar ne bodo naredili. 0. Čemu bi tudi tn bilo! koristno pa je, da se to izštevili, ker takošno številjenje je potem podlaga zemljepisju. Pa poslušaj dalje: poveršje na zendji pa obsega okoli 9 milijonov štirjaških oiilj, in od tega ste dve tretjini vode, ena tretjina pa je suha zemlja. Celo zemljino truplo pa ima 2662 milijonov seženj, in na nji inia vsaka živalica, vsak červičeksvoj kotiček, vsaka rastlinica svoj prostorček. J. Ce je pa zemlja res tako velika, kakor poveste, in vendar solnce vso zemljo obseva, solnce ni nikakor tako niajhno, kakor se nam kaže. 0. Pravo si zadel. Solnce je neznano veliko, veliko veči kakor zemlja, pa ker je tako silno daleč od nas, zato se nam zdi majhno. — Topova krogla, ki preleti v enem trenutku 600 čevljev bi potrebovala, da bi prišla iz solnca na zemljo 25 let, t. j. ko bi eden sedaj iz solnca ravno na te meril, se ti ni treba precej uniikovati; lahko si med tem hišo narediš in nmerješ, preden te krogla zadene; solnce je od zeralje 20 milijonov milj. J. To je prav, da je solnce tako daleč od nas, sicer bi na zemlji vse zgorelo, ker še sedaj tako močno pripeka, ko smo tako daleč od njega. 0. Kaj pa misliš, kakšno pa je solnce? J. Solnce je velika ognjena krogla; ogenj na njim nikoli ne ugasne; bližeje njega mora vročina večja biti, kakor daleč od njega. 0. Hribi so vendar bolj visoki, kakor doli; so tedaj bližej isolnca, pa je vendar tatn bolj mraz kakor v dolini; čiin višej da je hrib, tim merzleje je na njem. — Stvarjene reči na zemlji iinajo garkoto v sebi, in če tudi v hudi zimi dve reči eno ob drugo dergnes , se ti ogrejete in poslednjič vnamete. To toplotc zbuja solnce v stvareh: njegovi žarki se sprimejo z zemljinim zrakom, in toplo postaja na zemlji. Zato pravijo natoroznanci, da ni potreba, da bi solrtce bilo žareča krogla, in mogoče je, da je na njem ravno tako hladno, kakor na zemlji; kakor pa našo zemljo povsod obdaja krepčavni zrak, tako pa obdaja solnce svetlo osračje; tim bolj navpik padajo solnčni žarki na zemljo, čim večo vročino zbujajo; tim bolj poprečno, manj.šo toploto vzrokujejo. J. Solnce mora pač neznano veliko biti, ker iz take daljave, kakor ste popred rekli, vendar na zemlji vse ogreva in razsvetljuje. 0. Solnčni premer je 114krat večji od zemljinega; je pa solnce tako veliko, da bi se lahko iz njega naredilo poldrugi milijon takih zemelj, kakor je vsa naša zeralja; ko bi bilo solnce znotraj votlo, bi lahko notri imela prostor Iuna, kije 50000 milj od zemlje, in bi v njemu vzhajala in zahajala, tudi ko bi bila še enkrat tako daleč od nas. Tako veliko je tedaj solnce, in ravno tisti Bog, ki je vstvaril drobno zernice na zemlji, je vstvaril neznano veliko solnce, on ki živi cervička v prahu, vddi to svetlo nebno telo po njegovih potih. J. Solnce ima zares veliko pota, ker vsakih 24 ur vzhaja in zahaja in celo zemljo obhodi, verh tega pa še svojo pot spreminja na nebu, kar se nain pol leta primikuje, pol leta pa odmikuje. Ker je pa solnce toliko veči, kakor zemlja, naj bi pa zemlja za solncem hodila, ker spodobi se, da manjši za večjim hodi. 0. Sej je tako tudi v resnici, kakor si ti rekel. Solnceje pri miru, in zemlja se suče okoli njega. Vsakih 24 ur se zasuče zenilja okoli svoje osi. Misli si, da bi bilo od severja do juga vtaknjeno dolgo vreteno skozi sredo zernlje, in vsakih 24 ur bi se zemlja zasukala ukoli tega vretena, imaa putem razjasnjeno, kaj se to hoče reci: zemlja se suče okoli svoje osi; zemlja se snče oii zahoda proti vzhodu, zato se nam pa zdi, da solnce na jutru vzliaja in tako obrača sedej to, sedej uno stran zemlje solnčni svellobi; ena stran zemlje ima dan, druga pa noč. In to se ponavlja, skor kar svet stnji'. Vsako leto pa zemlja obhodi svojo pot okoli solnca, in po solnčnein tiru leta štejemo, kakor sem ti povedal takrat, ko sem pravil od 12 nebeških znamenj in ori solčuega in luninega leta. — Zvezdogledom se je to od nekdaj čudno zdelo, da bi neizmerno veliko solnce, ki je tako neznano dateč ud nas, vsakih 24 ur moglo okoli zemlje priskakati, samo da nnaino jutro, poldne, večer in ponoči pa zvezde na nebu. Rekli so, da bi se to drugače tudi lahko zgodilo, vendar ni noheden mogel pravega zadeti; kar pride enkrat bistrouDien zvezdogled, in ta je Ijudem dokazal, da ni to le mogoče, marveč da se res tako godi, ia da je modri stvaroik to pred prevdaril, kakor ljudje. in je tedaj tudi svet tako vravnal.