'iMtf'hilM
Maribor, Koroško ulice 5.
„STRAŽA“
«Shaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X «radništvom se more govoriti mtnk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon At. 113.
(Mlina listo:
Celo leto..........12	K
Pol leta............6	K
četrt leta ......	3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sioyensko ljudstvo.
it, 139.
Maribor, dne 27. novembra 1911.
Letnik III.
N emško-nacionalno gospodarstvo.
Že velikokrat smo (imeli priliko, da smo bičali nemišiko-nacionalno gospodarstvo v naši deželi. S Številkami smo dokazali, kako se je metalo denar Skozi okno, kako se je skrbelo munifioentno za ^gornji in Srednji Stajer, a kako se je zanemarjalo in prikiraj-Ševalo Spodnji Stajer, Čeprav so bile deželne olar gajno že izpraznjene in ni bilo pričakovati boljšali dohodkov od drugod, kakor deb povišanja deželnih doklad, katero je bilo treba pa še le izpeljati, vendar niša prišli nemško-nacionalni deželni gospodarji v pričetku nikdar v zadrege. Imeli so kredit in s tem kreditom so veselo in lahkomiselno Vladali naprej.
Ttoda prišla je ura plačila. Božji mlini meljejo počasi, ampak gotovo, to resnico občutijo in bodo še bolj občutili tudi naši oblastni nemjški nacionalci. Denarni viri so jim usahnili, na njihove milijonske dolgove jim ne posodi nihče več nujno potrebnih svot za nadalnje gospodarjenje in bližajo se polomu. Vsa znamenja kažejo, da niso vteč daleč časi, ko bo služilo štajersko deželno 'gospodarstvo vsej Avstriji v svareč vzgled, kakšno deželno gospodarstvo ne — sme biti. Sicer se nemški Irajzin krčevito trudi, da bj prikril blato, v katero so phhnili štajersko deželo nekateri njegovi stebri. Ker ima na razpolago korumpirano žiirnalistiko, ki v slučajih, ko se gre za nemške nacionalce, pozabi na vse principe morale in postenja in vjne vidi nič, ne sliši nič“', jse mu je to dolgo časa posrečilo, vendar se že pričenja razkrinkavanje. Zlasti smrad, ki se dviga iz nove deželne bolni|šinice v .Gradcu, je tak, da ga ni mogpše pregnati in tudi ne omiliti z nobenimi nemško-najtnonal-nimi Cišajvami. Že smo imeli priliko, da smo ožigosali .„delovanje“ vladajoče nemško-macionalne klike pri gradbj nove bolnišnice, 'Tudi najši poslanici so v deželnem zboru že ostro prijemali merodajne faktorje radi tega nezaslišanega Škandala. Preveč pa nismo potiskali vse zadeve v ospredje, ker smo Čakali, da se vsi) gtniloba, ki je Že ni bilo več mogoče omejili, prav, pošteno razpase, da bo ta rakrana na telesu našega deželnega gospodarstva tem očivildnejša. In sedaj smo že blizu svojega čilija. Skandal, ki ga pome-nja gradba naše deželne bolnišnice, postaja vedno
PODLISTEK.
Delovanje kat. polit, društva v Konjičak.
(Dalje.)
Potem še isti govornik omenjji, kako hočejo Nemci Poljakom vse dati, da bi le n,as federaliste prikrajšali. 'To postopanje je nepošteno, se samo obsoja. V državnem zboru so dv,a dni kovali pismo do svitlegai cesarja, v katerem se toži ministre, češ, da so federalistom preprijazni. Ko je cesar pismo prebral, je resno odgovoril državnemu zboru, da ministrom popolnoma zaupa, da bodjO napravili mir med narodi, naj le tudi državni zbor pri tem delu stori svojo dolžnost.
'Gospod Lendovšek pripoveduje dogodke na Francoskem. Po bitki pri Sečuanu (2. septembra *eta 1870) so cesarja Napoleona III. 1 odstavili, uredili drugo vllaldo, kako so branili Pariz, kako so Prusi vso tri armade, ki so poskušale rešiti Pariz, po vrsti potolkli. Kaj se je potem v Parijzu godilo (29. pros, premirje, 26. svečana mik), med tem so bile volitve v Pairizu in po deželi. Pariška vstaja 'dne 18. sušeg, binkoštno nedelje dne 28. majnika. Dalje kulturni boj:	vero so iz šole odpravili, ceriđve so zaklenili,
duhovnike lovili, zlasti častitljivega nadškofa msgnr. Darboyja, katerega so v sredo pred binkoštmi s šestimi drugimi (ustrelili. Postrelili so veliko duhovnikovi, veliko jezuitov, orožnikov, mesto zažjgali. Na dan Vnebohoda Gosppdovega je neki hudobelnik postopača obhajal, usmiljene sestre (250 po številu) so izgnali iz samostanov ter nesramne ženske (v njih vstanili, v enem samostanu so 100 menihov razsekali. To je sad brezverstvja.
Potem se obravnava stanje sv. Očeta. Papežu se godi krivica. Kdo se poteguje za njih? Razun katoliško ljudovla'de Ekvador v Južni Ameriki se dose-daj Še nobena katoliška vlada ni potegnila za oropa-
bolj znan po 'širni Avstriji. Vsi poskusi, da bi se vso afere udušilo in potlačilo, so že brezvspešni. Vedno več osuplih pogledov se obrača na še ne dovršene zgradbe pri St, Leonhardu pri Gradcu in obsoaba takega gospodarstva je vedno bolj splošna. Prišlo je, kar je moralo priti. Škodo bo sicer trpela cela dežela, toda mi Slovenci imamo eden najtežjih argumentov več, če zahtevamo temeljito spremembo deželnega gospodarstva,
V „Relchsposti“ od dne 25. t. m. priobčuje deželni odbornik nižjeavstrijski Bielohlawek članek, v kälterem primerja deželno gospodarstvo nižje-ajvstrij-sko z deželnim gospodarstvom štajerskim, v prvi vrsti z gradbo dunajskega „Steinhoija,“, s štajersko deželno 'bolnišnico. Ker so rezultati tega primerj.evanja naravnost neizaslišni in za naše nemške nacionalce naravnost (uničujoči, jih v naslednjem v bistvenem podamo:
„Zidanje nove deželne bolnišnice v Gradcu je škandal brez primere. Med tem, ko je bila gradba Slteinhofa, M obsega skupno 71 poslopij, iv 28 mesecih popolnoma gotova, traja gradba deželne bolnišnice. ki obsega Skupno 88 objektov, že celih 20 let; 10 let traja že gradbfa, 10 let se je pa porabilo za sestavo projektov.
Stroške za bolnišnico se je proračunih» na pet milijonov kron, toda v resnici' znašajo že do sedaj
151,000.000 K (!■), razven tega se mopa pa Se računati z interkalarnimi obrestmi, ki znašajo ttu/di že nekaj milijonov.
Pri Steinhofu so pa bili stroški proraČunjeni na 28,000.000 K, ki so se v celem zvišali za 8.000.000 kron, v kateri svoti so pa že zajraČunjene interkalar-ne obresti v znesku 2,000.000 K, in tudi večji izdatki za stavibiŠČa, Torej, kak velikanski razloček že pri teh dveh transakcijah!
Katastrofa, ki grozi Štajerskim deželnim financam vsled gradbe deželne bolnišnice, je glede vseh poslepic, Se nepreračunljiva. Sicer je bolnišnica v-zoino urejena, toda manjka ji ekonomičnega obrata; vsled tega bodo obratni stroški tako veliki, da se jim ne ho našlo nikjer primerno tako v-šokih. Že sedaj lahko strokovnjak razvidi, kako občutno rano je zadala dežela s to gradbo svojemu budgetu; jo o-zdravi, bo morala pritegniti vse moči davkoplačujo-
nega sv. Očeta. Pismo [vdanosti, pravi referent, katerega ste med spraševanjem podpisavali, je štelo nad 800.000 podpisov ter je tehtalo v 11 zvezkih 2% de n ta. Te dni so ga v Rim poslali. Naš svitli cesar bi radi sv. (Očetu pomagali, pa brez Beusta ne morejo. Beust pa noče pomagati, dasira^vno ga je nad pol milijona polnoletnih avstrijskih državljanov s svojimi podpisi pozvalo, naj pomaga sv:. Očetu. Lajhi so mn ljubši od sv. Očeta, Upajmo, ida pojde kmalu v pokoj, 28 (avstrijskih škofov tostran Litve je pretečeni mesec cesarju izročilo pismo, v, katerim prosijo Nj. veličanstvo, naj zapove Beustu, da se pri Isjški vladi potegne iza sv. Očeta. Ce že ne dobe papež vseh dežel nazaj, pravijo škofje, vsaj Rim in okolica naj hi se jim takoj vrnila, sicer ne morejo svobodno vladati sv. Cerkve. Hudobni časniki se posmehujejo številu 28, češ, kaj pa 28 škofov! Mi pa vemo, da če škof povzdignejo glas za sv. Očete, za vsakim Škofom stoji njihova škofija, vse skupaj 25),000.000 katoliških Avstrijancev. Tudi naš prevzv. knez in škof Jiakob Maksimilijan se se oglasili. Naše društvo, Čegar namen je, braniti pravice svete katoliške Cerkve, ima dolžnost, srčno se zahvaliti 28 vladikam avstrijskim, ki tako pogumno branijo in zastopajo pravice svete Cerkve. Govornik (J. 'Voh) torej predlaga resolucijo: Katoliški politično društvo v Konjicah z veseljem pritrdi pismu 28 avstrijskih škofov 'do svitlega cesarja radi sv. (Očeta. Tako tudi upa, da besede in želje škofov, ki so tudi želje ljudstva, ne ostanejo brez vspeha. Vam, mil, knez in Škof lavantinski, pa izreka .društvo posebno zahvalo in udanogit v imenu 200 udov.
To je bil sklep velikega zbora, ki je trajal tri ure in obdelal bogato tvarino.
Prihodnji zbor se je .določil za 9. julija.
Šesto redno zborovanje je bilo pičlo obiskano, navzočih nekaj nad 60. Pač pa je bil prisoten zastopnik politične dblasti, c. kr. vladni komisar dr. Wagner iz Celja.
Tlajnik naznani’, da je odbor odposlal dne 9.
čega prebivalstva. V tej deželni bolnišnici bo kot največji (bolniki ležal Štajerski deželni erar.
Sicer je res, da pri vsaki večji gradbi narase-jo stroški višje, kakor se jih je v proračun vpostavi-ld in sicer največ r(adi v času gradbe 'izppemenjenih razmer, kakor večje plače, novotarije itd., toda to zvišanje mora biti' vsaj v primernem razmerju z celotno svoto stroškov. Trikrat tako (visoko svoto, kot se jo je prvotno preliminiralo porabiti za gradbo ia-vne stavbe, Jkajkor se je to zgodilo v Gradcu, je nezaslišan Škandal, ki oni stranki, ki ga je zakrivila, ne daje za javno upravo posebno laskavega spričevala. Taka zvišanja se morajo pri le nekoliki razumnosti smatdati izključenim.“
Komentarja ni treba.
Med ljudstvom«
Maribor.
V soboto dne 20. t. m. se je vršil v prostorih katoliškega delavskega 'društva shod, ki ga je sklicale Slovensko politično društvo za Spodnji Stajer. Vabilu se je odzvalo jako lepo število mariborskih Slovencev., posebno veliko smo opazovali delavcev iz kolonije in Studencev.
Podpredsednik Slovenskega društva gospod dr. Leskovar je s pozdravom na zborovalce otvoril zborovanje in podelil besedo; gospodu dr. Antonu Korošcu, ki je razjasnjeval sedanje politične in parlamentarne razmere. V svojem govoru, v katerem se je dotaknil državnega in deželnega zbora, je med drugim ostro in odločno napadel one češke stranke, ki napaeravajo vpasti Jugoslovanom za hrbet, ker hočejo izdati slovansko vzajemnost in mislijo podpirati sedanji ponemčevalni sistem, kojega glavna opora je justični minister Hocbenburger, ki'kopiči na-pram Jugoslovanom krivico na krivico.
Govoru je sledilo živahno pritrjevanje.
Oglasil se je k besedi Še gospod dr. K. V e r-s t o v š o k, ki je podal nekjaj momentov iz draginj-sko debate. Z uničujočimi besedami je kritiziral dvojne igro socialdemokratov in njih grdo izdajstvo na delavstvu. Da jim je res govoril iz srca, so pokazali pritrjajočj delavci in njih lica so izraižala veselje nad tako odkritimi besedami. Zadostno je osvetlil gospod govornik tudi sleparijo z argentinskim mesom.
junija tri pisma: prvega Nj. ekscelenci grofu Hohen-wartu, kjer ye mu predlagajo društvene resolucije V. občnega zbora; örugo blagemu gospodu Hermanu v Gradec, v katerem je zaupnica štajerskim poslancem; in tretje pismo ndanosti in zahvale Nj. prevzv. V Mariboru. Dne 29. junija je društvo dobilo odgovor od mil. knezoškofa. ki se glasno prebere prt tem zboru;
Potem prebere in razloži prvomestnik nadžupnik Rozman prošnjo do deželnega zbora zastran organizacije nižje deželne uprave, narodnih Šol, pre-naredbe volilnega reda za deželni zbor. Prošnja je ljudstvu prav iz srca vzeta, zato se tudi navdušeno sprejme.
Potem še govori častiti gospod Brelih o narodnosti in pravicah vsakega naroda, zlasti se obrača proti prej imenovanima poslancema Seidlu in Brand-stätterju. Prebere se nezaupnica, ki jima jo je poslalo dne 24. junija 1871 mariborsko katoliško politično društvo n'a Dunaj. Zborovalci pritrdijo in Žele, da tudi naše društvo sestaivi podobno nezaupnico.
Gospod zapisnikar pove, kako se je obhajala papeževa 251etnica: 11.800 telegramov je došlo v, Rim. Francozi bodo menda prvi pomagali sv. Očetu <!). Kot dobro znamenje se razglasi, da so škofje zopet (videti v gosposki zbornici.
Ker je vročina neznosna, in radi tega zborovalcev malo, se Izbor zaključi ter določi VII. redno zborovanje za dne 6. avgusta.
Isti večer, kakor navafmo po vsakem zborovanju, se je še vršila odborova seja, ki je pravilno vs-prejemala ude 'in določevala dnevni red za prihodnje zbore.
Pri VII. zbora dne 6. velikega srpana je prišel kot vladni zastopnik fts Ete okrajni komisar g. Kankowsky iz Gel j a, ki ga zapisnikar predstavi zborovalcem. Udo,v je nad 100. Na povelje o. kr. okrajnega glavarja se napravi, posehjen zapisnik tega zbo-svanja, Ei se komisarju izroči.
(Dalje prih.)
Tudi ta govor so zborovalci živahno odobravali.
Po sklepčnih besedah gospoda podpredsednika je slednji z gromkim “živijo“ na obadva gospoda poslanca zaključil iako lep shod.
Fram.
Včeraj dne 26. novembra je imelo naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo občni zbor, iz katerega smo posneli, da se je idruštvo že prvo leto svojega obstanka lepo razcvetelo.
Po poročilih društvenih funkcionarjev je govoril gospod F. 'Ž e b o t iz Maribora. Njegov govor se je nanašal: Mladina, ne sili v mesta in industrijel-ne kraje, ostani atoma, če hočeš biti srečna. Izobražuj, organiziraj se!
Dekleta so na to predstavljala Igro [„'Jeza nad petelinom in kes.“ Domači pevski zbor pa nas je razveseljeval z lepimi pesmimi. Omenimo, da se je prireditve udeležil tudi novi framski župan gospod Cernej.
Hajdina pri Ptuju.
Včeraj sta se vršili pri nas dve velevažni zborovanji1.
Podružnica „Slovenske Straže“ je imela občni zbor, na kajterem je govoril gospod deželni poslanec D z m e c, ki je označil cilje „(Slovenske Straže“ in njene dosedanje vspehe za obrambo Slovenske meje. Izvolil se je nato stari odbor.
Po občnem zboru „{Slovenske Straže“ se je vršil politično-igospodarski shod, na katerem je obširno poročaj gospod državni poslanec Brenčič o razmerah v državnem zboru in o delovanju poslancev Slovenske kmečke zveze.
Obema poslancema se je izrekla zahvala za njih trud v prid kmečkega ljudstva.
Nato je govoril nadrevizor gospod Vladimir P u š e n j a k o strojnih zadrugah in orisal njih delovanje ter težkoče, katere se pojavljajo, ako ni prave sloge in edinosti med udi. Po govoru je pristopilo nekaj udov in se je sklenilo, delati v posameznih vaseh na to, da se dobi potrebno število udov.
UfcMežba pri zborovanju je Mia obilna. Zborovalci so napolnili ne le društveno dvorano, temveč mnogo udeležencev; ni imelo niti prostora v dvorani.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Tripolis.
Iz iTiri polisa se poroča, da so v torek zjutr aj napadli Araibci italijanske pozicije pri S ar aš atu, pa Siamo navidezno. Boj je trajal do poldneva. Popoldne so začeli Italijani iz ladije .„(Carlo Alberto“ močno obstreljevati kraj Sehubo. Neverjetno je, da bi tam bile turške čete,, toda zrakoplovi so dirigirali obstreljevanje. Nek novj letalni stroj se je dvignil v zrak, toda, ko je zopet pristal, se je poškodoval. V sredo zjutraj se je obstreljevanje nadaljevalo.
„iMessagero“ poroča iz Tripolisa, da so turški vojaki streljali na čoln, na katerem je bila rajzvita zastava rudečega križa in so 'bili v njem zdravniki, ki so bili namenjeni na bolniško lajdijo. Nek mornar je bil ranjen.
11 a 1 i j (a n s k a a k c i j (a v D. a r dane 1 i h.
„jVita“ poroča iz Rima, da ni nobena velesila skušala italijanske akcije v evropski Turčiji preprečiti, Pri sedanji politični sestavi velesil bi bil posamezni poskus v 'tem oziru nemoglpč. Toda tudi1 ne glede na to, se ni treba velesilam nič bati italijanska akcije. (Saj se še Turčija! ne boji!)
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Carigrada, daše sme pričakovati zaprtje Dardanel po italijanskem brodovju v te;ku 24 ur. Celo tripoldamsko vprašanje Idtobi po tem koraku drugo lice. Cisto sigjurno je, da bo Rusija prpti zaprtju protestirala.
Poštni promet z Italijo.
Porta, je izdala poštnim uradom ukaz, naj zopet prevzemajo vse poštne pošilfatve .iz Italije in v Italijo, ki jih je bila od vojne napovedi turška pošta zavračala. Vzrok te odredbe je neznan. Na odločilnem mestu odločno zanikajo vest, da bi bila vplivala na to odredbo Avstro-Ogrska.
Pogumni turški Častniki.
Kakor se poroča, je došlo 80 turških častnikov, ki so bili preoblečeni kot krošnjarji, gonjači in berači, preko tuneške meje v Tripolitanijo.
'S,tripjolitan|sk©(g, a stališča.
Iz Tripolisa poročajo v Carigrad! dne 23. t. m.:
Arabski rod Madat-Ratin, ki je proglasil sveto vojno, je včeraj s 7000 jezdeci in turškimi pomožnimi četami napadel utrdbo Hafani ter jo ‘po hudem bbju osvojil. 120 Italijanov, med temi 6 častnikov, je bilo vjetih.
Berolinski „Lokalanzeiger“ poroča z ‘dne 24. t. m. iz Djerbe:
V torek zjutraj so Arabfci napfdli Italijane pri Sarašatu. Boj je trajal do opoldne. Posebno hude izgube so imeli Italijani v središču. Popoldne je začela ladija „Carlo Alberto“1' streljati1 proti Amrusu in Sebubi. Zrakoplov, ki je hotel poizvedovati o turških Četah, se je poškodoval.
N e v t r a 1 i t e t a D a r d( a n e 1.
Iz Petrograda se poroča, da je „resnična vest, da je Ruska predložila velesilam vprašanje o varovanju osnovnegja načela glede pevtralitete Datrdanel
z ozirom na dotično točko berolinske pogodbe z dne
13.	marca 1871.
Stališče turške vlade, bpMam“ poroča:
Porta je po posvetovanju ministrskega sveta naročila svojim poslanikom v inozemstvu, naj sporoče velevla^tim, da je ureditev tripolitansktega vprašanja odtisna od tega, če se prizna efektivna suveremtet-na pravica Turčije v Tripolitaniji. Porta bode vse potrebno ukrenila proti vsakemu napadu na turško obrežje.
Italijanska mornarica streljala na avstrijsko ladij o.
Iz Pariza poročajo listi, da so italijanske vojne ladije streljale pri otoku Kefalonija na) laldijo „IMar-tha Washington“ Avstro-Amerikane, ki je imela na krovu 241 mož posadke in 2042 potnikov ter je bila pod kapitanom Tsaira na poti v New-York. Le po naključju ladija ni bila zadeta. Dunajska pisarna A[v-stro-Amerikane o tem nima nobenega poročila. Vest se uradno dementirai.
Nevarna igra.
Vojna nevarnost med Nemčijo na eni strani, in med Anglijo in Francijo na drugi strani je bila letošnje poletje mnogo večja, kakor se je prvotna mislilo. Vse si je predstavljalo razmere zelo optimistično, vse jih je videlo v lepši luči, kot so pa res bile. Da bi pa zadostovala samo iskra, da bi se bila vnela evropska vojna, je razkril sedaj angleški kapitan Faber, ki je dokazal, da je vojno hujskanje že bilo tako daleč dozorelo, da so bili prijateljski odnošaji med Anglijo in Nemčijo postali že skoro nemogoči.
Cim bolj se Anglija oborožuie in ropoče z orožjem, tem bolj se čutijo najbolj ogrožene države primorane, istotako pomnoževati in izpopolnjevati svojo mornarico in armado. Angleški govorniki v parlamentu in angleško časopisje dela na lo, da se vcepi ljfCfetvu prepričanje, da je velika pomorska vojna neizogibna.
Sedaj pa nastane vprašanje, ali je Anglija res tako sigurna in res tako močna, da bi zamdgla meriti svoje moči z onimi trozveze?
Po pravici se imenuje denar in kredit glavna opora v vojni. Toda- Anglija naj imp. še toliko denarja, s tem ne more ustvarjati novih, izvežbanih armad. 'Ona se more v slučaju vojne zapesti na svoje brodovje, njena armjada pa izgine v primeri z združenimi ‘vojnimi silami trozveze, Anglija nima nikakih rezerv, tako kajkor druge velesile. Ona bi morala v slučaju daljše vojne pritegniti vojaške čete iz Indije, in kaj bi to pomenilo ivpričo velike nezadovoljnosti, ki vlada med indijskimi tnafcodi proti angleškemu gospodstvu, si lahko vsak sam predstavlja, Anglija bi morala svojo posest v Indiji prepustiti usedi in da bi pa domapini, ki so v angleški vojni 'službi, ostali v omenjenem slučaju Angliji zvesti, to Angleži sami ne verjamejo.
Tudi vezi, ki vežejo Kanado na Anglijo, so zelo P able. Geslo „Amerika Amerikancem“ bi napravilo onstran oceana vojno z Anglijo še bolj popularno, kot svoječasno vojno s Španijo.
Angležem tako priljubljena igra z ognjem, kja-tero so v maroški krizi zopet tako hladnokrvno igrali, je za nje dtosti bolj nevarno, kakor si sami predstavljajo.
Velikanska britska država je nastala le vsled modrosti onih državnikov, ki so iskali le mir in so se izogibali vsakim zapletli a,jem z evropskimi državami. Veliko vprašanje pa je, če se bo nova politika, katero je ustvaril kralj Edvard, obnesla v dobro Angliji,_________________________________________
Politični pregled.
Državni zbor.
Proračunski odsek.
Dunaj, 24. novembra.
V današnji seji se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju.
Poslanec dr. Wafdner je odločno pobijal zahteve po priznanju na zagrebškem vseučilišču pridobljenih spričeval o državnih izpitih v, Avstriji. T!o da je nemogoče državnopravno in stvarno In znanstveno. Zahteva Slovencev in Jugoslovanov, ato, morajo imeti v Zagrebu kulturno središče, je zahteva po prvi etapi k 'trializmu, kal ti to takoimenovano kulturno središče bi ne bilo nič drugega, kakor jugoslovansko politično središče.
Poslanec dr. Kramar je izjavil, da je politični položaj, dasiravno se ni temeljito izpremenil vsled zastopstva češkega naroda v vladi, pridobil vendar prijaznejše lice, kar se 'potrjuje Še s tem, da je najtežje vprašanje, Češfco-nemŠtko, vendar do neke gotove stopnje izključeno od parlamentarne politike. Ako bi se v slučaju ponesreČenja pogajanj še bolj poostrila nasprotstva med obema narodoma in bi postale razmere Še težavnejše, potem bi prišel z\k vise noira-nje življenje naše državne polovice moment, ko bi se komaj moglo Še misliti na kak normalni razvoj stvari.
Cehi se bodo gotovo udeležili pogajanj ž najboljšo voljo, da se doseže pravična sprava, in le želeti bi bilo, da bi bilo enkrat enako tudi na nasprotni strani.
Ako pa je situacijo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha karakteriziraj za ugodno, Vendar pa
obstoji tu temna pega: justični minister dr. Hochen-burger,.
Prih&kija seja v pondeljek dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne.
Hrvaški sabor.
„Hrvatska“ piše:
„jVse novine javljajo, da pride ogrski ministrski predsednik kmalu na počitnice na Hrv/aško in sicer n,a svoje posestvo v Nušitar. Čudno je, da je izbral Khuen kot kraj svojih počitnic Hrvaško in io ravno seatoj v času volitev. On ide običajno na počitnice v Hedervar ali kam drugam. Izvedeli smo pa, da pride Khuen zato na Hrvaško, da bo sam osebno vodd volitve in sicer zato, ker se Tomašič še ne razume na vse tiste mahinacije, katere je uporablja' Khuen, ko je še bil hrvaški, ban. Bilježimo to vesi in čakamo, kaj bo prinesla bodočnost; toda z ozirom na vse nezakonitosti, ki se dogajajo na Hrvaškem, ni nič izključeno.“
Dalmacija.
Kakor se poroča iz Drnca j a, je imenovan škofom v Šibeniku dosedanji župnik v Supetru na Braču, monsignor Luka Pappalava,
„,Hrvatska Riec“ piše k temu imenovanju: „Novi Škoi je bil vedno od vsega duhovništva, spoštovan vsled svojih dušno-pastirskih vrlin. Tiudi ni nikjdar in pred nikomur zatajil svojega narodnega mišljenja. Lahko se čestita šibeniški škofiji, da je dobila takega nadpastirja, čegar celo življenje je bilo življenje del;a in požrtvovalnosti.“
Kreta.
Kretsko vprašanje postaja zopet kritično. Zopet se je začelo gibanje, kojega konečni ,cilj je samostojnost Krete. 74 kretskih politikov je podpisalo proklamacijo na narod, s katero sklicujejo na včerajšnji dan veliko ljudsko .zborovanje. Poziva se ljudstvo, naj bo mirno in edino. Naroča se pa tubi izvolitev 210 poslancev, iz katerih se naj sestavi revolucionarni parlament, ki naj se takoj snide. Vlada skuša to gibanje zatreti. Grški ministerski predsoflnik Venize-los je izjavil v zbornici, da je to gibanje kakor nalašč za provociranje vojske s Turčijo in je pozval nacionaliste, naj se ga ne udeleže. Tiudi je odločno zagotovil, da ne bo nikdar pustil kretskih delegatov v grško zbornico, ker bi to pomenjalo začetek vojske s Turčijo.
Situacija je na vsajk način ‘zelo resna, Preosnova nemške nacionalne zveze.
Kakor smo že poročali, je nemški najeionalver-band sklenil, preosnovati svoje predsedstvo. Do sedaj je tvorilo predsedstvo sedem poslancev, po novem bo v predsedstvu 11 poslancev In sicer:	dr.
Damm, Dobernig, dr. Holmann-Wellcnhof, dr. Groß, Knirsch, Pacher, dr. Urban, dr. Waldner, dr. Steinwender in Wolf.
Poljski klim.
Poljski klub je sklenil, vložiti interpelacijo za-raidj nasilnosti nemške vlade nasproti Poljakom v pruskih provincijali.
Portugalska.
„ Age nee Havas“ poroča iz Viga:
V Ghavesg so odkrili monarhistično zaroto. Vsi podčastniki posadke so se zarotili, da bodo umorili častnik© v trenutku, Ido se pojavijo monarhisti v luki. Eden podčastnikov bi potem pr,e vzel poveljstvo posadke.
Vstaja na Kitajskem.
J u a n Š i k! a j.
Peking, 23. novembra. Danes je izšel edikt, ki ‘Juanšikaja oprošča od vsakdanje avdijenoe in mu da/ja še drugih svobodščip, med tem ko pritiska regentu še bolj v ozadje. Baje sip namertavali dne 20. t. m. revolucionarji Juanšikaja umoriti, kar pa se jim ni posrečilo.
Velevlasti in luanŠiKaj.
Frankobrod, 24. novembra, Velevlasti se posvetujejo z Juanšikajem o posredovanju in mu zagotavljajo pomoč v boju proti revoluciji in za monarhijo. Zdi se, da se pojavlja na Kitajskem tujcem sovražno mišljenje.
Liberalni komedijanti.
Smo v resnem adventnem času, vendar liberalci ne morejo tudi sedaj zatreti svoje komedij antske nature. Ce le za trenutek stopijo v politično areno, predno se zopet potegnejo v ozadje, so že pokazali, da igrajo — komedijo. Komedija je {tem ljudem vse javno 'življenje, vse resno delo za ljudski blagor — samo velika pustna šala. Ce se izcimi iz njihovih komedij za narod včasih tudi tnagedija, jih to ne «noti. Prekopicnejo par vratolomnih kozolcev in igrajo dvoje komedije drugod naprej.
Najzadn.ejša komedija, ki so jo vprizorili slovenski liberalci, je ona, ki so jo zagrešili na veliko Škodo naših, že itak neznosnih justičnih razmer.
Hjoohenburgerjev sistem je krivičen ‘in nas tepe, kjer le more. Le v taki atmosferi so mogoči odloki, kakor je oni predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, poznatega Elsnerja, ki določuje nemščino za notranji uradni jezik pri sodiščih. Boj proti takim drznim in izzivajočim odredbam je nujna in neizogibna posledica. Toda tak boj proti nasilju in krivici se mora voditi previdnejše in bolj smotreno, kakor so to napravili v škodo vsega slovenskega ljudstva naši liberalci.
Ljubljanski poslanec 'Ravnikar, ta najmočnejši misija slovenskega liberalizma, je dobil nalogo, da gre v boj na ponemčevalnega zmajja. Mož v pričetku
mi vedel, ne kaj ne kam. Po precejšnjem cincanju se je oborožil z mehko interpelacijo in med ^jhozana“-klici liberalnega tabora je naskočil Hochenburgerjev sistem. Toda pobit in poražen se je vrnil. Hochen-burger je v svojem odgovoru tako brijskno in osorno prijemal dr. Ravnikarja, da se je nehote vsililo vprašanje : ali misli Hocjhenburger Ida ima) pred sajbo nagajivega paglavca in ne državnega poslanca. Toda lekcija je bila v gotovem smislu zaslužena. Za svojo interpelacijo je naberačil Ravnikar podpise pri mla-dočehih. Ti gospodje se pa sedaj vzlio Hochenbur-
f Dr. Gašpar Gorišek. V '.Soboto dne 25. t. m. popoldne smo položili v Rušah z ranjkim dr. GaŠp. Gorišekom enega naših neplemenitejših starejših nar rodnih bojevnikov v blaidni grob. K zadnjemu počitku ga je spremljala] ogromna množica ljudstva, zlasti je bilo mnogo mož,' kar je najlepši dokaz za izvanredno spoštovanje, ki ga je užival blagi pokojnik. Sprevod, v katerem je stopala poleg drugegji ne,Številnega ob|činstva šolska mladina, ter ogrijegasci in veteranci v uniformah, je spremljalo 12 duhovnikov* Vodil ga je Častiti gospod domači župnik Wunzer ob
gerja najbo-lj trudijo, da b|i 'z a vlekli češki voz v vla’d- asistenci častitega gospoda dekana Oižeka in č, g. no lopo. Ce se pa na kaki protivladni, strogo opozi- prof. Vrežeta. Kako je bil ranjki priljubljen,, je spri-
cionelni interpelaciji bleste podpisi faznih ,mož, ki že ne morejo pričakati trenutka, da bi zlezli pod vladno streho, potem se vse zadeve ne more smatrati za resne, temveč za komedijo. Tako si je tolmačil, mlar dočeške podpise najbrže tudi’ Hoqhenburger in je zato tudi dal tak odgovor, kakor bi ga gotovo nikdar
čevalo tudi mnogobrojno število lepih vencev. Pred krsto je vozil poseben voz s samimi venci, krsta sama 'je bila; tudi okrašena z mnogimi venci in več vencev so šle nosili. Med udeleženci smo opazili dež. odbornika Robiča, poslanca dr. VerstovŠeka, dr. Hoh-njeca, dr. 'Medveda, zastopstvo zdravnikov iz Mari-
ne izustil, qe bi mislil, d|a se gre mladočehom za res	bora, zastopnike raznih narodnih 'društev, zastopniki bodo ti izdajali konsekvence. S tem je bila bla-	k e železniških in tovarniških uradnikov,' ter delavst-
maža liberalcev zapečatena. Da jo ti£M sami občuti-	va, Oh odprtem urobu mu je najprvo prisrčno goivo-
jo, kaže najbolj njihovo glasilo öd dne 2(5). t. m., Ki	ril v slovo č. g. domači župnik, ki je omenil tudi to-
je naenkrat pozabilo na vise superlative, s kajterimi	lažilno brzojavko prem. knezoštofa na žalpjočo vdo-
lO	r\r»r\C2l a vrl i	dvTrvinrro innolrto' in in c Ari a i rral rv liro i n	^	^ % ^	^	t__•
je prej proslavljalo svojega junaka in je sedaj zelo mdodušno in molčeče: nezadovoljnost diha iz vsake vrste.
Nas bi ta blamaža liberalnih politikov koneeno n-č ne zanimala, toda posledice Dodo padle na cel noš narod* in to je, kar moramo najodločnejše obsojati. Prepovedati si moramo lenkrat za vtselej, da bi litoe-
'vo in družino. Za njim sta Še govorila učitelj Lesjak in dr. Bergmann v imenu zdravnikov. Mariborski in domafei pevci so pri hiši in nia grobu zapeli prav lepo in veličastno v srce segajoči žalostinki wNaJd zvezdami“ in „Blagor mu.“ In sedaj počiva blagi ranjki tam pod zelenim Pohorjem. Na,m riaj bo \izgled plemenitosti, značajnosti 'in dobrotljivosti, s katerimi
ralci delali kake akcije na račun celega najroda na lastnostmi si je priboril ljudska srca, ter globoke ver-
lastno pest.
Le poglejmo nekoliko, kako postanejo posledice komedijantskih liberalnih interpelacij za nas lahko usodepolne. Najprvo je dal Ravnikar Hochenburger-ju priliko, da je zahtevo po nemškem notranje-urad-nem jeziku povsem na novo utemeljil. Argumentiranje s stoletno navado, kalkor je storil Hocjhenburger, in interpretacija § 19, ki po tej razlagi velja samo za občevanje strank z uradi, bo nam Še marsikdo porinil pod nos in predno jo bomo izpodbili, bo treba težkih bojev.
V drugi vrsti je pa Rav/nikär celo vprašanje s svojo nerodnostjo diskreditirali. Čeprav je zadeva strogo jugoslovanska in akoravno je vedel za vlahto-Mepnost mladočehov, se vendar ni obrnil na Jugoslovane, Ca bi se napravila skupna energična akcija, temveč je delal na lastno pest. S tem je vso zadevo sam osmešil in napravil za malenkostno. In odgovor Hochenburgerjev je samo logičnal posledica.
Največjo hinfavščino uganjajo pa tudi zdaj zopet liberalci. Napadati hočejo naše p oblance, da se oni niso (udeležili Ravnikarjeve akcije. Norci! Ali mislite, da se bodo naši poslanci pehali za Ravnikarjem in ga za božjo voljo prosili, naj se jim pusti pridružiti? Nadalje pa naj ta 'liberalna gospoda pove, Če stori svojo narodno dolžnost in vedno informira poslance n krivicah, ki se nam gode pq uradih? Ne! Ti liberalni krakelerji samo kriče, ‘Ja: sle nie ne stori, ne da bi’ povedki, kaj se je pjrej pripetilo. So to sami hujskači, ki skrbe za strankarstvo, narod jim je pa deseta briga. Komedijanti so!,
Raznoterosti
Iz sodne službe. Cesar je imenoval deželno-sodna svetnika Antona* Haiderja in R. Marokhlna v Celovcu deželnosodnim nadsvetnikom, deželnosodnega svetnika dr, Frana Kočevarja pl. Kondenheima v Celju pa deželnosodnim. nadsvetnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Iz poštne službe. Poštnima asistentoma Karolu Dobršeku v Mariboru in Franu Jeceku v Zidanem mostu se je dovolilo, da menjata s svojima službenima mestoma. — Absolvirana gimnazijca gg. Ran-doli Rungaldier v Mariboru in Leo ©alkšič v Smarji pri Jelšah sta imenovana poštnim praktikantom pri glavnem poštnem uradu v Mariboru.
Sprememba v koroškem ideželnem predsedstvu „,|Tagespos)ti“ se poroča iz Celovca: Kakor izvemo iz zanesljivega vira|, ostane deželni predsednik baron Bein, ki je mislil iti že s 1. novembrom v pokoj, Še do meseca maja 1912 na svojem mestu. Kakor se Čuje, so se pojavile radi imenovanja naslednika težkoče. Do spomlajjdi se p)a upa te težkoče odstraniti' in .potem bo Hein še le definitivno odstopil. Vodil bo še prihodnje zasedanje koroškega deželnega zbora.
Dr. J. Kahn, bivši knezoškof krški, je obolel. Dne 22. t. m. je bil narahlo zadet od kapi, da se je onesvestil. Prišel je pa kmalu k sebi an je sedaj že skoro okreval.
Smrt treh slovitih mož. V Monajkovtem je dne 24. t. m. umrl znameniti pesnik Viljem Jensen. — V nekem monakovskem sanatorju je umrl ravnatelj barvarskih kraljevih državnih galerij, dr. pl. Tfcfchudi. — V Tokio je umrl bivši japonški zunanji minister baron Komura.
Usoda Štajerskega deželnega zbora. „Grazer Volksblatt“ in tudi drugi graški listi vedo poročati, da se bodo pogajanja v svrho delazmožnosti Štajerskega deželnega! zbora začela Že te dni. Po teh poročilih bo cesarski namestnik grof Clary, povlabil poprej gospode poslance k sebi na pogovor.
nosti, kar mu je dajalo moč za njegov težavni poklic, njemu naj bo pa zemljica lahka, Preostalim naše sožalje.
Hebrejski spomenik. Na novem Glavnem trgu v Mariboru delajo zdaj predore. Nai mestu, kjer je stalo stanovanje hišnika eskomptne hfanke — porušene leta 19,06 — so našli 75( cm pod, zemljo mramor-nat kamen,, 1 m visok, 50 cm Širok, 25 cm debel, na katerem se nahaja precej dobro ohijanjen hebrejski napis brez vokalizacije. Ob robih manjkajo nekatere črke, tudi zadnja vrsta je zelo pokvarjena. V sredini se pa da natanko brati: Abdaham. Na kamenu ob strani je pa beseda Clepi z latinskimi črkami. Ta hebrejski spomenik bo zanimiv za preiskovanje židovsko zgodovine v Mariboru, kjer so imeli Židje v nekdanji ulici Vseh svetnikov svojo sinagogo, kajtero poslopje Še zdaj stoji ne daleč od kraja, kjer se je našel spomenik.
Surovost nemško-nacionalnih dijakov. Iz Ljubnega' na Gornjem Štajerskem poročajo o necu/venem, surovem dejanju nemško-nacionalnega dijaštva, V soboto preteklega tedna je imelo neko dijaško društvo svoje običajno pijančevanje. Nekaj teh okajenih nemških junakov“ se je lotilo nekega rumunskega dijaka, katerega so tako pretepli, da je obležal nezavesten, Zjnečkali so mu nos, poškodovali levo koleno in zlomili so mu več rebier na levi strani, vsled česar ima tudi pljuča ranjena. Naj» so ga pastili ležati nezavestnega celih osem ur v neki temni veži. T<a čin je jako značilen za d!ub, ki vlada med nemško-nacionalnim dijajštvom, ki bo enkrat predstavljalo nemško inteligenco. Ni čuda, dfa se skoroda vsak dan čita o kakem umoru med našimi Nemci, ko se pa že akademična mladina vzgaja v, surovosti in podivjanosti.
Schulverein na delu. Vodstvo Slchulvereina je imelo dne 22. t. m. sejo, v kateri 'se je zopet določilo čez 17.000 K za ponemčeivalne namene. Izmed spodnještajerskih schulvereinovih mučilnic bodo s temi judeževimi groši osrečene:	Šola na Polzeli, v Polj-
čanah, v ŠoŠtajnju in pri Št. Lenartu. Zlanimivjo je, pregledati imenik podpirateljev Schulvereina na Sp. Štajerskem iz zadnjega Časa. JPo 510 K 'so darovali: omizje Ekbard v gostilni „Zum Judennatzl“ v Ptuju, gospod pl. Pongratz ,(! ?), grajŠČak (na Dornojvi. Iz Polzele je prišlo 15 K, iz iŠošjtanja 31 K iz nabiralnika itd. Slovenci, darujte za „(Slovienslkb Stražo“ !■ Nemci zbirajo na naših tleh sredstva!, s katerimi n(as hočejo potujčiti in podjarmiti.
Stoletnica „Toanneumia“ v Gradcu. Včeraj 'dne 26. t. m. so v Gradcu praznovali stoletnico „Joanne-uma,“ Udeležil se je je v imenu cesalrjevem nadvojvoda Friderik; med 'drugimi je bilo tudi opaziti cesarskega namestnika grofa Claryja, naučnega ministra Hussareka. Cela prirteditev je bila popolnoma nemška, kakor da bi na Štajerskem ne bilo — Slovencev,!
Štajersko,
Maribor. Dramatično društvo. Letošnja sezona se post tot diserimina rerum otvori na Miklavževo nedeljo dne 3. decembra 1911. Uprizori se „(TJrnjulči-ca“V bajna1 pravljica s peljem v petih slikah. Tfo je ena najlepših otroških iger prepletena s krasnimi pevskimi točkami. Ker spremlja celo igro naž obče-znani orkester Glasbenega društva, se 'obeta našim malim pa tudi velikim najlepši užitek. Po predstavi nastopi Miklavž z vsem svojim spremstvom, da obdaruje vsakega, kakor je zaslužil. Darove, ki morajo imeti natančni naslov obdarovanca in biti 'kolekovani z narodnim kolekom, sprejema hišnik v Nar. domu.
Maribor. „fMarburgerca“ od dne 25. t. m. ve poročati o nekih umazanih zajdevan nekega 'tukajšnjega mladega doktorja. Ker ta zvili tetka označuje dotičnika kot Jdoktorja iz Ljubljane“, je očividno, da bj rada napravila iz omenjenega gospoda Slovenca, in t-Iko umazala Slovence, zato povemo, da dotičnik ni Slovenec.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Poročila nekaterih listov. e naših občinskih volitvah se ne vjemajo z resnico. V drugem in tretjem ijazredu je namreč zmaga-la naša k atol iško-n arodn a stranka in samo v prvem razredu je prišlo v odbor nekaj zmernih nasprotnikov,
Gorujigrad. Pastirjev, samoumor. Blizu Gor-njegagrada je služil za pastirja 141etni Fran Senica. Nekoč je bil padel na glavo in si prizadjal poškodbo, ki mu je povzročala hude bolečine v glavi; olö tistega časa je bil Senica vedno otožen in je večkrat govoril o Samoumoru. Dne 17. t. m. je na paši naenkrat potegnil Vrv z zadrgo, jo je pritrdil na vrbo in se obesil vpričo gospodarjevega sina. Deček je naglo stekel domov in obvestil 'domače o dogodku. Domači so prihiteli, da bi rešili mladega samoumorilca, toda dobili so ga že mrtvega,
Rajhenburg. V Senovem je prišlo do zelo žalostnega nastopa med posestnikom Matijem Radejem in njegovim sinom Karolom. Med prepirom, ki je na-Stal, med obema, ker je oče svaril sina radi nekih ljubavnih razmer, je igrala 'tudi domača puška neko vlogo. Sin Karol je z njo tako nesrečno Vdaril ob tla, da se je sprožila in ga je strel zadel v spodnji del telesa. Težko ranjenega 'so odpeljali v bolnišnico v Krško.
Zahtevajte list Straža i
Koroško.
/Velikovec. V nedeljo dne 3. decembpa se vrši pri nas velik ženski shod. Zberemo se po večernicah oh 3. uri popoldne v Narodnem domu. Na 'dnevnem redu je več zanimivih govorov, zato, žene in dekleta, pridite v obilnem številu! Koroško slovensko ženstvo. na plan!
Duhovniške vesti. Častiti gospod kaplan Ant. Intihar je prestavljen iz Dobrlevasi v Prevalje, Častiti gospod kaplan Ivan Katnik iz Šmihela! nad Pliberkom v Dobrlovas.
Velika nesreča y Adriji.
Italijanski parnik („(Romagna“, ki vozi med Raveno in Trstom, se je v noči od dne 23. na dne 24. t. m. v viharju potopil. Na ladiji je bilo približno 70 oseb. Utonilo jih je 60. Deset oseb, med* temi osem mož posadke in dva potnika, neki kavajenar iz Tirsta in njegov petletni sin, se je rešilo. Vzel jiji je na krov Lloydov parnik „ITirol“, ki je bil ravno na potu v Trst.
Parnik „Romagna“ 'je odplul 'dne 23. t. m. na večer iz Ravene. Vlekel je močan veter, takozvani široko, ki se je na odprtem morju spremenil v pravi vihar. Velikanski valovi so se valili proti ladiji in so jo včasih popolnoma zakrili. Ladija je ležala tako po strani, da je Vdrla voda skoz dimnik v njeno notranjost. Grozni prizori so se odigravali na ladiji. Vse je bilo od divjega obupa nekam topo. Naenkrat se je privalil velika/nski v|al, ki je zagrabil ladijo in jo potopil. Sedem mornarjev in drugi kapitan so imeli še toliko časa, da >so skočili v rešilni Čoln, v katerega so potegnili tudi omenjenega Dav ar mir j a z njegpvim sinom. Na srečo je prišel mimo parnik „Tirol“, ki je rešil reveže sigurne smrti.
Omeniti je pa treba, da se moštvo na potopljenem parniku ni obnašalo posebno hreforo, hjar se že iz tega Vidi, da so raziun onih dveh utonili vsi potniki. Lahi so pač veliki gobetedači, kadfar se pa* gre za kožo, so prvi,, ki stečejo. So povsod enaki, na morju in v Tripolisu.
Roparski umori na Gor. Štajerskem.
Roparskega morilca Josipa Kaiserja, ki je, kakor so dognali, izvršil tri roparske naga/te so dne 24. t. m. pripeljali v Gradec v zapor. Vse postaje, kjer je obstal vlak, so bile napolnjene z radovedneži, najhfujše je pa bilo v Ggadcu, kjer je občinstvo začelo razjarjeno groziti morilcu. 'Orožnika, ki sta spremljala morilca, in pa policija je imela dovolj o-prajviti, da ljudje roparja niso linČajli. Prepeljali so ga v zaprtem vozu v deželno sodišče.
Kakor smo že poročali, je Kaiser umoril živinskega prekupčevalca Zitza iz Lipnice in ga oropal kakih 2000 K, Poprej je pa že oropal kmeta'Mus-gerja, kateremu je vzel vso gotovino.
Sedaj pa, ko je bil že v zaporu, so začeli' sumiti, dal bi bil Kaisier tuidi lahkb morilec pri Dobju, kateri umor je vzbudil toliko senzacijo. Meseca januarja so namreč našli 'dimnikarskega mojstra Huppi-cba umorjenega in še do sedaj ,niso prišli morilcu na sled. Vse dosedanje preiskave kažejo, da 'je Kaiser res Haippichov morilec. Priznal pa Kaiser tega zločina še ni.
Miklavževa darila zalogi slašžKarna E« UlCfo ska ulica št. 35.
Višjeginmazijec išče
inštrukcije. Naslov pri upravništvu.
Vsak gospod,
ki vpoify'e 60 vin. v zoamkah, dobi 2auiiii'*o kDjižicov Robert Krat schwil, Toplice na Češkem.
Spretni kovač
se sprejme za samostojno delo. Orodje je v kovačnici. Kje pove upravništve 1103
Sukno
^nfektSo M‘g° \
r. Sterne*
* Celju-
Vzorci za*'®nl-
Slavnemu p. n. občinstvu, ki se zanima za umetnost, si usojam naznaniti, da sem otvoril
v hotelu „Erzherzog* Johann" v Mariboru
razstavo hautelisse=slikarij.
Razstava zastopa iz Berolina izvirajočo
pozornost vzbujajočo iznajdbo
na polju slikarstva na baržun, svilo, platno, k s, steklo, glino, usnje itd. in ima tako čudovit učinek in lep efekt, kakoršnega more povzročiti edino le bsutelisse-slikarstvo.
Ta iznajdba, ki nadomešča istodobno slikanje z iglo, kvačkanje in aplikacijo, otvarja damam povsem novo polje za ročna dela najfinejše vrste, ki se lahko prinči brez vsakega drugega znanja, in vsaka dama si m-. re ža v najkrajšem času brez vsakih strojev izgotoviti najlepše reči.
Razstava bo otvorjena samo kratek čas in sicer vsak dan od 9. do 5. ure.
K številnemu obisku vabi najviudn^je velespoštovanjem
1
Lepa stanovanja
v Uhlandovi ulici, s 3 in 2 sobami, kabinetom, na željo tudi s kopalno sobo, vsako stanovanje popolnoma samo za sebe, z vrtnim oddelkom, se takoj oddajo v najem. — Vpraša se pri Jos. Kolarič-u, pohištvenem mizarju na Franc Josipovi cesti št 9 v Mariboru.
LSI
Vstopnina 20 vin.
Eduurd Ubach-
BE

U “'"J
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako čutim le malo prehlajen j a; jaz vzamem zrairaj pristne sodeDske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali draženji ška-tljico sodenskih za K 125, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
Pozor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
jjj^
y Pr«
Električno razsvetljavo Stefan Strašek, Celje.
dekoraeijtke, slikarska m
pleskarske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnižjih cenah,
Mihael Dobravc v Celje
Gospodska utica 5.
Sr A. THIERR YA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K
JlČHDlENj
“SsteSSffl
pr starih
Narodi se: Tekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega .-Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali drugaj poslopja da mali motor (154Ph) z 'dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 960 K. Kje, pove upravmištvo „„Straže.“
Yosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Slovenci pozor! ~
Tehtnice (vage) za
mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-bnrške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pranio Bureš
Tegethofova cesta št. 39.
Mohorjani — Slovenska Straža“ Vas kliče! Pri sprejemu knjig daruj vsak večji ali manjši znesek „Slovenski Straži“!
wm
PfJtE samo TolsMko slatino.
Karoli se e Tolstem srta, Šoštanj, llweüö.
I
i
Preselitev brivnice.
Vič. duhovščini in sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo brivnico iz Graške ceste št. 22. na Ring v novo posojilnično hišo. Zahvaljujem se za dosedanji obisk in prosim tudi za naprej obilnega poseta
Rudolf Anderwald,
Ring.	brivec.	Celje.
Ne pozabite
o
M
O
4*
‘ra
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje,“ koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Sepec,
Maribor.
Grajski trg. i036a Burgplatz.
S
(9
M
6)
i
O
3t
ei*
feni
<9
Trgovina špecerijskega blaga
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe :
ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Luccnlus“, mastina in kläjno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaJjiva semena za polja in vrtove. :-:	:-i
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje. _____________________