V Ljubljani, v M, flrie l "ofloSra 193V

Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva In a prave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cen« 2 din
Čekovni račun-. Ljubljana itevilka 10.630 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva nlica itevilka 6,
Vzroki vojaškega zloma Poljske
Švicarski listi, ki so imeli svoje lastne poročevalce na poljskem bojišču, sedaj obširno poročajo o vojaških vzrokih tako hitrega poljskega poraza. Pri tem pa izrecno poudarjajo, da nočejo s tem obnavljati morda napadov na hraber naroči in na njegove voditelje. Ta razmišljanja naj temveč služijo drugim nevtralnim državam, da spoznajo usodne ^greške, ki so na Poljskem bde napravljene in da se iz njih uce.	___
Vojaški strokovnjaki so si bih .že davno na jasnem da jo Poljska prešibka, da bi mogla vzdržati nemški naval. Poljaki niso imel na. svo zapadni meji nobene utrjene črte, ker j hi je petletni pakt z Nemčijo za^bal v preveliko brez-skrbnost. Pa tudi v topništvu in letalstvu se niso mogli primerjati z Nemci. Toda na eni stvari k pa je bila odločilna in najbolj usodna pa so bili Poljaki nedolžni: Na pritisk angleške diplomacije niso pravočasno mobilizirali, da ne bi Nemcem dali povoda za vkorakanje. Ravno ta zamuda se ie pozneje najusodnejše maščevala. Vojaške napake, ki so jih delali, pa so bile dvojne vrste: računali niso z nemško taktiko bliskovitih sunkov z oklopniini oddelki in niso ničesar imeli pripravljenega, da bi te udarce prestregli. Druga poglavitna napaka pa je bila, da so zanemarili brambo prelazov čez Karpate, čez katere se je vsula poglavitna nesreča na deželo.
Bile pa so tudi še druge usodne pomanjkljivosti, ki so v zvezi s poljskim značajem in notranjim ustrojem njene države. Poljska je bila se mlada država in si je komaj pred dvajsetimi leti pričela snovati svojo civilno upravo in armado. Vse to je bilo treba graditi iz temeljev. Po zadnji 'delitvi Poljske je preteklo več kot 100 let. V tem času je pač živela vera v vstajenje Poljske, toda kake notranje zveze med poljskim narodom, ki je živel pod tremi tujimi državami, ni bilo. Poljski častniki, ki so se v 18. stoletju bojevali proti Rusiji, Avstriji in Prusiji, so bili že davno mrtvi. Njih nasledniki, voditelji tako zvanih legij, so bili vedno kot posebna organizacija v tujih armadah. Brez ozira na močno ukrajinsko, belorusko in nemško narodno manjšino, je tudi med samim poljskim častništvom manjkalo enotnega skupnega duha in povezanosti, ki jo ustvari po navadi sele dolga tradicija. Armadi, ki je brez tradicije, tako rekoč iz nič zgrajena, manjkajo ne le izkušnje, ampak velikokrat tudi pravilna ocena njene lastne vrednosti. Duh legionarjev se je odlično izkazal, dokler je šlo za rušilno taktiko, za zarote in atentate. Tedaj so operirali v malih strnjenih enotah, ki so zvesto skupaj držale, niso pa mogle istega duha prenesti tudi na veliko narodno vojsko, ko se je porodila samostojna Poljska. S tem v zvezi pa je tudi bila pomanjkljiva vzgoja štabnih oficirjev. Številna in važna poveljniška mesta 60 večkrat bile sinekure, kamor so porodice spravljale svoje člane, ali pa tudi stranka kot nagrado za strumno strankino pripadnost. Tako so na važna generalska mesta prišli nesposobni ljudje, ki so na njib sedeli mnogokrat tudi le zaradi tega, da jih ni zasedel kak drug neprijeten tekmec. Na ta način je na važnih mestih manjkalo armadi pametnih, premišljenih strategov, ki bi se izljučno posvečali operativnim in taktičnim študijem. Danes ni nobene skrivnosti več, da so poljski zavezniki vedeli za to slabost poljske armade in so zato bili pripravljeni, da bi jim dali na razpolago nekaj svojih najboljših oficirjev. Toda, kakor je že navadno slučaj pri mladih narodih, so Poljaki to ponudbo smatrali kot žalitev svojega nacionalnega ponosa. Poljaki so imeli naravnost fanatično vero v svojo lastno moč. Mlajši oficirji pa so upali, da bodo pomanjkanje izkušenj v teku let mogli nadomestiti s svojim osebnim naporom in študijem. Vera v lastno znanje in zmožnost in sjx>sob-nost je tako globoko prodrla tudi v dušo preprostega naroda, da je učinkovalo kakor versko prepričanje. Pri tem pa je znanje in računajoča pamet morala večkrat stopiti v ozadje. Narod je bil prepričan o svoji pravici, v katero je neizmerno veroval. Ni pa računal z moderno tehniko in taktiko.
Iz vojska prejšnjih stoletij je bilo znano, da so najboljše poljsko orožje bile njihove slabe ceste, jesensko deževje in zamočvirjene pokrajine, kamor je mogel sovražnik le s težavo dospeti. Tokrat pa so poljske slabe ceste ob njihovi prepozni mobilizaciji preprečile razvoj lastne armade. Dež, ki je bil tako zaželjen, je prišel prepozno in moderna oprema nemške armade je z lahkoto premagala naravne ovire dežele. Razen tega pa najvišje vojaško poveljstvo sploh ni imelo pravega spoznanja o dejanskem položaju. Pričakovalo se je, da bodo po prvem odporu poljske vojske takoj posegli vmes Angleži in Francozi z letali, da bodo razstrelili podminirana polja in prodrli Siegfrie-dovo črto ter istočasno udarili tudi po nemški vojni mornarici, to vse zato, da bi poljska armada ne bila izpostavljena vsej težini premočnega nemškega napada. Toda ta upanja se niso izpolnila. Poljska armada je podlegla pritisku svojega sovražnika in se je morala umakniti.
Vse te napake in pomanjkljivosti ter zamude pa ne bi morda tako usodno odločevale, ko bi poljski generalni štab imel temeljito izdelane vojne operativne načrte. Toda že po prvih dneh boja se je pokazalo, da Poljaki ne le, da niso imeli na meji nič utrjeno, ampak da so tudi na Visli in na Bugu bile le nezadostne utrdbe. Neizrečeno ee je maščevala neomajna vera in trdno prepričanje poljskih oficirjev, da se bodo odločilne bitke bile ne na Poljskem, ampak na nemški zemlji. Poljaki so tudi podcenjevali temeljito in skrbno delo nemškega generalnega štaba, ki je vse natančno preštudiral, in 6o zlasti prezrli bistveno važnost nasprotne špijonaže. Nemci, raztreseni po Poljski, so pridno špionirali za Nemčijo, tako da je bil nemški generalni štab o vsem, kar se je dogajalo na poljski meji in v zaledju, brezhibno informiran. Pravijo, da je vsa Poljska bila tako rekoč preprežena s celo mrežo vohunov in oboroženih agentov, ki so že takoj ob mobilizaciji sabotirali zbiranje poljskih čet, poškodovali mostove in sproti javljali nemškemu poveljstvu premikanje poljske armade. Tudi proti napadom nemškega letalstva so se Poljaki premalo pripravili, pa čeprav so z njimi računali. Na letališčih so imeli premalo moštva, oziroma delavcev, ki bi po vsakem bombardiranju hitro zopet izravnali gemljo, da bi lastni lelalci mogli pristajati in
Razgovori med Italijo in Nemčijo
Rezultat uradno še ni znan - Posredovanje Mussolinija za mir
v Londonu in Parizu?
Pariz, 2. okt. lj. Nemški listi do Cianovega obiska v Berlinu še niso zavzeli stališča. Večinoma se omejujejo na razlage, da ta sestanek v razmerju med Berlinom in Rimom ne pomeni ni-kake novote in da se v tem oziru tudi s tem obiskom ni ničesar izpremenilo. Tukajšnji krogi pa sklepajo, da bodo Hitlerjevi predlogi poslani Londonu in Parizu po kakem Mussolinijevem odposlancu in da bodo v glavnem obravnavali sledeča področja: 1. Sredozemsko morje, 2. nemške kolonije, 3. Sovjetska Rusija na Baltiku.
Berlin, 2. oktobra. AA. DNB. »Deutsche di-plomatisch politisehe Korrespondenz« se bavi z obiskom italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana v Berlinu ter piše: Po sklenitvi nemško-sovjetskega sporazuma z dne 29. septembra t. 1., so postavljene osnove za miroljubno ureditev evropskega vzhodnega prostora. Samo po sebi se razume, da mora prijateljska Italija biti izčrpno obveščena o izvršeni ureditvi, o njenem pomenu in obsegu. To ni samo v duhu odnošajev med silama osi, ki izrecno predvidevata medsebojno posvetovanje, temveč čuti nemško državno vodstvo tudi potrebo, da v tem za Evropo težkem in usodnem trenutku stoji v najtesnejšem stiku s svojim italijanskim prijateljem, zunanjim ministrom grofom Cianom, ki je bil včeraj prisrčno sprejet. Naloge, ki sta jih v minulosti Nemčija in Italija prevzeli v prostoru svojih skupnih interesov, so bile izvedene z uspehom.
Balkan, za katerega se je nekdaj zdelo, da je od usode obsojen služiti posameznim silam kot ognjišče nemirov, jo postal danes eden tečajev miru in pokoja v Evropi. Brezvestni poskusi so se vršili v zadnjem času po starem receptu, da bi se balkanske države ponovno spravilo v vrtinec vojnih dogodkov, toda ti poskusi se lahko danes smatrajo za propadle, dasi je potrebno tndi nadalje, da vsi oni, ki temu prostoru pripadajo, pozorne bdijo.
Italija poskuša skupno s Španijo tudi nadalje zavarovati svoj življenjski prostor v Sredozemskem morju pred napadi in protipravnimi prisvajanji, zavedajoč se istočasno vloge, ki pripada veliki fašistični Italiji v zboru velesil. Mussolini se zaveda zaradi pomena, ki pripada danes italijanskemu imperiju med nevtralnimi državami Evrope, svoje odgovornosti ter govori ko glasnik naroda, ki predstavlja danes resnično fronto miru.
Na drugi strani sta Nemčija in Sovjetska Rusija v soglasju s prijateljskimi državami odločeni, da čim prej dosežeta svoj cilj, to je da se napravi koncc obstoječemu vojnemu stanju.
V duhu novega reda v Evropi sta Nemčija in Italija opravili že dober del posla, ter odstranili številne ovire, ki so bile postavljene zaradi nerazumevanja ali zaradi sovraštva na potu k zdravi obnovi in prirodneinu redu Evrope. Ta njuna odločnost, da se uredi po tej poti vse najboljše za Evropo, obstoja danes kakor vedno. Odgovornost leži zdaj na drugih, ali želijo dati staremu kontinentu boljšo ali pa krvavo usodo.
Berlin, 2. oktobra. AA. DNB. Grof Ciano se je danes iz Berlina odpeljal domov. Pri odhodu so se zbrali na železniški postaji razen v. Rib-bentropa tudi državni podtajnik Wehrmann, kmetijski minister Darre, finančni minister Schwe-ring-Krossigk, prosvetni minister Rust, vodja delovne fronte dr. Ley, general Keitel, italijanski berlinski poslanik, nemški rimski poslanik in druge ugledne osebnosti.
Rim, 2. okt. b. Italijansko-nemška posvetovanja v' Berlinu so po izjavah uradnih krogov navadna izmenjava misli, ki jo smatra Rim za logično posledico prijateljstva med Italijo in Nemčijo. Obstoječi nemško-italijanski sporazumi nalagajo obema vladama, da se od časa do časa vza-
Vljudno prosimo cenj. naročnike, da se čimprej poslužijo položnice, ki je bila priložena v nedeljo, ker bomo v kratkem vsem ustavili list, ki nimajo plačane naročnine«
jemno sporazumevata. V zvezi « tem italijanski tisk poudarja, da so po snočnjem razgovoru med grofom Cianom in von Ribbentropom vsi listi pripisali velik pomen teh konzultacij, ki so trajale dve in pol ure.
Davi ob 11.45 je nemški zunanji minister von Ribbentrop obiskal grofa Ciana v dvorcu Bellevue ter sta pri toj priliki oba zunanja ministra nadaljevala včeraj začete razgovore. Po nemških uradnih poročilih so se razgovori med grofom Cianom in von Ribbentropom gibali v popolnem skladu z že določenim programom osišča Rim-Berlin. Von Ribbentrop je pri tej priliki zelo podrobno obvestil grofa Ciana o zadnjih dogodkih in tako se izpopolnil predhodno obvestilo, ki je bilo poslano italijanski vladi neposredno iz Berlina in Moskve po italijanskih predstavnikih.
Ta nemška uradna ugotovitev se strinja z znano nemško-sovjetsko deklaracijo, v kateri je bilo poudarjeno, da bo akcija Berlina in Moskve za ustavitev vojne, storjena ▼ sporazumu z drugimi prijateljskimi državami, tako da bi prišla do izraza njihova solidarnost in želja, da se v Evropi zopet vzpostavi mir. Ta solidarnost bi se mogla razširiti tudi na druge
Pred sklicanjem rajhstaga
države, kakor izjavljajo merodajni krogi v Berlinu ,zlasti na države jugovzhodne Evrope, ki so prav tako kakor Italija, pokazale željo po miru in prisebnosti.
Ni dvoma, da bo obisk grofa Ciana v Berlinu znatno doprinesel k mirovnim naporom Berlina in Moskve.
Vloga Italije ho pri tem odločilna in Ttalija bo v vsakem primeru pazila, da se vojni požar, če se že ne bo mogel pogasiti, vsaj ne razširi na Sredozemsko morje in jugovzhodno Evropo.
Ziirich, 2. okt. b. Berlinski dopisnik >Neue Ziiricher Zeitung« je sporočil svojemu listu, da diplomatski krogi ne verjamejo, da bi grof Ciano prinesel s seboj iz Berlina formalne mirovne predloge Hitlerja. Grof Ciano bo verjetno samo informiral italijansko vlado o tem, kakšno mnenje imajo nemški državniki v Berlinu o vprašanju vojne in o miru, in s katero eventualnostjo lahko računa Italija Hitler hoče še pred svojim govorom v rajhstagu, kateremu pripisujejo že sedaj zgodovinski pomen, dobiti popolnoma jasno sliko glede stališča Italije v prvem ali drugem slučaju.
Italija bo posegla sedaj dejavno v dogodke
Berlin, 2. okt. b. »United Press« poroča o večerni konferenci med Hitlerjem in grolom Cianom, ki je bila namenjena naporom, da se sedanja vŠjna med zapadnima velesilama in Nemčijo čimprej konča. Mussolini ho Veliki Britaniji in Fran-cilji poslal apel za vpostavitev miru. Ce bo ta apel odklonjen, bo Hitler o tem obvestil nemški državni zbor, ki se sestane konec tega tedna in ki^ bo potem zavzel stališče do novega položaja. Grof Ciano je izvršil važno vlogo že pri sklepanju italijansko-neniške vojne zveze in zaradi tega ni slučaj, da je bil ravno on pozvan v Berlin v sedanjem trenutku.
Rim, 2. okt. AA. Štefani. »Giornale d'Italia« prinaša uvodnik o obisku grofa Ciana v Berlinu in pravi, da so vzroki tega obiska že v sami strukturi italijansko - nemške zveze in v paktih med obema državama. Obisk grofa Ciana pomeni novo etapo v skupni nemško-italijanski mirovni politiki, ki se je tako srečno afirmirala na Španskem in še v nekaterih delih Evrope. Najnovejši dogodki v Evropi so to skupno akcijo ustavili, toda Italija je kljub tem dogodkom nadaljevala svoje delo v korist miru, da se vojna omeji. List omenja nato nedavni Mussolinijev govor
o jalovosti nadaljevanja vojne, češ da nadaljevanje vojno no bi ustrezalo no nemškim interesom ne koristim drugih vojskujočih se držav, že zato, ker si vsi evropski narodi žele, da se vojna čimprej konča. Dalje pravi list: Nemčija je razglasila svoje omejene vojne cilje in je s sodelovanjem Sovjetske Rusije in drugih prijateljskih držav sklenila vojno končati čimprej. Nemčija napoveduje nov sistem v Evropi, sistem, ki temelji na zakonitih koristih vseh narodov, in misli, da se bo tako ustvarila kar najčvrslejša osnova za mir in za evropsko solidarnost. Takšno akcijo je Mussolini zmerom podpiral. Mussolini želi, da zmagajo zdravi in pravi interesi narodov in evropske civilizacije ter je prepričan, da se da nevarnost še Dre-prečiti.
Vmesna poljska država
London, 2. okt. AA. Reuter: Iz Rima poročajo: Berlinski dopisnik lista »Messagero* poroča, da je pričakovati, da bo vodja rajha in državni kancler Hitler govoril to sredo v rajhstagu. Njegovi piredlogi bi se Nanašali na ustanovitev majhne poljske vmesne (tamponske) države. Dopisnik pravi, da je bil namen Cianovega obiska, da se seznani z novim položajem, da se zagotovi italijanska podpora in sodelovanje pri dostavitvi mirovnih pogojev.
Berlin, 2. okt. b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da se bo nemški državni zbor sestal verjetno koncem tega tedna v petek ali soboto.
London, 2. okt. b. Diplomatski krogi v Londonu pričakujejo, da se bo nemški državni zbor sestal v petek. Brez ozira na svojo mirovno ponudbo bo podal Hitler v državnem zboru izjave o Rusiji in Italiji. Angleški vladni krogi so že danes prepričani o tem, da bo njegov govor predstavljal nov poskus, da dokaže, da jo za sedai>jo vojno odgovorna Anglija ter bo skušal' Francijo zopet odtrgali od Anglije. Isti diplomatski krogi so prepričani, da bo Italija sedaj naglo stopila iz rezerve in da bo pričela aktivno sodelovati v evropskih dogodkih.
Chamberlain bo podal izjavo jutri
London, 2. okt. AA. Reuter: Na vprašanje šefa laburistične opozicije Attleeja, ali bo predsednik vlade podal kakšno izjavo o rusko-nemški deklaraciji, je Chamberlain odgovoril v spodnji zbornici: »V zadovoljstvo bi mi bilo, če bi spodnja zbornica počakala do jutri, ko bom podal to izjavo.«
Nato eo Chamberlaina vprašali, ali bo dal nalog, naj uradna poročila imenujejo sovražnika »narodne socialiste« in ne Nemce, da se uvede razlika v primeri s tistimi v Nemčiji, ki 60 na naši strani. Chamberlain je na to vprašanje odgovoril negativno.
Mislijo, da bo Chamberlain jutri podal izjavo tudi o informacijskem ministrstvu.
Ameriški delavci za mirovno posredovanje
Cincinnati, 2. okt.. AA. Reuter: Letno poročilo ameriške delavske zveze protestira proti napadu, ki je evropske naTode potegnil v vojno. Delavska zveza zahteva, da se USA strogo drži popolne nevtralnosti, pri tem naii oa gleda, da ponudi mirovno posredovanje.
Ministrski svet v Rimu
Rim, 2. okt. lj. Jutri,	3. oktobra, se sestane
italijanski ministrski svet.	Obravnaval bo važna
vprašanja, ki so v zvezi z	nastalim mednarodnim pjiožajem.
odleteti. Pri važnih železniških mostovih ni bilo pri roki nadomestnih delov, ki bi omogočili hitro popravilo. Na velikih kolodvorih ni bilo pripravljenih dovolj nadomestnih tračnic, zaradi česar so po bombardiranju važni transporti stali cele dneve in tako niso nikdar dosegli svojega cilja ali pa prepozno. Pomanjkljive so bile tudi priprave za razrušitev tovarn in pomembnih objektov za slučaj umika lastne armade. Tako so Nemcem pri prodiranju padle v roke celo nepoškodovane tovarne za milnici jo. zelo važni železniški mostovi in ogromna skladišča. Tudi to je okrepilo nasprotnika, lastni armadi pa pripravljalo poraz.
Oborožitev in oprema je po velikem delu bila zastarela in v slabem stanju. Poljska je vedno bila revna dežela, ki je hotela najprej dvigniti svojo narodno industrijo in potem šele opremiti armado. Zaradi tega Poljska ni mogla resno tekmovati z velesilami v oboroževanju. Ni imela dovolj orožja za obrambo proti motoriziranim oddelkom, pa tudi sama je imela malo tankov in letal. Poljski oficirji so te pomanjkljivosti svoje
.. A: n 1— mA^nnl! Niilirvti lv\n/w in lalinn. *u|oftO	ispuulia.....j**-'".	...
nje v tradicionalno hrabrost poljskega vojaka jih
je zapeljal, da so odklanjali pametne nasvete francoskih in angleških vojaških izvedencev. Iz teh razlogov in pa «er niso hoteli pokazati svojih slabih strani, nis# niti pustili na bojišče inozemskih vojaških strokovnjakov in poročevalcev.
Izvrstno pa so se izkazali in odlično držali nižji oficirji in predvsem poljski vojaki. Neki inozemski diplomat ee je izrazil. »Poljski vojaki se liore kakor levi, a jih vodijo nevedni koštruni.< Pri moštvu se je v polni meri pokazal stari duh legionarjev. V malih edinicah 60 se izvrstno bili in dosegli tudi večkrat krajevne uspehe. Tudi nekateri generali, čeprav redki, so se izkazali. Tako na primer general Botnovsky, ki je sijajno manevriral pred Varšavo; general Sikorsky, ki je z divjim pogumom branil Lvov; potem general Skvarčinsky, ki se je teden dni držal pri Kutnein proti mnogo silnejšemu sovražniku, in še več drugih. Toda proti mehanizmu in tehniki moderne vojske je odpovedal pogum, drznost in slabo orožje. Zelo dobri pa so bili poljski letalci. Toda že po nekaj dneh je zastalo redno dobavljanje jfliaigjro municije in bencina, to pa zaradi sal^c-taže in pa zaradi bombardiranja poljskega zasedja.
Poslednji poljski odpor strt
Berlin, 2. okt lj. Včeraj je nemška vojska strla zadnje sledove poljskega oboroženega odpora. Varšava se je podala in nemška vojska jo jc zasedla v celotnem obsegu. Prav tako se je podala posadka na polotoku Ilela. Ko je zvedela, da nemška vojska v zvezi 7 mornarico pripravlja odločilen napad, ki naj bi se hkrati izvajal s suhe in z morske strani, je položila orožje.
Ob tej priliki je nemško vojno poveljstvo izdalo naslednje uradno poročilo:
Včeraj dopoldne so prve nemške čete, ne da bi naletele na kakršenkoli odpor, vkorakale v Va ršavo. Obleganje varšavskega predmestja Prage je bilo včeraj končano. Tudi zadnje oporišče poljskega odpora, utrjeni polotok Ilela se je včeraj brez pogojev podal, še preden je nemška mornarica s suhozemno vojsko začela izvajati skupno pripravljeni napad. Posadka, v kateri je 220 častnikov, med n jimi tudi polj-s.»i nOHirc a, i m i ra i, in 4000 mož, jc* uuučš dopoldne položila orožje
Muslimani v Bosni za sodelovanje z drugimi brati
Preteklo soboto je prišel v Tuzlo minister dr. Kulonovič, ki je imel na množico ljudstva ob sprejemu daljši govoi, kjer je med drugim dejal: »Mi muslimani smo že od nekdaj bili jugoslovansko usmerjeni. V svoj program smo že od početka sprejeli jugoslovansko ideologijo ter pri tem nismo čakali niti na Srbe niti na Hrvate. Muslimani nikdar nismo bili separatisti niti hegemonisti. Zato pa ustvarjamo enote, ki bodo vzajemno povečale svobodni razvoj in napredek vsega našega na-roda.c Po zborovanju je bil banket, kjer je minister znova govoril, nakar je bil ožji politični sestanek političnih ljudi, kjer je dr. Kulenovič razložil splošni domači in zunanji politični položaj ter zlasti naglasil važnost sporazuma. Nazadnje je dejal, da Je najbolj nujna potreba, da vsi muslimani stopijo v vrste JRZ, ki danes predstavlja najmočnejšo stranko v državi.
Izključen iz demokratske stranke
Sef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič je podpisal pismo, s katerim se javnosti sporoča, da je iz demokratske stranke izključen Cedomir Plečevič, odvetnik iz Arandjelovca. Vzrok izključitve je v kratkem ta: »Dne 24. septembra je imel v Arandjelovcu shod skupaj 8 skupino ljudi, ki so odpadli od raznih strank, ki pod firmo demokratske levice že več mesecev vodijo boj zoper demokratsko stranko in njeno vodstvo. (Tu so mišljeni nekateri odpadniki demokratske stranke, kakor na primer dr. Rlbar in tovariši, ki skupaj z zemljoradniškim levičarjem dr. Dragoljubom Jovanovičem po Srbiji delajo shode in politično agitirajo.) Dr. Plečevič je že leta 19:15. kandidiral na listi opozicije, pa je ostal v dvoiniselnem položaju demokratske stranke. Za volitve leta 1938. je bil sprejet na listo šele, ko je dal pismeno izjavo, da kandidira kot demokrat. S svojim zadnjim nastopom, s katerim je dokazal ne le, da ni demokrat, temveč tudi, da odkrito deluje zoper demokratsko stranko. 9 tem je jasno presekal v«ako vez z Demokratsko stranko.« Kakor se vidi, tudi Demokratska stranka nikomur ne pusti, da bi rovaril zoper njo in njeno vodstvo.
Med muslimani iužne Srbije
Kakor poročajo listi, sta med muslimani južne Srbije dve skupini. Eno vodi Ferhadbeg Draga, dru«o pa vodijo izdajatelji muslimanskega lista »Naš dom«, ki izhaja dvakrat na mesec. Med so-trudniki tega lista je tudi g. Hasan Rebac, ki je bil med svetovno vojno jugoslovanski prostovoljec. Skupina Ferhadbeg Drage zahteva, naj se muslimani južne Srbije narodnostno ločijo od Srbov in drugih Slovanov ter da so po svoji številčni moči sorazmerno zastopani v muslimanskih verskih ustanovah. Ferhadbeg Draga računa z Arnavti muslimanske vere, zdi pa ne, da so njegovi pristaši tudi tamkajšnji Turki. Druga skupina pa stoji na stališču slovanske narodnosti muslimanov. V zvezi s tem so ti započeli akcijo, da bi se v Pkoplju ustanovilo društvo muslimanov slovanskega pokolenja. Zadnje čase list »Naš dom«
Sovjeti zahtevajo nadzorstvo še nad Latvljo In Litvo
Tako| za tem prid« na vrito Finska
Pariz, 2. okt. lj. Latiškl zunanji minister Muntena se je danes opoldne z letalom odpeljal v Moskvo. V zvezi s tem in v zvezi s pritiskom Sovjetske Rusije na Baltik domnevajo, da bo I.atvija ob tej priliki po svojem zunanjem ministru v Moskvi izjavila, da je pripravljena sovjetski vojni mornarici odpreti svoja pristanišča, zlasti pristanišče Lijepajn, bivši Uhan. LatiSki tisk poudarja, da je spričo tolikih izprememb tudi za Latvijo napočil Čas, ko morn Izpremenltl svoje odnošaje do Sovjetske Rusije in jih prilagoditi novim razmeram. Baje zahtevajo Sovjeti tudi pristanišče Ventspils, bivši Windnn ter uporabo nekdanje ruske železniške proge Petrograd-VarSava čez Rješico in Diinaburg v letonski pokrajini L a t g a d i a.
Rim, 2. okt. A A. Štefani poroča Iz Talilna, da je radio postaja sovjetske prestolnice objavila vest, da bo Sovjetska Rusija v kratkem
predložila Finski sklenitev enake pogodbe, kakor je bila sklenjena med Sovjetsko Rusijo ln Estonsko.
Berlin, 2. okt. A A. DNB: Iz Kovna poročajo: V soboto se je pripeljal v Kovno litovski poslanik v Moskvi Mateviciaus, ki je imel dolg razgovor z Molotovim. Njegov prihod je v zvezi s ponudbo Molotova Litvi o sklenitvi prijateljske zveze med obema državama. Litovski
Eolitični krogi nuglašajo, da ne gre za pogod-o o vzajemni pomoči, kakršno sta sklenili Sovjetska Rusija in Estonija.
Berlin, 2. okt. A A. DNB: Iz Tallina poročajo: Danes dopoldne je prispela semkaj s posebnim vlakom sovjetska tehniška komisija 14 častnikov. Komisijo vodi general Mereckov. Naloga komisije je storiti vse potrebno za uresničenje sov jetsko - estonskega pakta o medsebojni pomoči. Sovjetsko komisijo so pozdravili na železniški postaji estonski vrhovni poveljnik general .Reki in več višjih častnikov.
Kaj bo podpisala Turčija
Z Rusijo pakt glede Črnega morja Z Anglijo in Francijo glede Sredozemskega
Berlin, 2. okt. AA. DNB poroča iz Moskve, da je snočnji razgovor med Molotovim in Sa-radzogloin trajal čez štiri ure. Oba državnika sta razpravl jala ob tej priliki o aktualnih vpra-šanjh in odnošajih med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. Razgovoru so prisostvovali tudi Stalin, Potemkin, sovjetski noslanik v Turčiji in turški veleposlanik v Moskvi.
London, 2. okt. lj. Včeraj je sovjetski zunanji minister Molotov sprejel turškega zunanjega ministra Saradzoglua. Pogovor med njima je trajal štiri ure. Razgovoru so prisostvovali Stalin, Potemkin, sovjetski poslanik v Turčiji in turški veleposlanik v Moskvi. Poučeni krogi povedo, da doslej se na nobeni strani ni padla odločitev o nameravani zvezi med Sovjetsko Rusijo in Turčijo, zlasti ne o nenapadalnem paktu med tema dvema državama, o katerem se je govorilo pred odhodom turškega zunanjega ministra v Moskvo. Opaža pa se, da se Rusija trudi, da bi položaj Nemčije na Baltiku še bolj okrepila.
Rim, 2. okt. AA. Štefani! Iz Carigrada poročajo: Turški zunanji minister Saradzoglu se vrne jutri ali pojutrišnjem iz Moskve v Ankaro. Zdi se, da bo novi turško-ruski pakt podpisan v Moskvi še pred Saradzoglovim odhodom. Trdijo, da je novi pakt zelo skrbno sestavljen, ker je mednarodni položaj terjal pomembnejše spremembe prvotnega načrta, o katerem sta obe državi že razpravljali po redni diplomatski poti in ga bili že sprejeli. V zunanji politiki Turčija ne bo opustila svoje tradicionalne politike, ker želi Ankara ohraniti prijateljstvo z vsem! državami. Zato je možnost, da bo podpisala pogodbo tudi z Veliko Britanijo in Francijo glede poroStev v Sredozemlju, a pakt s Sovjetsko Rusijo bo vseboval poroštvo glede Črnega morja. Toda zdi se, da bo v angleško - francosko - turškem paktu klavzula, ki bo pakt razveljavila, če bi zahodni demokraciji morali napovedati vojno Rusiji.
Dr. Krek v Ljubljani in v krškem okraju
Ljubljana, 2. oktobra.
-_______ ____________V soboto dopoldne Je dopotoval v Ljubljano
ostro* napada delovanje* Ferhadbega Drage med I v spremstvu kabinetnega šefa inž. Vončlne grad-'	'•■ benl minister, dr. Krek. Po svojem prihodu je ta-
koj obiskal bana dr. Natlačena in podbana dr. Majcna, s katerima je dalj časa razpravljal i t ■ .	,■'.....«..,V	Nato je g. mi-
nister napravil obisk pri ljubljanskem županu dr.
A II V » V	I ___. _	__ _ ? _ J M 1 ! X .. . M ^ M #1 nn H 1 ■. tli !
muslimani.
Bosanski radikali za sporazum
V Banjaluki so imeli zborovanje pristaši starega glavnega odbora radikalne stranke ter so sklefilli, da navdušeno sprejemajo sporazum, ki je bil sklenjen meseca avgusta.
Zaplenjen časopis v Zagrebu
Uradni list banovine Hrvatske, »Narodne novinec, poroča: Državno pravdništvo v Zagrebu je s svojim odlokom od 25. septembra 1939 na podlagi čl. 19. zakona o tisku ter v zvezi s čl. 3. zakona o dopolnilih in spremembah tega zakona prepovedalo razširjanje in prodajanje mesečnika >Književnikt št. 9 za mesec september 1939, ki Izhaja v Zagrebu.
Za zaščito otrok!
Belgrad, 2. okt. m. V Belgradu je bila danes plenarna seja glavnega odbora jugoslovanske unije za zaščito otrok. Na sejo so bile pozvane tudi predstavnice banovinskih odborov. Navzoči so bili tudi zastopniki posameznih ministrstev. Na seji so se razpravljala vsa vprašanja, ki so v zvezi za zašCito otrok za primer vojne nevarnosti. Na seji je bilo sporočeno, da je Nj. Vel. kraljica Marija ustanovila v Belgradu urad za z*?ito otrok za primer vojne. Za zaščito otrok je bil ustanovljen odbor državnih predstavnikov, na čelu pod neposrednim predsed-nlštvom Nj. Vel. kraljice Marije. Jugoslovanska unija je pričela ustanavljati v vseh mestih in okrajih krajevne odbore, ki bodo v primeru vojne nevarnosti izvrševali vsa dela, ki so predvidena za zaščito otrok. Da bi se čhn prej mOgla zgraditi otroška zavetišča, je unija pričela popisovati otroke v vseh mestih, predvsem otroke, katerih starsi ali redniki iz kakršnega koli razloga v primeru vojne ne bi mogle vzdrževati otrok ah jih spraviti na varno. Unija smatra, da bo v primeru vojne nevarnosti morala skrbeti » vsej državi za okoli 2U0.(K)0 otrok.
Na sestanku je bilo sprejetih več sklepov, med drugim, da morajo vsi banovinski odbori jugoslovanske unije za zaščito otrok takoj ustanoviti in organizirali krajevne odbore v vseh okrajih dotične banovine in organizirati odseke za zaščito otrok pri vseh krajevnih odborih. Vsi banovinski odbori morajo izdelati podroben načrt za evakua-ci o in preskrbo otrok iz dotične banovine za primer vojne nevarnosti. Ta načrt mora biti izdelan v trku enega meseca. Unija je sklenila, da se predvidi mobilizacija osebja za zaščito otrok: celokupno osebje strokovnih ustanov, ki se bavijo z dečjo zaščito; vseh otroških zdravnikov in vseh zaščitnih sester, ki so imele opravka z otroki; Veoh otroških negovalk, zadostne) število otroških zdravnikov, vseh bolničark, potrebno število babic iz mest, vseh ljudskošolskih učiteljic in vseh učiteljev ki ima 10 izkušnje v delu po internatih. V načrtu je predvideno, da se lahko mobilizira tudi osebje iz vrst prostovoljnih sodelavcev zn strokovno, tehnično In organizacijsko delo za zaščito otrok v primeru vojne nevarnosti.
Dne 17. oktobra bo v Relgradu pod predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije skupna seja odliora državnih predstavnikov, predsedništva unije za za-.... -i —I. »..Jcloitnibnv vsph mestnih občin
SKIIO VlIUlv lil J..CS.O..........■ ,--,.». , ,.
v državi. Na seji se bodo izdelali točni načrti za evakuacijo in zaščito mestnih otrok.
Adlešiču,~za tem pa se je dalj časa zadržal v tajništvu JRZ. Ob 7 zvečer je organizacija JRZ v LJubljani priredila širši sestanek vseh pododborov stranke v Ljubljani. Odborniki, so napolnili belo dvorano hotela »Uniona< do zadnjega kotička. Ko je ob 7 vstopil v dvorano gradbeni minister dr. Krek v spremstvu ljubljanskega Župana dr. Adle-šiča in Peršuha, so ga vsi nav2oči somišljeniki toplo pozdravljali.
Na zborovanju je g. minister Imel dveurni govor, v katerem je podrobno obrazložil notranje-in zunanjepolitični položaj. Med njegovim govorom so zborovalcl navdušeno pozdravljali doseženi sporazum s Hrvati ter vzklikali voditelju Sloven-» cev dr. Korošcu in predsedniku vlade Draglšl Cvetkovlču ter vodstvu stranke. Minister dr. Krek je omenjal modro politiko kneza namestnika Pavla In napore kraljevske vlado, da se ohrani mir na naših mejah v tem delu Evrope. Zborovalci so spremljali govor s stalnim vzklikanjem knezu namestniku in kraljevskemu domu in naši vojski, tako da se je sestanek spremenil v živahno politično manifestacijo. Izvajanja dr. Kreka so zborovalci vzeli z velikim odobravanjem na znanje ter so znova prirejali tople ovacije dr. Korošcu.
Po sestanku se je g. minister dr. Krek še * soboto zvečer v spremstvu kabinetnega šefa od-
peljal v Kostanjevico, kjer je imel v nedeljo zjutraj ob 7 shod krajevne organizacije JRZ. Shoda se je udeležilo nad 300 mož in fantov iz kostanje-viškega okraja. Ob 11 je dr. Krek prišel na sestanek krajevne organizacije v Št. Jerneju, kjer se je mudil do ene popoldne. Ob pol 4 se je udeležil seje okrajne mladinske organizacije za krški okraj v Krškem. Ob 4 pa se je istotam začel širši sestanek odbornikov vseh strankinih odborov krškem okraju. Na vseh sestankih je gradbeni minister dr. Krek v večurnem govoru pojasnjeval somišljenikom razvoj notranje- in zunanje-politič-ne situacije v tekočem letu ter je omenjal vse Ukrepe, ki jih je izdelala sedanja vlada o normalizaciji notranje-političnega in gospodarskega življenja v državi. Pristaši stranke so nadvse navdušeni pozdravljali doseženi sporazum s Hrvati ter izrekali priznanje tako voditelju dr. Korošcu in predsedniku vlade. Vsi zborovalci so prav tako odobravali navdušeno dosedanje delo stranke, Prav tako so pristaši stranke odobravali vse skle pe, ki so bili sprejeti na zadnji seji ožjega glav nega odbora JRZ, ter smatrajo, da mora stranka ki je dosegla sporazum s Hrvati, sedaj še inten zivneje nadaljevati svoje delo. da se bo doseženi sporazum popolnoma povsod izvedel.
Po uspelem sestanku v Krškem se je grad benl minister dr. Krek odpeljal v Brežice, kjer je imel snoči konferenco s pristaši JRZ. Tudi na te, konferenci je g. minister dajal vsa potrebna pojasnila strankinim funkcionarjem za bodoče delo v stranki. Po sestanku se je toplo pozdravljen od vseh odpeljal na postajo ter se s prvim brzovlakoin vrnil v Belgrad.
Uredba • mestnih občinah
Belgrad, 2. okt. m. Ministrski svet je n« predlog notranjega ministra na podlagi $ 2. uredbe o političnem zakonu z ozirom na S 144. zakona o mestnih občinah predpisal uredbo o organih občin mest Belgrada, Zagreba in Ljubljane. 5 L te uredbe predvideva, da se S 2. zakdn o spremembi zakona o občinah in občih samoupravah spremeni in glasi tako: Dokler se za občine mest Belgrada, Zagreba in Ljubljane ne izvolijo občinski odbori po zakonu o mestnih občinah, nadzorna oblast lahko po svobodni ocenitvi razrešuje člane mestnega sveta in predsednike mestnih občin in postavi nove, ali pa postavi zaupnika-poverjenika, ki bi brez ozira na omejitev in odst. 2 g 142, zakona o mestnih občinah imel pristojnost predsednika mestne občine in mestnega sveta. —< Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinahe in je stopila z današnjim dnem T veljavo.
Sprememba uredbe o obč. hranilnicah
Belgrad, 2. okt. m. Trgovinski minister je predpisal uredbo o spremembi uredbe o občinskih iranilnlcah. Glavne označbe spremembe so te, da bodo občinske hranilnice po novem § 2., ki v celoti črta § 8. odst. 2 točka 4 In S 3. usposobljene za poslovanje ter sprejemanje pupiltiega denarja ni omejeno, ker jim je po novem 8 4, omogočeno pla* siranje gotovine na področju vse banovine in sosednih okrajev in ne samo v občini ustanoviteljici.
Delokrogi občinskih hranilnic so razširjeni izven občine ustanoviteljice tudi na sosedne občine, kar ima poseben pomen za pospeševanje varčevanja In razvoj gospodarskega življenja sploh na tem področju.
Poseben poudarek važnosti poslovanja občinskih hranilnic je izrazil v-§ 8, v katerem priznava prednja uredba občinskim hranilnicam vse olajšave, ki so priznane v § 47 do 62 zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke.
S to uredbo je uspešno dosežen dolgoletni boj za priznanje osnovnih pravic preizkušenih hranilnic.
Ugoden potek trg. pogajanj med Jugoslavijo in Nemčijo
Rim, 2. okt. b. Po informacijah berlinskega dopisnika »Giornale d'Italia« poteka delo jugoslovansko - nemškega stalnega jugoslovanskega odbora zelo ugodno. Proučuje se načrt kontingentiranja jugoslov. izvoza v Nemčijo v zvezi z novimi ukrepi, ki so bili storjeni na kontrolo trgovinskega prometa. Smatrajo, da se bo navzlic sedanjim težavam mednarodnega značaja razvijal normalno trgovinski promet med Nemčijo in Jugoslavijo in da se jugoslo« vnnski izvoz v Nemčijo ne bo zmanjšal, temveč verjetno še povečal iz razloga, ker je trgovinski promet z neklirinškimi državami zelo otežkočen. Ta izvoz se je vršil skoraj izključno po morskih poteh in se je zaradi sistema 'ran-cosko-britanske kontrole omejil na najmanjšo mero. Kar se tiče klirinškega salda v jugoslo-vansko-nemškem trgovinskem prometu, ki je za 200 milijonov aktiven za Jugoslavijo, smatrajo nemški merodajni krogi, da je ta aktivni saldo že pokrit z naročili v Nemčii. Prav tako smatrajo, da so ovire glede vrnitve železniških vagonov v Jugoslavijo že odstranjene. Poročilo poudarja, da je v Jugoslaviji opaziti živahno trgovinsko aktivnost in so v Belgradu z velikim zanimanjem sprejeli novico o skorajšnji vzpostavitvi trgovinskih odnosov med Bolga-ričo in Sovjetsko Rusijo.
Proti navijalcem cen
Belgrnd, 2. okt. m. Na tukajšnjem okrožnem sodišču so se danes pričele razprave proti kršiteljem določil uredbe o pobijanju draginje. Sodišče je razpravljalo več primerov ter jč kaznovalo trgovce, ki so brez potrebe grma-dili blago v svojih skladiščih, s 6000 din kazni ter z odvzemom zbranega blaga. Trgovce, ki niso označili cen v blagu, je sodišče kaznovalo s 3000 din kazni.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. oktobra. AA. Danes so 6e začela predavanja za Nj. Vel. kralja iz vseučiliških in višjih vojaških predmetov.
Belgrad, 2. okt. m. Z jutranjim brzim vlakom se je vrnil v Belgrad gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je imel več uspelih sestankov v krškem okraju.
f Kardinal Mundelein
Chlcago, 2. oktobra. Tukaj je danes popoldne umrl kardinal Mundelein. Zadela ga je srčna kap.
Pred volitvami v senat
Belgrad. 2. okt. AA. Ker vlada nejasnost glede nekaterih določil zakona o volitvah senatorjev z dne 30. septembra t. 1., in da bodo določila tega zakona sodišča in druge oblasti pravilno in enotno izvajala, je pravosodni minister podal na podlagi Čl. 48 zakona o volitvah senatorjev tole avtentično razlago:
1.	Ker je narodna skupščina razpušcena z ukazom kr. namestnikov z dne 26. avgusta t. 1. je mandat poslancev prenehal pravno obstajati. Kadar poslanec izftubi to lastnost po zakonu in kadar ne more vršiti več te svoje glavne pravice, ne more tudi vršiti postranskih pravic, ki so združene s poslanskim mandatom. Ce so poslanci že prišli v volivne sezname za volitve senatorjev v smislu čl. 12 zakona o volitvah senatorjev, lahko upravna oblast ali pa prizadete osebnosti zahtevajo pri pristojnih sodiščih popravek seznamov v tem smislu, da se iz seznamov črtajo osebe, ki so bile med tem zaradi razpustn narodne skupščine izgubile volilno pravico. Tako bodo okrožna sodišča na navedeni način popravila volilne sezname na zahtevo upravnih oblasti, odnosno na zahtevo prizadetih oseb.
2.	Podobne popravke volilnih seznamov za volitve senatorjev bodo izvršila sodišča tudi glede oseb navedenih pod točkama 2 in 3 Čl. 8 zakona o volitvah senatorjev, če so to osebe v redu prišle v volilne sezname po določilih čl. 12 omenjenega zakona, a le v času od dneva, ko so se sestavljali volilni seznami, pa do dne, ko se lahko seznami popravijo, katera Izmed teh oseb Izgubila to lastnost iz razlogov, navedenih v zakonu. Popravke v tem pogledu, bodisi, da se imajo
Zagrebška vrern, napoved: Oblačno, lahno deževje.
Zemunika vremenska napoved za 3. oktober)
Toplejše ki pretežno oblačno v zahodni, delno oblačno pa ▼ vzhodni polovlol. Ponekod del
vpisati v seznam osebe, ki so si pridobile volilno pravico, ali pa da se črtajo iz seznama ose be, ki so to pravico izgubile, bo izvršilo sodišče bodisi na zahtevo teh oseb samih, ali pa na zahtevo upravnih oblasti ali drugih prizadetih oseb.
Belgrad, 2. okt. m. Zaradi senatnih volitev, ki bodo 12. novembra, je bila danes prva seja državnega odbora. Seja se je pričela ob 10. Vodil jo je predsednik državnega odbora, predsednik senata dr. Korošec. Na današnji seji so člani državnega odbora razpravljali o tekočih poslih. Prihodnja seja državnega odliora je sklicana za jutri dopoldne. Današnji seji so prisostvovali vsi člani državnega odbora. Poleg predsednika od-liora, predsednika senata dr. Korošca so bili navzoči: predsednik skupščine Milan Simonovič, podpredsednika senata dr. Mišluilin in dr. Kotor, podpredsedniki skupščine Alojzij Mihelčlč, dr. Da-iiiič, Nurija Pozderac, predsednik državnega sveta dr. Sagadin, podpredsednik državnega sveta dr. Barič, predsednik kasacijskpga sodišča v Belgradu Rusomir Jankovič, predsednik Stola sedmorice iz Zagreba dr. Kugler, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu Tasa Ilič, predsednik velikega sodišča v Podgorici Štefan Gregorič.
Poštna hranilnica no Izplačuje neomejeno
Belgrad, 2. oktobra AA. Gleds na oglas, ki je izšel v nekih listih, da izplačujejo Poštna hranilnica in njene podružnice hranilne vloge v neomejenih zneskih, opozarja glavno ravnateljstvo PH, da so izšli ti oglasi brez njegove vednosti in brez dovoljenja Poštne hranilnice. Poštna hranilnica izplačuje vloge v smislu določil uredbe o Iz-pačilu denarja iz denarnih zavodov z dne 7. septembra t. L (Iz Poštne hranilnice kraljevine Jugo-slaviiaJ
Kardinal George William Mundelein je bil rojen 2. julija 1872 v ubožni četrti New Yorkn. Njegova družina že stoletja prebiva v Ameriki. Sprva je obiskoval župnijsko šolo, potem pa Manhattan-College, ki ga je kot sedemnajstletni mladenič uspešno dokončal. Po teologič-nem študiju na rimsko-katoli.škem St. Vinjent-Seminarju v Heatty j u v Pennsvlvaniji je bil v Rimu posvečen za duhovnika in je potein postal tajnik škofa 0'DonnelIa v Brooklvnu. Potem je bil župnik litovske cerkve v \Villiams-burgii. V letu 1897 je postal kancler brooklyn-ske škofije. Med bivanjem v Rimu, kjer je bil imenovan za prelata. si je pridobil tudi dvakratni doktorski naslov na kolegiju za propagando. Leta 1908 je postal naslovni škof lorym-ski in pomožni škof v Brooklvnu. Leta 1915 je bil ustoličen kot nadškof v Cilicagu. Devet let pozneje je postal kardinal. Kot osebnost, ki združuje veliko znanstveno delavnost s toplim razumevanjem za človeške slabosti, je uživaj kardinal v svoji nadškofiji, pa tudi v vsej Ameriki, veliko priljubljenost. V življenje je poklical in podpiral številue cerkvene in socialne organizacije.
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
razpisuje oddajo dobave in postavitve navadnih iji posebnih peči, normalnih štedilnikov, dalje sobo-sllkftrskih, pleskarskih in tapetniških del ter dobavo in polaganje parketnih deščic za pode za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju, Krekova cesta, z rokom vlaganja ponudb do dne 9. X. 1939.
Vsi razpisani podatki so intoresenlom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Oajeva 5/11, v sobi št. 221.
1'okojninskl zavod ta nameščen«* v Ljubljani.
Govor papeža PijaXII. Poljakom
V nagovoru, ki ga jc imel 1. tega meseca sv. 'oče, papež Pij XII., v Castelgandolfu poljski koloniji, ki se mu je prišla poklonit s poljskim prima-som kardinalom Hlondom na čelu, je 6v. oče dejal •ledeče:
»Priši ste semkaj, da bi našli ob srcu svojega očeta tolažbo v posebno bolestni uri za vašo domovino, v posebno tragičnem trenutku vašega narodnega življenja. In kdo ima več pravicc, da posluša vaše bolečine in vas tolaži, kakor papež, ki
Ie vaš oče, oče vašega naroda in vsega krščanstva, d lahko vzklikne s sv. Pavlom; »Kdo od vas trpi, ne da bi jaz trpel z njim?«
Nato se je papež spominjal stotisočev, ki prenašajo toliko trpljenja »v tej vojski, ki jo je skušal papež tako dosledno in goreče, pa žalibog zaman preprečiti, da ne bi preplavila Evrope in vsega sveta.« Papež je dejal, da pred njegovim duhovnim očesom vstaja ogromna množica beguncev, ki nimajo več svoijega doma, da sliši jok mater in nevest, ki žalujejo za dragimi padlimi in ječanje tolikih starcev ter ranjencev, od katerih so mnogi ostali brez V6ake pomoči, pa stok malčkov, ki 60 izgubili svoje stariše. Nato je nadaljeval:
»Kar se tiče vas, vam je v tem strašnem gorju ostalo nekaj dragocenega. Najprej slava hrabrega naroda, čigar junaštvo je napolnilo z občudovanjem vaše sovražnike same, ki so ga lojalno priznali in se pred njim poklonili. Ostali so vam vsi veliki spomini na vašo narodno zgodovino, ki je že deset stoletij posvečena službi Kristusu in je večkrat tako velikodušno branila krščansko omiko Evrope. Predvsem vam ostane vera, ki je ne more ničesar omajati in ki se je danes izkazala tako sijajno kakor vedno v vaši zgodovini. Na potih, po katerih je hodila Poljska, so tekli že mnogi potoki solza in krvi, so se odpirala brezdna trpljenja, pa so se dvigali tudi visoki vrhovi zmage, miru in lepote, ki ste ji dajali izraza v svoji veri, v svoji književnosti in v likovni umetnosti. V svojem burnem življenju je vaše ljudstvo doživljalo ure smrtnega boja in dobe navidezne smrti, videlo je pa tudi dneve vstajenja in prerojenja. Nekaj je, česar ni nikoli videla vaša zgodovina: neverne in nezveste Poljske, ki bi se bila ločila od Kristusa in njegove Cerkve. Dežela sv. Kazimira in sv. Hedvige, dežela obeh svetih Stanislavov, sv, Janeza Ka-nizija in sv. Andreja Bobole je v toku časov zgubila svofo posest, svojo državo, svojo neodvisnost, nikoli pa ni izgubila svoje vere, ni izgubila nežne pobožnosti nasproti Materi božji, čije čudodelna podoba v Čenstohovi predstavlja tolažnico bolečin _ celokupnega naroda, kateri ji zaupa vse svoje gorje in od katere sprejema trdno nado v zopetno vstajenje svojega narodnega življenja.«
»Prepričan sem« — je nadaljeval sv. oče — »da tako globoka čustva, ki so vsidrana v vas od vekov, ne bodo nikoli oslabela, na drugi strani pa upam, da vseusmiljeni Bog ne bo dopustil, da bi se v vaši domovini stavile ovire izpovedovanju in praksi katoliške vere, in čeprav imamo veliko razlogov, da se bojimo zaradi dobro znanih načrtov sovražnikov božjih, se nadejamo, da bodo mogli vaši vojaki izvrševati bogoslužje, da se bo ohranil katoliški tisk in karitativne ter socialne naprave, kakor tudi, da bo verouk užival tisto svobodo, ki mu gre,« Potem ko je papež bodril duhovnike, ki so ostali vsi doma, da pogumno vršijo dalje svojo dušnopa6tirsko dolžnost in dajejo narodu pogum, je papež opozoril navzoče na neskončno modrost božje previdnosti, o kateri se zdi v gotovih trenutkih, kakor da se je skrila, ki pa nas samo skuša, da ostanemo zvesti Bogu, njegovim nravstvenim postavam in da zaupamo v ta nravstveni red, v katerem bo pravica zmagala nad krivico in bo človeštvu zavladala resnična medsebojna ljubezen. Papež je svoj nagovor zaključil « prelepimi besedami:
»Zares, samo pravica in ljubezen in edinole ti dve bosta svetu, ki je danes tako zmeden, vrnili tisti mu, po katerem sredi žvenketa orožja tako goreče hrepenijo narodi in za katerega od enega do drugega konca sveta milijoni in milijoni pošte-
nih duš, tudi takih, ki ne izpovedujejo katoliške evre, dviga svoje molitve k Bogu, edinemu vladarju vseh ljudi in stvari. Jaz vam ne rečem; »Otrite svoje solze!«, Kristus, ki je jokal zaradi smrti La-zarjeve in zaradi nesreče svoje drage domoviae, zbira te solze, da bi vam nekega dne povrnil vašo žalost, izpremenjeno v veselje — te solze, ki jih prelivate zaradi svojih dragih mrtvih in zaradi te plemenite Poljske, ki noče umreti. Za kristjana, ki pozna nadnaravno vrednost teh biserov, morejo te solze imeti svojo sladkost in ali ni v vsakem izmed vas nekaj duše vašega brezsmrtnega Chopina, čigar muzika je naredila čudež, da črpa globoko in stalno radost iz teh ubogih človeških solz? Če je mogla umetnost enega človeka to storiti, kako ne bi bilo mogoče neskončni dobroti in modrosti božji potolažiti vašo ogromno bol?«
Navzoči so papežev govor poslušali v globokem ginjenju in 60 potem, ko jih je 6veti oče blagoslovil in vsakemu podaril posebno spominsko svetinjo s podobo čenstohovske Matere božje, zapeli svojo narodno himno: Bože coš Polske. ..« (Bog, ki ohranja Poljsko ...)
Poljski konzul v Kijevu tajinstveno izginil
Pariz, 2. oktobra. A A. Havas poroča iz Moskve: Poljsko veleposlaništvo v Moskvi sporoča, da je poljski generalni konzul v Kijevu Matušin-ski izginil- na tajinstven način. Včeraj popoldne je poljski konzul Zdanovič telefoniral veleposlaništvu v Moskvi, da je bil ponoči ob '2 Matušinski poklican telefonično od predstavnika komisarijata za zunanje sadove v Kijevu in naprošen, naj pride takoj na komlsarijat. Poljski generalni konzul je takoj odšel tja v spremstvu dveh zanesljivih šoferjev. Toda od takrat ni bilo več vesti o generalnem konzulu in njegovih šoferjih. Nekoliko pozneje je Zdanevič telefoniral na predstavništvo komisarijata zunanjih zadev v Kijevu, ki je pa Izjavilo, da sploh ni telefoniralo Matu-šinskemu niti ga na drug način ni klicalo. Osob-jo konzulata v Kijevu so pričakovali te dni v Moskvi. Sovjetsko Rusijo bi moralo zapustiti v torek skupno s člani veleposlaništva v Moskvi in konzulata v Minsku in Ljeningradu. Na poljskem poslaništvu sedaj izjavljajo, da osobje poslaništva ne bo odpotovalo prej, preden 60 ne najde Malušinski in njegova dva šoferja.
Zapadna fronta miruje
prodreti skozi ognjeni zid. Ko «o prodrla na nemško ozemlje, in ko so ae nahajala v višini čez 6.500 metrov, je vodja eskadrile opazil 9 lovskih letal znamke »Messer Smith«, ki «o prihajala iz oblakov teT letela 500 m nad angleškimi letali. Na desni strani se je poiavilo 6 enakih nemških letal, ki so napadla angleško eskadrilo. Toda izvidniška naloga je morala biti izvršena in je ničesar ni smelo ovirati. Zato so angleška letala nadaljevala let. Takoj ko se je borba začela, je postala sovražnikova taktika jasna. Nemška letala so se razšla iz formacije ter začela obstreljevali angleška letala drugo za drugim. Streljanje je trajalo 35 minut. Zbita so bila tri angleška letala, eno pa je bilo prisiljeno spustiti se. Od 11 članov posadke teh letal se je osem rešilo s padobrani Vodja eskadrile je ostal sam ter nadaljeval svoj let v cikcaku, da bi 6e izognil koncentriranemu ognju sovražnih letal. Ves čas ie strojnica nijegovega aparata sipala ogenj na sovražna letala. Prvo nemško letalo je bilo zadeto ter je strmoglavilo v plamenu. Strojnica je zadela tudi drugo nemško letalo ter je padlo tudi to. Ostalih 13 nemških letal je opustilo nadaljnjo borbo. Ko se je angleško letalo spustilo, je eno krilo zadelo ob zemljo ter se je aparat vžgal. Pilot je bil vržen z letala z glavo naprej, tako da je ogenj dosegel nijegovo obleko. Pilot ni mislil nase ter je imel še toliko moči, da je snel iz letala strojno puško ter z goMmi rokami ugasnil ogenj na obleki. Sef angleške eskadrile je bil prepeljan v bolnišnico lahko ranjen.
Pariz, 2. okt. AA. Havas: Francoske čete so ostale včerajšnji dan iti preteklo noč na svojih dosedanjih postojankah in zavzele defenzivno stališče. Nasprotnik je izrabil mrak za napad. Toda njegove patrulje, ki so se skušale približati francoskim črtam, so v nekaterih odsekih padle v zasedo in so Francozi ujeli več nemških vojakov. A tudi francoske čete niso mirovale. Utrdile so svoje postojanke na novih črtah. Na umiku je sovražnik skušal postaviti več min, posebno v Warndtskem gozdu. Pobrali smo več ko 3.000 min, ki ni6o eksplodirale. Na prostoru 70 kvad. km so Nemci postavili okoli 6.000 bomb. Večina teh bomb je eksplodirala že pri intenzivnem francoskem obstreljevanju.
Berlin, 2. okt. Poročilo vrhovnega vojaškega poveljstva: Na zahodu so bili samo manjši krajevni topniški tjgnji. Nemško protiletalsko topništvo je nad vzhodno stranjo Paderborna izsledilo angleško izvidniško letalo, ki ga je zbilo na tla.
London, 2. okt. AA. Reuter poroča iz Pariza: Izve se, da so 2 ali 3 francoske eskadrile sodelovale v borbi, ki ee ie včeraj vodila nad Siegfriedovo črto. Smatra se, da je to bila največja zračna bitka od začeka sovražnosti.
London, 2. okt. lj. Današnje angleško poročilo o položaju na zahodnem bojišču pravi, da je noč potekla zelo mirno brez pomembnejših vojnih dogodkov. Na nemški strani opažajo naglo premikanje topništva. Francoska vojska je zavzela postojanke, raz katerih po teh poročilih more obvladati nemški trdnjavski pas »zahodni zid«. Nemci so izpraznili me6ti Saarbriicken in Zweibriicken, ki obe ležita na kolenu nemško francoske oziroma fran-cosko-belgijske meje.
London, 2. oktobra. AA. Reuter: Snoči je bila v zvezi z vpoklicem angleških državljanov med 20. in 22. letom starosti izdana proklamacija kralja. Ta nova mobilizacija bo povečala stanje armade za 250.000 mož. Od tega števila jih bo 8.000 uvrščeno v mornarico, 14.000 pa med letalce.
Angleži pripravljajo napad
London, 2. oktobra, AA. Reuterjev poročevalec poroča iz nekega kraja na Francoskem, da se britanska armada na Francoskem pripravlja za nastop ne oziraje se na politične dogodke v vzhodni Evropi. Delo postopno napreduje v največji tajnosti. Neprestano prihaja nov material, ki ga naglo odvažajo iz pristanišč. Noben del materiala ne
Delitev Potiske
VZHODNO morije:
__V—'
Sovjett in Nemčija sta si razdelili Poljsko na približno enaka dela. Močna črta ob Visli pomenja prvotno razmejitev, črtkasta linija ob Butfu pa najnovejšo razmejitev. Po tej razdelitvi bodo Sovjeti dobili vse Rusine, Beloruse, veliko Židov in nad poldrugi milijon Poljakov, skupno okrog 13 milijonov duš, Nemci pa dobe 21 milijonov Poljakov. 1 milijon Nemcev in 1 milijon Židov,
ostane dolgo v lukah. Zdi se, da vojaški krogi strogo upoštevajo vse naštete zahteve vojske. Skrbno organiziranje prevoznega sistema funkcionira kakor ura in prihajajo transporti in odhajajo v določene jim kraje v kar najkrajšem času. Delo moštva ni lahko, zato pa tudi ni zanemarjena skrb za njegovo udobnost. Nadzorstvo nad tem neprestanim delom izvršujejo 6 6krajno hitrostjo organizacijska poveljstva.
Pariz, 2. okt. b. V zadnjih 36 urah se je posrečilo francoskim četam potisniti nemške čete iz važnih postojank v dolini reke Saare. Tako so se Francozi popolnoma približali Siegfriedovi črti na sektorju Saarlouisa.
Remisch, 2. okt. b. Po hudem topniškem ognju se je v nedeljo posrečilo francoskim četam pojx>lnonia zavzeti trdnjavo Borga. Francoske čete so sedaj povsem blizu vasi in v bližini vasi Basch, VVochern in Pettingen. Francozi so zasedli novo zavzete postojanke, niso pa hoteli zasesti nobene izmed omenjenih vasi, ker bi pri nadaljnem prodiranju lahko izjiostavili topniškemu ognju luxemburško področje, ki tukaj obsega del doline, jx> kateri Francozi napredujejo. Razen strojniškega ognja je včerajšnja nedelja potekla relativno mirno, hudi nalivi in nizki oblaki so onemogočili vsako delovanje oglednemu letalstvu.
Pariz, 2. oktobra, b. »United Press« poroča, da .je francoski ministrski predsednik Daladier konferiral z generalom Vuilleminom, vrhovnim poveljnikom francoskega vojnega letalstva o možnosti, da bi Sovjeti uporabljali letala proti zaveznikom.
Pariz, 2. okt. b. Nepristranski opazovalci trdijo, da je Nemčija okrej>ila Sieglridovo črto s 50 novimi divizijami.
V$3žiia letalska bilka
Pariz. 2. okt. lj. Danes je na zahodnem bojišču prišlo do prve velike zračne bitke. Pet angleških izvidniških letal se je spoprijelo z nemškimi lovci, ki so jih napadli i dveh strani. Angleška letala so — kot doslej že večkrat — s propagandnimi letaki odletela nad Nemčijo in so po nekaterih poročilih preletela tudi Berlin in Pois-dam. Nad Siegfriilovo črto je prišlo do zračne bitke, v kateri so bila na angleški strani uničena tri letala, na nemški pa dve. Piloti t angleških letal so se s padali rešili. Četrto angleško letalo je najdalj vztrajalo v borbi, ko pa je bilo težje poškodovano, se je začelo spuščati in je še srečno pristalo na francoskem ozemlju.
London, 2. oktobra. AA. Havas: Ministrstvo za informacije poroča o sledečih podrobnostih o letalski borbi nad Siegfriedovo črto. Angleški letalci so dobili nalog, da izvršijo oglede nad neko zavarovano točko ob Saari. Navzic hudemu ognju protiletalskih baterij se je našim letalom posrečilo
Naša naloga
Danes je napočila velika ura, da docela premagamo sodobne zmote in zato imamo kristjani danes veliko odgovornost. Le če ohranimo svojega duha zdravega s tem, da odklanjamo obe strašni skrajnosti, ki rušita svet, lahko izpregovorimo odrešilno besedo za vse, ki hočejo iz današnje zmede v novo dobo. Vsi, ki so dobre volje in pošteno iščejo resnice, vidijo, da je samo en nauk, ki nas obvaruje vseh zmot, ne da bi nam branil spoznanja tega, kar je v vseh človeških duhovnih prizadevanjih resničnega — to je Kristusov evangelij.
Nasproti nazorom, ki postavljajo v ospredje golega prirodnega človeka, moramo poudarjati krščanski nazor, čigar središče je Bog. Le tisti red vrednot je pravilen, ki se nam razodeva y božji besedi in vse drživAe oblike in kulture, ki obožujejo bodisi gospodarstvo, bodisi kri, so zmota. Najvišje je Bog, potem duh, ki gospoduje tvari ter večna postava, kaj je dobro in kaj je zlo. V območju ustvarjenega duha stoji na prvem mestu naša svobodna duhovna osebnost. Anima iorma corporis, je dejal sveti Tomaž Akvinski — duša oblikuje telo, oziroma duh je tisti, , ki so mu kri in tvar ter gospodarstvo podrejeni, ne pa narobe.
Vsem oblikam kolektivizma in etatizma moramo postaviti nasproti večno vrednost vsake nesmrtne duše. Mi, ki postavljamo Boga nad vse, s tem obenem resnično povišujemo človeka, ker nosi ta v Sebi božjo podobo, ker je duhovna osebnost, ki ima bitje ožarjeno od večnih ciljev in polno globokega smisla, ker svobodno priznava in uresničuje nravstvene vrednote zato. ker je namenjen za večnost. Likvidirati moramo zadnje ostanke liberalizma, ki nas je pripeljal do zanikovanja vse objektivne resnice in vseh objektivnih vrednot. Pobijati pa moramo tudi vsak brezbožni me-sianizem, ki veruje samo v življenje na tem svetu in misli, da je mogoče svet izpremeniti od zunaj in s silo. Mi kristjani vemo, da morajo reiorme priti od znotraj iz obnove našega duhovnega in nravstvenega življenja.
Gautier St. Ambroise.
Vojska na morju
Newyork, 2. okt. AA. DNB. Opozorilo nemškega tiska Angliji, da bodo nemške podmornice energično nastopile proti oboroženim trgovskim ladjam, je zbudilo v ameriških krogih največjo pozornost. Listi naglašajo, da tudi ameriški strokovnjaki smatrajo, da so oborožene trgovske ladje stvarno vojne ladje.
Pariz, 2. okt. AA. Havas poroča iz Kodanja, da je agencija Ricau objavila vest, da je neka nemška podmornica napadla v Severnem morju za-padno od Hastolma, dansko ladjo »Vendia«, ki pripada družbi združenih uvoznikov oglja. Ladja jc bila torpedirana in potopljena Od 17 članov posadke jih je utonilo 11, ostalih 6 pa je sprejela podmonica ter jih predala neki danski ladji. Par-ik »Vendia« se je takoj ustavil, ko je opazil podmornico, toda s podmornice 6o dvakrat brez vsakega opozorila streljali na parnik, nato ga pa takoj torpedirali. »Vendia« je plula iz Faborda v Clyde, kjer bi morala vkrcati tovor oglja.
Stockholm, 2. okt. AA. Reuter: Neka nemška vojna ladja je ustavila švedski parnik »Asten« s tovorjem papirja in celuloze za Anvers ter ga odvlekla v Kiel. Že preje je švedska ladja dobila nalog od 2 nemških letal, naj plove v jugovzhodni smeri.
London, 20. okt, AA. Reuter: V južnem delu Atlantika je neki bombnik, čigar narodnost še ni ugotovljena, potopil britanski parnik »Element«. Informacijsko ministrstvo poroča, da je v zvezi s potopitvijo izdalo potrebne ukrepe.
London, 2. okt. AA. Reuter: Ministrstvo za vojno mornarico je sklenilo odpoklicati z reke Jangce več monitorjev, da jih uporabi drugod. Ministrstvo misli, da ni utemeljeno, da bi se ti monitorji še nadalje obdržali na Jangceju ker so ti monitorji in njihove izborne posadke potrebni drugod.
Rim, 2. oktobra. AA. Štefani: Iz Siockholma poročajo: Iz objavljenih podatkov se vidi, da je Norveška od začeka vojne pa do danes izgubila 15.000 ton svoje trgovinske mornarice, Švedska 11.000 ton, Finska 9 000 ton, Belgija 4.000 ton, Holandska 3.000 ton. Danska pa 2.000 ton Smrt je našlo 17 norveških, 17 finskih in 11 danskih mornarjev pri torpediranju svojih ladij.
Rim, 2. oktobra. AA. Štefani: Iz Washingtona poročajo: V tukajšnjih krogih preučujejo načrt, kako bi opremili več ladij na oceanu z vsem potrebnim, da bodo mogle hitro priskočiti na oomot posadkam potopljenih ladij.
Rim, 2, oktobra: AA. Iz Newyorka poročajo: Iz Mexica javljajo, da je v pristanišču Tampicu nastal ogenj na nemški ladji »Emmy Friedrich«, na kateri je bilo 10.000 ton bencina za Nemčijo. Preiskava je ugotovila, da je ogenj podtaknjen. Policija je uvedla preiskavo.
Stocholm, 2. okt. AA. Reuter. Po informacijah švedskega zunanjega ministrstva so švedski parnik »Algerio« (1617 ton) zaplenili in odpeljali v Kiel. Parnik je bil namenjen v Genovo s tovorom nepredelanega železa in lesne kaše za izdelavo papirja Parnik »Hunasholni< je prispel v Goten-burg po šestdnevnem postanku v Kirkwallu (Škotska). Kapitan je izjavil časnikarjem, da je ladjo ustavila neka britanska križarka in jo odpeljala v Kirkwali, kjer so jo temeljito pregledali. Britanska oblaslva so bila zelo obzirna in niso zaplenila tovora ter niso zadržale nobenega potnika.
London, 2. okt. lj. Nemške podmornice 60 danes napadle neko dansko ladjo, ki je plula proti Angliji, kjer je nameravala natovoriti premog. Kapitan, ki ga je že z nekaj ostalimi Člani posadke rešila angleška vojna ladja, je o dogodku pripovedoval, da je nemška podmornica proti danski ladji oddala najprej svarilni strel, na katerega je danska ladja odgovorila s sireno. Nato je podmornica oddala drugi strel, ki je ladjo zadel v polno. Na krovu je 12 mož obležalo mrtvih. Tako o dogodku pove angleško poročilo, ki obenem poudarja. da je to proti dogovorom med Dansko in Nemčijo, po katerih ima Danska pravico voditi svojo trgovino tudi v vojnem stanju v katerokoli državo. — Istočasno tudi poročajo, da sta se dve švedski ladji morali zateči v nemško pristanišče KieL
Poljaki skozi Jugoslavijo
Belgrad, 2. okt. lj. Vest, da je bivši predsednik poljske republike Moscicki skozi Jugoslavijo potoval v Francijo, ne odgovarja resnici. Res pa jo
skozi Jugoslavijo proti Romuniji v skupini Poljakov potoval tudi njegov sin, ki mu je šel naproti. Danes pa je v Subolico prispela gospa soproga Rydz-Smyglija. ki potuje v Francijo.
Moscicki je ostal v Romuniji
Bukarešta. 2. okl. AA. Rador: Vesti, ki »o jih razširile neke tuje radio-postaje o odhodu Moscie-kega is Romunije, ne odgovarjajo resnici. Moscicki se nahaja v Bihačv
živine
Odkup
za vojaštvo
in
vozil
Ministrski svet je podpisal predlog vojnega ministra uredbo o odkupu živine in vozil za potrebe aktiviranih cdinic vojske in mornarice.
Uredba ima 6 členov ter glasi takole:
1.	Vojni minister je pooblaščen, da more za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice odkupovati od popisne živine in vozil, ki 6e nahajajo na vežbi pri teh cdinicah potrebno število sposobne živine, v redu se nahajajočih vozil po navodilih, katera bo prdpisal vojni minister.
2.	V kolikor se potrebe aktiviranih edinic ne bi mogle zadovoljiti z odkupom po čl. 1 te uredbe, je pooblaščen vojni minister, da v sporazumu s kmetijskim ministrom, v banovini Hrvatski pa v sporazumu z banom, izvrši odkup še potrebnega števila sposobne živine in dobrih vozil od produ-centov. Za izvršitev odkupa po tem členu bo predpisan poseben pravilnik.
3.	Za odkup živine in vozil po 1. in 1. členu te uredbe je dano na razpolago vojnemu ministru 300 milijonov din kredita.
4.	Kadar in v kolikor preneha . potreba aktiviranih edinic za odkupljeno živino in vozila, je pooblaščen vojni minister, da v sporazumu s kmetijskim ministrom in banom Hrvatske predpiše pravilnik o nada,ljnem postopku e to živino in s temi vozili.
5.	Vse odredbe zakonov in uredb, v kolikor
se protivijo tej uredbi, prenehajo veljati, tako da v bodoče živine in vozila ne bodo pozivali na vežbo brez odkupa.
Uredba je bila objavljena 30. septembra in je tega dne tudi 6topila v veljavo.
(jjOAV&dGiKStvO
Borze
>UT>ber.
Denar
Ameriški dolar 55.-— Nemška marka 14.30
*—»I	I
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,698.080 , na belgrajski borzi pa 6,358.000 dinarjev. Prometa v efektih je bilo na belgraj-ski borzi 362.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt j . . * • Pariz 100 frankov s . ■ . Newyork 100 dolarjev , , ženeva 104» frankov • .< « Amsterdam 100 goldinarjev Bruselj 100 belg
176.10— 179.30 99.60— 101.90 4375.50—4435.50 995.00—1005,(M) 2339.75—£>77.75 740.25— 752.25
Ljubljana — Svobodno tržišče
London 1 funt	219.14- 222.34
Pariz 100 frankov . . , . , 124.00- 126.30 Newyork 100 dolarjev . . , 54*0.00—5520.00 Ženeva 100 frankov . . . . 1237.23—1247.23 Amsterdam 100 goldinarjev , 2911.11-2949.lt
Bruselj 100 belg...... 921.01- 933.01
Ljubljana — Zasebni kliring
Berlin 1 marka...... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring Berlin 1 marka ...... 14.20- 1'4.4fl
Solun 100 drahem ..... 33.15— 3^.8?
Bclgrad — Zasebni kliring Berlin 1 marka 14.20— 14.40 Solun 100 drahem , . • , . 33.60— 33.90 Sofija 100 din....... 90 blago
Curih. Pariz 10.08. London 17.78, Newyork 443, Bruselj 74.625, Milan 22.35, Amsterdam 236.125, Berlin 176.50, Stockholm 105.50, Oslo 100.50, Kopenhagen 85.50, Buenos Aires 104.50.
Vrednostni papirji
Voina škoda;
v Ljubljani 386—394 v Zagrebu 387—388 v Belgradu 386 denar
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 91 do agrarji 53—55, vojna škoda promptna 386 394, begi. obv. 60—66. rlalm. agrarji 65—66,
02, do
Dr. Ciril Zebotl
Financiranje vojnih potreb
(Zaključni članek.)
S% Bler. pos. 85—86, 7% Bler. pos. 81—82, 7% pos. DHB 95-96, 7%_ stab. pos. 90—92, — Delnice: Trboveljska 155—165.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 91.25 den., agrarji 53 den., vojna škoda promptna 387—388 (387), begi. obv. 64 lil., dalm. agrarji 62 bi., 4% sev. agrarji 51 bi., 6% šumske obv. 62 bi., 8%' Bler. pos.' 84.50 bi., 7% Bler. pos. 81 bl„ 7% stab. pos. 90 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 170 lil.. Trboveljska 150—162, Sladkorna tovarna Osijek 85 den., Osj. livarna 150 den., Isis 30 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 9t den. (91.25). vojna škoda promptna 386 den. (386). — Delnice: Priv. agrarna banka 177 bi. (177).
2ifni trg
Novi Sad. Koruza bae. in bač. par. Tndjija 114—115. Ostalo nespremenjeno. Promet srednji. Tendenca mirna.
Tudi če bi vojskujoča se država mogla usmeriti v posojila za kritje državnih vojnih potreb večji dei vsega narodnega dohodka in načeti obenem znaten del narodnega kapitala samega, bi to za pokritje ogromnih potreb vojnega časa še ne bilo dovolj.
Vojskujoča se država se bo torej s težavo dolgo časa izogibala inflacije. Ali je inflacija v zadnji svetovni vojni razvila poleg svoje trenutne koristnosti tudi vse svoje daljne posledice (kolo-salno naraščanje cen v vojnem času; astronomsko razvrednotenje nekaterih valut po vojni), pa je moderna policijska gospodarska in finančna tehnika avtoritarnih režimov že toliko napredovala, da je posredne posledice inflacije vsaj za do-gledno dobo lahko znatno omejila.
Kaj je inflacija? Inflacija pomeni pomnože-vanje plačilnih sredstev brez odgovarjajočega povečanja zamenljivih gospodarskih dobrin in uslug. In kako je moderna avtoritarna državna tehnika uspela omejiti razsežnost zlih posledic inflacije? S popolno izolacijo domače valute od stikov z zunanjimi prostimi denarnimi tržišči, z državnim osredotočenjem vseh gospodarskih in plačilnih odnosov z inozemstvom ter z nadzorstvom nad notranjimi cenami vseh vrst, olajšanim z racionalizacijo proizvodnje in trga.
Za primer politike take »neofenzivne inflacije« naj navedemo kratek prerez skozi načine financiranja v nemški Wehrwirtschaft po letu 1933:
Poleg znatnega davčnega zvišanja (od 10.2 milijard v letu 1932 na 18 milijard v letu 1937/38), poleg 10 milijard posojil v štirih letih je Nemčija izvedla še dvoje velikopoteznih podvzetij, ki jih je financirala na svojsten inflacionističen način:
a)	Politika razsežnih javnih del.
b)	Financiranje zopetnega kiklopskega oboroževanja.
V jedru je bil način financiranja teh dveh podvzetij naslednji:
a)	kratkoročno kreditno financiranje (prva faza);
b)	konsolidacija z dolgoročnimi phsojili in delomfi amortizacija z davčnimi sredstvi (druga faza).
ad a: naročila so bila »plačana* s celo vrsto posebnih »menic«, ki pa jih ni bilo mogoče re-eskomptirati pri Ueichsbanki. S tem se je zavrla neposredna inflacija bankovcev. Ker pa so zaradi tega pričele krožiti »menice« same in ker ceste in kanoni ter Siegfridova lanija niso zamenljive tržne dobrine, je inflacija vkljub temu nastopila.
ad b: Bilo je treba torej zavzeti tako nastalo posredno inflacijo. Kako? Z obveznim eskontira-njem pri določenih zavodih, deloma z davčno amortizacijo, z blokiranjem določenih »meni,M za določene namene, z obnavljanjem, s konsolidacijami. Vsa skrivnost zapletene nemške inflacionističrie tehnike je v njenem zavlačevanju, kanaliziranju, obnavljanju in konsolidacijah.
Solaweehsel, nabavne menice in davčni boni, — vsa ta nova plačilna sredstva so bila spretno kanalizirana, brez publicitete in blokirana. S tem se je posrečilo celotni inflacionistični mehanizem zasenčiti in zavreti njegovo razširitev (Piatier, Le financement des travaux publics et du rčarme-inent en Allemagne, Congres Intermational des Sciences £conomiques, Pariš Domat-Montchrestien 1937).
Vprašanje je, če je v pravem vojnem času mogoče vzdržati tak zapleten inflacionislični mehanizem?
Nadzorstvo nad cenami.
Ker vse kaže, da je v vojnem času inflacija v eni ali drugi obliki prej ali slej, neizogibna, in ker se njene najbolj neposredne posledice pokažejo ravno v pojavu cen, zato je razumljivo, zakaj je nadzorstvo nad cenami v vojnem gospodarstvu predmet sistematičnih ukrepov.
Poleg inflacije pa je za vpeljavo nadzorstva nad cenami v vojnem gospodarstvu še več drugih tehtnih razlogov:
1.	Porast cen, povzročen z zmanjšanjem proizvajalnih možnosti menjalnih dobrin.
2.	Porast cen, povzročen z dražjo proizvodnjo nadomestkov.
3.	Možnost neupravičenih vojnih dobičkov.
4.	Skrb za čim bolj olajšano preskrbo prebivalstva.
Ni treba posebej poudarjati, da je nadzorstvo nad cenami zvezano s posebnimi težavami, kajti še tak policijski vodstveni gospodarski sistem končno ne more preko osnovnega narodno-gospo-darskega aksioma, da je cena rezultat določenega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem.
Navedimo za vzgled le nekaj takih težav: zredčenje trga, medsebojna vplivna povezanost vseh vrst cen, špekulacija s prikritimi kakovostnimi razlikami itd.
A ko naj bo nadzorstvo nad cenami v vojnem gospodarstvu uspešno, ne preostane drugega, kot zelo podrobna kakovostna kvalifikacija v okviru vsake vrste dobrin in skrbna določitev kategorij. V svetovni vojni je večina držav določila razmerje med bodočo »vojno ceno« in neko prejšnjo »nor-
+
Vsemogočni je poklical k sebi našo predobro mater in staro mater,
gospo
Marijo Pišek
roj. Lipovšek
posestnico in g«ostilničarko
ki je danes, previdena s tolažili svete vere, vdano v Gospodu zaspala.
K poslednjemu počitku jo spremimo v torek, 3. oktobra ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Teharjih. Čret-Teharje, dne 1. oktobra 1939.
Žalujoči ostali.
malno ceno*. Pri vsem tem pa seveda nadzorstvo nad cenami ne sme biti neokretno, trdo, da bi n. pr. fiksiralo cene enkrat za vselej, ampak mora npoštevati številne spreminjevalne činitelje: razsežnost zalog, sezonske spremembe, pogoje proizvodnje, možnosti zaposlitve, lokalne razlike itd.
Na drugi strani pa sta neposredno ali posredno državni značaj proizvodnje v vojnem gospodarstvu in sistem proizvajanja v serijah olajševalna činitelja nadzorstva nad cenami v sodobnem vojnem gospodarstvu.
Politika cen v nemiki Wehrwirtschaft
Nemška Wehrwirtschaft temelji na neizbežnosti inflacionistične strategije. V kolikor sama neposredna inflacionistična tehnika ne zadostuje, da bi preprečila zle posledice inflacije, naj te posledice paralizirajo naslednji posredni činitelji:
1.	Valutna stalnost, zajamčena z izolacijo nacionalne valute napram inozemskim denarnim trgom.
2.	Mezdna stalnost potom posebne državne mezdne politike.
3.	Stalnost cen potom posebne politike cen.
Nemška politika cen deluje istočasno na cene
(neposredno nadzorstvo nad cenami), na ponudbo
bh Kino Kodeljevo tti.4i.64,
Danes, jutri in v četrtek ob 8. url zvečer
ganljiva zgodba 2 zapuščenih otrok
Dve siroti
Z N I Z A N E C E N E I
Nemški Wehrwirtschaft vodi mezdno in sor cialno politiko državna »delovna fronta«, ki se seveda brez težav prilagodi »okolnostiinc.
Razdeljevanje dobrin v vojnem gospodarstvu.
Ker je načelna ohranitev zasebne trgovine neskladna tak6 s svojevrstnim zapovrstjem potreb, kot s strukturo vojnega gospodarstva, zato je tudi ta poslednji odsek v vojnem gospodarstvu pred-mest oblastvenega urejevanja.
1.	Razdeljevanje dobrin za neposredne državne potrebe se vrši v vojnem času v glavnem potom rekvizicije.
2.	Razdeljevanje dobrin za potrebe poedincev pa potom oblastveno organizirane preskrbe po načinu točno določenih obrokov.
ad 1. V Franciji nastopi primer rekvizicije, ako ne pride do »prijaznega sporazuma«. Za re-kvizicijo je zakonito določena odškodnina. Načelo odškodnine ponovno dokazuje, da je -vojno gospodarstvo pač otrok neizgogibne nujnosti, ne pa kaka načelna socializacijska avantura s kolektivističnimi cilji. Odškodnina se po francoskem zakonu odmeri v iznosu »dejanske« začasne ali trajne izgube, ne-upoštevajoč izgleda na siceršnje vojne dobičke, ker so ti pač v francoskem vojnem gospodarstvu ukinjeni.
Vkljub svojemu ustaljenemu »vojnemu gospodarstvu v mirnem času« ima tudi Nemčija iz
POLA NEGRI v prekrasnem, Ne zamudite tega sporedal Pola Negri, ki Vas je navdušila v »Mazurki«, je r tej vlogi mnogo lepša ter v igri prepričevalnega
KINO UNION tel. 22-21
pretresljivem filmu, posvečenem vzvišenemu materinstvu.
GREH MLADOSTI
Vilka mati li vsak, ki ljubi In spoStojs svojo mater, mori videti ta film!!!
Predstave danes ob 16, 19 in 21 uri. — Danes nepreklicno zadnjikrat.
ICHERI BIBI
| V glavni vlogi 'MM Plane Aumont
Roman in film najnapetejše vsebine po romanu pisatelja Gastana Lerouxa. Film francoske produkcije, v katerem je prikazana tragika po nedolžnem obsojenega na kazenskem otoku Gvajani. Danes ob 16, 19 in 21. — KINO SLOGA, telefon 27 30
m
I
Poslednja zapaced
ERROL FLYNN Nabavite si vstopnice v predprodaji. Kino Matica, lelclon 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri
je krik vsega človeštva je film o vojnem letalskem tovarištvu - je film, ki publiki še bolj ugaja kakor „ROBIN HOOD", kar dokazujejo stalno razprodane predstave
(urejevanja proizvodnje), na povpraševanje (urejevanje trga in konsuma).
Nadzorstvo nad cenami je v Nemčiji urejeno z Goringovo »Preisstopverordnung« z dne 26. novembra 1936, ki določa:
1.	Imenovanje posebnega komisarja cen.
2.	Ustaljenje splošnega nivoja cen (ne poedinih cen) na nivoju iz oktobra 1936.
Nemški primer sicer dokazuje, da je nadzorstvo nad cenami lahko uspešno, da pa ne sme biti osamljeno, temveč le člen v sklopu podrobnega oblastvenega urejanja celokupnega gospodarskega poteka.
Razdeljevanje dohodkov v vojnem gospodarstvu.
Prebivalstvo vojskujoče se države moremo razdeliti v tri različne skupine:
1.	Množica vojaško mobiliziranih.
2.	Skupina gospodarsko mobiliziranih.
3.	Plast civilnega prebivalstva, ki je v vojnem času popolnoma odvisna od javnega skrbstva.
Ker so tak<5 vojaško mobilizirani, kot oni iz tretje skupine v celoti v neposredni skrbi države, se tiče problem razdeljevanja dohodkov v ožjem smislu le druge skupine: gospodarsko mobiliziranih. Gre torej praktično za vprašanje p r o f i t a in mezd v vojnem gospodarstvu.
Ker je struktura vojnega gospodarstva prirejena na vojne potrebe, zato so dobički v vojnem gospodarstvu v odločilni meri posledica vojne. In ker ne gre, da bi kdo na račun vojne bogatel, dočim bi drugi bili v strelskih jarkih, se s temi razlogi utemeljujejo ukrepi, ki streme za omejitvijo profita v vojnem gospodarstvu. Kjer gre za neposredno rekvizicijo proizvajalnih naprav, tam pa o dobičku sploh ni več govora, ker postanejo bivši podjetniki, ako jih vodstvo vojnega gospodarstva na njihovih mestih obdrži, nastavljenci podržavljenega podjetja v mezdnem razmerju.
Na splošno so mogoči trije načini, kako omejevalno vplivati na profit v vojnem gospodarstvu:
1.	Z določitvijo maksimalnih cen.
2.	S posebnim obdavčenjem vojnih dobičkov.
3.	Z enostavno odpravo dobičkov v vojnem gospodarstvu.
V	zadnji svetovni vojni so države prakticirale v glavnem prva dva načina.
Tudi v pogledu na dobiček so moderni ukrepi o vojnem gospodarstvu napravili korak dalje. Tako n. pr. določa že omenjeni francoski zakon o organizaciji naroda v vojnem času z dne 11. julija 1938 v čl. 20., da je tako v primeru rekvizicije, kot v primeru »prijaznega sporazuma« izključen vsak dobiček.
Tak radikalni način obravnavanja s profitom v vojnem gospodarstvu sproži zopet nove probleme: kako določiti ceno, ki bo točno odgovarjala sam<5 stvarnim proizvajalnim stroškom? S čim nadomestiti odpravljen dobiček (odmena investiranega kapitala ni odpravljena, pač pa zelo omejena), kot gonilno silo pobude vodstvenih podjetniških organov? Francoski zakon predvideva v čl. 21. posebne podjetniške »proizvajalne premije«, ki jih priznava vodstvenim podjetniškim činiteljem finančni minister po posebnem ključu uspešnosti proizvodnje. Obenem določa zakon, da z vsemi »dobički« razpolaga finačni minister, ki ima na skrbi tudi pokritje izgub morebitne pasivne proizvodnje.
Kar se tiče Nemčije, smo že omenili, da gre ves dobiček, ki presega 6% dividend tudi v mirnem času v obvezna javna posojila.
V	pogledu na mezde in socialno politiko v vojnem gospodarstvu določa francoski zakon o civilni mobilizaciji, da veljs za mezde v vojnem gospodarstvu vodilo »normalnih mezd na državnih in drugih javnih trgih«. Glede socialno-političnih pridobitev pa je načeloma zakonito določeno, da ostanpjo v veljavi tudi v vojnem času, »razen de-rogarij, ki jih bodo zahtevale okolnosti« (zak, dne
11. julija 1938, čl. 15).
leta 1938 še poseben zakon o rekviziciji gospodarskih objektov za primer vojne.
ad 2: Za preskrbo vojaštva z življenjskimi potrebščinami skrbi vojaška intendantska oblast. Zanimivo pa je, da zakoni o civilni mobilizaciji ne določajo nobenih podrobnosti glede preskrbe civilnega prebivalstva z življenjskimi potrebščinami za primer, da je ukinjena svobodna trgovina. Primer iz svetovne vojne kaže, da je tudi v tem pogledu oblastvena oskrba potom določenih obrokov prej ali slej v vojnem gospodarstvu neizbežna. V svetovni vojni se je to zgodilo na splošno v letih 1916/17: država centralizira tudi življenjske potrebščine, nato pa določi za vsako osebo obroke. V Nemčiji ta način preskrbe civilnega prebivalstva v znatni meri že deluje. Sicer pa je poznala tudi že redna nemška VVehnvirt-schaft celo vrsto ukrepov, ki so kazali na oblastveno uravnavani neposredni konsum: obvezna oddaja vseh agrarnih produktov, zbiranje odpadkov, Eintopfgericht, liste klientov za poedine trgovine, zimska pomoč itd.
Taka bi mogla biti površna splošna slika (ne pa konkretno že sedaj dosežena stopnja) strukture, organizacije in delovanja sodobnega vojnega gospodarstva, kot bi funkcioniralo v svojem potnem obsegu. Nameni dnevnika, naravno, da ne dopuščajo podrobnejšega razpravljanja, čeprav bi to bilo morda zelo zanimivo in ponekod za lažje razumevanje naravnost potrebno.
Razprava se tudi ni dotaknila dveh velikih vprašanj: Kako po končanem vojnem stanju zopet izvesti mirni prehod iz »vojnega« v »normalno« narodno gospodarstvo? In: Kake nove strukturne posledice bo tako sodobno vojno gospodarstvo verjetno pustilo za seboj, kot spomin na svoj čas, vkljub zopetnemu povratku v »normalno« mirovno gospodarstvo? Svetovna vojna je pokazala, da je vrsta takih globljih posledic vojnega gospodarstva v normalni gospodarski strukturi lahko znatna ...
Kdor bi želel v dopolnitev te razprave imeti čim preglednejšo organično primerjalno sliko celotnih gospodarskih potencialov vojskujočih se velesil, se bo lahko s pridom okoristil s knjigo: A. Labarthe, La France devant la guerre. La bn-lance des forces, Grasset, Pariš, 6. junija 1939.
(Konec.)
Pogajanja z Nemčijo
Poročali smo že, da je prišla pretekli teden v Belgrad posebna nemška delegacija, da prisostvuje sestanku netnško-jugoslovanskega državnega gospodarskega odbora. Ta sestanek bi bil potreben žc v normalnih gospodarskih časih, še bolj važen pa je seda], ko se nahaja naše in nemško gospodarstvo v prehodnem stadiju.
Nemško gospodarstvo bo v vedno večji meri navezano na dovoz surovin in živil iz jugovzhodne Evrope, ker se počasi zapirajo morska pota, pa katerih je Nemčija uvažala potrebne surovine in živila iz prekomorskih držav Zaradi tega je pričakovati povečano povpraševanje Nemčije za proizvode jugovzhodnih in balkanskih držav, katere bo Nemčija lahko plačevala le z lastnim izvozom. Sedaj poročajo iz Bel-grada, da bo nemška delegacija predložila izpremembe v strukturi našega dosedanjega izvoza v Nemčijo. Kot znano, je bil ves naš izvoz v Nemčijo razdeljen na štiri sektorje: 31% rastlinski sektor, 31% živinorejski, 9% lesni in 29% surovinski sektor. Nemčija hoče sedaj povečati svoje nabave surovin pri nas in predlaga v ta namen povečanje surovinskega sektorja, kar bi šlo v breme ostalih sektorjev. Skupno naj bi po nemških željah surovinski sektor znašal okoli 40% vsega našega izvoza v Nemčijo,
Trgovinski sporazum z Holandijo. Iz Belgrada poročajo, da je z izmeno not med našo državo in Holan-diio podališan obstoječi trgovinski sporazum do dne 30. septembra 1940, torej za leto dni.
Naši nasadi ob javnih cestah
Tujec, ki jih gleda, je prepričan, da nimamo strokovnjakov sadjarjev
Visoko cerkveno odlikovanje
Sedaj, ko visi sladek sad na sadnem drevju ob naših javnih cestah, bo marsikateremu potniku na teh cestah pogled zastal na naših nasadih ob cestah, ki mu prav gotovo ne bodo nudili dobrega vtisa. Ti nasadi so namreč tako zapuščeni in zanemarjeni, da je pač čas. da o njih spregovori časopisje. Taki so, da mora tujec prav gotovo dobiti vtis, da pri nas nimamo strokovno usposobljenih sadjarjev, ki bi znali te nasade oskrbovati tako, kakor zahteva umna sadjereja.
Zgodovina obcestnih nasadov
Obcestni nasadi na teritoriju bivše štajerske so se jeli zasajati okoli 1. 1860. Najprej so zasadili nasade ob cestah Gradec-Maribor, Ma-ribor-Celje, nato ob cestah Ptuj-Ormož, Ptuj-Haloze, Ormož-Ljutomer, Ljutomer - Radgona, še pozneje pa ob cestah Celje-Savinjska dolina, Sevnica-Brežice in ob cesti na Bizeljsko. Pred dobo sadnega drevja so bili ob teh cestah zasajeni laški topoli, ki so jih bili zasadili že ob Napoleonovih časih, priljubljeni pa sta bili tudi jerebika in oskoruš. _
Zasaditev s sadnim drevjem je predvsem podpirala graška kmetijska družba, ki je imela velike drevesnice v Celju, v Pekrah pri Mariboru, v Ljutomeru in v Slovenjem Gradcu. Verjetno je; da je bila večina drevja, ki danes zasenčuje' naše ceste, dobavljenega iz teh dre-
VeSIpionirji našega sadjarstva in s tem tudi naših obcestnih nasadov so bili v tistih časih duhovniki, ki so si svoje sadjarsko znanje jeli pridobivati že v bogoslovju, kjer je bil pouk o sadjarstvu obvezen za slušatelje v tretjem in četrtem letniku, kakor priča odredba sekov-skega škofa od 14. julija 1858. Iz te dobe so znani naši veliki sadjarji duhovniki Fr. Pire, Lovro Pintar, Čeh Riissler, pater Benvenut Krobat, profesor Orašič, župnik Šuc in mnogi drugi.
Stanje obcestnih nasadov
Stanje sadnih nasadov ob naših cestah je obupno. Velika škoda jim je bila prizadejana pri napeljevanju telefonskih vodov. Ob takih prilikah so drevje obsekovali tako, da je bilo podobno uničevanju. Marsikatero drevo nima več vrha, le nekaj stranskih vej in rogovil priča, da je to bilo nekoč lepo sadno drevo. Sekira je po sadnem drevju tako uničujoče delovala, da to sadno drevje sedaj hira, se suši in postaja leglo mnogih sadnih škodljivcev. Ob cestah stoje napol suha in povsem suha drevesa, pa ni nikogar, ki bi te nasade uredil, suho drevje izkopal, suhe veje odstranil, kaj da bi se še kdo našel, ki bi s tega drevja preganjal sadne škodljivce. Vsak bo pač priznal, da preganjanje škodljivcev v sadonosnikih ob teh cestah mnogo ne pomaga, dokler bodo ob njih stala legla teh škodljivcev, ki jih predstavljajo skrajno zapuščeni obcestni sadni nasadi. Kratko rečeno, naši obcestni sadni nasadi so v takem stanju, da je treba resno misliti na odpomoč, kar bo tudi v interesu onih naših sadjarjev, ki imajo to smolo, da imajo svoj sadonosnik ob naših javnih cestah. Tudi iz gospodarskih vidikov za našo upravo bi bilo koristno, da se čimprej uredi vprašanje obcestnih nasadov, saj ne morejo obroditi takega in tolikega sadu, kakor bi mogli in morali. Znano je namreč, da je sadje, ki ga dajo ti nasadi, po veliki večini slabe kvalitete, veliko manj je sadja srednje kvalitete, o dobri kvaliteti pa ni niti govora. Če navedemo še mnenje nekega strokovnjaka, ki je izjavil, da bi bilo v interesu našega sadjarstva, da bi vse te obcestne nasade iztrebili, je dovolj jasno orisan položaj, v katerem se nahajajo ti javni sadni nasadi.
Kdo skrbi za cestne nasade
Sadno drevje ob cestah je po večini last tistih ustanov, ki jim pripadajo tudi ceste, to so država, banovina, občine. Vprašanje cestnih nasadov postane težje, če pomislimo, da je skrb za obcestne nasade poverjena tistim faktorjem, v katerih kompetenco spadajo naše ceste, to se pravi, tehničnemu oddelku banske uprave in okrajnim cestnim odborom. Povsem razumljivo je, da ti faktorji z ozirom na strokovno usmerjenost in kvalifikacijo obcestnim nasadom ne morejo posvečati potrebne pažnje, niti tega od njih ni mogoče zahtevati, ker jim »ač manjka zato potrebnih strokovno usposob-jenih moči. Tukaj pa tiči tudi vzrok obupnemu stanju naših obcestnih nasadov. Tehnični oddelek in okrajni cestni odbori med svojimi
organi nimajo potrebnih strokovnjakov, prav tako pa tudi nimajo kreditov, ki bi bili potrebni za vzdrževanje nasadov, ki bi se pa vsekakor s prodajo lepšega in obilnejšega sadu bogato povrnili. Kakor znano se sadje, ki ga obrodijo obcestni nasadi, na licitacijah prodaja. Ker pa je razumljivo sedaj pridelano sadje slabe kvalitete, izkupiček ni tako velik, kakršen bi mogel biti, če bi sadno drevje bilo deležno nege, kakor jo zahtevajo znanost in praktične izkušnje. Ker je v dejstvu, da je skrb za obcestne nasade poverjena povsem drugače usmerjenim tehničnim organom, poglavitni greh, da so naši obcestni nasadi tako žalostni, je pač treba, da se v tem oziru izvrši radikalna sprememba.
Kdo naj prevzame skrb za nasade
Če je nesporno, da je porazno stanje obcestnih nasadov pripisati dejstvu, da je skrb za nje poverjena tehničnemu oddelku in okr. cestnim odborom, ki za oskrbovanje sadnega drevja nimajo na razpolago strokovno usposobljenih moči, potm je pač tudi nesporno, da je treba to skrb naložiti tistim, ki so za to po-
klicani in strokovno izvežbani. To pa ne more
biti drug ko kmetijski oddelek banske uprave in okrajni kmetijski odbori.
Ti faktorji, ki so doslej že mnogo storili za naše sadjarstvo, bodo znali najti poti in možnosti, da bodo naši sadni nasadi negovani in oskrbovuni, kakor bi bilo potrebno in da bodo dali toliko dohodkov, da bodo krili in obrestovali izdatke, ki bodo za obnovo teh nasadov in za osebje, ki bi gu bilo treba pri tem delu zaposliti, potrebni.
Z našimi obcestnimi sadnimi nasadi je zvezano lepo število strokovnih sadjarskih vprašanj, ki jih nestrokovnjak ne bo mogel nikoli rešiti. Zato menimo, da je pač povsem upravičeno mnenje, po katerem naj te nasade vzamejo v svojo oskrbo kmetijski strokovnjaki, ki naj iz njih napravijo tisto, kar so bili nekdaj, namreč dokaz o ljubezni do lepih nasadov in dokaz, da je pri nas umna sadjereja doma.
Vprašanje obcestnih nasadov je nujno in zahteva kar najhitrejše rešitve. Zato pa naj merodajni faktorji z odločitvijo o tem vprašanju ne odlašajo in naj izkoristijo prvo priliko, I ki bi se ponudila.
Strel na angleško ladjo, nosilko letal
##
Courageous" (Po nemškem poročilu)
Fi
Hud udarec je zadel Anglijo, lto 60 Nemci potopili njeno letalonosilko »Courageous«, ladjo 6 22.500 tonami in s posadko 1000 imož. O uničeniju te ladje poroča nemški poveljnik podmornice;
»Naša podmornica je plula južnovzhodno od Ireke. Bil je krasen poletni dan. Sredi najlepšega sončnega svita smo križarili po morski gladini, a ocean je bil prazen. Zeljno emo čakali, da bi zagledali kak steber dima kake ladje. Nemara je bilo krog štirih popoldne, ko je straža javila: »Dim v 06predjul« Torej brž pod vodo in počakaj! Po vijugastem načinu plovbe, je bila dotična ladja brez dvoma angleška. Bolj in bolj smo se ji bližali, toda ladja nas ni napadala. Meatem ko smo čakali še pod vodo, dokler nam ni parnik izginil izpred oči, in nam je bilo žal, da ne bomo mogli videti sončnega zahoda, sem sklenil, da se bomo še malo ozrli okoli, če mogoče le dobimo še kak grižljaj. Tedajci pa: — na obzorju temnočrn oblak dima! Sapa mi je zastala, saj 6em spoznal, da je bila ondi velika, sovražnikova bojna ladja in sicer nosilka letali
Gledam in gledam skozi daljnogled, in zares: to je nosilka letali Vidim dvoje letal, vidim, da bo naloga zelo težavna, vendar — dolžnost me veže, da škodujem sovražniku. Kar na plan! Za-povem: Napad na angleško bojno ladjo! Z v6o paro! — Sleherni mož posadke se je zavedal, da je samo dvoje: življenje-6mrt. Poldrugo uro se vrši lov pod vodo Letalonosilka bega ko divja sem in tja. Zaveda 6e, da so podmornice v bližini. Stoji natančno v odsvitu zahajočega sonca.
Slednjič je tako daleč, da lahko zapovem častniku za orožje: »Torpede ven!« Častnik hiti ves iz sebe med 6vojimi torpedi, ki jih mora še naravnati. Noče, da bi ga kdo prehitel; sam hoče biti tisti, ki bo pritisnil na gumb in izstrelil tor-
pede. Nasprotnik še bega sem in tja, Zdaj je slednjič v pravilni smeri za nas. Zaukažem: »Zdajl« Vsi 6mo v silni napetosti, vsi vemo, da smo v naslednjem hipu že lahko vsi mrtvi. Tedajci zagrmi in zabobni, in še enkrat, nato zašumi in se razpoči. Vsi vzkliknemo od veselja. Vendar 6e ne utegnemo dolgo veseliti. Mahoma zaslišimo nad seboj šumeče vrtanje rušilčevih vijakov.
Ze se razpočijo prve vodne bombe. Podmornica trepeče. Zdaj brž nizdol. Nekaj svetilk ugasne, koj nato se bobnenje oddalji. Zmagali 6mo, zadeli smo! Nato se več ur pod vodo borimo z rušilci. V tem boju ne sodelujem. Ta boj je zadeva inženirja.«
Inženir pa poroča: »Bili smo v najgloblji globini. V podmornici je bilo vse mirno. Mogli smo le še čakati, da pridejo rušilci. Vodne bombe so treskale, podmornica se je stresala, a vzdržala je.
Ostali smo nepremični — rušilci so se oddaljevali. Zaslišali smo še zdaj in zdaj posamezne detonacije na onih mestih, kjer so mislili, da smo. Nato se je šumenje rušilčevih vijakov začelo oddaljevati. Podmornica se je v globini dobro obdržala. Posadka je bila povsem ravnodušna. Vsakdo je slušal na povelje. In tako se nam je posrečilo, da smo odpluli iz območja nevarnosti.«
»Čez več ur,« poroča 6pet poveljnik, »po tem strašnem, živce ubijajočem lovu, pri čemer ne more posadka storiti ničesar drugega, ko da mirno čaka, kaj da bo, smo ostali kot zmagovalci in 6tno se smeli počasi dvigati. Nekaj nas je vse poživljalo in bodrilo: zavest, da so naši torpedi zadeli v cilj.«
Poveljnik te podmornice, ki je uničila letalonosilko Angležev, je bil odlikovan z železnim križcem I. reda, posadka pa z II. redom.
Za papeževega prelata je Imenovan vsenč. prof. gosp. dr. Franc Ks. Luk man, častni kanonik lavantinskega kapitlja, preda. Prosvetne iveze v Ljubljani itd. K visokemu odlikovanju novemu g. prelatu iskreno čestitamo.
Pogreb slikarja Fr. Koširja
Na roženvensko nedeljo so Škofjeločani [»kopali svojega slikarja, mladega Franceta Koširja, ki je umrl v 33. letu starosti ljubljanski splošni bolnišnici za pljučno boleznijo. Ko je ležal na mrtvaškem odru, so ga obiskovali meščani ter se poslavljali od njega pa tudi od njegove umetnosti — njegovih slik, ki bo visele ob njegovem odru, v sobi in predsobi, kakor da jemljejo slovo od svojega ustvarjalca. Kako so mežčani ljubili svojega rojaka in bili nanj ponosni ter kako so ga ljubili njegovi tovariši-slikarji ter njegovi tovariši-profesorji in njegovi dijaki, kjer je služboval, je pokazal pogreb.
Čeprav se je prav za njegov pogreb vlila ploha ter je ves čas deežvalo, se ga je udeležila gotovo vsa Škofja Loka s svojim županom na čelu. V imenu banovine je pospiemil pokojnega slikarja in šolnika prosvetni svetnik prof. Planina, do groba ga je spremil ves profesorski zbor kranjske gimnazije z. ravnateljem g. Koblarjem, odposlanstvo ptujske gimnazijo z ravnateljem Aličom in prol. Šifrerjem, dalje skoraj polnoštevilni njegovi tovariši profesorji iz škofjeloškega okraja, med katerimi smo videli bivšega poslanca ravnatelja Dolenca, ravnatelja dr. Demšarja, prof. Koblarja, prof. Šolarja, prof. Blaznika iz Celja itd. 120 dijakov iz Kranja je prihitelo na zadnjo pot svojega profesorja. Iz Ljubljane je prihitelo mnogo njegovih slikarskih tovarišev, tako prof. Santel, Mirko Šubic, M. Maleš, Gorše, Kambič. Globočnik itd. Narodno galerijo pa je zastopal ravnatelj Zorman. Pogrebno opravilo je opravil mestni župnik g. Podbevšek ob asistenci gvardijana p. Olona Kocjana, dr. Fajdige in kaplana Vovka.
V dežju so se zbrali njegovi prijatelji in znanci ob sveže izkopanem grobu, kjer so so poslovili od njega vimenu kranjske gimnazije ravnatelj Fr. Koblar. ki je orisal vso njegovo pot in delo, prol. Mirko Šubic v imenu društva likovnih umetnikov, prof. Saša Santrl v imenu kluba »Lade« v Ljubljani, spominjajoč se ga kot svojega najboljšega učenca, prof. Mak? Miklavčič v imenu profesorskega društva in prof. dr. Tine Debeljak v imenu loškega profesorskega »ceha«. kateremu je pripadal pokojni, v imenu Muzejskega ter Ločanov sploh. Po poslovilnih besedah je mešani zbor kranjske gimnazije zapel v slovo otožno žalostin-k«, nakar je zemlja zagrnila truplo nadarjenega, a premalo poznanega slovenskega umetnika. Ko je tako vzela zemlja, kar je njenega, so nam ostala njegova dela in želeti je, da bi kakšno umetniško društvo prevzelo aranžma njegove posmrtne kolektivne razstave, s katero bi spoznali tudi drugi moč in slikarsko znanje lega slikarja, ki smo ga včeraj zakopali v Škofji Loki. Naj počiva v miru t
Vital Vodušek:
Ameriško pismo
po zračni pošti
Chicago, 12. septembra 1939.
Spet sem v Chicagu. Pravkar sem telefoniral na glavno pošto, pa so mi povedali, da bo zjutraj letalo v redu odletelo v Evropo — da bo pošta varno dosegla tudi Jugoslavijo, morda z enodnevno zamudo, ko bo njena evropska pot malo spremenjena. Torej upam, da to pismo kmalu prejmete.
Zračna pošta bo zdaj res najvarnejša, moda čez nekaj časa tudi edina. Zadnje letalo v Evropo, ki se je dva dni zamudilo, je vzelo s seboj nad 600 kg pisem, največ doslej. Tudi potnikov je bilo polno število, med njimi precej časnikarjev. Polno zasedena se seveda le-taia tudi vračajo. Vsi potniki pa mnogo pripovedujejo, kakšna srednjeveška potovanja so morali napraviti, preden so 'letala dosegli. Tem srečnejši prihajajo domov.
Ameriška telefonska in telegrafska družba je danes tudi objavila, da je upostavljena radio-telefonska zveza z Italijo in preko nje z drugimi nevtralnimi državami. Cena je ostala ista: okrog 20 dolarjev za triminuten pogovor.
Druga leta so bili tile meseci najprijet-nejši glede pošte: hitri in pogosti parniki so nam jo prinašali iz Evrope dan za dnem. Zdaj bo ostalo le malo zvez. Ko sem bil pretekli teden v New Yorku, sem gledal, kako žalostno so stali v pristaniščih največji angleški, francoski in italijanski parniki. Pozneje je policija sploh zaprla prihod do pristanišč in namesto po krasni cesti ob tludson zalivu smo morali delati oviuke skozi proiuetue new)urške "ulice.
Ob pomnoženih stražah smo nekako čutili dih vojne.
Snoči smo se na hitro poslovili tudi od P-Kazimira Zakrajška: ko so ga opozorili na nevarnost, se bo morda brž vrnil preko New Yorka domov.
*
V zadnjih dneh sem po opravkih napravil dolgo pot po vzhodu: v 8 dneli sem prevozil sam z avtomobilom skora j 6000 km. Mnogo sem se pogovarjal z najrazličnejšimi ljudmi, po vseh krajih sem pregledoval tudi časopise; po radiu pa sem skoraj nepretrgoma poslušal zadnja poročila. Pravilno je v svojem zadnjem govoru — zatrjujoč ameriško nevtralnost — poudarjal Roosevelt, da so Ameriknnci na vsem svetu najbolje informiran-i o vsem; niti ene novice jim država ne prikriva, je dejal predsednik; v zadnjih dneh je celo Roosevelt osebno telefonira! glavni časopisni agenciji po zadnja poročila — to se je zdelo celo agenciji nekaj izrednega.
Kako torej Amerikanci o vsem sodijo?
Nedvomno je zanimanje za Evropo ogromno; v časopisju je vse drugo stopilo močno v ozadje. Enako pri radiu: evropskim poročilom so se umaknila celo nekatera športna poročila, ki so sicer nenadomestljiva.
Pri množici enako seveda v časopisju, močno odmeva svarilo: Proč od Evrope! Kaj bi se vtikali! Nedvomno je Roosevelt s svojim zadnjim govorom v javnem mnenju precej
Pr''poudarjal pa sem zadnjič, da je ameriška množica zelo nestalna. V tem oziru se mi zdi pomembnih nekaj dejstev: ljudje so se pričeli silno zalagati z živili. Zamenjava čekov — ki precej dobro odseva obseg trgovanja — je bila v zadnjem tednu skoraj polovico večja kot v prejšnjih. Cene so močno nosknčile: sladkorju
so se ponekod celo že podvojile, tako da je prav danes Roosevelt odločno posegel vmes. Borzni promet je ogromno narastel in S" približal visokim številkam pred desetimi leti; povprečno so poskočile delnice za dobrih 8 točk; zlasti so se dvignile delnice jeklene industrije — v histeričnem nakupovanju so torej skoraj prezrli dejstvo, da po dosedanjih zakonih ne bo mogoče Ameriki izvažati orožja (kar bi seveda jekleno industrijo najbolj zadelo).
Zdi se mi torej, da ljudstvo nekam sluti, da se bo na kak način Amerika vendarle vtaknila v evropske zadeve.
Roosevelt — ki so mu nasprotniki očitali najgršo demagogijo, ko je poudarjal vojno bližino — je obdržal prav. Do vojne je prišlo. Seveda zdaj glasno poudarja, da je prav odklonitev vladnega nevtralnostnega zakona dala nekaterim v Evropi močno potuho Množe se vesti, da bo v nekaj dneh sklican kongres na izredno zasedanje; glavna točka bo seveda nevtralnostni zakon.1 S predsednikove okolice poudarjajo, da želi Roosevelt kratko razpravljanje, da bi se Amerika ne zdela ncedinn v tako odločilnih dneh. Dolgega čvekanja poslancev in senatorjev se bolj boji kot glasovonja: večino ima baje že zagotovljeno. Vprašanje je, koliko se mu bodo želje izpolnile. Stari senator Borah že rjoveč razglaša svoj napad in predsednikov poraz.
Ob vsem tem zlasti evropski opazovalci čutimo nekakšno slabost demokracije, ko bi lahko resnični demagogi rušili lepo edinost: čutimo zlasti ogromno moč kapitalističnega časopisja, ki bo morila zaradi jeklene industrije zavzelo jutri isto drugačno stališče in bo lahko mnoge slepilo: občudujemo pa vendar ^Ino demokratično stališče, ko čutimo res težišče ameriških
' To se ie med tem že.zgodilo.
odločitev v volji in želji ljudstva, ko ima več ali manj vsa vprašanja odprta preti seboj.
Roosevelt je poudaril v svojem zadnjem govoru, da bi bilo vsako napovedovanje in prerokovanje nespametno, da pa je eno gotovo: da Amerika noče izkoristiti bridkih spopadov drugih narodov.
Nehote pa se bo seveda mnogo spremenilo. Tako je n. pr. ameriški minister za gospodarstvo rešen mnogih skrbi: v kratkem bi moral izplačati farmarjem okrog 120,000.000 dolarjev posojil, skoraj bolje rečeno podpor zaradi nizkih cen kmetijskih pridelkov ob bogati žetvi. Pa ne bo treba: v zadnjih dneh je vrednost teh pridelkov narostla že za več kot 100 milijonov dolarjev (bombaž za 4-5 milijonov, pšenica za 15, koruza za 35 milijonov) in da imamo okrog 990 milijonov bušljev pšrnire od zadnje žetve, se sliši danes že kot tolažba, čeprav so pred kratkim še tožili, da bo domača potreba le kakih 700 milijonov.
Mnogo pa se je v zadnjem času v Ameriki poudarjal jugoslovanski sporazum (tudi kot utrditev odločne nevtralnosti). S tem večjim veseljem srno ga seveda pozdravljali Slovenci, Hrvatje in Srbi. Nobena propaganda bi ne mogla tako poglobiti ljubezen do domovine kot njena složnost. In če nam ta ali oni nekom »ljubeče« pristavlja med razgovori, kako smo lahko veseli, da smo v teh težkih časih v Ameriki tako na varnem, nam prev veselje nad složnostjo v domovini narekuje ponosen odgovor, da bi laže pogrešili domovino v njenih zlatih časih — dn bi pa z veseljem hiteli domov, ko bi izvedeli, da sn se morali naši očetje, bratje in prijatelji tam preko morja postaviti v bran domovine. O amerikanstvu se čveka tu mnogo, zdi se mi pa, da večina vse premalo čuti, kaj je domovina.
te novice
Koledar
Torek, 3. oktobra: Terezija Deteta Jezusa; f ehcija, devica.
Sreda, 4. oktobra: Frančišek Serafinski, spozuavalec; Edvin, kralj.
Osebne novice
fc Poročila sta se v nedeljo, 1. t, m. v cerkvi Kristusa Kralja v Belgradu gdčna. Silva Bahovec, hčerka uglednega veletrgovca v Ljubljani in občinskega svetnika g. I. Bahovca, ter g. Viktor Koželj, poročnik pešpolka kralj, garde, čigar oče, bivši železniški postajevodja, živi kot upokojenec v vodmatskem okraju v Ljubljani. Poročil ju je višji vojni kurat g. Ivo Kotnik, ki je imel ob tej priliki lep nagovor. — Novo-poročencema toplo čestitamo, želeč jima veliko sreče in blagoslova božjega na poti življenjal
= Napredovanja absolventov vojne akademije. V čin podporočnika so med drugimi napredovali v pehoti: Bojan Sušteršič, Vladimir Lukič, Vinka Pongračič, Viljem Kostelec, Franc Marinčič, Franjo Kobler, Miroslav Puppis, Edvin Bosner, Jožef Saje, Fran: Rožanec, Franjo Srša, Stanislav Kovačič, Anton Ažman, Stanko Flego, Ivan Gros, Franc Ivanuša in Peter Kešelj; v topništvu: Ervin Rajner, Aurel Jug, Karlo Kovač, Josip Grbič, Josip Lovrič in Edvard Mikulič; v inženirski stroki: Ivan Škorjanec, Ludvik Zabukovšek, Ivan Čilh, Zvonimir Friedel, Jože Gutovnik, Metod Kraigher, Avguštin Kenk, Ivan Železnik, Josip Keler in Janez Velkavrh; v intendaturi: Josip Konja, Ervin Schwei£er, Mirko Zore, Oto Krašovec, Vladimir Mesec in Božidar Šterk.
★
—	Bogoslovc i ljubljanskega semenišča pridejo v semenišče v torek, 10. oktobra, pred 18. uro, ne v ponedeljek, kakor je bilo sporočeno.
—	Vseučiliški profesor inž. Miroslav Plohi — žrtev avtomobilske nesreče. Preteklo soboto popoldne se je peljal profesor na zagrebški tehniški fakulteti inž. Miroslav Plohi z avtomobilom iz Gorskega Kolara, kjer je opravil inšpekcijo pri elektrifikaciji. Blizu vasi Borljin je stopal po cesti neki moški, ki se tudi na znake avtomobilske sirene ni umaknil. Šofer je moža spretno obšel z avtomobilom, v tem pa je inž. Plohi odprl vrata avtomobila. da bi posvaril moža. Ob sunku pa je Plohi padel skozi vrata na cesto in z vso silo priletel z glavo na kamen. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Karlovcu, kjer pa je kmalu izdihnil. Pri udarcu mu je počila lobanja. Pokojni se je rodil 1881 v Gorici, kjer je dovršil pet razredov gimnazije, nakar so ga starši poslali v pomorsko vojno akademijo na Reki. Leta 1902 je naredil izpit za mornariškega častnika. Da bi si izpopolnil svoje znanje, je dve leti študiral v najvišjem torpednein in elektrotehničnem tečaju v Pulju, ki ga je dovršil z odliko. Do prevrata je služboval v vojni mornarici, nato pa je poslal tehnični ravnatelj radijske družbe na Dunaju. Kot izbornega tehničnega strokovnjaka so ga leta 1925 poklicali na tehnično fakulteto zagrebške univerje, kjer je leta 1930 postal redni vseučiliški profesor in predstojnik zavoda za elektrotehniko. Velike zasluge si je pokojni inž. Plohi pridobil za elektrifikacijo Hrvatske banovine. Bil je predsednik banovinskega električnega podjetja in predsednik odbora za elektrifikacijo pri Gospodarski slogi. Inž. Plohi je bil šibkega zdravja, vendar pa je bil izredne delavnosti in njegovo življenje je bilo posvečeno napredku ljudstva. Za svoje geslo si je postavil :»Tehnika mora služiti vsemu ljudstvu, ne samo nekaterim bogatim izbrancem.« Vsi hrvatski listi obširno pišejo o pokojnem inž. Plohlu in 6lavijo njegove velike zasluge za hrvatsko ljudstvo. Pokopali ga bodo v Zagrebu na stroške banovine. Pokojni zapušča vdovo, hčerko profesorico in dva sinova. Odličnemu sinu slovenske matere bomo ohranili trajen spomini
^f^fste/te miši'
se pravil slabovidnimi otm Hi skazi žlvt/enje.
Zato rafe nosite tako/ očala od
M<*«k LJUBLJANA
rCC pasaža
NEBOTIČNIKA
—	Ministrstvo zunanjih zadev razpisuje v zadnjem Službenem listu Kraljevine Jugoslavije kon-kurz za sprejem v konzularno službo. Vse, kar je potrebno tozadevno, je razvidno iz omenjenega lista.
—	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje je dnevno od 3. okt. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško nioč v stenografiji in strojepisju ter dobiti temeljno podlago iz vseh ostalih trgovskih predmetov. Šolnina
, najnižja in zato dostopna vsakomur.
—	Lastavke so še tu. Iz Št. Lovrenca na Dol., 30. sept. Včeraj na sv. Mihaela dan, sem jih opazil še kakih 20, ki so letale po Temeniški dolini. Včeraj zjutraj je kazal toplomer pri nas — 3 C, danes pa — 2 C.
—	Razstava slovenske obrti, ki bi morala biti te dni, je bila zaradi mednarodnega položaja odpovedana. O namenu razstave in o pripravah za njo bo pod naslovom »Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti« predaval v ljubljanskem radiu v sredo 4. oktobra ob 18.40 predsednik razstavnega odbora g. Ivan Ogrin. Vse obrtnike opozarjamo na to zanimivo predavanje.
—	Zanimiv izlet skozi Slovenske gorice v nedeljo,
8. oktobra. Strokovno vodstvo, celodnevna oskrba. — Spored in prijave pri »Putniku«.
—	Pri zaprtju, motnjah. » prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz .Insef« erenčico.
—	Vozne ugodnosti na železnici za invalide. NoW pravilnik o voznih olajšavah za invalide določa med drugim: Brezplačna vožnja je dovoljena invalidom in drugim po invalidski uredbi zaščitenim osebam v primerih na poziv oblasti, ali če invalidi potujejo zaradi posredovanj pri uradih za svoje pravice. Brezplačna vožnja je dovoljena tudi spremljevalcem tistih invalidov, ki neobhodno potrebujejo spremljevalca. Polovična voznina je dovoljena vojnim invalidom za neomejeno število potovanj v poljubnih vlakih in razredih, izvzemši ekspresne vlake. Vojne vdove, sirote, otroci invalidov uživajo ugodnost polovične voznine 12-krat .in Kdor se hoče poslužiti vonib vlnjšsv, mor?.
imeti legitimacijo. Legitimacije za polovično vo-znino izdaja ravnateljstvo državnih železnic in sicer z veljavnostjo za pet let. Do 31. marca 1940 sinejo invalidi uporabljati namesto invalidskih knji-žič in osebnih železniških legitimacij pri brezplačni vožnji še stare legitimacije, ki so bile izdane po dosedanjih predpisih.
—	Naš dožnjek v francoski cerkvi. »Novine Slovenske krajine« poročajo o lepem priznanju, ki ga je dosegel v Franciji naš izseljenec Jožef Gutman iz Filovec. Za časa žetve je v vasi Gidy (Loiret), kjer je v službi, rad pletel iz klasja lične vzorce, ki so vzbudili pozornost njegovega gospodarja. Naprosil ga je, naj 6plete lep šopek za domačo cerkev, ko bo v njej praznik žetve. Gutman se je potrudil in spletel krasen pristen prekmurski dožnjek, v katerem je poleg zlatega pše-ničnega klasja zbral vse najlepše poljske cvetice. S simboličnimi znaki, mod katere je skladno razvrstil križ, srce, znamenje sv. Trojice in 5 ran, je hotel poudariti zahvalo Tistemu, ki nam je naklonil z obilno žetvijo toliko dobrot. Dožnjek je bil tako lep, da je med 80 drugimi dobil prvo oceno in pri večernicah javno pohvalo tamošnjega dekana. Med verniki v Gidyju je bilo tudi mnogo Parižanov, ki so se umaknili iz Pariza na deželo, in so izrazili našemu delavcu iskreno priznanje. Gutman je napravil sličen dožnjek tudi za sosednjo cerkev v Artenaisu in prav tako dobil prvo oceno.
—	VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek, 5. oktobra, kot običajno vsako leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujeio se predmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. — Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Šolnina nizkal
—	Nesreča ne počiva. Zidarski pomočnik Jože Dobravec iz Bohinjske Bistrice je pri delu padel s strehe in dobil hude notranje poškodbe. — 35 letna služkinja Petje Justina s Planine pri Rakeku je šla v bližini kamnoloma in ni zapazila, da bodo v kamnolomu razstreljevali kamenje. Ko je naboj eksplodiral, jo je zadelo več kamnov, ki so ji prizadejali precejšne poškodbe. — 50 letnega posestnikovega sina Edvarda šušteršiča iz Šolske vasi pri Kočevju je v gostilni napadel Bosanec in ga zabodel z nožem v trebuh. Vse tri ponesrečence je sprejela ljubljanska bolnišnica.
—	Banovinska kinetijsko-gospodinjska šola v Svečini prične 1. decembra t. 1. novo šolsko leto, ki traja do 31. oktobra naslednjega leta. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. Namen šole je izobraziti dekleta za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Temu primerno je usmerjen tudi pouk, ki obsega: Verouk, vzgojeslovje, gospodinjstvo, živiloznanstvo. gospodinjsko spisje, zdravstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, narodno gospodarstvo in zadružništvo, kmetijsko-gospodinjsko knjigovodstvo, veterinarstvo, čebelarstvo, vinarstvo in kletarstvo; posebno pa se dekleta vadijo kuhanja, šivanja, pranja, pletenja, preje, urejevanje hišnih prostorov in raznih gospodinjskih ter gospodarskih del, ki so potrebna vsaki dobri kmečki gospodinji. Oskrbovalnina znaša 350 din na mesec. Kmečkim dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati celotne oskrbovalnine, podeljuje Kralj, banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po premoženjskih razmerah. Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti staro najmanj 16 let, popolnoma zdrava, nravno neoporečna. Lastnoročno pisani in 10 dinarskim banovinskim kolkom kolko-vani prošnji naj priloži: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko izpričevalo; 3. nravstveno izpričevalo; 4. zdravniško izpričevalo; 5. obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja, kolkovano s 4 dinarskim banovinskim kolkom; 6. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjen od Davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov; 7. domovnico. Ker je eš nekaj praznih mest, je podaljšan rok za sprejem prošenj do 15. oktobra t. 1. Prošnje je poslati naravnost vodstvu ban. kmet. gosp. šole v Svečini, p. Zg. sv. Kungota, kjer se na željo dobe še nadaljnja pojasnila. Prosilka naj navede natančen naslov; važna je pošta.
—	Za Jegličev dom so darovali: Zdravilišče Rogaška Slatina 5000 din; neimenovani 1000 din;E. Tomažič, stavbenik 500 din; Sigel et Comp., Ljubljana, 1000 din; občina Loka pri Zidanem mostu 400 din; občina Trata 300 din; občina Selca nad Škof jo Loko 200 din; A. Tomej, župnik, Črnuče 100 din; Prosvetno društvo Ttuj 100 din; A. Pe-liani, župnik v p., 25 din; dr. I. Česnik, advokat, Ljubljana, 50 din; občina Polje 100 din; občina Naklo 100 din; občina Slivnica pri Mariboru 100 din; občina Vrhnika 100 din; dr. Fr. Štele, univ. prof., 20 din; Hranilnica in posojilnica v Strugah 50 din; dekliški krožek v Stični 50 din; občina Brusnice 50 din, F .S. Finžgar, Ljubljana, 25 din. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. — Akcija za Jegličev akademski dom.
—	Prijetna družba čez vse! Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga SAN0PED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Ponarejen novi 50 dinarski kovanec. Neki posestnik na Vačah pri Litiji je prodal sadje. Med denarjem, ki ga je dobil za sadje, je bil tudi novi kovanec za 50 din, ki ga kmet še ni videl. Kazal ga je svojim sosedom, vendar se ga ni dolgo veselil. Ko ga jo prinesel na pošto, se je upraviteljici zazdelo, da kovanec ni pravi. Žvenketanje ni bilo pravo, pa tudi zadnje tri črke napisa »Bog čuvaj Jugoslavijo« so bile zelo slabo vrezane. Kraljeva slika je bila okrog brade nejasna. Kovanec so primerjali s pravim in končno ugotovili, da je kovanec, ki ga je kmet dobil za sadje, ponarejen. Obveščena je bila orožniška postaja, ki je takoj uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da je posestnik, ki je prinesel na pošlo kovanec, pošten mož in je bil le žrtev sleparja.
—	Smrtna nesreča. Na cesti pri Radmožancih v Slovenski krajini se je smrtno ponesrečil tamkaj službujoči graničar, doma iz Ustiprače S kolesom se je peljal po cesti in se z veliko hitrostjo zaletel v voz. ki je vozil pred njim. Dobil je tako nevarne poškodbe v drobovju, da jim je podlegel. Truplo ponesrečenega graničarja so odpeljali na njegov dom v Ustipračo.

ADRIATICA TI A A E N I A
Izredni odhodi v prekomorske dežele: V New-York: „BEX" iz Genove 16. X. 1939, »CONTE DI ^J.PJAt' Oonove 12 X. 1939. - V .lu4no Ameriko: 'n ^ >'■ T™"1 15 X. 1939. - V Panamo, Cliile in Peru: „OONTE OH AN DE" i/, fienove 17. X. 1S39. - V Avstralijo: „ESQOILINO" iz Genove 21. X. 1939. Obvestila daje: „ITALIA"-Lloyd Trlestlno, LJu-_ bljanu. Miklošičeva ce«tn iS.
pO dh&avi
Prof. dr. Šišič upokojen. Te dni je bil upokojen znani hrvatski učenjak in javni delavec vseučiliški profesor zagrebške univerze dr. Ferdo
*	s'ar je 70, pa je skoraj 50 let neumorno raziskoval hrvatsko narodno zgodovino ter napisal mnogo velikih del in pomembnih študij. Kot eden najsposobnejših in najplodovitejših hrvatskih zgodovinarjev si je pridobil bleščeče mesto v znanstvenem svetu.
* Dr. Maček odprl razstavo fotografije v Zagrebu. V soboto je bila v Zagrebu odprta razstava mednarodne umetniške fotografije, ki jo je priredil in organiziral Fotoklub Zagreb, ki je član Hrvatske fotoamaterske zveze. K otvoritvi sta prispela taudi podpredsednik vlade dr. Vlad-ko Maček in hrvatski ban dr. šubašič. Po govoru tajnika Fotokluba je dr. Maček odprl razstavo in si jo nato ogledal.
*	Svetislav Petrovič pripravlja v Zagrebu prvi velik jugoslovanski film. V Zagreb je prispel iz Brlina znani hrvatski filmski igralec Svetislav Petrovič, ki bo skupno z režiserjem »Ufe« Večeslavom Turžanskim pripravil vse potrebno za snemanje prvega velikega jugoslovanskega zvočnega filma. Film se bo snemal v Zagrebu ter v Bosni in Dalmaciji. 80 odstotkov posnetkov bo napravljenih pri nas, ostalo pa v Berlinu v ateljejih Ufe. Finančna stran filma je zagotovljena, zdaj je treba .izbrati še snov, ki jo bo film obdelavah V filmu bodo nastopali hrvatski gledališki igralci in igralke.
*	Slavke v osješki sladkorni tovarni je konec. V soboto je prenehala stavka v osješki tovarni sladkorja. V stavko, ki je trajala le dva dni, so delavci stopili zaradi prenizkih plač. Pogajanja med delavci in podjetjem najprej niso imela uspeha, ker so delavski zastopniki stavili prevelike zahteve. Potem je tovarna stopila v neposreden stik z delavci, kar je pospešilo konec stavke. Pogajanja so bila uspešno zaključena. Delavcem so znatno povišali mezde, nakar so se takoj vrnili na delo.
*	Kredite v znesku 3 milijonov din je odobrilo finančno ministrstvo za zidanje nove mestne klavnice v Veliki Kikindi.
*	»Šarlagan« se imenuje olje, ki ga prebivalci Južne Srbije na preprost način pridelujejo iz maka. Olivno olje je namreč za tamkajšnje prebivalce predrago. Olje pridelujejo iz maka s pomočjo starinskih stiskalnic, ki jih gonijo konji. Konju zavežejo pri tem oči. kajti sicer bi v kratkem času oslepel od »šarlagana«.
*	Kratkovalovna radio oddajna postaja v Belgradu bo od 1. oktobra dalje imela vsak dan na sporedu oddajo za Severno in Južno Ameriko. Oddaja bo trajala vsak dan po 60 minut.
Dopisna trgovska šola
t l jubijunl, Kongresni (ra 2
v p i s u j e
v svojo Dveletno trgovsko Solo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je Indi-vidua'en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
Ljubljana, 3. oktobra
Gledališče
Drama. Torek, 3. okt.: »Številka 72«. Premiera. Premierski abonma. — Sreda, 4. okt,: aprto. Z— Četrtek, 5. okt.: »Številka 72«. Red Četrtek. — Petek, 6. okt.i »Hudičev učenec«. Red A.
Opera: Torek, 3. okt.: »Manon«. Goeluje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene. — Sreda, 4. okt.: »Boris Godunov«. Red Sreda. Gostuje Josip Križaj. — Četrtek, 5. okt.; Zaprto. — Petek, 6. okt., ob 15: »Ero z onega sveta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Radio Ljubljana
Torek, 3. oktobra: 11 Šolska ura: Tončkove sanje, igra iz živalskega življenja v 3 sli* kah. Napisal Mitja Ribičič, izvajajo brezpos. učiteljski abiturienti — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Resni in veseli zvoki (plošče) — 18.4« O notranjem človeku: Mi nič — Bog vse (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 20 Solistični koncert: violončelo g. prof. čenda Šedl-bauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.45 Veselo rajanje (plošče) — 21.15 Citraški dueti (g. Emil Mezgolic in gdč. Slavka Peklar) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Operna glasba (radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 3. oktobra: Zagreb: 20 Belgrad —< Bratislava: 19.25 Slovaške narodne, 20.40 Koračnice, 21.15 Slovaške pesmi — Sofija: 19.30 Slavnostni koncert — Ankara: 19.35 Orkestralni koncert, 20.50 Jazz — Beromiinster: 19.45 Jodlerji, 20.15 Igra, 20.45 Orkestralni koncert, 21.25 Igra, 22.10 Orgle — Budimpešta: 20.20 Igra »Don Kihot«, 22 Klavir in violončelo, 23 Ciganski orkester — Bukarešta: 20 Orkestralni koncert, 21.25 Plesna glasba — Horby-Stock-holm: 20.40 Orkester, zbor in solisti, 22.15 Orgle — Trst-Milnn: 17.15 Pisana glasba, 20.30 Filmska glasba, 21 Verdijeva opera »Aroldo« — Rim-Bari: 20.30 Komorni koncert, 21 Igra —> Florencn: 21.15 Orkestralni koncert, 21.45 Kvartet — Oslo: 19.30 Harmonike, 20.15 Orkestralni koncert, 21.35 Pianino, 22.15 Komorna glasba — Sottens: 20.30 Molierova igra »Učene žene«.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Jakob • Ljubljana. Drevi ob 8 bo pri »Zagorcu« za vse redne člane obvezen sestanek z uvodnim govorom duhovnega vodje.
Zveza akademsko izobraženih žena v Ljubljani vabi sooje članice na sestanek v torek, dne 3. oktobra 1939 ob 20.30 v klubski sobi kavarne Union. Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyrševa 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šeleui-burgova 7,
Poizvedovanja
Zlata moška verižica z obeskom petkraka zvezda se je izgubila v Gajevi ulici. Je drag družinski spomin. Najditelj se naproša, naj jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Služkinja je izgubila 29. septembra na poti iz Vegove ulice na trg dva ključa na obročku. Najditelja prosim, naj jih odda pri hišniku, Mestni trg 3, po 6 zvečer.
Izgubil sem že razviti film od Vodovodne ceste, po Tyrševi in Aleksandrovi cesti. Prosim najditelja, da ga odda v upravi proti nagradi.
Kmetje požgali cigansko naselje. — Blizu Gline na Hrvatskem stoji cigansko naselje, v katerem žive cigani plemena Kalendarovičev. Cigani so se naselili na zemljišču zemljiške zajed-nice in so si že zdavnaj pridobili pravico do te zemlje. Vendar kmetom nikdar niso bili zaže-ljeni sosedje. Nekateri cigani so naravnost obogateli in postali ugledni posestniki. Toda kadarkoli je v vasi kaj zmanjkalo, je padel sum na cigane. Posebno letošnjo jesen se je primerilo mnogo tatvin poljskih pridelkov, gospodarskega orodja in spet so bili krivi cigani. Mržnja kmetov do ciganov je rastla. Naposled so se ueled-nejši kmetje v vasi na sestanku zedinili, da ni drugega izhoda, kakor da ciganom zažgo naseli« i e.ni Preteklih noči se je dvignilo okrog 100 kmetov, ki so navalili na cigansko naselje in ga zazgali. Ko je izbruhnil požar, ni nihče od kmetov hotel gasiti. Gasiti so pričeli šele orožniki iz Gline, toda bilo je že prepozno. Skoraj vse hise in gospodarska poslopja v naselju so pogorela. Orožniki so napravili temeljito preiskavo in so doslej ze 60 kmetov izročili sodišču.
* Detektiv, preoblečen v berača, lovi vlomilce. Splitski policiji se je posrečilo, da je po-lovila vlomilce, ki so pred nekaj dnevi vlomili v stanovanje mesarja Branka Ivačiča v Trogirju ter mu odnesli zlatnine v vrednosti 22.000 din. Policija je vlomilcem nastavila zasedo. Eden od detektivov se je oblekel v beraško obleko in tako pnsel v stik z vlomilci. Areliral je 31-letnega Iva Mišetira in 36 letnega Milenka Dra-gojeviča. Pri njima so našli prerej zlatnine, ki ie bila ukradena mesarju. Policija išče zdaj še tretiega vlomilca, katerega ime ji je znano, ki pa je pobegnil v Zagreb.
.... * S?arndi doI*a ,fin din je 16-letni Jordan Cičakovič iz Berova ubil svojega strica Gligorija Cičakoviča ter nato zakopal njegovo truplo pod hišni prag. Mladega ubijalca so izročili sodišču.
Od strupenih plinov sta se zadušila brata Mirko in Janko Zorič, ko sta kopala vodnjak v vasi ^rinje v okraju Bosanski Novi. Strupeni plini
so uhajali iz zemlje. Brata sta padla v jami v nezavest in preden so ju opazili, sta bila že mrtva.
* Streli pri pogrebu. Pred sodiščem v Podgo-rici se odvija zanimiva razprava zaradi usodnih strelov, ki so padli pri pogrebu šoferja Radovana Petroviča 22. aprila 1937. Mrtvaški sprevod se je tedaj ustavil pred poslopjem »Grand Garage«, ki je last bivšega narodnega poslanca in mestnega župana Ščepoviča. Tu je povzel besedo prijatelj pokojnika šofer Vojin Pejovič, ki se je poslovil od svojega prijatelja. V svojem govoru je med drugim tudi omenil, da »Grand Garage« kot od države subvencionirano podjetje jemlje zaslužek in kruh samostojnim šoferjem in da je bil tudi umrli Petrovič žrtev tega podjetja. V tem hipu pa je stopil pred govornika policijski uradnik Janko Dragičevič in mu prepovedal, da bi še govoril naprej. Pejovič pa uradnika ni hotel ubogati in tudi pogrebci so ogorčeno protestirali. Dragičevič je nato ukazal orožnikom, naj Pejoviča s silo odstranijo od krste. To pa je med pogrebci povzročilo še hujši odpor. Nastalo je prerivanje, v katerem je Dragičevič ukazal orožnikom, naj uporabijo strelno orožje. Orožniki so oddali več strelov v množico. Dva moška sta bila ubita, dva pa ranjena. Razprava, za katero vlada med ljudstvom veliko zanimanje, bo trajala okrog 10 dni in bo zaslišanih nad 150 prič.
Anekdota
Gruckovo mojstrsko delo »Tphigenijo« so prvič igrali v Parizu, kjer pa ni prav nič ugajala.
»Iphigenijn je padla«, je dejal Gluck ves obupan svojemu prijatelju.
»Da, z neba je padla kot božje darilo za nas«, je odgovoril prijatelj — in boljše se so-tovo ni mogel izraziti.
Šolanje.
J »Kaj pa počenjaš?«
»Učim 6e za krotilca zveri!«
> LJUBLJANA
Najnovejša poročila
Ameriški senat razpravlja
Pittman in Borah o nevtralnostnem zakonu
Washington, 2. okt. AA. Reuter: Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje za pretres amand-mana k ameriškemu nevtralnostnemu zakonu, tako da so bile senatne galerije nabito polne. Senator Pittman je kot predsednik senatnega odbora za zun. zadeve razložil predlog amand-mana. Ko je poudaril, kakšen pomen ima po
njegovem mnenju ta zakon, ozir. ukinitev odredb o izvozu orožja, in ko je poudaril, da sprejetje predloženih ukrepov pomeni enega
najbolj pomembnih zakonodajnih predpisov, kar jih je kdaj ameriški kongres sprejel, je senator Pittman rekel: Izolacionisti trdijo, aa bi ukinitev odredb o prepovedi izvoza orožja bila v korist Velike Britanije in Francije z ozirom na to, da imata ti dve državi popolno nadzorstvo nad trgovinskimi potmi preko _ atlantskega oceana. Jaz pa moram povedati še drugo stališče in reči, da bi ohranitev odredbe o prepovedi izvoza orožja pomenila diskriminacijo v korist Nemčije, ker ona preprečuje Vel. Britaniji, ki je obkrožena od morij, da bi na naših tržiščih kupovala orožje, strelivo in ostale vojaške potrebščine, medtem ko bi Nemčija kot kopenska sila mogla priti do orožja, streliva in drugih potreb, ki se proizvajajo v Rusiji, Italiji in ostalih državah. Po odredbah sedanjega zakona bi mogla Nemčija iz nevtralnih držav uvažati tudi drugo blago in ne samo orožje. Če bi vladin predlog stopil v veljavo, potem bi se izvoz v Nemčijo moral izvršiti z nemškimi ladjami.
Washington, 2. okt. AA. Reuter: Senator Borah je izjavil v kongresu: Če kongres ukine
Erepoved izvoza orožja, potem ne vidim, kako i Združene države ne mogle poslati tudi svojih armad, da bi pomagale zaveznikom v trenutku njihove velike potrebe, če bi na nesrečo do tega prišlo.
Tokio, 2. oktobra. AA. Štefani: Vesti, ki prihajajo iz Washingtona, da Združene države znatno ojačujejo svojo mornarico aa Havajskem otočju, so izzvale globok vtia v seh političnih krogih, kjer se to smatra kot sovražno dejanje proti Japonski. Admiral Sekine je objavil članek v časopisu »Ungaj Sunju«, v katerem med drugim pravi, da bo v odnosih med Japonsko in Združenimi državami nastopila resna kriza, če Združene države ne bodo pokazale volje, da spremene svoje dosedanje stališče do Japonske.
V vsej zgodovini sveta ga ni bilo tako nevarnega položaja, ki bi grozil svetu, kakor je to sedaj z borbo v Evropi. Senator Pittman je nato dejal: Bila bi sreča za nas , če bi obstojale opravičene osnove za strah, da ne bi bili potegnjeni v vojno vse dotlej, dokler se držimo sprejetih predpisov mednarodnega prava in dokler preprečujemo 6vojim državljanom, da bi se sami podvrgli uničevanju v brezsmiselni vojni, ki besni v Evropi. Ameriškim ladjam ni dovoljeno trgovati z bojujočimi se strankami, ker je nečloveško in nezakonito, da bi se ubijali naši pomoščaki na odprtem morju. Toda ta okoliščina je odločila o vstopu Združenih držav v preteklo vojno.
Senator Borah je nato podal stališče izolacioni-stičnega bloka, ki se trudi, da bi odredba o prepovedi orožja ostala v veljavi, vendar pa v načelu pristane, da bi se z ladjami prevažalo ostalo blago, pod pogojem, da se plač« v gotovini in da se blago prevaža z ladjami tiste države, ki je blago naročila.
Amerika proti Japonski
Ameriške vojne ladje nadomeščajo angleške
Berlin, 2. oktobra. AA. Iz Tokia poročajo: Sporočilo šefa mornarice USA, Blocka, da je pri Havajskih otokih zbrana eskadra osmih težkih križark in okoli 30 rušilcev z eno matično ladjo za letala, je zbudilo na Japonskem kar največjo pozornost. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil v zvezi s tem časnikarjem, da lahko ponovi izjavo admirala Kanagave, da japonske mornarice to povečanje ameriške eskadre ni vznemirilo. Politični krogi podčrtavajo, da mora Japonska upoštevati križarjenje ameriških vojnih
ladij posebno v tem trenutku, ker vlada na Japonskem splošno prepričanje, da Amerika ne želi varovati samo svojih interesov na Kitajskem, ampak tudi koristi Veliko Britanije in Francije. To stališče USA, poudarjajo v istih japonskih krogih, preseneča tem bolj, ker je japonska vlada ravno zadnje dni izjavila, da ne misli kršiti pravic in koristi drugih držav na Daljnem vzhodu. Zato mislijo ti japonski krogi, da je to stališče USA vse prej kakor prijateljski odgovor na izjavo japonske vlade o nevmeševalni politiki.
V«
Sovjeti se pogajajo tudi z Angleži
London, 2. oktobra b. Med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo so se pričela pogajanja za olajšanje medsebojne trgovine za (asa vojne. Šef stalne ruske trgovinske delegacije v Londonu je obiskal včeraj pozno popoldne Burgina ter se raz-govarjal z njim glede zboljšanja britansko-ruskih trgovinskih odnosov. V Moskvi pričakujejo ta teden prihod nemške gospodarske delegacije pod vodstvom Schnurrea. V delegaciji je 15 industrijskih strokovnjakov, medtem ko so številni nemški
inženirji že prispeli v Moskvo. Pogajanja so v zvezi z ureditvijo gospodarskih odnosov med Nemčijo in Rusijo.
Riga, 2. oktobra, b. Skupina 200 nemških tehnikov iz vojne industrije je prispela semkaj. Ta skupina nemških specialistov odpotuje v Sovjet-Sko Rusijo in je dodeljena kovinski in elektrotehnični industriji v Sverdlovsku na področju Urala.
Poljski poslaniki ostanejo
Amsterdam, 2. okt. A A. Havas: Poljski poslanik v Haagu ostane še naprej na svojem položaju kot predstavnik nove poljske vlade, katere sedež je v Parizu. Poljski poslanik je izjavil holandskemu listu »Sedfolk« sledeče. Sedanji položaj poljske vlade se primerja s položajem belgijske vlade v času prejšnje vojne. Točno je, da so tedaj držale belgijske čete del belgijskega ozemlja, toda s stališča mednarodnega prava, to ničesar ne spreminja, ker se je sedež belgijske vlade prav tako nahajal izven Belgije. Toda ostale države so kljub temu priznale to vlado,
Washington, 2. okt. h". Zunanji minister Združenih držav Hull je izjavil, da ameriška vlada ne bo priznala zasedbe Poljske. Ameriška vlada stoji na stališču, da z zasedbo Poljske še ni prestala obstojati poljska vlada. UbA bo zaradi tega ostala še nadalje v diplomatskih zvezah s poljsko vlado v Parizu. Ameriški poslanik v Varšavi se bo stalno naselil v Parizu, kjer je zdaj tudi poljska vlada. Poljski poslanik v Washingtonu pa bo še nadalje ostal na svojem mestu.
Nemčija zaprta mejo proti Nizozemski
Amsterdam, 2. okt. h. Nemško vojaško poveljstvo je nenadoma dalo hermeticno zapreti nemško-holandsko mejo. Izdan je bil ukaz, da se nemški vojaki ne smejo približati vec kakor na 100 m nizozemski meji. Vsaki razgovori z nizozemskimi vojaki in obmejnimi organi so strogo prepovedani. Ta ukaz je bil izdan v ponedeljek zgodaj zjutraj in je obmejno prebivalstvo hudo prizadeto, ker je bil doslej n»a11 obmejni promet popolnoma normalen, rrehoa čez nemško mejo je zdaj dovoljen le z rednimi potnimi listi samo še pri Laneburgu.
Za Estonsko Latvija in Litva
Moskva, 2. okt. AA. DNB: Letonski zunanji minister Munster je prispel z letalom v Moskvo.
Kovno, 2. okt. AA. Elta: Litvanski zunanji minister Urbsis bo jutri odpotoval v Moskvo na povabilo Molotova. Namen njegovega potovanja je razpravljanje o raznih vprašanjih, ki zanimajo Litvo in Sovjetsko Rusijo
Moskva, 2. oktobra. AA Reuter' Letonskega zunanjega ministra Munterea sta spremljala na poti v Moskvo sovjetski poslanik v Rigi Zotov ter trgovinski predstavnik v Rigi Terncev. Na letališču v Moskvi je Muntesa pozdravil šef protokola Barkov in nato še šef baltiškega odseka v komisarijatu za zunanje zadeve Vasjukov. Toda sprejem ni bil zvezan z nobenim ceremonialom in pri sprejemu niso bile izkazane posebne časti, kakor so bile n. pr. v. Ribbentropu. Diplomatski krogi menijo, da bo skušala sovjetska vlada skleniti pakt o vzajemni pomoči in trgovini z Letonsko, s čimer bi se razširil vpliv Sovjetske Rusije v Baltiškem moiju. Sovjetsko-eetonski pakt daje Sovjetski Rusiji kontrolo nau zaliv oni v Rigi. Riga bi za^uiOVjiM svo-
boden Izhod sovjetske trgovine v pristanišče, ki pozimi ne zamrzne. Poleg tega je znano, da je Riga zvezana po železnici v Moskvo.
Estonska zahvala
Moskva, 2. oktobra. AA. DNB: Predsednik sveta ljudskih komisarjev je sprejel od estonskega zunanjega ministra Seldterja sledečo brzojavko: Ko se vračam s poti, vas prosim, da sprejmete izraze hvaležnosti od strani estonske vlade in da jih dostavite prav tako tudi šefu sovjetske Unije Stalinu za njegovo modro vodstvo političnih in gospodarskih razgovorov v Moskvi, Iz tega je nastala prijateljska pogodba med našima državama, ki bo služila za nadaljnji razvoj obojestranskega miroljubnega sodelovanja in sosednjih miroljubnih odnosov. Istočasno vas prosim, da sprejmete mojo najprisrčnejšo zahvalo za gostoljubje, ki ste ga izkazali meni osebno ter mojemu spremstvu.
Molotov je odgovoril Seldterju s sledečo brzojavko: Zelo sem vam hvaležen za izražene želje o priliki sklenitve prijateljske pogodbe med estonsko republiko in sovjetsko Unijo. Prav tako se vam zahvaljujem za skupno delo pri pripravah za to pogodbo, ki naj služi sodelovanju in miroljubnemu razvoju naroda Estonije in sovjetske Unije. Dovolite mi, da izrazim prepričanje, da bo naša nova pogodba ustvarila ugodne možnosti za dvig in napredek narodov Estonije in Sovjetske Rusije.
Thatmann svoboden
Kopenhagen, 2. okt. b. Berlinski dopisnik »Nacional Tidcnde« poroča, da je Ernest Thal-mann, znani komunistični vodja, izpuščen na svobodo. Prav tako so bili izpuščeni na svobodo tudi drugi vodilni nemški komunisti, ki so bili v koncentracijskih taboriščih.
Francosko urad. poročilo
Pariz, 2. okt. AA. Havas: Poročilo vrhovnega poveljstva dne 2. oktobra zvečer se glasi: Odbiti so bili krajevni napadi sovražnika južno od Saarlouisa in v predelih vzhodno od Saare. V pokrajini vzhodno od Saare padajo krogli sovražnega topništva na nemške kraje, ki so jih zavzele franc. čete v ozadju naših linij.
Patriah Gavrilo na Reki
Reka, 2. oktobra. AA Po posvetitvi pravoslavne cerkve na Sušaku je patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo odpotoval z avtomobilom na Reko, kjer je posvetil tamkajšnjo pravoslavno cerkev. Že na mejnem mostu mu je bil prirejen slovesen sprejem. Navzoč je bil reški prefekt Testa in reški župan, kakor tudi jugoslovanski konzul na Reki. Prefekt Testa je izrekel dobrodošlico, nakar se je patriarh zahvalil za pozdrav in odšel peš v pravoslavno cerkev, kjer je imel molitev za dolgo življenje našega kralja in italijanskega kralja in cesarja. Po blagoslovitvi je imel patriarh govor, v katerem se je spomnil našega vladarja kralja Petra II. in italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela III. Patriarh je odtod šel v mestno hišo in najprej na jugoslovanski konzulat, kjer ga je pozdravil jugoslovanski konzul Kojič, navzoči pa so Eili vsi najvišji predstavniki reških oblasti in »udi škof re*ke škofije msgr. Camozzo.
Kirurgičnemu oddelku se obeta konec stiske
Ko so na jesen L 1936 Bredi najbolj živahne propagandne akcije za novo in sodobno bolnišnico v Ljubljani, začeli graditi z vso naglico 90 m dolgi in 13 m široki prizidek kirurgičnemu paviljonu v splošni ljubljanski bolnišnici, pač nihče ni mislil, da se bo ta graditev zavlekla kar za cela tri leta. Tem manj smo mogli kaj takega pričakovati, ker je bil prizidek mišljen kot hitra odpomoč v najhujši stiski, v kateri ]e vsa zadnja leta naša bolnišnica v Ljubljani. Na žalost pa so denarna sredstva zadoščala komaj za surovo dograditev. Tako je prizidek sameval polni dve leti, ne da bi se lotili njegove dograditve. Šele letos je bil konec aprila na številne intervencije vseh prizadetih činiteljev, zlasti pa na neprestana opozorila banske uprave, dovoljen naknadni kredit v višini 3,100.000 din za dograditev prizidka, S temi novimi sredstvi so bili v letošnjem poletju opravljena vsa še nezaključena dela, tako zlasti pleskarska, slikarska in ključavničarska dela. Iz istih sredstev je bila konec septembra razpisana za parketiranje sob, ki pa žal ni uspela. Druga licitacija je razpisana na 14. oktober in znaša preračun za parkete in njih polaganje 102.254 din. To je zadnje večje delo, ki ga bo še treba opraviti v prizidku. Ker je to že druga licitacija, bo gotovo uspela, saj je bila prva neuspešna le zaradi tega, ker se je licitacije udeležilo premajhno število ponudnikov. Ko bo licitacija opravljena, jo bo potrdil le še g. ban dr. Marko Natlačen, nakar bodo takoj začeli s polaganjem parketov. Popolnoma še niso dokončana ključavničarska dela, vendar pa bodo tudi ta v kratkem opravljena. Večina velikega naknadnega kredita za prizidek pa bo porabljena za opremo operacijske sobe in za opremo, bolniških sob. Upravičeno je upanje, da bodo še v letošnjem letu imeli prizidek popolnoma urejen in da se bo kirurgični oddelek, ki je med vsemi oddelki v ljubljanski bolnišnici v najhujši stiski, lahko razširil že za božič. Preurediti bo treba le malenkostni priključek med novim prizidkom in dosedanjim kirurgičnim paviljonom. Novi prizidek bo imel prostora za 130 postelj.
— Proti trdi stolici in zlati žili, zdrn-ženi z navalom brci, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
gfenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
OgL rež- S. br. 30474/35.
1 Gostovanje v operi. Ljubljenka našega opernega občinstva, Zlata Gjungjenac, bo gostovala v torek, 3. okt. kot Manom v istoimenski operi. Naša priljubljena umetnica, ki je pri občinstvu znana in cenjena kot edinstvena ustvarjalka tragičnih ženskih usod, šteje to vlogo med svoje najbolj dovršene ustvaritve. Njeni uspehi v Belgradu kakor tudi na gostovanjih v inozemstvu, so dokazali, da ve tudi tujina ceniti njen izredni dar vživljanja v igro veliko pevsko kulturo. Gostovanje Zlate Gjun-gjenčeve, ki je že v nedeljo gostovala v »Madame Butterflyc, je praznik resnične operne umetnosti, ki ga ne velja zamuditi.
1 Vprašalne pole so bile dostavljene že vsem ljubljanskim hišnim posestnikom, a med vrnjenimi jih manjka še precej. Zato mestno poglavarstvo opozarja hišne posetnike na posledice zamud po zakonu o občinskem upravnem postopku in spet prosi, naj posestniki pravilno izpolnjene vprašalne pole vrnejo takoj mestnemu poglavarstvu, Mestni trg 2, I. nadstr., soba št. 44, izven uradnih ur pa kar pri vratarju mestne hiše, Mestni trg št. 27 v pritličju, torej med uradnimi urami v I. nadstr. desne hiše, izven uradnih ur pa v pritličju leve hiše magistrata.
Poljska vlada
Pariz, 2. oktobra, lj. Poljski poslanik v Parizu je sporočil predsedniku francoske republi ke, da še ostane na svojem mestu kot poslanik poljske države. Predsednik Lebrun je njegovo izjavo vzel na znanje. Diplomatski krogi iz tega sklepajo, da Francija ni priznala vojaškega konca Poijske in »de iure« še računa z njo.
Iz Washingtona pa poročajo: Vlada Zedinjenih držav smatra novo poljsko vlado, sestavljeno v Parizu za ustavno in zakonito vlado, ter za ameriške politične kroge ne obstoja noben razlog, da se ta vlada ne bi priznala. Dosedanji ameriški poslanik v Varšavi Bidly bo zastopal odslej svojo vlado pri novi poljski vladi v Parizu Zunanji minister Cordell Hull bo potrdil spre jem poljske note, ki mu jo je včeraj izročil polj ski veleposlanik v Zedinjenih državah Potocky ter na ta način dal vedeti, da Zedinjene države tudi vnaprej priznavajo obstoj poljske vlade.
Komun, stranka v Siriji prepovedana
Beyruth, 2. okt. lj. Guverner za Sirijo in Libanon je prepovedal komunistično stranko za vso Sirijo in Libanon. Prepoved se nanaša na komu nistične stranke in vse njene organizacije, kakor rudi na tisk. Vsaka organizacije, ki bi se po programu pečala s širjenjem komunističnih nazorov, je prepovedana.
Drobne novice
Vatikan, 2. okt. b. Zanesljivo poročajo, da papež Pij XII. pripravlja novo okrožnico, ki jo je izdelal v svoji letni rezidenci Castelu Gandolfo. Iz vatikanskih krogov se čuje, da bo papež v tej okrožnici opozoril na to, da je sedanja kriza v prvi vrsti moralna kriza.
Stockholm, 2. okt. AA. Reuter: Švedsko ladjo Gun, ki je plula v Anvers, je potopila neka nemška podmornica v Skageraku. Posadko 18 članov je rešil nek danski parnik.
London, 2. okt. AA. Reuter: Neka finska ladja z tO člani posadke je danes zadela na mino pri otoku Zeelandu.
London, 2. okt. AA. Reuter: Danes je začelo delovati "0 posebnih sodišč, ki imajo nalogo pregledati stanje »sovražnih tujčeve v Veliki Britaniji. Pričakujejo, da bo preiskovanje posameznih primerov trajalo en teden.
London, 2. okt. AA. Reuter: Napad na angleško ladjo »Clemenc, ki je bila potopljena, je izvršila neka oborožena trgovska ladja, katere poreklo pa še ni ugotovljeno.
Rim, 2. okt. AA. Štefani: število Američanov, ki so se iz Evrope vrnili v Združene države znaša 52.000.
1 Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Pojasnila daje ravnateljstvo.
1 Zimsko perilo — Karničnik — Nebotičnik. 1 Nova dela na vseučiliški knjižnici. Teh-
nični odsek banske uprave je te dni razpisal dve licitaciji za nadaljevanje in dograditev vseučiliške knjižnice. Tako je razpisana do-vršitev težaških, betonskih in zidarskih del na
palači vseučiliške knjižnice. Ta gradbena dela so preračunana na 256.270 din. Na licitacijo bo torej prišlo skoraj za 1,000.000 din zidarskih in steklarskih del. Licitacija bo 23. oktobra na tehničnem oddelku banske uprave.
1 Umetniška šola »Probuda« prične z rednim poukom 16. oktobra t. 1. Vpisovanje od 3. oktobra dalje vsak dan ob določenih urah, kar je razvidno iz objave na razglasni deski v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
1 Posebni gimnastičnl tečaji za popravljanje telesnih napak, kot so slaba drža telesa, okrogel hrbet itd., bodo za šolsko miadino na učiteljišču v Ljubljani vsak torek in petek od 3—: popoldne za deklice, in iste dneve od 4—5 popoldne za dečke. Tečaj vodi telovadni učitelj g. Vinko Zaletel.
1 Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko druStvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8—14.
1 Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8—14.
1 Nadaljevanje višjega strojniškega tečaja se prične v sredi oktobra t. 1. Tem potom opozarjamo vse interesente, da se brezpogojno prijavijo v nadaljevalni tečaj do 10. oktobra t. 1. Prijave sprejema izključno samo Zveza strojnikov v Ljubljani. Delavska zbornica, Čopova ul. 2, pritličje. Brez prijave v naši pisarni ne bo nihče sprejet k tečaju "a tečaju bodo praktične preizkušnje o čiščenju kotelne vode, ter preizkusi merjenja pri parnih strojih, ter sklepalnih plošč električnih naprav v strojnicah. Uprava Zveze strojnikov kr. Jugoslavije.
1 Zveza akademsko Izobraženih žena v Ljubljani sporoča, da še vpisuje v svoje jezikovne tečaje. S tem popravljamo pomoto, ki se je vrinila v nedeljski objavi. Odbor.
1 Kolo žen zadrugark priredi dne '4. oktobra ob 20 v dvorani glasbenega društva »Sloge«, Pra-žakova ul. 19, predavanje »Zaščita družine pred zračnimi napadi«. Predava referent mestnega magistrata ga. Pirnat Zlata. Po predavanju debata. K predavanju so vabljene tudi žene zadrugarjev. ki še niso naše članice, in družinski očetje, katerim je pri srcu naša družina.
1 Lajovčeva nagrada. Ob priliki skladateljeve 60 letnice je ustanovila Glasbena Matica ljubljanska Lajovčevo nagrado v znesku 1000 dinarjev, ki se razpiše vsako leto in za katero
se imajo pravico potegovati samo gojenci ljubljanskega drž. konservatorija odnosno srednje glasbene šole in glasbene akademije v Ljubljani. Te dni je razpisal odbor Lajovčevo na-
grado za leto 1959 in leto 1940, vsako nagrado v znesku 1000 din. Vložijo se skladbe, in sicer stavek za godalni orkester, to je ena nagrada; druga nagrada pa se bo podelila za najboljši vloženi mešani zbor. Čas vlaganja do 1. maja 1940, nagrada pa se bo podelila na Vidov dan, 28. junija 1940. — Podrobni razpis je nabit v vežah poslopij Glasbene Matice.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte .v ta namen!
Druga etapa carinskih del zagotovliena
Maribor, 2. oktobra
»Slovenec« je že pred nekaj dnevi poročal i: Belgrada, da je izposloval mariborski župan dr. Juvan pri finančnem ministrstvu odobritev posojila za II. etapo carinskih del. To posojilo znaša 4,800.000 din ter ga bo mestna občina najela pri Državni hipotekami banki, amortizirala pa ga bo z dohodki iz svojega kaldrminskega fonda.
S tem posojilom bo omogočeno neprekinjene nadaljevanje velikih javnih del, ki so se začela letošnjo pomlad na zemljišču starih carinskih skladišč v Melju. Prva etapa teh del se sedaj do-vršuje. V to etapo spada zidava novega uradnega poslopja mariborske carinarnice, novih carinskih skladišč ter dovozne in odvozne rampe carinarnice Vsa ta dela bodo končana že to jesen, oziroma bodo povsem končana prihodnjo pomlad. V II. eta po pa spada ureditev okolice nove carinarnice, tako regulacija in tlakovanje cest .podaljšanje kanalskega omrežja, naprava železniškega podvoza ureditev železniških dovoznih tirov. Ko bo posojilo realizirano, se bo pričelo s temi deli prihodnje pomlad. Z njimi bo tudi končan velikopotezen program carinskih javnih del. Preostajala bo potem še III. etapa, ki pa s samo carinarnico ne bc imela bistvene zveze, ker predvideva samo podaljšek nove ceste, katero bodo izpeljali od carinarnice pod železniško progo na pobočje Melj-skega hriba ter bo prišla v Košakih na državno cesto; v III. etapo spada nadalje še tudi načrt za zidanje stanovanj za carinske uradnike.
Trbovlje
Mesniee bodo zaprte ob nedeljah od 1. oktobra dalje v smislu odloka banske uprave, na kar opozarjamo prebivalstvo.
Kino Društveni dom predvaja film »Hurikan«, prirejen po povesti iz indijskega morja. Film je dober.
Ptuj
Nesreči. Mohorko Jožel, 29 letni kočar iz Apai občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, se je s koso nevarno urezal v levo roko, tako da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. — S hruške je padel 18 letni posestniški sin Belšak Jožel iz Repiš, občina Sv. Andraž v Halozah. Pri tem je dobil hude poškodbe do glavi in vsem životu.

španska številka slovenskega lista
V Buenos Airesu v Argentini izhaja že osmo leto odlično urejevan izseljenski časopis za Slovence »Duhovno iivljenje« (Vida Espiritual), ki ga je ustanovil izseljenski župnik Jože Kastelec ter ga sedaj že nekaj let urejuje župnik Janez lilailnik. Časopis je gotovo najboljše urejevan naš izseljenski list ter zasluži vso podporo tudi v stari domovini (za Jugoslavijo letno 40 din, uprava in uredništvo: Pasaje Salla 60, Buenos Aires, Argentinia). Njegove posamezne številke, ki jih od časa do časa priobčuje, so lepe zbirke slovenskih narodnih pesmi, pregovorov in popevk, primerne za razne prilike, lepi almanahi za božične ali velikonočne praznike, ter izčrpno poročajo tudi o slovenskem kulturnem življenju. Letos so Slovenci v Argentini, ki so večinoma Primorci, slovesno slavili 400 letnico Marije na Sveti Gori. Ob tej priliki je uredništvo izdalo posebno številko v španščini, v kateri je svojo domovino predstavilo svojim novim oblastnikom in sopre-bivalcem. Na naslovni strani je milostna podoba s Svete Gore ter opomba, da je ta »številka specialno posvečena plemenitemu narodu Argentine — naše druge, domovine — ob priliki velikega slovenskega praznika 400 letnice Marije Device na Sveti Gori pri Gorici«, ter je neke vrste tiskan program (na 16 straneh) k slovenski prireditvi. V tem programu je na prvem mestu geografski opis Slovenije s priloženo karto slovenskega ozemlja ter z opisom posebnosti slovenskih pokrajin,
ki so ostali za mejami Jugoslavije. P. Caspar Canada, M. I. je napisal lep pozdrav slovenski fari sv. Ines, kjer hvali Slovence in njihovo pesem ter blagoslovljeno delo slovenskih duhovnikov, zaključujoč svoj članek v hvalo našega imena s slovenskim pozdravom »Hvala lepa I Bog blagoslovi!« Ramiro Hernandez Prtela je v rimah prevedel Prešernov sonet >0 Vrba, srečna, draga vas domača*, ki se v španščini glasi »Verba, feliz aldoa, carto rincon nativol« Poseben članek je posvečen Slovencem v Argentini, kateremu je priložena slika pevskega društva »Slovenski dom«. Andres Luis Copello je napisal nekaj besed na račun župnika Janeza Hladnika. Sledi prevod o Slovencih iz knjige Franceta Erjavca, ki ga je preskrbel Miguel Naglič, potem o Jugoslaviji, o sv. Cirilu in Metodu, ki ga je napisal Francisco Kraševec, o slovenski kolonizaciji, ki ga je napisal Anton Melik, a prevel Miguel Naglič. Vida Kjuder je prevela odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. Zaključuje pa špansko številko odlomek iz Cankarja pod naslovom: »Ko sem bil še majhen*. Podobe Bleda, Slovenk v narodnih nošah in naših motivov napoljnjujejo to številko, s katero smo se Slovenci predstavili Špancem v Argentini. Uredniku župniku Janezu Hladniku ter vsem, ki so kakorkoli prispevali in omogočili to številko, smo lahko hvaležni za lepo propagandno delo v tujini, »Duhovnemu življenju« pa moremo samo čestitai k uspeli številki.	td.
Pred premiero Langerjeve »Številke 72« v Drami
Premiera v režiji prof. Šesta bo v torek 3. t. m.
Dejanje te igre znanega češkega dramatika Lan<*erja se godi v kaznilnici, v okolju prežetem od teže različnih usod. Tam pripravljajo vprizori-tev igre, h kateri so povabljeni sodnik, porotniki in drugi gostje. Igro je napisala žena, ki je bila zaradi umora svojega moža obsojena v dvajsetletno ječo. Prva leta je imela napade besne zlob-nosti in obupane otopelosti. Prisilni jopiči, izolacija in nasilno hranjenje so morali premagati njene proteste, češ, da je bila po krivem obsojena. Zdravnik ji je svetoval, naj napiše zgodbo svojega življenja in ona ga je ubogala. Tako je nastala gledališka igra, katere potek vidimo na velikem kaznilniškem hodniku, kjer je postavljen majhen oder in kjer nastopajo poleg glavne junakinje številke 72, Marte, ki igra lastno usodo, moški in ženski jetniki. Nekateri kot pravi dile-tanti, drugi z večjo darovitostjo.
Vsebina: mlada (22 let) se je poročila, ta neizkušena kot je bila, padla v roke možu ,ki je živel od tega, da je zvabljal k sebi petične ljudi in jih, skupno s svojimi pajdaši, z goljufijo pri kartah obiral. Marta mu je morala služiti kot vaba, čeprav se inu je z vso močjo svojega nepokvarjenega bistva opirala. Vselej sta jo on in njegova bivša ljubica Jula, ki ga je vzredila, stra-hovala. — Usodnega dne pa se je pojavil masce-valec in plačnik, Melihar. Pride z namenom, da mu bo moral vrniti mož, Adolf, denar, ki ga Je prigoljufal pri kartah od poročnika Budecia. Pri tem spozna Marto in njeno gorje ter ji vrne vero v življenje. V burnem prizoru z možem mu vzame denar in ga ustreli. Prizna se Juli in knezu za morilca. A usoda hoče da izgine in da Marta čaka zaman, da se bo pojavil. In ker ga ni, in Jula iz maščevanja obdolži Marto umora, je obsojena na dvajset let. Tu se igra številka 72 konča. Tedaj pa se pojavi med kaznjenci — gledalci številka 84, — Melihar, resnični zločinec, ki je ustrelil Martinega moža in zahteva, naj igro še enkrat ponovijo, da bo on pripomogel k pravi razjasnitvi dogodkov. Znova igrajo isto igro. Tu je pokazal Langer, da je inteligenten dramatik in učinkovit teatrilik. Ponavljati isto dejanje, je tvegana stvar. Toda v improvizaciji novih prizorov in v redakciji starih, kot jih pokaže Melihar, kot duša nove variante in njim kot zločincem v igri — dobiva dejanje nove, psihološke osvetlitve. Kaznjenka Marta zdaj skoraj več ne igra, temveč samo mehanično ponavlja svoje besedilo, zdaj živi novo fazo —; kot gledalka novega dogajanja, katerega središče je Melihar. V njem spozna z grozo in srečo resničnega zločinca, ki je po zločinu izginil in ki ga ni bilo mogoče najti. Zaradi njega je bila obsojena. Skonstruirani prizori v igri kot jih je napisala ona, dobe namah videz resnice. Druga varianta dokaže popolnoma Martino nedolžnost in Meli-harjevo krivdo, ter pojasni vzrok, zakaj je izginil V Marti pa vznikne po Meliharjevi igri bridko spoznanje, da je ustrelil njenega moža zgolj zaradi denarja in ne iz sočutja in ljubezni do nje
Prisotni sodnik in porotnik so za revizijo procesa; dokazala bo Martino nedolžnost. — Tedaj pa stopi igra v tretjo fazo, najzanimivejšo, kajti tu pokaže poslanstvo igralca in gledališča; pokaže pravi namen gledališke umetnosti, ko izrazi igralec (med kaznjenci, ki igrajo, je tudi znamenit igralec) vse tiste misli in čustva, ki so navdajale Meliharja v sekundi, predno je sprožil revolver. Igralec, psiholog, ki se zatopi potom svoje vloge globoko v mišljenje in čustvovanje junaka, ki ga predstavlja in na ta način tolmači to, kar je med vrsticami vloge — bistvo človeka — igralec Kolben v vlogi Meliharja dokaže Marti, da se ni varala, ko je"nagonsko zaslutila njegovo ljubezen. Marta in Melihar se najdeta in pravica naj bi šla svojo pot.
Kakšna je v tem slučaju pravica?
Pri reviziji procesa se bo izkazalo, da Je Marta nedolžna in da je bila 18 let zastonj kaznovana za zločin, ki ga je izvršil Melihar. Melihar je kaznoval lopovskega moža, ki je mučil ženo in goljufal ljudi — Melihar bo obsojen na morda dvajset let... Tak je paragraf. Toda človeško srce — v tem slučaju ravnatelj jetnišnice — misli drugače. Takole pravi: »Gospa Marta, ko se vrne te v svet in se razgledate po njem, boste spoznali, koliko brezpravnosti se godi v njem. Toliko, da je v njem za pravičnost malo prostora. In zategadelj čuti človek dolžnost, da bi jo tam, kjer sta še ostala čut in vera vanjo, dognal s posvečeno spoštljivostjo. In zaradi tega jo nemara do-ženem tudi zdaj s preprosto poštenostjo.«
In kaj se zgodi? Zgodi se, da gre pošteno človeško srce mimo paragrafa in dela kot mu narekujejo višji zakoni kot so človeški...
Igra bo pretresla gledalca z razkrivanjem človeškega gorja po nedolžnem obsojenih kaznjencev. Delo bo predvsem zanimalo pravnike, prav tako pa tudi široko občinstvo, da se bo po njej, kadar bo čitalo v časopisju rubriko »zločin«, vselej zamislilo in skušalo mogoče prav pod dojmom te igre gledati objektivnejše in boij človeško na lane primere,
Odkritje spomenika S. Miletiču v Novem Sadu
V Novem Sadu so v nedeljo slavnostno odkrili spomenik srbskemu politiku in voditelju I Srbov v Vojvodini Svetozarju Miletiču, ki ga je izdelal največji hrvatski umetnik Meštrovič. Odkritja spomenika, ki ga podajemo v reprodukciji, se je udeležil v zastopstvu Nj. Vel. kralja predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z več ministri ter sploh vsa kulturna Srbija. Svetozar Miletič, ki se je rodil 22. februarja 1. 1826. in umrl 1. 1901., I predstavlja največjega borca srbskega proti mad-žarizaciji Vojvodine ter je bil v svojem času po 1. 1848. do osemdesetih let gotovo voditelj naroda. Malo jih je bilo tako vnetih narodnih borcev, kakor je bil on, ki je postal v srcih Srbov j>ravi tip narodnega delavca, ki je politično težil rešiti Srbom vse pravice ter kulturno zagotoviti njihovo | ogroženo srbstvo v davni Ogrski z Matico in dru-
Tank na varšavskih ulicah
Zvesti polkovnik - Zgodovinska anekdota
V zadnji polovici 18. stoletja 6e je neki Holan-dec, ki je bil velik častilec švedskega kralja Karla XII. odpeLjal na Švedsko, da bi ondi spoznal še kakega od onih vojakov in vojščakov, ki so s tem kraljem »levom s severa« preromali pol Evrope. Odpravil se je na pot in ko se je povrnil nazaj, je 6vojim prijateljem takole pripovedoval: »Tisto poizvedovanje ni bilo kar tako. Videti je bilo že, da se bom zastonj trudil. Slednjič sem zvedel, da je nekje na deželi, blizu Stockholma bival neki polkovnik, ki je spadal k zvestim tovarišem svojega kralja. Ko se je mračilo, sem prišel do njega, vendar se mi ni zdelo uljudno, da bi se tako pozno prijavil. Ko 6em pozneje svojemu krčmarju, pri katerem sem stanoval, povedal, da bi bil rad govoril s starim vojščakom in bi tako kaj zvedel o Karlu XII., je ta zamišljeno zmajal z glavo rekoč, da se mi bo to težko posrečilo, ker še nobenega tujca ni 6tari polkovnik hotel sprejeti. Čez nekaj časa pa je krčmar še enkrat pristopil k meni in mi zašepetal, da ko 6em že napravil tako dolgo pot in ker je on znan s starim polkovnikovim slugo, mi hoče nekaj pokazati, kar bi me dovolj poučilo o mišljenju in vedenju junakov velikega kralja. Zaradi tega skrivnostnega namigavanja, sem bil pripravljen ravnati se po krč-marjevih navodilih.
Zgodaj zju-traj sva se s krčmarjem odpravila k hiši polkovnika. Tu je krčmar potrkal na za-dešnja vrata, slišal 6em ga, kako je s 6lugo dolgo cepetal in nato me ije odvedel k okencu ropotarnice, od koder 6em mogel iz svojega skrivališča
dobro videti polkovnikova okna. Čez nekaj časa se je pri teh oknih pojavil sluga in je razgrnil zavese iin odprl okno. Videl sem v sobo in v dno duše me je preteslo, kar sem zagledaj zdaj.
Sluga je namreč pristopil k postelji svojega gospoda, da bi ga zbudil. Navzlic svoji starosti, je starček kakor mladenič skočil iz postelje, pokleknil in molil. Nato 6i je dal prinesti uniformo iz omare, oblekel se je in je z neznansko nežno kretnjo opasal meč. Sluga se je za hip odstranil pa se je koj spet vrnil 6 srebrnim pladnjem, na katerem je bila pištola, ki jo je ]>odal svojemu gospodu. Zdaj se je polkovnil pokril s širokim klobukom; pristopil je k oknu, salutiral, izstrelil pištolo v zrak in je 6 krepkim glasom zaklical: »V čast Karlu —II.« Tako je še nekaj časa obstal, nakar je stopil nazaj v 6obo in mu je dal služabnik domačo obleko.
Tedaj sem odšel s svojega skrivališča nazaj v krčmo. Nič več me ni bila volja, da bi pobliže spoznal starega polkovnika in bojnega tovariša kralja. Dovolj mi je bilo tega pretresljivega prizora.
Star človek, ki se po dolgih letih, celo čeZ desetletja, jutro za jutrom obleče v bojno obleko in izstreli častni strel svojemu kralju in s tem pozdravi njega in vse 6voje mrtve tovariše, mi je bil zadostni simbol hrabrosti in zvestobe, ki sta nekoč prevevala armado junakov, ki so bili nepremagljivi. Nikoli ne bom pozabil tega starega polkovnika, ki me je globoko pretresel.«
Tako je Holandec končal svojo zgodbo«
S O M T
gimi ustanovami. 2e kot gimnazijec je pisal pesmi, pozneje se je ves predal političnemu delu ter je združil srbsko mladino; z njim je zvezana organizacija »Omladina«, ki je našla tudi odmev v slovenskem dijaškem življenju, kakor se dobro vidi iz Prijateljevih razprav. Bil je naprednjak in svobodomislec, učenec francoske revolucije in prvi pobornik južnoslovanske ideje. Bil je tudi župan Novega Sada. Tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel daljši govor, kjer je slavil Mile-tičevo revolucionarnost, njega kot apostola pravega jugoslovanstva ter zaščitnika ponižanih in razžaljenih, govoril je o njegovi koncepciji zedi-njenja: najprej je sanjal o zedinjenju vseh Srbov v Veliko Srbijo, ki bi bila nekak Piemont, kamor bi težili v politično enoto tudi Hrvati in Slovenci. Zato je on postal apostol jugoslovanstva v političnem smislu. Svoj govor Je zaključil z besedami: »Naj bo večna slava Miletiču, velikemu borcu za narodne pravice ter apostolu Jugoslovanstva.«
Ob tej priliki je izšla tudi posebna knjiga dr. K. N. Milutinoviča: »Svetozar Miletič«, Zagreb 1939, str. 314, z mottom:
Diž me deco iz kolevke nek zapamte njegov liki
Knjigo je izdala »Nova Evropa« in bomo o njej še spregovorili.
šport zadnje nedelje
Slab začetek na balkanskih igrah
Trenutno najbolj važni športni dogodek na Balkanu so desete balkanske igre, ki so se pričele v nedeljo v Atenah. Pri letošnjih jubilejnih igrah manjkajo Albanci in Bolgari, tako da deluje samo Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija. Pred 50.000 gleralci, med katerimi je bila tudi grška kraljevska rodbina, so se pričele tekme, pri katerih so se prvi dan zelo slabo odrezali naši atleti, ki so zasedli šele tretje mesto. Upajmo, da bo šlo pozneje boljše. V naslednjem prinašamo rezultate:
Tek na 100 m: 1. Mesbafer (Turčija) 11.5, 2. Kling (Jugoslavija) 11.5, 3. Stevanič (Jugoslavija) 11.5. Razultati so slabi zaradi močnega vetra v prsa.
Skok v višino: 1. Letaxa (Grčija), 2. Fulad (Turčija), 3. Pompadi (Grčija), vsi 180 cm. Isti rezultat je dosegel tudi Jugoslovan Lazarevič, vendar je zaradi številnejših popravkov dosegel le peto mesto ter se ni plasiral.
Tek na 800 m: 1. Stratakos (Grčija) 2.04, 2. Glenis (Grčija) 2:04.6, 3. Goršek (Jugoslavija) 2:04.6. Do 200m pred ciljem je vodil Goršek, nato pa je nenadoma popustil. Rezultat predstavlja zelo težak poraz za našega rekorderja, posebno zaradi tega, ker sta tudi časa za prvo in drugo mesto zelo slaba.
Met krogle: 1. Kovačevič (Jugoslavija) 14.66 (nov balkanski rekord!), 2. Šuleri (Romunija) 14.44. 3. Stefanix (Grčija) 14.29.
Tek na 10.000 m: 1. Ragozos (Grčija) 32:53.8, 2. Cristea .(Romunija) 33.39, 3. Kiriaki-dis (Grčija) 33.58.
Štafeta 4X400 m: 1. Grčija 3:31.8, 2. Tur-■ čija 3:32.3, 3. Jugoslavija 3:33.1.
Po prvem dnevu vodi Grčija s 25 točkami. ' Slede Turčija s (4 točkami, Jugoslavija s 13 točkami in Romunija z 8 točkami.
Nogomet v slovensko-hrvatski ligi
LJubljana : Bačka 5:3 (3:1)
Gradjanski (Zagreb) : Sašk (Sarajevo) 3:1 (0:0)
Hajduk (Split) : Concordia (Zagreb) 2:1 (2:1)
Slavija (Varaždin) : Hašk (Zagreb) 0:1 (0:0)
Slavija (Osijek) : Split 1:0 (1:0) Tabela v slovensko-hrvatski ligi izgleda p« nedeljskih tekmah takole:
Gradjanski 6 5 1 0 23:1	11
Hašk 6 5 0 1 18:8	10
Sašk 6 3 2 1 11:10	8
Hajduk 6 2 12 15:9	7
Slavija (O) 6 2 2 2 13:19	6
Concordia 6 2 1 3 11:16	6
Ljubljana 6 1 2 3 12:20	4
BaČka 6 2 0 4 11:21	4
Split 6 114 4:10	3
Slavija (V) 6 0 2 4 4:9	2
Prvenstvo v srbski ligi
Bask : Jedinstvo 0:0 Jugoslavija : Bsk 1:0 (0:0) Vojvodina : Slavija (Sarajevo) 3:1 (1:0) Gradjanski (Skopije) : Žak (Subotica) 4:2 Bata : Zemun 6:0
Tabela srbske lige:
Jugoslavija Slavija (S) Jedinstvo BSK
Gradjanski (S) Bata
Ž. A. K. Vojvodina Bask Zemun
Prvenstvo LNP
Ilermes : Svoboda 3:1
Reka : Kranj 2:2
Mars : Disk 3:2 (1:0)
Bratstvo : Jadran 5:2 (2:1)
ISSK Maribor : SK Rapid 2:1 (1:1)
Prvenstvo v drugem razredu
Mladika:Adrifa 4:2 Slavija:Korotan 2:1 GrafikasMoste 3:1
juniorji;
HermessMars 4:1 Slavija:Svoboda 2:1 LJubljana:Reka 5:0.
Celjski II. razred
Jugoslavija : Borut 8:3 (4:1)
Hermežani!
Danes zvečer ob 8 se vrši v restavraciji pri »Šestici« redni članski sestanek motokluba »Her-mes«. Pomeniti se moramo o dirkah zagrebških motoklubov, ki se bodo vršile to nedeljo.
Na tem sestanku se bodo sprejemale tudi prijave za imenovano dirkališčno dirko. Ravno-tako pa nameravamo isto nedeljo napraviti izlet našega kluba v Novo mesto in v Trebnje. Ker moramo vedeti imena in število dirkačev za tekme v Zagrebu, ravno tako pa tudi število udeležencev našega družabnega obiBka novomeški In trebanjski sekciji, prosimo članstvo, da se imenovanega sestanka brezpogojno udeleži.
Moto Herme«,
KULTURNI OBZORNIK
Nemški odgovor ameriškemu časnikarju
Knickerbockerju
Nemški listi sedal objavljajo prve rezultate ankete o trditvah ameriškega Časnikarja Knickerbockerja, katere je bil ta objavil t listih zahodnih držav, najprej pa v pariškem listu »Pariš Soir«. Kakor znano, je ta ameriški časnikar obdolžil voditelje nemškega narodnega socializma, češ da so velike vsote denarja naložili v zunanjih bankah na svoje ime. Nemški listi naglašajo, da je o teh Knickorbocker-jevih obdolžitvah bilo govorjeno že v angleškem parlamentu, in sicer že prej, preden so bile objavljene v listih. Nemški listi naglašajo: Skrbno so bile pregledane vse Knlcker-bockerjeve niti ter je bilo ugotovljeno, da se za Knickerbockerjevin* imenom skrivajo bolj važne osebe, in sicer nihče drugi kakor Mac Miland in sam angleški minister Churchill. Da bi pa stvpr bila bolj jasna, je Nemčija počakala celih 24 ur. In v tem času je britansko ministrstvo za propagando samo dokazalo, da te akcije ni kriv časnikar Knickerbocker, marveč Mac Miland in Churchill. Propagandno ministrstvo Velike Britanijo je namreč dalo metati po severni Nemčiji letake, v katerih je bila ponovljena izjava Knickerbockerjeva. V tem pogledu je bilo doslej dognano tole:
t. Knickerbocker je trdil, da je dr. Gobbets spravil v svojo korist pri nemški izvozni tvrdki v Buenos Airesu 1,850.000 dolarjev, in sicer s posredovanjem nekega Viljema Achterberga ali Achtberga, ki je po kupčijskih opravkih te tvrdke potoval v Montevideo.	,„,»..
Vodja Amann je ugotovil, da v tej službi nikdar ni bilo nobenega človeka tega imena in da nikdar od te tvrdke ni bila izdana kaka na-redba, da bi bil moral kdo niti en feni^ deponirati v inozemstvu po nalogu dr. Gobbelsa. Pripravljen je na to svojo izjavo priseči.
2. Knickerbocker je trdil, češ da je visok funkcionar propagandnega ministrstva po imenu Thomas Brechner položil v Luksetnburško banko akcije po posredovanju banke Kreuz v Monakovem. V zvezi s tem je ustanovljeno, da v nemškem propagandnem ministrstvu nikdar ni bilo človeka tega Imena. Ravnatelj banke Schlutter je izjavil, da banka nikdar izvršila takega opravka in da dr. Gobbels nikdar nI bil v zvezi s to banko. Nemško poslaništvo v Luksembiirgu je sporočilo, d« je odvetnik Nevens, bivši minister financ v veliki vojvo-dinl Litksembttrg, vodil anketo pfi vseh denarnih zavodih v veliki vojvodini ter da rezultati te anteke docela demantirajo Knicker-bockerjeve izjave.
3. Knickerbocker je trdil, češ da Je minister Hess sklenil zavarovanje za življenje po Georgu HUbnerju et Comp. v Berlinu. Tvrdka Iliibner et Comp. pa je izjavila, da niti posredno niti neposredno ni sodelovala pri taki kupčiji. Ta tvrdka ni bila nikdar niti v posrednih niti v neposrednih zvezah z nemškimi državniki, na katere je bil narejen napad. Ta tvrdka izjavlja, da je pripravljena sprejeti anketo ministra grofa Volpija kot predsednika največjih italijanskih zavarovalnic.
Voina taksijev v Londonu
Iz Bruslja poročajo, da je Zveža angleških prometnih delavcev naznanila, da odslej od 6 popoldne ne bo vpzil noben taksi avtomobila, dokler ni bo vlada dovolila zvišanje mere bencina. Vlada je doslej V boju zopet avtomobile zavrnila vsakršno povijanje uporabe bencina. VSa londonska publika pa stoji na strani taksijev. Ker je zdaj London že ob 6edmih zatemnjen in takrat vozi po angleški prestolnici tudi le malo avtobusov v toliki brzini, je londonsko občinstvo navezano 6amo na takeije.
Policijo je klical na pomoč
V neketn nemškem mestu je neki razburjeni gospod sredi noči pritekel na policijsko stražnioo in je zahteval, da naj mu takoj pride nekaj stražnikov na pomoč. Povedal je, da si je v neki gostilni najel sobo, pa je ni mogel uporabiti, ker je bila vsa živa. Potnik je bil zelo osupel, ko mu je uradnik povedal, da nima policija nič a stenicami opraviti in da naj 6e kaT lepo potolaži za to noč. Toda lastnik dotične krčme je dobil zijutraj obisk policijskih stražnikov in s tem kazenski opomin glede na zaeteničeno poslopje.
Za vsakega psa ptinska maska
Kakor poročajo iz Bruslja, so pariški listi te dni objavili sliko dveh psov s plinsko masko. To je bila reklamna »lika za oglas, kjer je neki podjetni trgovec sporočal občinstvu, da ima v zalogi razne plinske maske za pse in močke. Na željo, da more Izgotavlijatl tudi maske po meri. »Čuvajte svoje štirinožne prijatelje spričo letalskih napa« dovl« je zapisano ob konou oglasa, kar izpričuje, da je sedanja vojna že precej zmedla zdrave pojme.
ytroški
kotiček
SLON SAMBO
Nikakor, ljudžrcev ni bilo tu. Toda ljudje so ae sami bali teh fantov z uhlji netopirjev. »Joj, prejoj, to sta začarana otroka! Naravnost iz morja sta se vzdignila!« so vzklikali in bežali pred njima. >Le kako bi jim vse pojasnila,« je preudarjal Jan, >saj Živalske govorice itak niso vešči!«
(70) >V kako hišo stopiva, nemara bo kdo tam, ki mu bova mogla vse razložiti.« A nihče in nikoder ju ni razumel. Vsa drgetajoča od mraza sta tekala v mokrih oblekah vzdolž obale. Slednjič sta dobila dekletce. »Pomagaj nama vendar, uboga reveža sva z razbite ladje!« Toda deklica ju ni razumela in ju je le začudeno gledala.
HIende
Pogonska
sigurnost Čistoča zvoka Okusna oblika Povoljna cena
Proizvodnja radio MENDE leta 1939/1940 nudi svojim jugoslovanskim poslušalcem 10 novih del v doslej nedosežnih vrlinah tako v ceni kakor v kvaliteti.
MENDE aparati se dobijo v vseh večjih mestih.
RADIO H. MENDE & Co.
Dresden N. IS.
Prodajalec za Ljubljano:
Šetina Franc
radiotehnik
Ljubljana, Domobranska c. 27.
Med zagrebiklnti Slovenci
V nedeljo 17. septembra smo imeli Slomškarji svoj redni letni občni zbor. Dosedanji odbor je prieel pred svoje članstvo z uspehi, katerih ni mogoče oporekati. Po zelo izčrpnih poročilih so prisotni člani dali priznanje in zahvalo temu agllnemu odboru ter je bila z enoglasnim aklamiranjem izvoljena nova uprava društva, v katero so vstopili skoro vsi dosedanji odborniki. Odbor je sedaj sestavljen takole: predsednik g, Alojzij Rant, tajnik Stola sedmorice; podpredsednik g. Anton Pemič, privatni uradnik; tajnik g. France Rupnik, blagajnik drž. žel.; blagajnik g. Franc Sevšek, privatni uradnik; knjižničarka gdč. Adela Drašler, privatna uradnica; gospodar g. Franc Knez, obrtnik; gospodinja, gdč. Rozika Pud|ar. kuharica; ostali odborniki: g. Franc Srakar, privatni uradnik; g. Ivan Černe, trg, pomočnik; gdč. Ivanka Žagar, poslovod-klnja. Novi pregledniki pa so g. Alojzij Jan, drž. železničar, g. Andrej Lisac, stud. theof., g. Rudi Žabkar, krojač. Društveno razsodišče kot najvišjo instanco v društvu predstavljajo, kakor do sedaj, g. Marko Težak, industrijalec, g. Leo Gantar, trgovec, in g. Kovačič Metod, drž. žel. Upamo, da bomo s takim odborom v novi sezoni dosegli veliko uspehov v našem prosvetnem delu.
Prejšnjo nedeljo, 24. septembra, se je poslovil od nas dosedanji slovenski duhovnik pri Sv. Roku g. Marko Mihelič, kajti že v nedeljo, t. j. 1. okto-
bra, so prevzeli dušno pastiretvo med zagrebškimi
Slovenci gospodje salezijanci. Dosedanjemu gospodu najlepša zahvala za vse, kar je dobrega storil za nas, svojega novega dušnega pastirja g. Kaste-lica smo pa prisrčno sprejeli, želeč, da bi poverjeno mu nalogo z božjo pomočjo čim uspešneje opravljal. Zapušča nas tudi g. bogoslovec Andrej Lisac, ki se vrača na svoj študij v Maribor. Za njegovo požrtvovalnost, s katero je opravljal tajniške posle v drušlvu in kot pevovodja društvenega pevskega zbora in pri Sv. Roku naj mu bo izrečena naša iskrena zahvala.
Bliža se tudi nedelja, 8. okt., ko bodo že naši diletanti nastopili s svojo prvo igro v sezoni. Uprj-zorili bodo Finžgarjevo igro »Veriga« v 3 dejanjih. Tako ste vsi zagrebški Slovenci najiskreneje vabljeni na to novo prireditev v Jeroniir.sko dvorano.
Sončni mrk
Astronomi pričakujejo za leto 1941, dne 21. septembra, popolen sončni mrk. Najbolje ga bo videti v Rusij', manj v srednji in zahodni Evropi. Poglavitni ruski observatoriji se že pripravljajo na1 ta prirodni pojav. Mrk se bo začel pri Voroši-lovsku v severni Kavkaziji, kjer bo sonce že za-temnelo vzšlo. Nato bo šlo temno sonce preko severa Kaspijskega morja. Pri Kzyl-Ordi bo 103 sekunde mrknjeno. Najdaljši mrk bodo mogli opazovati v glavnem mestu Kazakstanu, v Almi-Ati, kjer bo trajal sončni mrk 123 sekund (2 minuti in 3 sekunde).
Plerre L' Ermitei
Ljubezen - soprog ali Bog?
Ii francoščine i dovoljenjem avtorla
»Denar nI glavni steber sreče!«
»Vseeno često pomaga iz težkoč. Razen tega sem vedno ljubezniv nasproti njej. Vse dni ji prinašam cvetlic. Njene želje ji čitam iz oči.. c
»če je tako, ne razumem ničesar več.«
Zdravnik je napisni nedoločen recept, v avtu pa je na potu proti Ponthierryju, kjer je stanoval, reke! Lticijinlm staršem:
»Veste, gospejina bolezen ne spada prav nič v mojo stroko. Nečesa ne vem tu. Skušajte vi zvedeti vzro! Zlasti vi, gospa, ste v to poklicani. Glavni zdravnik nisem tu jaz.«
Pod ne vem kakšno pretvezo je prišla mati nekaj dni nato v Pariz in brezuspešno skušala
Rripraviti hčerko do tega, da bi se jI zaupala, aenkrat se je u-rezila in preprosila Gilberta, naj jo odvede na deželo. Lucija stiska ves čas zobe skup. V avtu je imelaf uboga žena vtis, da sedi od njej nesrečno bitje, ki že ni več od tega svpta.
. Kaka sprememba! Kaj se je le zgodilo?
Ko je Lucija ugledala svojo dekliško sobo, }e takoj na pragu bruhnila v krčevit plač.
Vrgla se je na svojo posteljo, šla gledat in božat svoje spomine na mladost. Noto je odprla okno in sunjavo obstala pred privlačno sliko pokrajine, ki se je razprostirala pred njo, pred reko, ki je vedno enakomerno mirno valila svoje valove' naprej. Poslušala je petje ptičev, ki so žvrgoleli v gozdiču, gleda!« oblake, ki so pluli vlsnko na nebu. Vse je bilo kot nekoč, le njeno življenje,..
»želel« bi biti sam«,« je končno izjavila, l ii Hotela je biti sama, da bi se razplakala
nad svojo mladostjo sredi prijateljskih stvari, njenih znancev iz mirnih, srečnih dni. Mati je upala, da se ji bo hčerka zaupala. Toda zaman.
Lucija se je vrnila v Pariz taka, kakršna je odšla iz njega, molčeča kot sfinga.
Neko jutro je nenadoma rekla soprogu, ki je govoril o tem, da bi poklical še tretjega zdravnika:
»Ali mi ne bi mogoli prihraniti vseh teh zdravnikov? Dobro veste, kaj mi ie in da jim ni nič mar, kaj ml na srcu leži. Zapovejte, da naj me vsaj na miru puste!«
Gilbert je izkoristil priliko, da še enkrat pribije:
»Rekel sem ti že in še ponavljam,« >— ,draga Lucija' se ji ni več drznil reči, — »da je Sergina bila stara ljubezen Iz časa, ko tebe še poznal nisem in da je sedaj vsega za vedno konec, konec!«
»Zopet lažete!«
»Prisegam, da je res tako!«
»A še pred tednom dni ste jI znova pisali.«
Gilbert je bil zadet v živo, kajti res je pisni še oni teden Sergini, naj ga ne kliče tolikokrat na telefon.
Odkod? Kako? Kdo je Lucijo o tem obvestil?
Gilbert je zbegan.
Lucija je to rekla le no slepo srečo. Žene imaj<« včasih slutnje, ki jih ne varajo. Lucija ve včasih še pred n jim, kaj bo storil.
Gilbert se poski.ša zbrati:
»Rekel sem ti že tolikokrat, da te ljubim, da si ti edina moja misel. Dalje tudi, da sem poštenjak. Kljub vsej ljubezni, ki jo čutim za te, se ne morem sprijazniti z mislijo, dn bi ubožico, kateri sem na žalost stri življenje, pustil da umre od lakote ali pa na cesti.«
V salonu omiljuje Gilbert svojo napako:
»Kaj hočeš, povedal šem ti, da ji od časa (i0 faca pošljem miloščino. V tem pismu sem ji poslal ček'za 15.000 din.«
»Za 30.000 din,« popravi Lucija.
»Da, prav imaš, za 30.000. — Toda ti še nikoli nisi bila takšna. Končno pa, denar ni važen! Ne moreš, ne smeš se kazati tako neusmiljena nasproti ubožici, ki je niti ne poznaš, in ki je končno le tvoja sestra po Evi. Njena žalost je v tem trenutku tvoji prav enaka.«
»Vam sva torej obe enako pri srcu?«
»Ah, stokrat ne! Ponavljam ti: ti si mi ,vse', ona mi ni ,nič'. Od mene ima le ta ubogi ček, ki sem ji ga vrgel, in ki mi ga sedaj sponašaš. Ne sovraži brez odpuščanja! Slabo je, da si dan za dnem pritrguješ življenje. Sovraštvo in samomor sta ti vendar enako prepovedana!«
»Od koga le?« vpraša zbadljivo Lucija.
»Tvoja Vera, cerkev, Kristus ti ju prepovedi! je.«
»tla, ha, ha,« se hrlpavo in presunljivo zasmeje Lucija.
Ta smeli gre Gilbertu skozi nšesa kot sveder v srce. Prestrašeno jo pogleda. Njen obraz, okrašen z lanrno svetlimi lasmi, iz katerega so zrle nekoč tako očarljivo modre oči, izraža toliko tuge, da ga presune.
Z rokami na prsih zamrmra:
»Lucija, vseeno si še krist Janka!«
»Jaz, kristjanka? Saj vendar dobro veste, da nisem več, ker kristjanko ste vi, da, vi, ubili!«
Natn odide v svojo sobo in njen hripav smeh se razlega za njo.
29. poglavje.
Skoraj sedem je ura. V župnijski pisarni nada mrak. Kmalu bodo zaprli cerkev. Župnik Paulet dokončno urejuje svoje današnje delo: pisma za na pošto, pridige, predavanja, beležke za župnijski list Itd.
Naenkrat prisluhne. Na stopnicah začuje korak, ki se približuje njegovim vratom.
Najbrž kak prosjak. Uspelo mu je, — nič lažjega, — prevarati čuječnost vratarja, ki sladko spi ob misli na skorajšnjo večerjo.
Potrka... »Noter!«
Eleganten mlad mož se pojavi nn Pragu.
Župnik Paulet gleda obiskovalca. Nekje je že srečal tega gospoda, a kje?
»Ali me ne poznate več, gospod župnik?«
»Priznam, da ne.«
»In vendar me poznate.«
»Verjamem. Toda eno je poznati in drugo prepoznati. Zlasti, ker sprejemam mnogo ljudi.«
»Gilbert Darcellain.«
Župnik išče v spominu, a mu ne uspe.
»Soprog Lucije Bcrtramove.t dopolni mladi mož.
»Ah, sedaj se vas spominjam. Torej vi ste. Kdo bi se nadejal vašega obiska.«
»Neugodno mi je. Moral bi se vam oprostiti.. «
»Prav nič! Le, če menite zato, ker se še niste zahvalili za poroko!«
»Ha. zato.«
»Kako se vam godi? še stanujete v Parizu?«
»Stanujeva še v stanovanju, ki ste nam ga vi blagohotno preskrbeli, na prererskem bul-vardu.«
»Ah. da! Pred osemnajstimi meseci! Kako to, da ne vidim več niti vas, niti Lucije? Skoraj celo leto sem vama pošiljal običajna vabila za župljane. Nisem vaju pozabil...«
»Vem ...«
»In ker ni bilo odgovora, sem mislil, dk pač nočeta odgovoriti. Tedaj nisem več silil v vaju, ker spoštujem prostost vsakogar.«
»lako se je tudi meni zdelo,« odgovori Gilbert. Na duhovnikovo povabilo se usede v isti naslonjač, v katerem je sedel nekoč pred poroko.
»Ali smem vprašati, kako gre moji dragi bivši župljanki, katero so pri nas poznali pod imenom Lucija?«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vtaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vutlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
| Službe iičejo
Prodajalka
mlajša, išče službo. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15006.
Dekle
vajena vseh pisarniških del, išče primerno zaposlitev. Zahtevak skromen. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15868.
Kuharica
srednjih let, poštena ln skrbna gospodinja, s pohvalnim spričevalom, vajena vseh del, želi k duhovniku ali dobremu go-
Diplomirana maserka
so priporoča cenj. damam na dom aH za stalno. — Ponudbe pod »Maserka« na upravo »Slovenca«
Trgovski sotrudnik
z večletno prakso v ma-nufakturl In v mešani trgovini, Išče namestitev. Mlad, zvest, dober prodajalec, vojaščine prost, zmožen tudi kavcije. — Sporočila, komu naj se predstavim, prosim v upr. »Slov.« pod »5000« 15908.
oddam
Sobo
dijakinji poleg
spodu. Naslov v upravi ■ univerze. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15904. I »Slov.« pod žt. 15903.
Pouk
Lekcije
v francoščini daje učiteljica francoščine, diplomirana v Parizu. Za vsa obvestila se obrnite na Groharjeva e. 2-1, vhod s Tržaške c. 1-1 — vrata št. 6.	(u
Poizvedbe
Izgubil se je mlad pes
ilirski ovčar, svetllslve barve s črnim smrčkom. Oddati ga je: Podobnik, Koseskega ul. 22.
čitajte »Slovenca«
Nenadoma nas je zapustil naš srčnoljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
FUJAN ANTON
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 4. oktobra 1939 ob pol petih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica za blagopokojnim se bo brala v petek, dne 6. oktobra 1939 na Rakovniku pri Ljubljani.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1939.
Žalujoča mati, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše srčno ljubljene dobre soproge, mame, stare mame in tašče, gospo
Ane Amalije Kren
roj. Gliha
soproge ravnatelja v pokoju
izrekamo vsem sorodnikofh, j5rij&teljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti — našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodom zdravnikom primariju dr. Merčunu, dr. Hausu in dr. Krajcu za njihovo skrb za časa njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1939.
Žalujoče rodbine: Kren, dr. Neubauer in Bertoncelj.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal naš dobri soprog, oče, sin, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Albin Grčar
posestnik in gostilničar
Pogreb dragega pokojnega bo v sredo. 4. oktobra ob štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartnein pri Litiji.
Šmartno pri Litiji, D. M. v Polju, Ljubljana, 2. oktobra 1939.
Žalujoče rodbine: Grčar, Kepa, Ogrič.
+
Zavratna bolezen nam je danes iztrgala našo nikdar pozabljeno, neizmerno ljubljeno mamo, gospo
Julijano Jug
roj. Stermšek
soprogo vlakovodje v pokoju
Pogreb bo v torek. 3. oktobrH ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vscgamogočni ji bodi poslednji plačnik!
Sv. maša zadušnica bo v sredo, 4. oktobra zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana-Levič, dne 2. oktobra 1939.
U 1 r
i k, soprog; Franci in Vinko, sinova; Olga, snaha — in ostalo sorodstvo.
jilužbodobe
Salon Korče
Mestni trg 20-11., sprejme takoj Izurjeno pomočnico.
Krojaškega pomočnika
mlajšega, sprejme takoj Odar J., Janševa 7.
2 soboslikar. pomočnika
mlajša, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15895.
Kleparskega pomočnika
za meščansko delo ln za takojšen nastop sprejme Jožef Kožar, Dolnja Lendava.
Kuharica
perfektna, se sprejme za srednjo gostilno, kmetijo in gospodinjstvo. Mesečna plača 400 din. - Ponudbe pod »Gostilna, Mokronog h. št. 86, poštno ležeče.
Samostojno kuharico
vajeno hišnih del ln vrta, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v podružnico »Slov.« v Celju pod »Zanesljiva« št. 15912.
Perfektno kuharico
prvovrstno, ln prvorazredno sobarico z znanjem šivanja, iščem za takoj za diplomatsko gospodinjstvo v Sofiji. Ponudbe s spričevali, sliko, referencami in navedbo starosti na: Baronin Schoenebeck, Beograd, Jovana Rlstlča br. 17.
n
Vajenci
n
Ključavničar, vajenca
sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 15891.
Učenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pošten« št. 15879.
S
Kupimo!
Rabljene gume
720 X 120, dobro ohranjene, kupim, — Zorman, Smlednik.
Vsakovrstne
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3
Staro železo
in druge kovine plačuje po najvišjih cenah
Fr. Stupica, železnina
LJubljana, Gosposvetska 1
Vodno turbino
Franclsovo, s pokončno osjo, ln dinamo z učinkom pol do enega kilovata, kupim. - Natančne ponudbe z navedbo cene poslati na Ogrin Albin, Pristava 22, Mengeš.
II
Obrt
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 34. 1
Priporoča se salon
modistke Justl Šinkovec roj. Toplak, za novo ln popravila. Posebno pripravno za dame, katere prihajajo s kolodvora ali avtobusa. Cigaletova št. 3 priti., poleg sodnlje.
II Jifffcfffij
I a orehe
100 kg 475 din, razpošiljamo franko po povzetju. Brača Papo, Lukavac.
Trešene slive
za žganje, dobavi vsako množino po 46 para franko vagon ln avto Kolarič Franc, Brežice.
Tri pisalne stroje
Underwood, Remington ln Smlth, rabljene, v zelo dobrem stanju — ugodno proda »Torpedo«, Ljubljana, Miklošičeva e. 18.
Vei vagonov lepih, zdravih
bukovih drv
cepanic se proda.
Cena franko vagon Litija Din 13.—r
Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod 100 kg
Poceni naprodaj
več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov ln raznih drugih predmetov pri »Promet«, nasproti križanske cerkve
Kupujte pri naših inserentih!
ITCfc.
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15.
Stanoianja
ODDAJO:
Stanovanje
dvo-'all trisobno, oddam, Bolgarska 17.
Mansardno stanovanje
enosobno, s pritiklinaml -oddam s 1. novembrom, Alešovčeva 29.
Enosobno stanovanje
prostorno, čisto, sončno oddam za 220 din meseč no. Glince, Cesta 1X.-VI. št. 11.
1SI	1	3	1
Sobo s štedilnikom oddam. — Cesta na Brdo št. 169.			
Dve lepi sončni sobi
zelo poceni oddam. Na slov v podružnici »Slov.« na Jesenicah.
Grozdje
smederevsko, dobro, sladko ln poceni dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI
Tyrševa 29.
^'B^V'"1! |........ I T
<r<f
trilvsin
^sem ki
uporabljajo Trilysina
Kako pravilno operem lase? Kaj Je tipično moško Izpadanje las?. Kako se zavr& premočno Izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase? Na ta ln mnoga druga važne vprašanja boste dobili odgovor v novi Trllysin-brošurl. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem, kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve ln nege las. Radi Vam bomo brezplačno In neobvezno dostavili to brošuro. Izvolite nam poslati čitljivo Izpolnjen odrezek.
MR. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, MOŠINSKOGA 5 /„S"/. Prosim, da ml pošljete brezplačno novo Trilysin brošurol Točen naslov:
NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VA*E LASEI
strojno sodarstvo
FRANC PIRC
Dr avl je - Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksport sadnih sokov, barve in olja. Kadi za namakanje, spe-cijalne kadi za mlekarne m kemično industrijo. 1MPREGNIRA NJE sodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna in solidna postrežba.
ZAHVALA. Ganjeni po prisrčnosti in ljubezni, katero so izkazali sorodniki, prijatelji, stanovski tovariši in znanci spominu našega nepozabnega sina in brata
FRANCETA KOŠIRJA
se najiskreneje zahvaljujemo. Za požrtvovalno zdravljenje se zahvaljujemo ravnatelju dr. Neubauerju in dr. Hubadu, za to-lažilne obiske g. kaplanu Jožetu Vovku in za vodstvo pogreba čč. duhovščini. Toplo zahvalo za spremstvo na zadnji poti smo dolžni zastopniku banovine g. prosvet. svet. Fr. Pianini, ravnatelju prof. Fr.. Korbarju, profesorskemu zboru ln dijaštvu kranjske gimnazije, zastopniku profesorskega zbora ptujske gimnazije z ravnateljem prof. Aličem in prof. Šifrerjem, društvu slovenskih likovnih umetnikov s prof. Mirkom Šubicem, umetniškemu klubu »Lada« s prof. Saša Šantlem, profesorskemu društvu s prof. Maksom Miklavčičem ter škofjeloškim profesorjem z ravn. Dolencem na čelu. Za tople in iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu se zahvaljujemo ravnatelju prof. Francetu Korbarju, prof. Mirku šubicu, prof. Saši Šantlu, prof. Maksu Miklavčiču in dr. Tinetu Debeljaku. Iskrena hvala tudi vsem številnim darovalcem vencev in šopkov, dijaškemu pevskemu zboru za žalostinke in vsem posameznikom, ki so v častnem številu spremili najdražjega k večnemu počitku.
Š k o f j a Loka, dne 2. oktobra 1939.
Rodbina Košir.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo moje drage žene, sestre, tete itd.
mamice,
VIDE
smo prejeli toliko izrazov odkritega sožalja, da se čutimo dolžne zahvaliti se vsem, ki so kakor koli lajšali blagi pokojnici zadnje ure in ob njeni smrti delili z nami težko bolest. Predvsem se zahvaljujemo šempetrski duhovščini, ki je opravila pogrebne obrede, in posebej prof. dr. Kotniku, ki je spremljal duševno življenje blage pokojnice od njene rane mladosti in ji slednjič podelil zakramente za umirajoče in tudi vodil pogreb. Iskreno se mu zahvaljujemo za tolažilne besede, ki jih je izpeegovoril ob odprtem grobu. Posebno zahvalo pa smo dolžni njemu in uredniku »Slovenca« g. dr. Kuharju, ki sta ob smrtni postelji rajnice molila molitve za umirajoče in ji tako pomagala prestopiti prag v večnost. Dalje smo dolžni zahvalo zdravnikom dr. Rakuljiču-Zelovu, dr. Rakovcu, dr. Volavšku in hišnemu zdravniku Leonišča dr. Krajcu za vso njihovo požrtvovalnost; vemo, da so vse storili, kar zdravniška veda zmore, da bi ob novem življenju tudi blago rajnico kot mamico ohranili v življenju. Toplo zahvalo smo dolžni tudi preč. s. prednici v Leonišču in vsem ostalim ss. usmiljenkam, ki so v težkem trpljenju stregle rajnici noč in dan in bdele nad njo, molile ob umirajoči in z veliko udeležbo pri pogrehu poslednjič tudi na zunaj izrazile spoštovanje do nje.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in prijateljicam, ki so rajnico počastili na njeni zadnji poti, zlasti tistim, ki so od daleč prišli k pogrebu. Iskreno zahvalo smo dolžni številnim zastopnikom slovenskega tiska, ki so rajnico spremili na njeni zadnji poti, predvsem urednikom »Slovenca« z glavnim urednikom dr. Ahčinom na čelu, urednikom »Jutra«, »Slovenskega doma« in »Slovenskega naroda«, dalje zastopnikom ljubljanske sekcije Novinarskega združenja, zastopniku CPB in zastopniku agencije »Avala« in vsem listom, ki so objavili žalostno vest. Dalje se zahvaljujemo zastopniku Jugoslovanske tiskarne glavnemu tajniku g. J. Košičku. osebju »Slovenčeve« uprave z ravnateljem inž. Sodjem na čelu in stavcem Jugoslovanske tiskarne, ki so se vsi v tako velikem številu udeležili pogreba. Enako zahvalo smo dolžni zastopnikoma Slov. kat. akad. starešinstva, univ. prof. g. dr. V. Korošcu in g. dr. J. Fabijanu, stolnemu dekanu kanoniku dr. Kimovcu, akademikom kluba »Straža v viharju« z univ. prof. dr. L. Ehrlichom na čelu, sosedam pokojnice čč. šolskim seslr«m in vsem mnogoštevilnim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so nepozabno pokojnico spremili na njeno zadnje počivališče.
Zahvaljujemo se vsem, ki so njen prezgodnji grob zagrnili z venci in cvetjem, in vsem. ki so od daleč sočustvovali z nami oh tej težki izgubi, zlasti pa vsem, ki so že ob l>olezni in ob njeni smrtni uri molili za plemenito ženo in mater, in vsem, ki molijo za njpn večni mir.
Svete maše ob osmini pogreba se bodo darovale v četrtek; dne 5. oktobra ob sedmih zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.in v mestni župni cerkvi v Kranju.
Ljubljana, Kranj, Cerklje, dne 2. oktobra 1939.
Lojze Ilija s hčerko Marjetico,
družini dr. Ambrožičena, dr. BohinčeDa in dr. Jože Logar.
	HSI		B	B			
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sod1
Urednik: Viktor Čenči?
»»BI1ANA
Kirurgičnemu oddelku se obeta konec stiske
Ko so na jesen L 1936 sredi najbolj živahne propagandne akcije za novo in sodobno bolnišnico v Ljubljani, začeli graditi z vso naglico 90 m dolgi in 13 m široki prizidek kirurgičnemu paviljonu v splošni ljubljanski bolnišnici, pač nihče ni mislil, da se bo ta graditev zavlekla kar za cela tri leta. Tem manj smo mogli kaj takega pričakovati, ker je bil prizidek mišljen kot hitra odpomoč v najhujši stiski, v kateri je vsa zadnja leta naša bolnišnica v Ljubljani. Na žalost pa so denarna sredstva zadoščala komaj za surovo dograditev. Tako je prizidek sameval polni dve leti, ne da bi se lotili njegove dograditve. Šele letos je bil konec aprila na številne intervencije vseh prizadetih činiteljev, zlasti pa na neprestana opozorila banske uprave, dovoljen naknadni kredit v višini 3,100.000 din za dograditev prizidka, S temi novimi sredstvi so bili v letošnjem poletju opravljena vsa še nezaključena dela, tako zlasti pleskarska, slikarska in ključavničarska dela. Iz istih sredstev je bila konec septembra razpisana za parketiranje sob, ki pa žal ni uspela. Druga licitacija je razpisana na 14. oktober in znaša preračun za parkete in njih polaganje 102.254 din. To je zadnje večje delo, ki ga bo še treba opraviti v prizidku. Ker je to že druga licitacija, bo gotovo uspela, saj je bila prva neuspešna le zaradi tega, ker se je licitacije udeležilo premajhno število ponudnikov. Ko bo licitacija opravljena, jo bo potrdil le še g. ban dr. Marko Natlačen, nakar bodo takoj začeli s polaganjem parketov. Popolnoma še niso dokončana ključavničarska dela, vendar pa bodo tudi ta v kratkem opravljena. Večina velikega naknadnega kredita za prizidek pa bo porabljena za opremo operacijske sobe in za opremo, bolniških sob. Upravičeno je upanje, da bodo še v letošnjem letu imeli prizidek popolnoma urejen in da se bo kirurgični oddelek, ki je med vsemi oddelki v ljubljanski bolnišnici v najhujši stiski, lahko razširil že za božič. Preurediti bo treba le malenkostni priključek med novim prizidkom in dosedanjim kirurgičnim paviljonom. Novi prizidek bo imel prostora za 130 postelj.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, atripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Gostovanje v operi. Ljubljenka našega opernega občinstva, Zlata Gjungjenac, bo gostovala v torek, 3. okt. kot Manom v istoimenski operi. Naša priljubljena umetnica, ki je pri občinstvu znana in cenjena kot edinstvena ustvarjalka tragičnih ženskih usod, šteje to vlogo med svoje najbolj dovršene ustvaritve. Njeni uspehi v Belgradu kakor tudi na gostovanjih v inozemstvu, so dokazali, da ve tudi tujina ceniti njen izredni dar vživljanja v igro jn veliko pevsko kulturo. Gostovanje Zlate Gjuh-gjenčeve, ki je že v nedeljo gostovala v »Madame Butterfly«^ je praznik resnične operne umetnosti; ki ga ne velja zamuditi.
1 Vprašalne pole so bile dostavljene že vsem ljubljanskim hišnim j>osestnikoni, a med vrnjenimi jih manjka še precej. Zato mestno poglavarstvo opozarja hišne posetnike na posledice zamud po zakonu o občinskem upravnem postopku in spet prosi, naj posestniki pravilno izpolnjene vprašalne pole vrnejo takoj mestnemu poglavarstvu. Mestni trg 2, I. nadstr., soba št. 44, izven uradnih ur pa kar pri vratarju mestne hiše, Mestni trg št. 27 v pritličju, torej med uradnimi urami v I. nadstr. desne hiše, izven uradnih ur pa v pritličju leve hiše magistrata.
1 Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču >Christofov lični zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Pojasnila daje ravnateljstvo.
1 Zimsko perilo — Karničnik — Nebotičnik.
1 Nova dela na vseučiliški knjižnici. Tehnični odsek banske uprave je te dni razpisal dve licitaciji za nadaljevanje in dograditev vseučiliške knjižnice. Tako je razpisana do-vršitev težaških, betonskih in zidarskih del na palači vseučiliške knjižnice. Ta gradbena dela so preračunana na 236.270 din. Na licitacijo bo torej prišlo skoraj za 1,000.000 din zidarskih in steklarskih del. Licitacija bo 23. oktobra na tehničnem oddelku banske uprave.
i Umetniška šola »Probuda« prične z rednim poukom 16. oktobra t. 1. Vpisovanje od 3. oktobra dalje vsak dan ob določenih urah, kar je razvidno iz objave na razglasni deski v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
1 Posebni gimnastični tečaji za popravljanje telesnih napak, kot so slaba drža telesa, okrogel hrbet itd., bodo za šolsko mladino na učiteljišču v Ljubljani vsak torek in petek od 3—: popoldne za deklice, in iste dneve od 4—5 popoldne za dečke. Tečaj vodi telovadni učitelj g. Vinko Zaletel.
1 Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8—14.
1 Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med B—14.
i Nadaljevanje višjega strojniškega tečaja se prične v sredi oktobra t. 1. Tem potom opozarjamo vse interesente, da 6e brezpogojno prijavijo v nadaljevalni tečaj do 10. oktobra t. 1. Prijave sprejema izključno samo Zveza strojnikov v Ljubljani, Delavska zbornica, Čopova ul. 2, pritličje. Brez prijave v naši pisarni ne bo nihče sprejet k tečaju. Na tečaju bodo praktične preizkušnje o čiščenju kotelne vode, ter preizkusi merjenja pri parnih strojih, ter sklepalnih plošč električnih naprav v strojnicah. Uprava Zveze strojnikov kr. Jugoslavije.
1 Zveza akademsko izobraženih žena v Ljubljani sporoča, da še vpisuje v svoje jezikovne tečaje. S tem popravlfamo pomoto, ki se je vrinila v nedeljski objavi. Odbor.
1 Kolo žen zadrugark priredi dne 4. oktobra ob 20 v dvorani glasbenega društva »Sloge«, Pra-žakova ul. 19, predavanje »Zaščita družine pred zračnimi napadi«. Predava referent mestnega magistrata ga. Pirnat Zlata. Po predavanju debata. K predavanju so vabljene tudi žene zadrugarjev, ki še niso naše članice, in družinski očetje, katerim je pri srcu naša družina.
1 Lajovčeva nagrada. Ob priliki skladateljeve 60 letnice je ustanovila Glasbena Matica ljubljanska Lajovčevo nagrado v znesku 1000 dinarjev, ki se razpiše vsako leto in za katero se imajo pravico potegovati samo gojenci ljubljanskega drž. konservatorija odnosno srednje glasbene šole in glasbene akademije v Ljubljani. Te dni je razpisal odbor Lajovčevo nagrado za leto 1939 in leto 1940, vsako nagrado v znesku 1000 din. Vložijo se skladbe, in sicer stavek za godalni orkester, to je ena nagrada; druga nagrada pa se bo podelila za najboljši vloženi mešani zbor. Čas vlaganja do 1. maja 1940, nagrada pa se bo podelila na Vidov dan, 28. junija 1940. — Podrobni razpis je nabit v vežah poslopij Glasbene Matice.
1 Premiera filma »Kariera« v kinu Unionu. »Rodila se je zvezda«, tako bi se točno v prevodu glasil naslov filma »A star is born«, ki ga pri nas od danes naprej predvajamo pod kratkim imenom »Kariera.«. V tem filmu vidimo, kako se na ameriškem filmskem nebu rodi filmska zvezda, kakšne propagande in reklame se poslužujejo filmska podjetja, da napravijo igralca ali igralko popularnega. Film nam pa obenem prikazuje tudi trnjevo pot, ki
to hodi vsak igralec in skoraj vsaka igralka, i se posveti filmski karieri. Koliko saniozata-ievanja, koliko bridkih ruzočarunj, koliko težkih ur preživi kandidat sluve, dokler ne postane slaven in oboževan. »Kariera« je film, izdelan v naravnih barvali. V njem bomo zopet videli janet Gaynor, ki je bila miljenka filmske publike še v dobi nemega filma. V »Kurieri« je Junet Gaynor dobila zopet veliko
vlogo, vlogo, ki ji krasno pristoja /lasti ob partnerju 1-redrichu Marchu. Priporočamo ogled tega lenega filma vsein, ki se zanimajo za film, vsem, ki hočejo pogledati za kulise filmskih produkcijskih družb.
1 V Ljubljani umrli od 22. septembra do 28. septembra 1939: Puntar Antonija, 64 let, kuharica, Vidovdanska cesta 9; Merše Marjeta, 74 let, služkinja, Kongresni trg 18; Lepuša Terezija, roj. Drvarek, 79 let, žena polic, inšpektorja v p., Vrstovškova ul. 5; Vidmar Marija, roj. Knavs, 64 let, vdova uradnika, Vidovdanska cesta 9; Kren Ana, roj, Gliha, 69 let, ženn pis. ravnatelja v p., Erjavčeva cesta 4/1.; Berlič Blanka, roj. Franki, 38 let, žena zastopnika tovarne »Franck«, Zeljarska ulica 9; Žagar Ana Jelica, 38 let, zasebna uradnica, Gosposka ulica 3; Kramar Antonija, roj. Dobrina, 73 let, žena posestnika, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Usar Matija, 29 let, poljski delavec, Radovci 23, pri Lendavi; Firšt Ivan, 53 let, posestnik, Bočna št. 58, pri Gornjem gradu; Banovec Marija, roj. Urbane, 74 let, branjevka, Švabičeva ulica 15; Bartolj Ciril, 1 leto, sin posestnika, Ilomec 25, pri Kamniku; Plevel Peter, 60 let, hišar, Zalog 51, pri Komendi; Pirtovšek Terezija, 52 let, žena preglednika finančne kontrole, Laško 79; Martinšek Jože, 10 let, sin delavca, Kanižarica 20, pri Črnomlju; Hribar Marija, 1 mesec, hči kolarskega mojstra, Dolnice 24, pri Št. Vidu nad Ljubljano; Ter-glav Anton, 56 let, usnjar, Sv. Petra cesta 76; Kastelic Terezija, 74 let, služkinja, Mestni trg 9; Bivic Pavel, 1 leto, sin železničarja, Hrušica 48, pri Jesenicah; Uršič Antonija, 24 let, hči posestni-ce, Ig-Studenec 120.
1 Pod voz je prišel. V ponedeljek dopoldne je po nesrečnem naključju voznik Ivan IJran-kar iz Ljubljane prišel pod svoj voz, ko je vozil mimo hotela »Slon« v Prešernovi ulici. 40 letnemu možu je šlo kolo voza čez nogo in mu jo tako hudo poškodovalo, da so ga morali ljubljanski reševalci odpeljati v bolnišnico.
1 Smola kolesarskega tatu. V soboto ponoči je nekdo odpeljal iz veže gostilne »Pri levu« kolo Vidmarju Josipu. Bilo je že po dvanajstih, ko je oškodovanec javil tatvino stražniku. Stražnik je nato zvedel od nekoga drugega, da je pred kratkim skušal nekdo že pred restavracijo Slamič odpeljati od tam v stojalu zaklenjeno kolo. S tem je bila določena sled in še v isti noči je orožništvo v Št. Vidu prijelo pomočnika K. A., ki je tatvino priznal. Ukradeno kolo so našli, tat pa se bo kmalu moral zagovarjati pred sodiščem.
■yEr k' HO	0	L- -3LU	^ MARIBOR
Druga etapa carinskih del zagotovljena
»Slovenec« je že pred nekaj dnevi poročal iz Belgrada, da je izposloval mariborski župan (fr. Juvan pri finančnem ministrstvu odobritev posojila za II. etapo carinskih del. To posojilo znaša 4,800.000 din ter ga bo mestna občina najela pri Državni hipotekami banki, amortizirala pa ga bo z dohodki iz svojega kaldrminskega fonda.
S tem posojilom bo omogočeno neprekinjeno nadaljevanje velikih javnih del, ki so se začela letošnjo pomlad na zemljišču starih carinskih skladišč v Melju. Prva etapa teh del se sedaj do-vršuje. V to etapo spada zidava novega uradnega poslopja mariborske carinarnice, novih carinskih skladišč ter dovozne in odvozne rampe carinarnice. Vsa ta dela bodo končana že to jesen, oziroma bodo povsem končana prihodnjo pomlad. V II. etapo pa spada ureditev okolice nove carinarnice, tako regulacija in tlakovanje cest ,podaljšanje kanalskega omrežja, naprava železniškega podvoza, ureditev železniških dovoznih tirov. Ko bo posojilo realizirano, se bo pričelo s temi deli prihodnjo pomlad. Z njimi bo tudi končan velikopotezen program carinskih javnih del. Preostajala bo potem še III. etapa, ki pa s samo carinarnico ne bo imela bistvene zveze, ker predvideva samo podaljšek nove ceste, katero bodo izpeljali od carinarnice pod železniško progo na pobočje Melj-skega hriba ter bo prišla v Košakih na državno cesto; v III. etapo spada nadalje še tudi načrt
za zidanje stanovanj za carinske uradnike. ★
m Poroka. V soboto sta se poročila v mariborski stolnici upravitelj banovinske trsnice v Pekrah g. Feliks Vogrin in trgovka z lesom gdč. Ivanka Namestnik od Sv. Ožbolta ob Dravi. Mladoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova! t ' < ' ' - ■»-»-> > H t « . . \ M
' ^ , ' -	■ W T T ' • ''
♦ y v « , r M v„ , ;.'■
Pogled na poljsko pokrajino z reko Vislo
m Zaključek jubilejne proslave mariborskega gledališča bo drevi s premiero Kreftovih zgodovinsko zanimivih »Celjskih grofov«. Ko je bila ta drama pred petimi leti v Narodnem gledališču prvič'uprizorjena, je dosegla enega najprodornej-ffih uspehov pri mariborskem občinstvu. K torkovi premieri je povabljen tudi avtor.
m Lepa dobrodelna prireditev je bila v nedeljo pri Devici Mariji na Brezju. Blagoslovljen in v promet postavljen je bil nov reševalni avtomobil, ki si ga je nabavil krajevni odbor Rdečega križa. V nedeljo zjutraj so domačini in gostje sprejeli nov avto na Pobrežju, od koder je šel potem sprevod v Brezje. Tam je imel hočki dekan g. Sagaj najprej sv. mašo, potem pa je blagoslovil novo vozilo, kateremu so kumovale gospe Jera Kmetec in Amalija Heutl. Govorili so pri slavnostni blagoslovitvi predsednik krajevnega odbora RK g. Skrbič, župan občine Pobrečje g. Stržina, starešina gasilske župe g. Klemenčič, zastopnik RK e Pobrežja g. Živko. Slavnosti je prisostvoval okr. glavar g. Eiletz, predstavniki številnih društev s članstvom ter okrog 1000 ljudi.
m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 56-letni mariborski brivski mojster Kari Kožuh ter 46-letni sodni služitelj Anton Arih iz Marenberga, Slednjega bodo prepeljali iz Maribora v domač kraj. Naj počivata v miru I
m Združenje pekovskih pomočnikov v Mari boru obvešča svoje člane, da je premestilo pisarno z Aleksandrove ceste v Gosposko ulico štev. 30 v »Hotel pri Zamorcu«, soba na dvorišču, desno od vhoda. Uradne ure ostanejo iste, kakor do sedaj vsako 6redo od 16—18.
m Kurz za ritmično in ortopedično gimnastiko pod vodstvom ge. Marjane Janeček iz Zagreba se bo pričel 9. okt. v Narodnem domu. Ob 11 in ob 5 bo kurz za mlade dame, ob 4 za otroke, ob 6 pa za gospe. Za uradnice, ki bi se eventuelno želele udeleževati tega kurza, bo po dogovoru določena posebna ura. Ufnina znaša 60 din mesečno, za revnejše po dogovoru. Voditeljica kurza je izjavila, da bi bila pripravljena, prirediti brezplačen kurz. Kurz na dan 9. oktobra je smatrati kot poizkusen ter se ga lahko udeleže vse reflek-tantinje brezplačno.
m Požar je nastal na gospodarskem poslopju posestnice Terezije Lorbek v Vajgnu pri Jarenini. Zgorelo je poslopje z letošnjimi zalogami živil ter vse orodje. Škoc la znaša 30.000 din.
m Smrten padec s kolesa. V Marenbergu se je smrtno ponesrečil 46 letni sodni služitelj Anion Arih. Padel je s kolesa ter dobil hude poškodbe. Takoj so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati ter je v ponedeljek zjutraj umrl.
m Žrtev izzivačev. V neki radvanjski gostilni je pela skupina mariborskih izzivačev izzivalne tuje pesmi. Tekstilni delavec Boris Pertot se je zaradi tega upravičeno razburil, nakar so ga iz-zivači napadli ter ga je eden zabodel v hrbet, tako da so Pertota morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Bilo bi dobro, če bi oblast nasilnim izzivačem stopila na prste.
m Rešilni avto ga je povozil. Na Aleksandrovi cesti se je pripetila nesreča. Uradnik nemške carinske delegacije v Mariboru, Henrik Trpak, je zašel pod kolesa reševalnega avtomobila, ki se je seveda takoj ustavil, ponesrečenca naložil ter ga takoj zapeljai v bolnišnico.
m Učila se je šofirati ter je povozila otroka. Herta Fischer iz Peker se je učila šofirati, pa je napravila vožnjo v spremstvu učitelja po cesti proti Št. Ilju. V Pesnici pa se je zapeljal z domačega dvorišča na cesto na kolesu 9-letni sin trg-govca in gostilničarja Likovca iz Ranče. Nesreča je hotela, da je avto fanta podrl na tla. Pri padcu si je deček zlomil nogo ter dobil še druge hude poškodbe po životu.
Gledalce
Torek, 3. oktobra ob 20; »Cljski grofje«. — Premiera.
Celje
c širša seja krajevne organizacije JRZ v Celju
e bila preteklo nedeljo. Udeležili »o se je polno-številno vsi odborniki. Predsednik g. Alojzij Mi-hclčič je poročal o političnem položaju. Na seji so se obravnavala vsa pereča vprašanja, ki so nastala zaradi sedanjega političmega položaja. Razvila se je tudi živahna debata, v katero so posegali številni odborniki.
c + Pišek Marija. V Čretu pri Celju je zatis-nila svoje trudne oči 76 letna posestnica Pišek Marija. Pokojna je bila hčerka ugledne Lipovšek-Krušičeve družine iz Medloga pri Celju. Oče Lipov-Šck je bil soustanovitelj Ljudske posojilnice v Celju, dve pokojnični »estri Ksaverija in Pankracija sta bili učiteljici pri šolskih sestrah; strica pokojne sta bila konzistorijalni svetnik, dolgoletni profesor na celjski gimnaziji Ivan Krušič in župnik pri Sv, Andražu pri Velenju Jakob Krušič. Pokojno Pišek Marijo Celjani prav dobro poznajo, saj je nad 50 let vodila znano in ugledno gostilno v Čretu, kamor so posebno radi zahajali člani bivše SLS. Od treh otrok je hčerka Ivana poročena s profesorjem g. Bračkom v Celju, starejši sin Jože je posestnik na njenem domu v Medlogu, mlajši sin Ivan pa vodi gostilno v Čretu. Pogreb drage okojnice, ki jo bomo ohranili v lepem spominu, o danes popoldne na teharskem pokopališču. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Sestanek Apologetičnega krožka bo v sredo, 4. oktobra ob pol 8 zvečer v Domu. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna.
c Zatemnitev mesta Celja je bila v soboto od 8 do pol 12 zvečer. Ob 8 so počili na Miklavževem hribu trije streli, v tovarnah so tulile sirene, po cerkvah pa so zvonili zvonovi in naznanili, da bo nočna vaja. Mesto je bilo popolnoma zavito v temo in so se V6i prebivalci strogo držali navodil, ki jih je izdalo mestno poglavarstvo in Krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka. Čudno le, da baš tisti, ki bi morali 6ami pokazati disciplino in vzgled, niso izvršili svoje dolžnosti in so imeli poslopje razsvetljenol
c Iz Polzele. V nedeljo je bil na Polzeli redni letni občni zbor FO. Iz poročil posameznih odbornikov smo videli, da je odsek v pretekli poslovni dobi lepo napredoval in mnogo storil za našo mladino. Pri vzgoji telesa ni pozabil tudi na vzgojo duha in srca. Imeli so redne tedenske sestanke s predavanji. Meseca maja pa so imeli fantje duhovne vaje, katere je vodil o. Kornelij iz Nazarij. Pri prosvetnih tekmah je dobil odsek največ točk v braslovškem okrožju. Ministrstvo je dovolilo loterijo v korist Slomškovega doma. Posebna zahvala je bila izrečena g. Alojziju Mihelčiču, ki je nakazal odseku 500 din podpore. Po volitvah, pri katerih je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Pa-lirjem na čelu, je spregovoril fantom še duhovni vodja g. župnik Pire in jim polagal v 6rca besede ljubezni do domovine, naroda in države, tiste ljubezni, ki je danes našim fantom v teh resnih časih najbolj potrebna. Še bolj živahen in lep je bil občni zbor Dekliškega krožka, ki šteje okrog 70 članic.
c Novi grobovi. Na Mariborski cesti je umrla 79 letna zasebnica Mastnak Elizabeta; v Zavodni pri Celju 21 letni trgovski pomočnik Lorger Bogomir; v celjski bolnišnici 29 letni sin posestnice iz Ponikve Oblak Ivan in 46 letni posestnik Pilko Jurij iz Zibike. — Naj v miru počivajo!
c Tujski promet v Celju. Meseca septembra je obiskalo Celje 1.047 tujcev, med temi 988 Jugoslovanov in 59 inozemcev, meseca avgusta 1299 tujcev, med temi 237 inozemcev, dočim meseca septembra lanskega leta 1187 tujcev in 245 inozemcev.
c Umrljivost v Celju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 31 ljudi, med temi 14 v mestu in 17 v celjski bolnišnici.
c Iz policijske kronike, V nedeljo je celjska policija aretirala 23 letnega šoferja Alojza K. iz Prekmurja, ki je služil pri trgovki Mariji Kedl v Gaberju pri Celju. Izmaknil ji je v času službe blaga v vrednosti okrog 3.000 din. Pri aretaciji je dejanje priznal, pri njem pa so našli še precej ukradenega blaga. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. Obenem je policija aretirala Leopolda M. iz Leskovca pri Krškem. Osumljen je namreč, da je ukradel t nekega dvorišča v Celju 600 din vredno žensko kolo. Kolesa še niso našli. Leopolda M. so obdržali v zaporih.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
Trbovlje
Mesniec bodo zaprte ob nedeljah od 1. oktobra dalje v smislu odloka banske uprave, na kar opozarjamo prebivalstvo.
Kino Društveni dom predvaja film »Hurikan«, prirejen po povesti iz indijskega morja. Film je dober.
Ptuj
Uboj v Mestnem vrhu. V soboto malo pred polnočjo se je dogodila v Mestnem vrhu v Plojevi gostilni, ki stoji pri meji med občino Grajena in Sv. Urban, zopet krvava žaloigra, katere posledica je: eden v grob, drugi v zapor. Pri Ploju so popivali viničar Anton Lozinšek, Rupert l'loj, sin gostilničarja in mali posestnik v Mestnem vrhu, ter še več drugih. Med Plojem in Lozinškom je nastal prepir zaradi klobuka. Prepir je moral biti zelo buren in tudi alkohol je že moral precej delovati, kajti ko je čez nekaj časa šel Ploj iz hiše, je skočil za njim Lozinšek in mu zasadil velik nož na desno stran vratu. Ploj je čez nekaj trenutkov izdihnil. Kakor je ugotovila obdukcija, bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna, ker je imel Ploj prerezano grlo in žilo odvodnico. Lo-zinška so aretirali in je svoje žalostno dejanje že priznal. Natančnejši vzroki tega uboja niso znani, bo pa to razjasnila preiskava, ki je v polnem teku.
Nedeljski nogomet. V nedeljo sta si stopila na zelenem polju nasproti lokalna tekmeca v borbi za točke. SK Drava in SK Ptuj. Igra je bila že po 15 minutah končana Ko je sodnik g. Hobaher iz Celja po več opominih izključil zaradi foula cen-terhalfa od SK Ptuja in je kapitan moštva SK Ptuja izjavil, da ne igraio več dalje, je takoj nato sodnik odpiskal konec. Zadevo bo sedaj obravnavala podzveza v Ljubljani, ki bo odločila, ali izgubi SK Ptuj tekmo s 3:0 ali pa se bo tekma vršila naprej.
Nesreči. Mohorko Jožef, 29 letni kočar Iz Apač, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, se je s koso nevarno urezal v levo roko, tako da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. — S hruške je padel 18 letni posestniški sin Belšak Jožef iz Repiš, občina Sv. Andraž v Halozah. Pri tem je dobil hude poškodbe po glavi in vsem životu.
KULTURNI OBZORNIK
španska številka
V Buenos Airesu v Argentini izhaja že osmo leto odlično urejevan izseljenski časopis za Slovence >Duhovno življenje«■ (Vida Espiritual), ki ga je ustanovil izseljenski župnik Jože Kastelec ter ga sedaj že nekaj let urejuje župnik Janez Hladnik. Časopis je gotovo najboljše urejevan naš izseljenski list ter zasluži vso podporo tudi v stari domovini (za Jugoslavijo letno 40 din, uprava in uredništvo: Pasaje Salla 60, Buenos Aires, Argentinia). Njegove posamezne številke, ki jih od časa do časa priobčuje, so lepe zbirke slovenskih narodnih pesmi, pregovorov in popevk, primerne za razne prilike, lepi almanahi za božične ali velikonočne prazpike, ter izčrpno poročajo tudi o slovenskem kulturnem življenju. Letos so Slovenci v Argentini, ki so večinoma Primorci, slovesno slavili 400 letnico Marije na Sveti Gori. Ob tej priliki je uredništvo izdalo posebno številko v španščini, v kateri je svojo domovino predstavilo svojim novim oblastnikom in sopre-bivalrem. Na naslovni strani je milostna podoba s Svete Gore ter opomba, da je ta »številka specialno posvečena plemenitemu narodu Argentine — naše druge domovine — ob priliki velikega slovenskega praznika 400 letnice Marije Device na Sveti Gori pri Gorici«, ter je neke vrste tiskan program (na 16 straneh) k slovenski prireditvi. V tem programu je na prvem mestu geografski opis Slovenije s priloženo karto slovenskega ozemlja ter z opisom posebnosti slovenskih pokrajin,
Pred premiera Langerjeve »številke 72« v Drami
Premiera v režiji prof. Šesta bo v torek 3. t. m.
Dejanje te igre znanega češkega dramatika Langerja se godi v kaznilnici, v okolju prežetem od teže različnih usod. Tam pripravljajo vprizori-tev igre, h kateri so povabljeni sodnik, porotniki in drugi gostje. Igro je napisala žena, ki je bila zaradi umora svojega moža obsojena v dvajsetletno ječo. Prva leta je imela napade besne zlob-nosti in obupane otopelosti. Prisilni jopiči, izolacija in nasilno hranjenje so morali premagati njene proteste, češ, da je bila po krivem obsojena. Zdravnik ji je svetoval, naj napiše zgodbo svojega življenja in ona ga je ubogala. Tako je nastala gledališka igra, katere potek vidimo na velikem kaznilniškem hodniku, kjer je postavljen majhen oder in kjer nastopajo poleg glavne junakinje številke 72, Marte, ki igra lastno usodo, moški in ženski jetniki. Nekateri kot pravi dile-tanti, drugi z večjo darovitostjo.
Vsebina: mlada (22let) se je poročila, in neizkušena kot je bila, padla v roke možu ,ki je živel od tega, da je zvabljal k sebi petične ljudi in jih, skupno s svojimi pajdaši, z goljufijo pri kartah obiral. Marta mu je morala služiti kot vaba, čeprav se mu je z vso močjo svojega nepokvarjenega bistva opirala. Vselej sta jo on in njegova bivša ljubica Jula, ki ga je vzredila, stra-hovala. — Usodnega dne pa se je pojavil maščevalec in plačnik, Melihar. Pride z namenom, da niu bo moral vrniti mož, Adolf, denar, ki ga je prigoljufal pri kartah od poročnika Budecia. Pri tem spozna Marto in njeno gorje ter ji vrne vero v življenje. V burnem prizoru z možem mu vzame denar in ga ustreli. Prizna se Juli in knezu za morilca. A usoda hoče da izgine in da Marta čaka zaman, da se bo pojavil. In ker ga ni, in Jula iz maščevanja obdolži Marto umora, je obsojena na dvajset let. Tu se igra številka 72 konča. Tedaj pa se pojavi med kaznjenci — gledalci številka 84, — Melihar, resnični zločinec, ki je ustrelil Martinega moža in zahteva, naj igro še enkrat ponovijo, da bo on pripomogel k pravi razjasnitvi dogodkov. Znova igrajo isto igro. Tu je pokazal Langer, da je inteligenten dramatik in učinkovit teatrilik. Ponavljati isto dejanje, je tvegana stvar. Toda v improvizaciji novih prizorov in v redakciji starih, kot jih pokaže Melihar, kot duša nove variante in njim kot zločincem v igri — dobiva dejanje nove, psihološke osvetlitve. Kaznjenka Marta zdaj skoraj več ne igra, temveč samo mehanično ponavlja svoje besedilo, zdaj živi novo fazo —; kot gledalka novega dogajanja, katerega središče je Melihar. V njem spozna z grozo in srečo resničnega zločinca, ki je po zločinu izginil in ki ga ni bilo mogoče najti. Zaradi njega je bila obsojena. Skonstruirani prizori v igri kot jih je napisala ona, dobe namah videz resnice. Druga varianta dokaže popolnoma Martino nedolžnost in Meli-harjevo krivdo, ter pojasni vzrok, zakaj je izginil. V Marti pa vznikne po Meliharjevi igri bridko spoznanje, da je ustrelil njenega moža zgolj zaradi denarja in ne iz sočutja in ljubezni do nje.
Prisotni sodnik in porotnik so za revizijo procesa; dokazala bo Martino nedolžnost. — Tedaj pa stopi igra v tretjo fazo, najzanimivejšo, kajti tu pokaže poslanstvo igralca in gledališča; pokaže pravi namen gledališke umetnosti, ko izrazi igralec (med kaznjenci, ki igrajo, je tudi znamenit igralec) vse tiste misli in čustva, ki so navdajale Meliharja v sekundi, predno je sprožil revolver. Igralec, psiholog, ki se zatopi potom svoje vloge globoko v mišljenje in čustvovanje junaka, ki ga predstavlja in na ta način tolmači to, kar je med vrsticami vloge — bistvo človeka — igralec Kolben v vlogi Meliharja dokaže Marti, da se ni varala, ko je nagonsko zaslutila njegovo ljubezen. Marta in Melihar se najdeta in pravica naj bi šla svojo pot.
Kakšna je v tem slučaju pravica?
Pri reviziji procesa se bo izkazalo, da je Marta nedolžna in da je bila 18 let zastonj kaznovana za zločin, ki ga je izvršil Melihar. Melihar je kaznoval lopovskega moža, ki je mučil ženo in goljufal t j udi — Melihar bo obsojen na morda dvajset let... Tak je paragraf. Toda človeško arce — v tem slučaju ravnatelj jetnišnice — misli drugače. Takole pravi: »Gospa Marta, ko se vrnete v svet in se razgledate po njem, boste spoznali, koliko brezpravnosti se godi v njem. Toliko, da je v njem za pravičnost malo prostora. In zategadelj čuti človek dolžnost, da bi jo tam, kjer sta še ostala čut in vera vanjo, dognal s posvečeno spoštljivostjo. In zaradi tega jo nemara do-ženem tudi zdaj s preprosto poštenostjo.«
In kaj se zgodi? Zgodi se, da gre pošteno človeško srce mimo paragrafa in dela kot mu narekujejo višji zakoni kot so človeški...
Igra bo pretresla gledalca z razkrivanjem človeškega gorja po nedolžnem obsojenih kaznjencev. Delo bo predvsem zanimalo pravnike, prav tako pa tudi široko občinstvo, da se bo po njej, kadar bo čitalo v časopisju rubriko »zločin«, vselej zamislilo in skušalo mogoče prav pod dojmom te igre gledati objektivnejše in bolj človeško na take primere.	MaSa SL,
ŠPORT
6	5	1	0	23:1	11
6	5	0	1	18:8	10
6	3	2	1	11:10	8
6	2	1	2	15:9	7
6	2	2	2	13:19	6
6	2	1	3	11:16	5
6	1	2	3	12:20	4
6	2	0	4	11:21	4
6	1	1	4	4:10	3
6	0	2	4	4:9	2
Slavija (Varaždin) : Ilašk (Zagreb) 0:1 (0:0) Slavija (Osijjek) : Split 1:0 (1:0)
Tabela v slovensko-hrvatski ligi izgleda po nedeljskih tekmah takole: Gradjanški Hašk Sašk Hajduk Slavija (O) Concordia Ljubljana Bačka Split
Slavija (V)
Prvenstvo v srbski ligi
Bask : Jedinstvo 0:0 Jugoslavija : Bsk 1:0 (0:0) Vojvodina : Slavija (Sarajevo) 3:1 (1:0) Gradjanški (Skopije) : Žak (Subotica) 4:2 Bata : Zemun 6:0
Tabela srbske lige:
Jugoslavija	3	3 0 0	8:1	6
Slavija (Š)	4	3 0 1	13:4	6
Jedinstvo	3	2 1 0	8:2	5
BSK	3	2 0 1	10:5	4
Gradjanški	(S) 3	2 O 1	7:8	4
Bata	3	111	7:4	3
Z. A. K.	4	10 3	10:12	2
Vojvodina	3	0 1 2	5:1	1
Bask	3	0 12	1:5	1
Zemun	3	0 0 3	1:18	0
Prvenstvo LNP
Hormes : Svoboda 3:1
Reka : Kranj 2:2
Mars : Disk 3:2 (1:0)
Bratstvo : Jadran 5:2 (2:1)
ISSK Maribor : SK Rapid 2:1 (1:1)
Prvenstvo v drugem razredu
Mladika:Adrija 4:2 Slavija:Korotan 2:1 Grallka;Moste 3:1
jnniorji:
Hermes:Mars 4:1 Slavija:Svoboda 2:1 Ljubljana:Reka 5:0.
Celjski II. razred
Jugoslavija : Borut 8:3 (4:1)
Hermežani!
Danes zvečer ob 8 se vrši v restavraciji pri »Šestici« redni članski sestanek motokluba »Her-mes«. Pomeniti se moramo o dirkah zagrebških motoklubov, ki se bodo vršile to nedeljo.
Na tem sestanku se bodo sprejemale tudi prijave za imenovano dirkališčno dirko. Ravno-tako pa nameravamo isto nedeljo napraviti izlet našega kluba v Novo mesto in v Trebnje. Ker moramo vedeti imena in število dirkačev za tekme v Zagrebu, ravno tako pa tudi število udeležencev našega družabnega obiska novomeški in trebanjski sekciji, prosimo članstvo, da se imenovanega sestanka brezpogojno udeleži.
Moto Herme«.
slovenskega lista
ki so ostali za mejami Jugoslavije. P. Caspar Canada, M. I. je napisal lep pozdrav slovenski fari sv. Ines, kjer hvali Slovence in njihovo pesem ter blagoslovljeno delo slovenskih duhovnikov, zaključujoč svoj članek v hvalo našega imena s slovenskim pozdravom »Hvala lepa! Bog blagoslovil« Ramiro Hernandez Prtela je v rimah prevedel Prešernov sonet *0 Vrha, srečna, draga vas domaiaki se v španščini glasi »Verba, feliz aldea, carto rincon nativol« Poseben članek je posvečen Slovencem v Argentini, kateremu je priložena slika pevskega društva »Slovenski dom«. Andres Luis Copello je napisal nekaj besed na račun župnika Janeza Hladnika. Sledi prevod o Slovencih iz knjige Franceta Erjavca, ki ga je preskrbel Miguel Naglič, potem o Jugoslaviji, o sv. Cirilu in Metodu, ki ga je napisal Francisco Kraševec, o slovenski kolonizaciji, ki ga je napisal Anton Melik, a prevel Miguel Naglič. Vida Kjuder je prevela odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. Zaključuje pa špansko številko odlomek iz Cankarja pod naslovom: *Ko sem bil ie majhent. Podobe Bleda, Slovenk v narodnih nošah in naših motivov napoljnjujejo to številko, s katero smo se Slovenci predstavili Špancem v Argentini. Uredniku župniku Janezu Hladniku ter vsem, ki so kakorkoli prispevali in omogočili to številko, smo lahko hvaležni za lepo propagandno delo v tujini, »Duhovnemu življenju« n? moremo samo čestitai k uspeli številki.	td.
Odkritje spomenika S. Miletiču v Novem Sadu
V Novem Sadu so v nedeljo slavnostno odkrili spomenik srbskemu politiku in voditelju Srbov v Vojvodini Svetozarju Miletiču, ki ga je izdelal največji hrvatski umetnik Meštrovii. Odkritja spomenika, ki ga podajemo v reprodukciji, se je udeležil v zastopstvu Nj. Vel. kralja predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z več ministri ter sploh vsa kulturna Srbija. Svetozar Miletič, ki se je rodil 22. februarja 1. 1826. in umrl 1. 1901., predstavlja največjega borca srbskega proti mad-žarizaciji Vojvodine ter je bil v svojem času po 1. 1848. do osemdesetih let gotovo voditelj naroda. Malo jih je bilo tako vnetih narodnih borcev, kakor je bil on, ki je postal v srcih Srbov pravi tip narodnega delavca, ki je politično težil rešiti Srbom vse pravice ter kulturno zagotoviti njihovo ogroženo srbstvo v davni Ogrski z Matico in dru-
gimi ustanovami. Ze kot gimnazijec je pisal pesmi, pozneje se je ves predal političnemu delu ter je združil srbsko mladino; z njim je zvezana organizacija »Omladina«, ki je našla tudi odmev v slovenskem dijaškem življenju, kakor se dobro vidi iz Prijateljevih razprav. Bil je naprednjak in svobodomislec, učenec francoske revolucije in prvi pobornik južnoslovanske ideje. Bil je tudi župan Novega Sada. Tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel daljši govor, kjer je slavil Mile-tičevo revolucionarnost, njega kot apostola pravega jugoslovanstva ter zaščitnika ponižanih in razžaljenih, govoril je o njegovi koncepciji zedi-njenja: najprej je sanjal o zedinjenju vseh Srbov v Veliko Srbijo, ki bi bila nekak Piemont, kamor bi težili v politično enoto tudi Hrvati in Slovenci. Zato je on postal apostol jugoslovanstva v političnem smislu. Svoj govor je zaključil z besedami: »Naj bo večna slava Miletiču, velikemu borcu za narodne pravice ter apostolu Jugoslovanstva.«
Ob tej priliki je izšla tudi posebna knjiga dr. K. N. Milutinoviča: »Svetozar Miletič«, Zagreb 1939, str. 314, z mottom:
Diž me deco iz kolevke nek zapamte njegov lik!
Knjigo je izdala »Nova Evropa« in bomo o njej še spregovorili.
šport zadnje nedelje
Slab začetek na balkanskih igrah
Trenutno najbolj važni športni dogodek na Balkanu so desete balkanske igre, ki so se pričele v nedeljo v Atenah. Pri letošnjih jubilejnih igrah manjkajo Albanci in Bolgari, tako da sodeluje samo Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija. Pred 50.000 gleralci, med katerimi je bila tudi grška kraljevska rodbina, so se pričele tekme, pri katerih so se prvi dan zelo slabo odrezali naši atleti, ki so zasedli šele tretje mesto. Upajmo, da bo šlo pozneje boljše. V naslednjem prinašamo rezultate:
Tek na 100 m: 1. Mesbafer (Turčija) 11.5, 2. Kling (Jugoslavija) 11.5, 3. Stevanič (Jugoslavija) 11.5. Razultati so slabi zaradi močnega vetra v prsa.
Skok v višino: 1. Letaxa (Grčija), 2. Fulad (Turčija), 3. Pompadi (Grčija), vsi 180 cm. Isti rezultat je dosegel tudi Jugoslovan Lazarevič, vendar je zaradi številnejših popravkov dosegel le peto mesto ter se ni plasiral.
Tek na 800 m: 1. Stratakos (Grčija) 2.04, 2. Glenis -(Grčija) 2:04.6, 3. Goršek (Jugoslavija) 2:04.6. Do 200 m pred ciljem je vodil Goršek, nato pa je nenadoma popustil. Rezultat predstavlja zelo težak poraz za našega rekorderja, posebno zaradi tega, ker sta tudi časa za prvo in drugo mesto zelo slaba.
Met krogle: 1. Kovačevič (Jugoslavija) 14.66 (nov balkanski rekord!), 2. Šuleri (Romunija) 14.44. 3. Stefanix (Grčija) 14.29.
Tek na 10.000 m: 1. Ragozos (Grčija) 32:53.8, 2. Cristea (Romunija) 33.39, 3. Kiriaki-dis (Grčija) 33.58.
Štafeta 4X400 m: 1. Grčija 3:31.8, 2. Turčija 3:32.3, 3. Jugoslavija 3:33.1.
Po prvem dnevu vodi Grčija s 25 točkami. Slede Turčija s 14 točkami, Jugoslavija s 13 točkami in Romunija z 8 točkami.
Nogomet v slovensko-hrvatski ligi
Ljubljana : Bačka 5:3 (3:1)
Gradjanški (Zagreb) : Sašk (Sarajevo) 3:1 (0:0)
Hajduk (Split) : Concordia (Zagreb) 2:1 (2:1)
Salon se dviga
Tank na varšavskih ulicah
Zvesti polkovnik - Zgodovinska anekdota
V zadnji polovici 18. stoletja 6e je neki Holan-dec, ki je bil velik častilec švedskega kralja Karla XII. odpeljal na Švedsko, da bi ondi 6poznal še kakega od onih vojakov in vojščakov, ki so 6 tem kraljem »levom s 6evera« preromali pol Evrope. Odpravil 6e je na pot in ko se je povrnil nazaj, je svojim prijateljem takole pripovedoval:
»Tisto poizvedovanje ni bilo kar tako. Videti je bilo že, da se bom zastonj trudil. Slednjič sem zvedel, da je nekje na deželi, blizu Stockholma bival neki polkovnik, ki je spadal k zvestim tovarišem svojega kralja. Ko se je mračilo, sem prišel do njega, vendar se mi ni zdelo uljudno, da bi se tako pozno prijavil. Ko sem pozneje svojemu krčmarju, pri katerem 6em stanoval, povedal, da bi bil rad govoril s 6tarim vojščakom in bi tako kaj zvedel o Karlu XII., je ta zamišljeno zmajal z glavo rekoč, da se mi bo to težko posrečilo, ker še nobenega tujca ni stari polkovnik hotel sprejeti. Čez nekaj časa pa je krčmar še enkrat pristopil k meni in mi zašepetal, da ko sera že napravil tako dolgo pot in ker je on znan s starim polkovnikovim 6lugo, mi hoče nekaj pokazati, kar bi me dovolj poučilo o mišljenju in vedenju junakov velikega kralja. Zaradi tega skrivnostnega namigavanja, sem bil pripravljen ravnati se po krč-marjevih navodilih.
Zgodaj zjutraj sva 6e s krčmarjem odpravila k hiši polkovnika. Tu je krčmar potrkal na za-dešnja vrata, slišal sem ga, kako je s slugo dolgo čepetal in nato me je odvedel k okencu ropotarnice, od koder sem mogel iz svojega skrivališča
dobro videti polkovnikova okna. Čez nekaj časa se je pri teh oknih pojavil sluga in je razgrnil zavese in odprl okno. Videl sem v sobo in v dno duše me je preteslo, kar sem zagledaj zdaj.
Sluga je namreč pristopil k postelji svojega gospoda, da bi ga zbudil. Navzlic svoji starosti, je starček kakor mladenič skočil iz postelje, pokleknil in molil. Nato 6i je dal prinesti uniformo iz omare, oblekel se je in je z neznansko nežno kretnjo opasal meč. Sluga se je za hip odstranil pa se je koj spet vrnil s srebrnim pladnjem, na katerem je bila pištola, ki jo je podal 6vojemu gospodu. Zdaj 6e je polkovnil pokril s širokim klobukom: pristopil je k oknu, salutiral, izstrelil pištolo v zrak in je 6 krepkim glasom zaklical: »V čast Karlu —II.« Tako je še nekaj časa obstal, nakar je 6topil nazaj v 6obo in mu je dal služabnik domačo obleko.
Tedaj 6em odšel s svojega skrivališča nazaj v krčmo. Nič več me ni bila volja, da bi pobliže spoznal 6tarega polkovnika in bojnega tovariša kralja. Dovolj mi je bilo tega pretresljivega prizora.
Star človek, ki se po dolgih letih, celo čeZ desetletja, jutro za jutrom obleče v bojno obleko in izstreli častni strel svojemu kralju in 6 tem pozdravi njega in vse svoje mrtve tovariše, mi je bil zadostni simbol hrabrosti in zvestobe, ki sta nekoč prevevala armado junakov, ki so bili nepremagljivi. Nikoli ne bom pozabil tega starega polkovnika, ki me je globoko pretresel.«
Tako je Holandec končal svojo zgodbo.