Iz Jugoslavije. — Zajedavcl. Na današnji uvodni članek posebno npozarjamo vse one, ki niso še poravnali članarine pri okrajnih društvih, a so prejemali kljub tetnu stanovske liste naprej. Blagajnike okrajnh učiteljskih društev onozarjamo, da je njihova dolžnost naznaniti takoj vse one, ki so neredni plačniki in nimajo članarine in naročnine za liste plačane vsaj za en mesec vnaprei. Take člane je takoj javiti upravi, da se jim ustavi nadaljnje pošiljanje listov. ker sicer je dotično društvo primorano plačati samo dotično naročnin(. za liste. — V Moderndorferj. vem slučaju je predsedstvo pov. UJU v Ljubljani posredovalo na vseh merodajnih mestih. Izvede se preiskava. katere potek bo predsedstvo zasledovalo in nadalje stor.lo vse korake. ki so potrebni v varstvo naših pravic. — OHievtn* ned^Iiskf! nu»ša in nšpekcija učiteljstva pri njih. Tozadevni sklcp višjega šolskecra sveta na zadnii seji jc dvignil mnogo prahu v klerikalnem časopisiu in v tem prahu sc je menda tudi izgubil sedaj navedeni sklep. Vsmogoče se je navajalo v tem vprašanju. ni se pa dovolj povdarilo vzroka, iz ka-  tercga se je učiteljstvo izreklo proti ob veznim mašam. To je namreč obvezno  nadzorstvo, ali bolje rečeno. obvezna policijska služba učitelistva .pri nedpljskih mašah. ki absolutno ni oprav'čljiva. Zaradi tega in proti temu je učiteljstvo glede nedeljsk;h tnaš in v tem oziru moramo konštatirati, da je v tem oziru vse učiteljstvo soglasno, ker se js celo »Slovenski Učitelj«, glasilo »Slomškove zveze« svoječasno izrekel proti prisil.2nemu takemu nadzorstvu. Katehetom je šteta ura nedeljske šolske maše med učne ure. učitelju ne! Kako prde torej učitelj do tega, da bo opravljal v nedeljo orisilieno službo in bil vezan ob nedeliah na uro, ki nima z niegovimi učnimi urami nič stika? Nelogično se nam zdi tudi mnenie nek.nterih krogov. ki smatraio za upravičeno neobveznost verouka — zaradi točke v ustavi — pri tctn pa vstraiaio pri obveznih nedeljskiii mašah. Učenca ki je oproščen verouka, se pris;li k obveznem posečanju nedeliskili šolskili maš. To pač ni doslcdno! Naše n.nenje je, da je vprašanje nedeljskih maš in nadzorstva otrok v tem oziru stvar staršev, ki tudi radi razpolagajo do svojih razrnerah ob nedeljah z otroci in stvar katehetov. nikakor se pa ninia učiteljstva prisiljeno vezati s tem vprašanjem. — Klerikalci proti jugoslovanskemu učit-l.istvu. Pri točki o prisoevk'h mectne občine ljubljanske za sprejem jugoslovenskih profesorjev oz. učiteljev }e v zadnji seji občinskega sveta načelnik klerikalnega kluba dr. Stanovnik, ki drugače vedno povdarja, da se ne sme voditi v mestni hiši ¦ politike. insceniral neokusen napad na učiteljstvo oz. »Udruženje jugoslovenskih učiteljev«. Mestna občina je prispevala za sprejem jugoslovenskih učiteljev 10.000 K, in ravnotako za sprejem profesorjev 10.000 K. Obč. svet. dr. Stanovnik: »Zahtevam, da se ločeno glasuje. Za postavko 10.000 K za sprejem jugoslovensk h profesorjev bo klub glasoval. Za _ 0.000 K, ki jih je dobilo Udruženje jugoslov. učiteljev, pa klub iz umevnih razlogov ne more glasovat.1. Udruženje učiteljev je deinokratska itistitucija in je klub vsled tega v principu proti.' Obč. svet. vrtn. nadzornik, ravnatelj Črnagoj je, nastop klerikalnega načelnika proti učfteljstvu kratko in odločno zavrnil, naglašajoč, da je ugovor preinalsiikosten. Ni šlo za sprejem dcmokratskih nčiteljev, ampak za sprejem učiteljstva iz vse države. Kakor so Srbi sprejemali nas Slovence, tako je b.la naša dolžnost, da smo j h mi dostojno sprejeli. Obč. svet. mest. uč't.lj Ambrožič se je izrekel proti stališču dr. Stauovnika. Povdarjal je: »Udružsnji jugoslovenskih učiteljev ni polit!čria, ternveč strogo stanovska organizacija.« Pri :srla.sovaiiju je b la prva postavka glede profesorjev soglasno odobrena, druga glede učiteljev pa proti klerikalnim glasovom. — K temu poročilu moramo dodati še sledeče: Srbski učitelii, ki so posct li Ljubljano, niso prišli sem kot člani UJU, ampak kot člani počitn škcga izobraževalnega tečaja, ki ga je priredila učna uprava. Svota 10.000 K ni bila izročena UJU, ker je UJU pov. Ljubljana dalo satno enako svoto za pogost!tev svojli tovarišev iz Srbije in je k temu prispe-, vala tudi Učiteljska tiskarna. Ker so bil udeleženci iz najrazličnejših krajev, je bil dostojen sprejem važen tudi z oziromna tujski promet. O bpem sprejeinu v Sloveniji so imeli poročila razni učiteljski listi in prav zadnji »Prosvetni Olasnik« službeni list ministrstva prosvete prinaša prav laskavo poročilo o tem. Na,pad dr. Stanovnika na UJU je bil popolnoma neosnovan in mu svetujsmo, da naj prihodnjič ne nasede več strasti obč. svetnika Jegliča in ?lomškarjev. če mu je kaj na ugledu Ljutljane. — Od.ikovanje prcdssdnika višj.ga šolskega sveta. Dne 6. dec. tl. je pokrajinski namestnik izročil predsednku višjega solskega sveta gosD. dr. Stanrslavu, Beuku podeljeno mu odlikovanje reda sv. Save IV. razreda. Po nagovoru gosp. pokrajinskega namestnika na odlikovanca, v katerem je povdarjal njegove velike zasluge na šolskem polju, se je ta v kratkem govoru zahval 1 za odlikovanie. Flavnosti je poleg ravnateljev in 112katerih profesorjev ljubljanskib srednjih šol ter uradnikov višiega šolskegi sveta in prosvetnega oddelka prisostv val tudi načelnik prosvetnega odd !ka pokrajnske uprave gosp. dvorni nik Skaberne. — Prvl učiteljski tečaj za rokotvornl oouk v Uu.liani 32 pravkar otvoril v lanko Blaeajne. Ta tečaj ie saino p .o> tek bodočih tečajev za učiteljstvo, ki jiB bo vodil tov. Rlagajne. Prijavilo so je osem učiteljev, kar odgovarja razmeram •-dede delavnice in opreme, ki se mora šele izpopolniti. S tem je dan tudi prvi^ temelj reformiranja našega šolstva Vnraktičnem oziru, z ozirom na delovm šolo. — Z ozirom na izjavo c. nadzornika Grtnovška v 46. štev. »Učit. Tov.« snio nrimorani resnici na ljubo konstatirati. da je dognano. da so orožniki po:zvedo-| vali glede vsebine govora tov. Doberška na prireditvi na dan obletnice k" roškega plebiscita in da nibče 112 dvoi da je tozadevni nalog dalo okrajno varstvo. — Odbor Učiteljskega druš za Mežiško dolino. — Uglodni naslove! 4. veljače 181 rodio se u Osijeku biskup J. J. Stross mayer, veliki prosvetiteli, koji je kr' Hrvat živio i radio za oslobodeilje i '.¦injenje svili južnih Slavena. Na potic» »Prosvjetnoga Savcza - u Zagrebu i^'' slaviše dostojno t.jtgovu uspomenu nr"i vati. Srbi I Slovenci 4. veljače 1921. Molimo 1 pozivamo sve južnc Slavefl6] bili oni 11 državi Srba, Hrvata i Slove naca ili izvan nje. da 4. veljače \922. P| slave kao »Strossmaverov dan prosvjete«. — Narodnih smo prosla' imali dosta. Ova slava neka lie ® isprazna, nego neka bude radosni P0' tak ili nastavak rada oko prosvjste t. širih slojeva našega naroda. Velikt \ladika postavio trajne temcljc nasoj n' rodnoj prosvjeti. Naša je dužnost nief!L velebnu zgradu da do kraja -izgrad"?, Jedan dan u godini izaberirno, kojegamo se te naše dužnosti posebice sjec* kojega čemo svoj zavjet obnavljati, kojega čemo klonule prosvjetitelje sokoliti. lcojega čemo dana složiti svoje sile za veIjki i teški narodni rad. — Srbi, Hrvati i ^lovenci! — Mohnio Vas i pozivamo, da :1a usponienu j. .1. Strossmayera dne 4. veljače 1922. prirec.ite svečane sastanke. t]_ kojinia čete dolično spomenuti njcgovu vcliku uspomenu, sovoriti o potrebi : vrijednosti prosvjetc. raspravljati o sredstvinia i liačiiiu. kako čcnio je nailakše i najbrže proširiti do zadnje kolibc . našoj domovini. Tnm zgodom razvejrite i, uzdignitc .svojc duše pjcsmoni i ^iazbom. Kod toga saberitc za prosvjetni -•ad nešto novaca, jer bez toga se u ove j .knpe danc raditi ne može. — Južni Slaveni! Makar smo poč!jepanl u razne strankt: i strančice, makar imademo razne nazore na svijet, makar nas dijele staleškf i lični interesi, toga se dana složimo u iednoj misli i težnji, svima neka nam svjetli jcdna lijepa i sjajna zvjezda — i.rosvjeta. Toga dana neka sc složc svc ..aše dušc u močnu barmoniju. koja če nas 'ojačati, da slvaramo veliko djelo — djelo prosvjetljenja samih sebe — djelo izgradnje naše narodne kulture. — U Zaijrebu, 1. nrosinca 1921. — Prosvjetni Savez. Predsjednik: Prof. dr. M. pl. Čačkovič. Tajnik: Prof. Fr. Novljan. — »O sluhu iii jrluhoti« predava tovariš Vilko Mazi dne 17. decembra ob 17. urt v risalnici državnega zavoda za ^hihoneniL'. Zalcška ccsta 5, 1. nadstr. — Teč^j coHskega ihzika se vrši vsak četrtek ob 1N. \' realni gitnnaziji na Poljanski cesti. — 17. studeiioga 1921 umro je u Osijeku uvaženi hrvatski pedairog i književnik Ljuboje Dlustuš. koji jo u ovim krajcvima mnogo poradio za narodno osvje^tenj-. pridizanju pvosvjetnih inštitucija. a svojedobno organizovao školstvo u Bosni i Hercegovini, širio ljubav i medjusobno poštivanjc itd., pa niu je kao takovom svjetla uspomena u Iirvatskom narodu i kod Slavena uopče. To nas je potaklo, pa je potpisani klub odlučio. da mu se na groblju Sv. Ane podigne doličnl nadgrobni spomenik, a na kuči, gdje je umro, čedna spomen-ploča. Uinoljavamo. Ja u tu svrhu pošaltete umjerenu svotu i poradite oko sabiranja prinosa medju znancima i pokoinikovim štovateljima. Prinosi se šalju na upravu Kluba hrvatskih kniiževnika u Osijeku, I. (.Cajsv trg 4.) ili člana upr. odbora JosiDU Glembav (Osijek. I. Pejačevičeva ul. 34.). koja če o tom voditi posebni iskaz. — Za K. H. K. u 0. R. F. Magjer, predsjednik. B. Snim, tainik. — Dolnja L°ndava. Državna osnovna šola je priredila dne 5. decembra t, 1. v dvorani »Hotel Krona« Miklavža. Popoldne ob 15. uri so uprizorili učenci državne osnovne in državne mcščanske šoie pod vodstvom učitclja Mirko Klanjščeke in učiteljice Ivanke Runove igro »Cista vest«. ki je uspela nad vse pričakovanje. Obetna priznanje za njih trud. — Po igri je nastop:l Miklavž, ki j- bil za pi kmurske malčke r.ekaj novega. Bili ;>u vsi učenci obdarovani. Dvorana je bila nabito polna. Med udeleženci je bilo tudi veliko število odrastlih, znak, da je veliko zanimanje za staroslovenske ob1.čaje, ki se bodo polagoma zopet upeljali. Vsem, ki so sodelovali, posebno pa darovalcem prispevkov, srčna hvala. — Vodstvo državne osnovne šole. —. Živctopis Fran Erjavca, ki je omenjen v Fran Erjavč.vi zbirki izbranih spisov za mladino je priobčil v letnem poročilu I. m. šole v Ljubljani g. fvan Bele, tedaj mestni učitelj na tsj šoli in ne gospodarski strokovnjak I. Bele, kakor jc navedeno. Ta životopis. ič vzbuJil splošno pozornost. Ponatisn.l ga je tudi »Ljubljanski Zvon.« Ako nam bo dovolil prostor se povrnemo nanj tudi mi. ker je zelo dober vir iz katerega črpa vsak, ki hoče poznati Erjavca. Ob tej Priliki opozarjamo na Erjavčeve zbrane ^Pise za mlad.no, ki so pravkar izšli v učiteljski tiskarni. —k V založbi Glasbene Matice v Uulljani so izšle narodne pesmi Benešk-ih Slovencev, katere je zbral in uredil Rihard Orel. Cela zbirka šteje 64 četvefoglasno liartnoniziranih narodnih pesmi ter 15 enoglasnib rezijanskih. Zbirka sta"e 30 K ter se dobiva v pisarni (ilasbe"<-' Matice v Ljubljani, Oosposka ul. 8/1. — Za Miklavžev dar ruski stradaK>či deci so nabtali učenci osnovne šole ^ St. Janžu na Dolenjskem 1120 kron, ^ncset se je odpodal pokraj nski upravi v Ljubljani. Posnemajte vrle Šentjance, Ja bo ponioč tem izdatnejša! , — Nameščenje provizoričnih mest. ^opis.) Kakor so nam poročali listi, spa*fjpo bo odslej tudi provizorično name^enje v kompetenco višjega šohkega syeta. Učiteljstvo bi to odredbo pozdra"° z največjim zadovoljstvom, ako bi b.lo prcpričano. da jc s tcui storjeu k«>iicc protekcijaui. A kakor kažejo prime- li. kjcr je 7x do sedaj višji šolski svet dclil mesta ne moremo iineti posebnega zaiipanja v novo odredbo. Osobito smo opažali pri naineščanju v Mariboru, da sc višji šolski svet ni oziral le na kvalifi- kacijo in službeno dobo, anipak delil niesta istim, ki so bolj vztrajno pritiskali kljuke po Ljubljani. In tako je marsikatera izbonia učitcljica, domačinka, ki so je ti.di potegovala za Maribor, ostala na dcželi in še bo ostala. ker tukaj pridcjo v prvi vrsti v poštev žene raznih doktor- jev in hčerkc nizuili svetnikov. /a našc doinačinkc je konci dobro Prckmurje, v iV.nribor pa pridcjo učiteljicc, za katere ni vcč prostora v Ljubljani ali kakcin lepšem kraju na bivšem Kranjskem. Radovedni smo, ali bi Ljubljana tudi tako vclikodušno sprejela naše domačinc. — Prav. da so padlc iiic.je, a plot sc je tako nerodno podrl, da se iz juga prav lahko pfide na sever. a naspfotno ni mogoče.