lil. številka. V UnMlnl.»torek. 12. noja 1908. XLL leto
Uhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in pravnike ter vilja po posti prejeman mi avstre-0|nrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s posiljanjemfna dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en mesec 2 K, Kćor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso druge dežele in Ameriko •slo leto 30 K. — Na naročbo brea Istodobne vpoilljatve naročnine se ne ozira. — Za p™-"« se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dcpisl naj se izvole franko vati. — Rokopisi ss ns vračajo. — Orednlstvo ta apravnlstvo je v Knafiovih ulicah it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Posamezne storilko po 10 h* Upravnistva telefon št 85.
Uredništva telefon št M.
Nemšld poslanci v borbi proti Slovencem.
Naši ljubeznivi narodni nasprotniki nas slikajo kot narod brez naobrazbe, brez kulture, da, celo brez književnega jezika; kadar pišejo o nas, je prezir in zaničevanje glavna tendenca  nj Utovili izvajanj.
A vendar se tega »pritiklavega narodiča«, kakor se izražajo, ki v njih očeh pravzaprav niti narod ni, boje skoro bolj kakor živega vraga.
Ce uvažujenio, da je nas Slovencev jedva poldrugi milijon, a se nas boji in se pred nami trese skoro sto-milijonski narod nemški, je to dokaz, da Slovenci le nismo tako preziranja vredna količina, kakor se nas hoče semtertja predstaviti javnosti. Ako res nismo narod, ako v istini nimamo nobene kulture, ako nas res niti ne spaja vez književnega jezika, čemu se potem proti takemu neznatnemu faktorju dviga vsa nemška javnost in kriči o nevarnosti, ki baje grozi nemški narodni posesti s strani pritlikavih Slovencev?!
Ali si s tem nemška gospoda ne izdaja sama sebi značilnega ubožne-
ga spričevala !
Dvojno je mogoče: Ali smo Slovenci faktor, s katerim je v političnem življenja treba resno računati, ali i »i* vidijo nemški politiki v nas samo strahove, ki nimajo nobene realne podlage.
Ker pa Nemci vedno s ponosom naglašajo načelo »Wir Dentsehe fiir-chten nur Gott, sonst Kiemanden auf dar YVeIt«, si ne moremo misliti, da bi se poleg boga bali še strahov, zato smo mnenja, da smo vendarle Slovenci postali že faktor, ki se ga bodo sčasoma morali naučiti uvaževati tudi naši narodni sovragi. Zato je naravnost glupo, ako nas hočejo Xemci. kadar se jim zdi umestno, omalovaževati in bagatelizirati, ko si s tem bijejo sami po zobeh.
Če bi bili Slovenci res »quantite negligeable«, potem bi pač Nemci ne klicali proti nam na pomoč pekla in nebes, kakor se to godi v zadnjem času dan na dan.
Pretekli teden sta v Celovcu poslanec D o b e r n i g in odvetnik dr. K n a p p i t s e h grmela proti Slovencem, da se je kar bliskalo, in slikala v najbolj črnili barvah opasnost, ki grozi nemškemu Mihlju od objestnih Slovencev. A še ni poteklo osem dni, ko so zapeli nemški politiki isto pesem tudi v Gradcu.
Tu stn v nedeljo tradirala o slo-
venski nevarnosti poslanca M a r -c k h 1 in dr. H o f m a n n - \V e 1 -1 e n h o f.
Če bi se njiju besede jemale za suho zlato, bi moralo biti nemštvo na robu pogina in popolnega poraza.
Poslanec Marckhl je črtal v najtemnejših barvali položaj spodnje-štajerskih Nemcev ter zatrjeval, da se nemštvo na Spodnjem Štajerskem potopi v slovenskem morju, ako ne bo našlo razumevanja in podpore pri rojakih na Gorenjem Štajerskem. Po njegovem mnenju bi sicer slovenska nevarnost še ne bila tako velika, ako bi ne prežal v ozadju — »jugoslovanski panslavizem«. Ta »jugoslovanski panslavizem« je Marcklilu nekaj tako strašnega, da se mu tresejo hlače največjega strahu. Razumemo strah sedanjega celjskega poslanca! A poučiti ga moramo, da se mij ne boji — »jugoslovanskega panslavizma«, zaradi tega on lahko docela mirno spi, bati se mu je nečesa drugega.
Morda mu je še v spominu usoda Henrika W a s t i a n a pri zadnjih državnozborskih volitvah! Enaka usoda bo prav gotovo doletela tudi njega pri prvih bodočih volitvah, če bodo Slovenci v celjskem okolišu postopali tako preudarno, kakor svoje-easno mariborski slovenski narodnjaki. S tega stališča ima torej Marckhl popolnoma prav,ako ječi radi slovenske nevarnosti, toda ta opasnost ne grozi toliko nemštvo, kakor Maivkhlovemu državnozborskemu mandatu.
Menimo namreč, da bodo Slovenci in socialni demokratje v celjskem volilnem okraju najkasneje v 6 letih že lahko zaklicali Marckhlu: »Danes poslanec celjski in nikdar več!«
Poslanec W e 1 1 e n h o f ni bil v tako elegičnem položaju, kakor celjski poslanec. In to je umljivo.
Marckhl toži in ječi, ker čuti, da se mu majo tla pod nogami in da sloni njegov mandat na trhlih nogah, dočim je dr. Hofmann opiraje se na svoj siguren mandat agresiven in drzovit.
Po svoji stari navadi, znani že iz njegovih govorov v proračunskem odseku, je zabavljal na slovensko ljudsko šolstvo, se norčeval iz slovenske zahteve po vseučilišča v Ljubljani ter dokazoval nepotrebnost slov. gimnazij in učiteljišč. Da so pri tem dobili svoj delež tudi slovenski uradniki, se razume samo ob sebi, saj poslanec graškega mesta ne izpusti nobene prilike, da bi ne udaril po omraženih slovenskih uradnikih.
Posebno ima na piki spoštovani dr. Wellenhof predstojnika ljubljanskega okrajnega sodišča.
Tega je že demmciral pri razpravi o justičnem etatu v proračunskem odseku, no, tudi to pot mu ni prizanesel. Izmislil si je o njem celo bajko.
Iz njegovora posnemamo tale pasus: »Nekaj dni po debati v proračunskem odseku sem dobil velik poštni paket, v katerem se je nahajala tale slika: v sredi gospod predstojnik in okoli njega njegovi zvesti podložniki. Pri sliki je bilo pismo, v katerem se gospod deželnosodni svetnik zafrkljivo zahvaljuje, da sem se ga spominjal; obenem se pripominja, da se lahko po tem prepričam, da on ni rjoveč lev, ampak pohlevno, ponižno jagnje. To postopanje sem napram j ust i enem u ministru dr.Kleinu označil kot breztaktnost in skrajno neokusnost.«
Vsakomur, ki ima količkaj zdravih možgan, mora biti jasno, da je pošilja te v, o kateri govori dr. Wel-lenhof, apokrifna.
Prepričani smo ,da tudi dr. Wel-lenhof ni bil o tem niti trenutka v dvomu, a če je vkljub temu šel g. sodnega svetnika Einspielerja de-nuncirat pravosodnemu ministru, dokazuje to postopanje samo, da so našim narodnim nasprotnikom, če stoje tudi na isti visočini izobrazbe in omike, kakor dr. Hofmann -Wel-lenhof, najumazanejša, najpodlejša sredstva dobra v borbi proti sovraže-nim Slovencem.
To značilno Hofmannovo dejanje si je treba zapomniti za slučaj, če nam bodo Nemci zopet očitali, da denunciramo nemške uradnike, ako zahtevamo, naj izvajajo zakone in spoštujejo enakopravnost slovenskega jezika!
Slovenski delavci v Trstu odpirajo oči.
Slovenski delavci v Trstu odpirajo oči. Z izrazom začudenja so se ljudje v Trstu vprašali dne 1. maja, ko so videli, da slovenski socialni demokratje slavijo delavski praznik sami zase in drugje, ne pa skupaj in tam, kjer njih sodrngi italijanske narodnosti, dočim so prejšnja leta slavili 1. majnik vedno skupaj na Montebelu. Prejšnja leta so i meli vsi en sam skupni shod, a letos so imeli Italijani svojega, a Slovenci svojega. In že na tem shodu, ki se je vršil predpoldne na novem trgu za seno, je sodrug Gaspari — ki je sho-
du predsedoval — povedal vzrok tej razdelitvi. Dejal je namreč, da bodo imeli slovenski socialisti popoldne sami svojo veselico v Bojanu pri »Zlati kroni« in ne na Montebellu skupaj z italijanskimi sodrugi zato, »ker se naši ljudje čutijo svobodnejše in se svobodnejše gibljejo sami med svojimi, nego pa skupaj z Italijan i.« Med vrstami je bilo tudi rečeno, da se druga, prejšnja leta, ko so slavili 1. majnik skupaj z Italijani, niso čutili svobodnih, da se niso svobodno gibali, ali, da povemo z drugimi besedami: da so morali plesati, kakor so jim Italijani godli. In to jim mi prav radi verujemo, da, celo še več: to je ravno ono, kar tržaški Slovenci, ki čutijo narodno, že od nekdaj trdijo: da namreč slovenski sodrugi služijo italijanski socialno-demokratični stranki — ki si je radi svojega absolutizma in terorizma pridobila naslov »rdeča kamora« — le za stafažo, a drugače da nimajo v stranki nikake besede. Koliko je slučajev. . . oziroma nič »koliko« — kar vsak shod socialne demokracije je bil tak slučaj: dokler je na shodu govoril italijanski govornik, pa naj bo Pittoni, naj bo Puecher, naj bo Pa-gnini ali pa kdo drugi, so vsi navzoči — Italijani in Slovenci — govornika pazno poslušali in mu — vsi brez izjeme — burno ploskali in pritrjevali. Ko se je pa oglasil — iti vselej je bilo to šele potem, ko so bili vsi italijanski govorniki že povedali svojo — za besedo slovenski govornik, naj bo Kopač, naj bo Milost, naj bo Regent ali kdo drugi, tedaj se je pa vselej, na vsakem shodu pojavil čuden fenomen: dočim je bila dvorana prej natlačeno polna, se je začela v istem hipu prazniti: Italijani so smatrali shod končanim in so odhajali, ostajali so Slovenci sami: slovenskih govornikov niso hoteli italijanski sodrugi poslušati, kakor so Slovenci poslušali italijanske. — Pozno sicer, vendar so pa enkrat slovenski socialni demokratje v Trstu to spoznali. Mi jim moremo le gratu-1 i rat i na tem spoznanju, dasiravno moramo obenem obžalovati, da ni to spoznanje prišlo prej. In prepričani smo, da bi to spoznanje še sedaj ne bilo prišlo, če bi jim ne bila odprla oči -— »Narodna delavska organizacija«! Da pojasnimo! V vrstah jugoslovanske socialne demokracije v Trstu je vladala že več časa nezadovoljnost radi gori rečenih in še drugih zapostavljanj. Ali ta nezadovoljnost je bila le latentna. Le tu pa tam se je pojavil kak posamičen vidnejši znak te nezadovoljnosti .Ko se je pa v Tr-
stu ustanovila »Narodna delavska organizacija«, tedaj so ti vidni znaki nezadovoljnosti postal] vsak dan pogostejši. Delavci so začeli izstopati iz socialne demokracije ter so pristopali k »Narodni delavski organizaciji« rekši: »Tam nas priznavajo in nam dovole govoriti v svojem jeziku le, ko jim prinesemo svoje kronce, a drugače nas pitajo s ščavi! Tu bomo tudi nosili kronce, a bomo vsaj smeli vedno govoriti v svojem jeziku, bomo sami zase, svoji med svojimi.«In tako se je pripetilo, da ima ona »Narodna delavska organizacija«, ki BO jo bili socialni demokratje proglasili za mrtvorojeno dete, dandanes preko 4000 članov. In ravno ta sijajni uspeh »Narodne delavske organizacije« je odprl oči gospodu Kopaču in njegovim drugom, ki so na čelu slovenskim socialnim demokratom. Ravno ta uspeli je storil, da so spregledali in sprevideli, da dokler bodo oni sami nič drugega nego pomožni sluge Pittonija in drugih voditeljev' italijanske socialne demokracije, toliko časa ne bo več hotelo slovensko delavstvo za njimi. In zato so sklenili razdeliti se popolnoma, Sedaj trdijo oni, da »Narodna delavska organizacija« bi se ne bila mogla tako po-vspeti v tem kratkem času, če bi ne bili italijanski sodrugi sami tega zakrivili s svojim vedenjem nasproti slovenskim sodrugoin. Prva posledica tega je, da zahtevajo slovenski >o-cialisti v Trstu sami svojega tajnika.
— Že precej časa je temu, ko je neki znan tržaški slovenski socialist po nekem shodu v privatnem pogovoru rekel nekemu članu »Narodne delavske organizacije«: »Eh, kaj hočemo! Saj tako pridemo kmalu za vami!«
— Kakor se vidi, so se začele te besede uresničevati! Slovenski delavci v Trstu odpirajo oči, se rjsamosvojn-jejo, rešujejo se jarma, v katerega so jih vpregli italijanski sodrugi in pod katerim jarmom so se morali truditi marsikdaj celo za italijansko liberalno stranko v Trstu, kakor na primer na ožjih volitvah za državni zbor leta 1901., ko so morali na povelje italijanskih sodrugov glasovati za Italijana Hortisa, mesto za Slovenca dr. Rvb.ira.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 11. maja. Danes je proračunski odsek dovršil svoje ogromno delo, za kar ji' bilo treba 51 sej in skoraj 400 ur. — O poglavju »izdatki za umetnost in starinoslov-je« je poročal poslanec dr. K rani *i r,  ki  je  predlagal,  naj  se za
LISTEK.
Jtora devico.
Povest; spisal K. Oblak. (Dalje.)
IV.
Mizarjev vajenec je rano zjutraj pospravljal delavnico. To je bila njegova prva naloga vsak dan. Najprej je odprl okno in pogledal kako ie vreme, potem je začel pometati. Kadar se je bilo vzdignilo toliko prahu, da je kakor gost oblak plaval nad tlami, tedaj je vajenec začel prepevati pobožno pesem, ki jo je bil po svoje prikrojil. Čim se je zadri »povzdignimo metlo«, je vstopil mojster Matije v delavnico in je vajenca v šali zlasal. Fant je na ta jutranji pozdrav vedno odgovoril s strahovitim vpitjem in zbežal, Matije pa se je za njim smejal prav od srca. Dobro sta se umela mojster in vajenec in rada sta se imela.
To jutro pa je Matije zamudil jutranjo pesem svojega vajenca. Z začudenjem je vajenec dvakrat in trikrat ponovil svojo pesem, predno je prišel do spoznanja, da to jutro ne bo lasan in ne bo imel vzroka vpiti. In vpil je rad na vse grlo, ne samo,
ker ga je na to gnala neka notranja sila, nego tudi zato ker je vedel, da se mitničarski prejemnik njegovega tulenja vsak dan znova ustraši.
Delavnica je bila že davno pometena in v red spravljena, ko je prišel naposled mojster Matije. Vajenec ga je z začudenjem gledal, kajti še nikdar ga ni videl tako resnega in zamišljenega. Sodil je, da se je moralo Matijcu primeriti kaj izrednega in smatrajoč zlovoljnost svojega mojstra za sigurno jamstvo, da se bliža velik vihar, je naglo popadel kladivo in začel neusmiljeno razbijati po neki napol dodelani skrinji.
To razbijanje je vzbudilo Ma-tijca iz njegovih misli.
»Nehaj, nehaj,« je zaukazal Matije.
»Takoj sem gotov,« je odgovoril vajenec in hitel zabiti nekaj žebljev. Potem si je obrisal čelo, zapihal, kakor da je kdo ve kako utrujen in se previdno umaknil v stran, da ga je od mojstra ločila že več kot primerna razdalja, kajti dozdevalo se mu je, da se zna Matije vsak hip otresti svojih misli in da bi potem morda hotel z vajencem govoriti z rokami.
Toda ta dan so bila domnevanja sicer jako bistroumnega vajenca popolnoma neutemeljena. Matije ni imel nikakih sovražnih namenov glede svojega vajenca in tudi ni bil
nič zlovoljen, nego samo resen in zamišljen.
Stopil je k odprtemu oknu in dolgo gledal na cesto. Ponoči je bilo deževanje vendar ponehalo in zdaj je jesensko solnce parilo cesto, ki je bila še polna luž, da se je kar kadilo iz nje. Še dlje je Matije gledal na hišo, ležečo na nasprotni strani ceste. Okna so bila še zagrnjena, a vezna vrata so bila že odprta, kar je bilo znamenje, da se je Fanika že polotila svojega običajnega jutranjega dela. A ker je ni bilo na spregled, je mizar končno zapustil svoje okno in ukazal vajencu, naj je zapre.
»Prinesi hrastovih desk,« je čez nekaj časa naročil Matije.
Med tem, ko je vajenec vlačil deske v delavnico, je Matije brskal po veliki skrinji, kjer je hranil vsakovrstne kovinske izdelke, potrebne za njegov obrt.
»Ali veš, kaj bova sedaj naredila.« je Matije vprašal svojega vajenca. »Kadar so moj rajni oče — Bog jim daj dobro! — imeli tako delo, so me vselej vprašali: Kdor je naredi, je plačan, kdor je plača, je ne rabi, kdor je rabi, je ne vidi — kaj je to? Ali si uganil, kaj je to?«
»Ne,« je tiho odgovoril vajenec, ki še vedno ni verjel, da mine ta dan v taki prijaznosti, kakor navadno vsaj pet dni v tednu.
V normalnih razmerah je Matije navadno rabil vzklike, izbrane izmed živalskih imen, če mu je vajenec na kako vprašanje izjavil, da česa ne ve. Zdaj, ko je celo to izostalo, ni vajenec več dvomil, da je za danes njegova telesna varnost popolnoma osigurana in vsled tega se je zdaj zaupno približal svojemu mojstru.
»Ko so mi moj oče prvič povedali to uganko, je tudi nisem uganil,« je dejal Matije in začel meriti hrastove deske ter nanje s svinčnikom zarisovati različne črte. »Kdor jo naredi, je plačan, kdor jo plača, je ne rabi, kdor jo rabi, je ne vidi — to je mrtvaška krsta.«
»Hm!« Ta vzklik je zdrsnil čez ustne vajenčeve, ne le kot izraz hvaležnosti za dano razjasnilo, nego tudi kot izraz novega začudenja. »Bog vedi, kaj mu je,« si je vajenec mislil in je zopet z nekako bojaznijo gledal na svojega mojstra, ki je bil danes v resnici ves drugačen, kakor navadne dni.
Matije je med tem dovršil zaznamovanja na izbranih deskah in je naročil vajencu, naj jih razžaga.
»Pa pojdi za hišo in žagaj tamkaj,« je odredil Matije. »Ne maram, da bi danes oni-le morali poslušati naše razbijanje in žaganje.« Pokazal je pri teh besedah s prstom čez
ramo in vajenec je umel, da velja ta obzirnost Maroltovim. Izvršil je sicer gospodarjevo naročilo brez ugovora, toda sani s seboj je imel dolg pogovor o nagibih in o pomenu te obzirnosti.
»Gospod Marolt je tako mrtev in ker so ga prenesli v mrtvašnico, ga žaganje na noben način ne more motiti. Gospa in gospodična sta pa tako vajeni takega šuma.«
Pomena mojstrovi obzirnosti vajenec ni našel, prav tako tudi ne vzroka. V svoji nizkotni duši je prišel celo na misel, da ima mojster morda zato obzire, da bi mogel naročeno krsto dražje zaračunati, dasi je mojstra dobro poznal in je vedel, da takega dejanja ni zmožen.
Tudi Matije je prišel za hišo in je čvrsto pomagal pri napravi krste. Tu je končno imel vajenec priliko dobiti razjasnilo za vse dvome, ki jih je bilo v njem vzbudilo gospodarjevo mnenje.
Prišli so namreč različni ljudje po različnih opravkih k Matijcu in z vsakim je imel mojster dolg pogovor o samouinoru gospoda Marolta. In vselej je mojster na koncu globoko zavzdihnil in dejal:
»Gospodična se mi smili.. . gospodična Fanika ... Saj doma ni imela nič dobrega .. . Oskrbovala je vse gospodinjstvo...   vse  je sama
umetniške ustanove in naročila zviša proračunjeni znesek od 350.000 na 1 milijon kron. Nadalje je zahteval, naj se v umetniški svet in v komisijo za gojitev godbe pokličejo zastopniki vseh narodov. Minister K o-rytowski je odgovarjal, da je vlada pripravljena, zvišati tozadevni znesek na 800.000 kron, več pa ne more storiti, ker bo itak treba za podržavljenje dima jskeira konservato-rija izdati 400.000 K. — Poslanec dr. Korošec je priporočal, naj bi država pospeševala umetniško življenje v slovenskih deželah. — Poslanec H o f m a n n - W e 1 1 e n h o f je zahteval znatno zvišanje državnih prispevkov za deželno umetniško šolo in za deželni muzej v Gradcu. — Poslanec Mali k je priporočal ustanovitev muzeja v Ptuju in za subvencioniranje ptujske godbene šole. Pri glasovanju je bil predlog poročevalca dr. Kramara, naj se postavka zviša na 1 milijon kron. soglasno sprejet. — Potem se je začelo razpravljati o »pristanišeni in sanitetni službi, mornarskem observatoriju v Trstu« in o »subvencijah za paro-brodstvo«. Poslanec dr. Ploj se je bavil v svojem govoru z nezadostnim delovanjem pomorske oblasti v Trstu, grajal je, ker se pri oddaji pristauiščnih del v Trstu ni oziralo na domača stavbna podjetja ter zahteval, da se mora pri parobroduem prometu z Južno Ameriko ozirati na avstrijska podjetja. Trgovinski minister dr. F i e d 1 e r je priznal, da je zakonodaj st v o v mornarskih stvareh res zaostalo, ker je dotična akcija samostojno organizirana šele dobro leto, toda sedaj se pridno deluje na izpopolnitvi. V ministrstvu so že razpravljali o zavarovanju mornarjev proti nezgodam, o bolniškem zavarovanju, o zavarovanju mornarjev za starost in onemoglost. Nadalje je povedal minister, da je reorganizacija pomorske Oblasti nujno potrebna, da se je z zgradbami pristanišč v Dalmaciji že pričelo ali pa se to zgodi prihodnje leto. Za ureditev tržaških prometnih vprašanj se sestavi posebna komisija. — Po daljši debati so bila vsa poglavja sprejeta ter je bil poslanec dr. S t e i n w e n d e r izvoljen za generalnega govornika.
Jezikovni boji na Češkem.
Praga, 11. maja. V Kralj. Vi-nohradih so zborovala danes češka društva železničnih uradnikov, da zahtevajo popolno enakopravnost češkega jezika z nemščino na železnicah. Uradnikom so obljubili navzoči mladočeški, češko-socialni in agrarni poslanci dejansko podporo v njihovem boju za enakopravnost češčine v uradnem prometu.
Zvišanje častniških plač.
Dunaj, 11. maja. Krščansko-socialni poslanci in desničarji gosposke zbornice stoje neprestano na stališču, da se morajo delegacije sklicati najpozneje do konca meseca junija, da doženejo potom kompromisa zvišanje plač častnikom. Kronski svet prihodnjo nedeljo bo o tem odločil. — Ni pa nikakega upanja, da bi veljalo zvišanje za nazaj, pač pa se namerava dati v letu 1909. častnikom nadomestilo v takem obsegu, da ne bodo materialno prav nič prikrajšani, vendar ne bo treba zvišati proračuna za leto 1908.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 11. maja. V današnji proračunski debati sta govorila poslanca M a n i u in Zagorac. Prvi je obsojal vladno politiko in preganjanje nemadžarskih narodnosti. Proračun je odklonil. Poslanec Za g o r a c je imel dolg govor v hrvaškem jeziku. Dokazoval je, da je proračun kršitev nagodbe, ker državni zbor nima pravice določevati
storila ... in nikamor ni šla... na noben ples ... na nobeno veselico... vedno je bila doma ... in prijazna je .. . . prav prijazna . . .«
Če je pa kdo opomnil, da Ma-roltovi pač ne bodo mogli plačati hrastove krste, je mojster Matije skomizgnil z rameni in se najprej pogumno zlagal.
»Z Marokom sva bila prijatelja .. . prav dobra prijatelja sva bila.. .« Potem pa dostavil: »Če mi krste ne bodo mogli plačati, pa tudi ne bom obubožal. Marolt je bil moj prijatelj in zato naj počiva v gosposki krsti.«
Ko je bila krsta narejena in črno pobarvana, jo je Matije postavil na solnce in je izbral najlepše okraske, kar jih je imel pri hiši, da jih pribije na krsto. Umetno so bili narejeni ti okraski in svetili so se, kakor bi bili od zlata.
»V tako lepi krsti ležati, mora biti pravo veselje,« je menil vajenec in prešinilo ga je ponosno čuvstvo, da je v izdatni meri pomagal ustvariti ta umotvor.
(Dalje prihodnjič.)
tangende za avtonomno Hrvaško. Potem je našteval, kje in koliko prispeva Hrvaška po krivici za skupne stvari. Svaril je Madžare pred šovinizmom, ki jih bo pokopal ter jjh pozival k sporazumi jen j u z narodnostmi, dokler ne bo prepozno. Na Hrvaškem vlada absolutizem, ker hočejo zdrobiti narodni odpor proti nezakonitosti. Hrvaška vlada pa nima avtoritete, in vlada brez avtoritete se ne more zdržati na površju. Svoj govor je zaključil Zagorac z Deakovimi besedami:. »Za domovino se sme žrtvovati vse, le domovine same ne.«
Za razdoižitev uradnikov na Ogrskem.
Budimpešta, 11. maja. Za pre\ zelje uradniških dolgov se ustanovi večja banka s kapitalom 25 milijonov kron. Na krmilu te akcije stoji bivši trgovinski minister V o -ros. Ministrski predsednik dr. \V e-k e r 1 e je obljubil, da bodo obligacije te banke sposobne za kavcijo.
Nemiri na Kitajskem.
London, 11. maja. V kitajski provinciji Yiinanu je izbruhnila zelo resna vstaja, ki ima namen, vreči sedanjo dinastijo. Generalni guverner je brzojavil po vojaštvo.
Punt v Maroku.
Pariz, 11. maja. Sultan A b -dni A z i s je v hudih škripcih, ker se mu je izneveril poveljnik najmočnejše čete, Ben Bagdad is. Ta bi bil moral sultana spremljati v Marakeš, a mu je obrnil hrbet ter gre s svojo posadko 7000 mož v Fez, da ponudi svoje oborožence protisultanu Mule-ju Ha f idu. Tudi paša Marakeša in mnogo odličnih mož iz Marakeša in Feza jezdi Mule j u Hafidu nasproti.
Nova črnogorska prestolnica.
C et i n j e , 11. maja. Včeraj je knez Nikola v navzočnosti vsega dvora, diplomatičnega zbora in vlade položil v Baru temeljni kamen za novo prestolnico. Pri tej priliki je imel knez govor, v katerem je naglasak da je vse njegovo delovanje osredotočeno v tem, da postane Bar središče trgovine in industrije. Rekel je nadalje, da je s svojega potovanja v Petrograd prinesel prepričanje, da car Nikolaj in Rusija nikoli ne pozabita Črne gore; obenem je izrekel nado, da bo Črna gora tudi v bodoče deležna naklonjenosti mogočnega soseda Avstro-Ogrske, ki je vedno pospeševala gospodarsko povzdigo Črne gore. Posebno hvaležno se je spominjal knez Italije, od koder so prišli kapitalisti, da so povzdignili podjetniški duh Črnogorcev.
Dopisi.
Sv. Trojica  nad   Cerknico. Pri nas smo dobili dušnega pastirja po imenu Ludovika B a j c a ,   ki se za vse drugo bolj zanima kakor pa za svoj posel, za kar je postavljen. Takoj po prihodu si je omislil klerikalno posojilnico, ki jo toliko potrebujemo kakor pri vozu peto kolo. Kmalu na to je ustanovil izobraževalno društvo; napravil je iz hleva, ki je last faranov, brez dovoljenja, kakor on pravi, dvorano za sestanek izobraževalnega   društva.   Potreba  bi res bilo v naši gorski fari izobraževalnega društva ,ker so ljudje še v resnici nevedni,  obžalovati pa je, da se ljudstvo  pod   vodstvom župnega upravitelja Bajca ne   ho   moglo izobraziti, ker Bajec potrebuje še sam obilo olike; mesto da bi v cerkvi božjo besedo oznanjeval, je slišati le O opicah, junčkih, prašičkih itd. Pravzaprav pa služi imenovana dvorana le za pijančevanje; popiva v tem lokalu Bajčeva garda, mlado in staro, po   cele   popoldneve   in   še pozno v   noč   so   slišali   iz   tega lokala samo kričanje in vpitje ter vidi pijane ljudi okrog laziti, kakor okrog kake šnopsarije.  To je res lepo izobraževalno društvo! Menda tako izobraževanje deluje tudi že na Bajcar ki je oznanil, da bo praznik sv. Jožefa dne 18. marca, mi smo ga pa te kakor po navadi praznovali dne 19. marca. (Kakor se nam poroča od drugega dopisnika, so se klerikalni pijanci in pijanke posebno odlikovali na velikonočni ponedeljek v pijanosti, ko so se godile tudi nekatere »nesreče«. Eno izmed preteklih nedelj so se pa pijani devičarji in devičarice podali v gozd, kjer so pili in kričali kot divji.  Ko je neki pošten faran prišel blizu in jim ni vsega potrdil, kar so govorili, so ga napadli in tekla je kri, da bo imela opraviti s stvarjo   sodnija.   Op. uredništva). Bajec dela tudi poleg tega dobro reklamo za očka Zorca. V cerkvi zapo-ve: Fantje in možje, popoldne k ve-černicam, potem pa v dvorano! Ta soba služi Zorcu s pomočjo Bajca kot zakotna oštarija;  pri tem ima Zore dober »kšeft«, ker proda dosti vina; s tem se hoče tudi škodovati
pri nas nahajajočima se gostilničar-jema,ker se mu nečeta klanjati. Zore baje nima nobene pravice točiti pijače! Prejšnji duhovniki so bili vsi proti temu, da bi se ustanovila kaka gostilna bliže cerkve, sedanji Baje pa daje sam priliko, da se poleg cerkve popiva in vpije, Ali misli, da je tako očetje Bogu v čast in dopadljivo? Sliši se, da namerava tudi ustanoviti mlekarno. To bo pa bolj težek porodi ker v naši fari se komaj dobi mleka za domače potrebe. Ali pa morda misli Baje na kak umeten način proizvajati mleko. Kakor razvidno, je naš Baje tako z nepotrebnim delom preobložen, da nima niti časa službe božje tako opravljati, kakor so jo njegovi predniki opravljali. Nekoč je prišel mežnar iz sosedne vasi, da naj bi šel tri bolnike previdet; za to ni imel časa, šel je raje k sodišču v Lož, da bi oprostil svojega pod-repnika očka Zorca, da bi ga ne kaznovali, ker se je imel radi obrekovanja zagovarjati. Istotako Baje ni imel zopet časa krstiti nekega otroka; botra sta čakala in čakala, a morala sta iti domov, ne da bi bil otrok krščen, ker se je Bajcu zopet nekam drugam mudilo, vsled česar je ostal otrok pet dni brez krsta. Za prepir in zdražbe ima Baje zadosti časa, samo za to ne, za kar je postavljen; take kozle preobrača, da je sram tiste može, ki so šli preteklo leto prosit škofa, da naj nam da duhovnika; bilo bi bolje brez duhovnika, kakor pa da je prišel Baje k nam. Nekaj devic je že izgubilo zaupanje do njega radi ri-četa, sČasom pa jim bo še več drugih sledilo.
Rojaki!
»Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju«, ustanovljeno ob vladarski štiridesetletnici leta 1888., slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka.
Tiho in brezhrupno bo to slavje, kakor je tiho delovanje tega prepo-trebnega društva. A to slavje naj bi bilo vsaj povod, da bi se ga rojaki v domovini in drugod v izdatnejši meri spominjali z obilnimi darovi. Vemo sicer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi naše društvo za najboljše, za našo mladino, za našo bodočnost.
V vseh strokah nam nedostaje duševnih delavcev in na merodajnih mestih se često izgovarjajo, da ni i>o-trebnih moči na razpolaganje, ako zahtevamo, kar nam gre. A marsikateremu visokošolcu upade pogum, da opeša in omaga malo pred ciljem, ker ga je potlačila in oslabila revščina. Zakaj poleg vseh težkoč, s katerimi se borijo slovenski visokošolci, poleg preziranja s strani drugorod-nih tovarišev in poleg zapostavljanja od strani višjih je revščina najhujša sovražnica, ker slabi duševne in telesne sile.
In revna in potrebna je pretežna večina slovenskih visokošolcev! Vsak mesec trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največji zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne more, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni pomočki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, draginja v velikem mestu pa je vedno večja.
Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj se nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Zlasti pa poživljamo vse tiste, ki so svoj čas uživali dobrote našega društva, naj se spomnijo tistih časov in naj se oddolžijo vsaj deloma ter tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. Okolo 1500 poročil in položnic smo razposlali o Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo uporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima SVOJ sedež v pisarni blagajnika g. dr. KI. S e s h u n a , dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, I. Sin-gerstrasse 7.
Na Dunaju, meseca maja t. 1.
Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 12 maja.
— Jubilejski sprevod. Takozvani kranjski osrednji odbor za priredbo tega jubilejskega sprevoda je torej opustil namen, uprizoriti romarsko skupino in poskusil bo srečo z drugimi skupinami. O uspehu njegovega truda bomo že poročali, sodimo pa, da bo naše poročilo kaj kratko. Sprevod bo namreč že 12. junija, v 14 dneh mora biti vse pripravljeno, doslej pa nimajo še ničesar, ne sposobnih ljudi, ne kostumov in ne denarja. Kar se tiče sprevoda samega, se čujejo prav lepe stvari. Sprevod bo priredba samo za tujce. Po 60 kron zahtevajo Dunajčanje za sedeže, na tribunah. Ljudstvo bo torej popolnoma izključeno.
— Romanje v Lurd. Duhovska agitacija je spravila na noge 612 oseb, ki so se včeraj odpeljali v Lurd
gledat največji švindel, kar jih je bilo vprizorjenih tekom zadnjih sto let. Kakih 50.000 kron je šlo s tem rakom žvižgat. Pri tem je naj žalost-neje to, da ni deset duhovnikov na celem Kranjskem, ki bi verjeli v lur-ške »čudeže«. Če so duhovniki med sabo ali med dobrimi prijatelji, ki jim zaupajo, se sami norca delajo iz lurških čudežev. Tudi sicer poudarjajo radi napram izobraženim ljudem, da ni nihče dolžan verjeti v lurške čudeže. Toda prisiljeni so, preprosto ljudstvo vzdrževati v veri v lurške čudeže, ker bi se sicer zamerili svojim predposta vijencem, kajti Lurd je vir ogromnih dohodkov, milijonskih dohodkov katoliške cerkve in denar, to je v katoliški cerkvi že davno prva stvar!
— Zakaj se štajerski deželni odbor ne udeleži jubilejskega sprevoda? V rokah imamo originalni prepis dopisa, s katerim je štajerski deželni odbor odklonil svojo udeležbo pri jubilejskem sprevodu na Dunaju. Dopis se glasi v slovenskem prevodu doslovno tako-le: »Z ozirom na dopis z dne 26. marca 1908. si usoja štajerski deželni odbor sporočiti, da je sklenil deželni zbor štajerski v smislu intencij njegovega veličanstva cesarja v trajen spomin na njegov 601e»tni vladarski jubilej podariti primerno svoto v dobrodelne namene. Posebnemu odseku se je poverila naloga v sporazumu z deželnim odborom zbornici poročati in predlagati o načinu, kako bi se naj porabila ta votirana svota.. S tem so jubilejske prireditve omejene na polje dobrodelnosti, zato se tudi deželni odbor ne more odzvati povabilu, da bi se udeležil svečanostnega jubilejskega sprevoda. K temu bi še pripomnili, da bi bilo dostojno zastopstvo v sve-čaiiostnem sprevodu, ki bo, mimogrede omenjeno, služil samo interesom dunajskega mesta, spojeno z izdatnimi stroški, za katere bi deželni odbor šele moral dobiti privoljenje visokega deželnega zbora. Z ozirom na neugodno financialno stanje dežele pa deželni odbor žal ni v položaju, da bi mogel visokemu deželnemu zboru v tem smislu predlagati spremembo v tem predmetu že storjenega sklepa.«
— Slovenskim pravnikom. »Ljubljančanka« — torej uradni list poroča v svoji 104. številki dne 6. majnika t. 1., da so se udeležili izleta koroških pravnikov dne 3. majnika na Vrbsko jezero tudi trije ljubljanski deželnosodni svetniki in nasvetu je, da se naj taki izleti vršijo tudi pri nas. — Radovedni smo, kdo so bili ti sodni svetniki, kateri so se vsilili koroškim pravnikom kot korifeje kranjskih justičnih uradnikov, še bolj pa kot nemški prvoboritelji in stebri nemškega uradovanja na Kranjskem. Pa vendar ne, da so se hoteli kazati svojim nemškim kolegom kot mnčeniki kranjskih razmer, in so si šli iskat navodil in večjega navdušenja za bližajoče se jezikovne borbe ali pa so hoteli zase delati reklamo? Pa naj si bo eno ali drugo, faktum je, da se je ta udeležba raz-bobnala v uradnem listu! Da niso šli samo zabavat se, ali pa da so prišli t je slučajno, se samo ob sebi umeva, zakaj pa niso koroški pravniki povabili tudi druge kranjske pravnike? Morebiti, a so jih tje poslali nemški sodni uradniki na Kranjskem ali po celo nemški »Volksrat« za Kranjsko? Gotovo so Korošci občudovali te naše nemške sodnike, ki hočejo avanzirati pod nemško nacionalno zastavo! Pa naj si bode kakor hoče! Dejstvo je, da se kranjski nemški nacionalni sodni uradniki ne shajajo in ne sklepajo samo v ljubljanski kazini, ampak se hodijo celo posvetovat s koroškimi nemškimi uradniki. In naši pravniki, advokatje in notarji pa spijo spanje pravičnega, drže križem roke ter gledajo mirno, kako preže ti Nemci na našo lepo zemljo. Posnemajte svoje nemške kolege slovenski juristi, ki imate še kaj čuvstva, še kaj srca za svoj ubogi teptani narod! Organizujte se na skupno narodno delo!
— Blamirano občinsko starej-šinstvo. C. kr. katehet Oswald je poslal sobotnemu »Slovencu« pod tem naslovom sledečo brzojavko: »Občina idrijska se je bila drznila zoper prepoved deželnega odbora pričeti prezidavo »Čitalnične hiše«, ker je hotela napraviti neko reprezentančno palačo za Antona Kristana in sodruge. Deželni odbor je nadaljevanje zgradbe takoj ustavil, razveljavil dotični sklep občinskega odbora, županu izrekel ostro grajo in mu za-žugal, da bo župan odstavljen, ako se ne pokori. Ustavitev zgradbe je včeraj deželni odbor brzojavno ukazal, nakar se je učitelj Gangl takoj odpeljal v Ljubljano. Kaj je opravil, se še ne ve, obče se sodi, da bo prišel z daljšim nosom v Idrijo.« Oswaldovih zlobnosti še noče biti konca, s to brzojavko je učinil novo. Ta človek brez zavijanja resnice in obrekovanja svojih političnih nasprotnikov živeti ne more. Zakaj naj bi bilo blamirano občinsko starejšin-
stvo? Ker je posegel strankarski deželni odbor v samoupravo idrijske občine in prepovedal izvršiti sklep naprednega občinskega odbora na Os\valdovo željo. Vsi izvoljeni občinski odborniki so prepričani, da je prezidanje občinskega društvenega poslopja nujna in neodložljiva potreba, kar je želja ogromne večine idrijskega prebivalstva. Če torej izvršuje mestno starejšinstvo v intenciji ljudstva sklepe izvoljenih obč. odbornikov, naj je zato blamirano. Tako u meje demokratsko misel le katehet Os\vald. »Čitalniško hišo« se hoče napraviti za reprezentančno palačo Antona Kristana. Kako lepo se sliši to kateheta Osvvalda res vredno slepljenje javnosti! Ne čitalnično hišo, marveč občinsko poslopje se hoče prirediti v priprost dom, ki naj služi v izobrazbo vsemu idrijskemu prebivalstvu, a ne za reprezentančno palačo Antona Kristana, ki vendar odide iz Idrije. Deželnega odbora odlok nikjer ne govori o odstavi jen ju župana, no, pa naj s tem poskusi deželni odbor, desetkrat bo župan v tem slučaju na novo izvoljen. Da je deželni odbor ustavil zgradbo na ljubo Oswalda, pomenja samo oškodovanje občine, ker čim dalje se bo zavlačevalo prezidanje, tem dalj časa ne bo donašalo prazno poslopje občini dohodkov, pač pa ji zamore na jut iti nemajhnih pravdnih stroškov. Tudi realki so na vse kriplje nasprotovali klerikalci, pa realka se je ustanovila, a napravili so klerikalci občini le po nepotrebnem ogromnih stroškov. Poslanec Gangl je res posredoval pri deželnem odboru, saj je to njegova dolžnost. Klerikalno veselje je veliko in Oswald je moral to brzojavno naznaniti svetu. Pozabil je le še pripomniti, koliko ogorčenja je vzbudilo strankarsko postopanje deželnega odbora med naprednim prebivalstvom. Brzojavka pa nam jasno govori, koliko je ležeče na občinskem gospodarstvu idrijskem klerikalcem, glavno jim je gonja proti svojim političnim nasprotnikom.
— Prost dr. Elhert proti škofu Bonaventuri. Piše se nam: Objavili ste v sobotnem listu dopis iz Novega mesta o Chnhasovi ustanovi. Ta dopis se ne strinja prav z dejanskimi razmerami in prosimo, da natisnete naslednje: Kaplan Janez Cimbas zapustil je leta 1885 eno tretjino svojega premoženja v dobre namene. Te dobre namene so imeli določiti: tedanji topliški župnik, Babnik, tedanji novomeški prost Peter Trli in Jož**}* Strniša, poštar v Toplicah. Določil je Janez Cimbas, da ima veljati pred gosposko, kar ti trije možje določijo. Torej so imeli ti trije možje določiti ustanovo, ki ima eno tretjino zapuščine podedovati. Okrajno sodišče v Novem mestu je zapuščino po Janezu Cimbasu obravnavalo, preden,, so ti trije možje določili ustanovo, in je izdalo prisojilo, da ima ena tretjina zapuščine pripasti dobremu namenu in sicer v znesku :>918 gld. 18 kr. Ta denar se je hranil nekaj časa v davkariji. 9. januarja 1890 so oddali navedeni trije možje svoje mnenje in zapisali ustanovno listino.V tej listini se določa, da se naj porabi testirana tretjina zapuščinskega premoženja Janeza Cimbasa v navedenem znesku za ustanovitev samostanske dekliške šole, ako jo novomeški župnijski urad ali občinski zastop v Novem mestu do konca leta 1904 ustanovi, katere vodstvo in upravo imajo prevzeti šolske sestre de Notre Dame. Ako se pa to ne bi zgodilo, in sicer pravi ustanovna listina doslovni): »Solite jedoch nns irgend eiiiem G runde diese Kloster - Madcheu-schule bis inclusive des Jah res 1904 nicht zu Stande kom men«, torej, če ne bi se uresničila ustanovitev te samostanske šole do leta 1905, potem se ima porabiti denar z obrestmi vred
za  ustanovitev  samostojne kuraeije ali župnije v Gornjih    Šienh    ali v Iršnih   selili. To se pa mora zgoditi do leta 1906 ali vsaj kratek   čas po tem in se mora ta ustanova tudi do tega časa uresničiti, biti mora realizirana. Ako se to   ne   zgodi, potem ima ves kapital in obresti dobiti bolnica, ki bi se ustauovila v bližini Novega mesta pod vodstvom usmiljenih bratov. Če bi se tudi ta ustanova ne uresničila do leta 1908, potem se naj napravijo 4 štipendije za gimnazijo v Novem mestu.    Niti župnik novomeški, niti občinski odbor novomeški nista omenjene samostanske dekliške šole do leta 1905 in   do sedaj ustanovila, tudi se ni kreirala Para v Gor. Sicah ali Uršnih selili, pač pa 80 že dolgo pred letom   1907 usmiljeni brati sezidali bolnico v    Kandiji i11 jo \    korist   cele   Dolenjske dobro upravljajo. Omenjeni 3 možje, ki BO ustanovno pismo sestavili, določili 60 tudi, tla se ima denar naložiti plodonosno pri kakem denarnem zavodu ali se naj kupijo vrednostni papiri) in se naj dotična knjižica ali papirji izročijo   knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani v   shrambo   in SO tega prosili, da ta denar   z naraslimi obrestmi izplača enemu teh namenov, ki bo postal pravi dedič. *a
Priloga „Slovenskemn Naroda" 8t. 111, dne 12. mala 1908.
to je okrajno sodišče v Novem mestu ta denar z obrestmi vred poslalo kne-zoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. Ta denar bi imel zdaj rad prost dr. Elbert, da bi ga namenil samostanski dekliški šoli sester de Notre Dame, ki bi se še le imela ustanoviti; imel bi pa ta denar tudi rad škof Anton Bonaventura, ki bi rad župnijo v Gor. Šicah ustanovil. Zahteva pa ta denar z obrestmi vred tudi bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. Knezo-škofijski ordinarijat je usmiljenim bratom, ko so zahtevali dotični denar, odgovoril, da bo denar izplačal tistemu zavodu, kateremu ga bo prisodilo sodišče. Z ozirom na to je bolnica usmiljenih bratov v Kandiji prosila okrajno sodišče v Novem mestu, da obnovi zapuščinsko razpravo po dne 23. marca 1885 umrlemu kaplanu Janezu Cimbasu ter določi, katera navedenih treh ustanov je sedaj po preteku navedenih let dedič in se eventuvalno na pravdno pot odkaže tisti, ki zanika bolnici v Kandiji pravo do te dedščine. Tožiti do tega izreka nobeden zastop teh treh dobrih namenov ne more, niti škofa niti ordinarijata. Ce bo kaka tožba, bo le tožba med zastopnikom enega teh namenov proti enemu ali dvema zastopništvom ostalih namenov. Ker še do danes ni ustanovljena samostanska dekliška šola v Novem mestu in ne župnija v Gor. Šicah ali Uršnih selili, bolnica usmiljenih bratov pa že najkoristnejše deluje čez 10 let, bo dotični denar z obrestmi vred prišel v roke bolnice usmiljenih bratov, ki ga bodo najbrže porabili v razširjenje svojo bolnico.
— Iz dri. železniško službe
Za uradniška aspiranta sta imenovana volenterja Marij Dobrila na postaji Trst'(drž. kolodvor) in Milan Cepuder na postaji Vižmarje. Iz železniške službe je izstopil Mihael č o p, volonter na postaji Bled. Premeščeni so: Frano Kotnik, ofioijal na postaji v Ljubljani, na postajo Trst (drž. kolodvor) kot skladiščni uradnik; Feliks Benedek, pristav na Jesenicah, na postajo Trst (drž. kolodvor) kot postajni uradnik; Edgar Muha, asistent na postaji Trst, na postajo Gorioa kot prometni uradnik; Pavel Levičnik, žel. koncipijent, k ravnateljski blagajni; Anton Rupar, žel. aspirant na postaji Lesce, na postajo Ljubljana; Josip Obad, asistent na postaji Bled, na postajo Kanfanar kot postaj en a čelni k; H i 1 a r i j Lav-r e n 5 i 5, žel. aspirant na postaji Pazin, na postajo Bled; Frano Bizjak na postaji Sv. Lucija-Tolmin, na postaji Štanjei-Kobdil. Na novo sta vstopila kot volonterja Rudolf Vidio na postajo Prvačina in Ivan Berberovič na postajo Rocol.
— Odlikovanje. Upokojeni nad učitelj gosp. Frano Stoječ na Vrhniki je dobil za 401etno zvesto zvesto službovanje Častno svetinjo.
— Srednjašolska vest. Deželni šolski svet odobril, da je pravi re-alčni učitelj na idrijski mestni realki g. Matija Pire definitivno potrjen in da se mu dovoli naslov profesorja.
— Okrajni cestni odbor Veliko Lašče- Za načelnika je izvoljen gosp. Mihael J a k s e , posestnik v Robu, za njegovega namestnika pa g. Jakob Mustar, posestnik in obČ. predstojnik v Turjaku.
— Naše šolske oblasti in slovensko UČitelJstfO Izpod Pohorja na Spodnjem Štajerskem se nam piše 9. maja t. 1.: Znano je, kako naš deželni Šolski svet štajerski in ž njim vred seveda tudi kolikor toliko okrajni šolski sveti negujejo blaženo nemščino ter naravno vsled tega prote-žirajo povsod nemško uČiteljstvo t. j. pri nas na slovenskem Štajerskem — nemškntarsko. Naše spodnještajersko slovensko učitelj s tvo je v pretežni veČini vrlo zavedno, narodno in — delavno. Vprav podlo in skrajno hudobno je torej, če zloglasni mariborski klerikalni list, „Slov. Gospodar", o našem učiteljstvu vedno govori, da je narodno mlačno, bojazljivo, leno in bog si ga vedi kakšno Še. če bi bili le tudi drugi sloji pri nas Slovencih na Štajerskem tako v narodnem oziru intenzivno delujoči, nego so učitelji, potem bi naša reč povsem drugače napredovala, kakor pa uspeva v istini. Da je tudi par propalic in renegatov med učitelji, — kakršnih je Še več med dragimi stanovi, tega ne tajimo; a zato ni treba kar pavšalno sumničiti ves učiteljski stan! A da kak slovenski učitelj postane uskok, temu krive so naše š o 1 -ske oblasti. Le poglejmo! Kjerkoli razpisano je boljše mesto, upošteva, se v prvi vrsti — nemčurja. Koliko Časa n. pr. se že gre sa nadučitelj-sko službo na Zidanem mostu! Značaj en slovenski učitelj, ki svoje narodno prepričanje tudi javno kaže, je — panslavist ter ne pride ob kaki kompetenci v pošteno. Vse pedagoško znanje, vsa sicer na izurjenost, če tudi veljaš kot priznan pisatelj i vzgojeslovnih in mladinskih spisov, i Če imaš drugače še tolikanj drugih priznavanj, to nič ne de. Prezirali te
bodo, ako ima* tekmeca, ki je na glasu kot „gesinnungstuohtigu, Čeprav sioer v šoli nič ne velja. . . Tako koruptno se postopa pri nas!!
— Odločno naroden učitelj biti sme pri nas le Nemec; Slovenec je to pač lahko, a veljavnejše stopnje ne bode dosegel. Imamo li n. pr. med našimi okrajnimi Šolskimi nadzorniki kakega odločno narodnega Slovenoa, ki bi imel to kazati pogum v javnosti naši? Nimamo ga! Bele vrane so nadzorniki, ki se upajo ob naših učiteljskih shodih se prikazati; da bi pa tu v naščini spregovorili: tega bog ne daj. To bi bila zamera na vzgor! Seveda v Nemcih je to drugače, tam gre vse. A mi smo he-lotje. £>olske oblasti hočejo tako, in basta! In te oblasti naj bodo našemu učiteljstvu trdna in zanesljiva opora ob potrebi?!
— Ironija! — Dokler izmed vrst naših učiteljev samih ne bode se izoimila reakcija napram takemu režimu, dotlej tudi misliti ni na zboljšanje teh koruptnih razmer. Slovensko-Štajersko učiteljstvo je danes dobro organizovano. Ta organizacija naj čvrsto nastopa in bolje mora postati glede skrajno pristranskega vedenja naših šolskih oblasti napram narodnemu slovenskemu učiteljstvu na Štajerskem!
Trubarjev spomenik. Kipar Fran Berneker je danes poslal od boru osnutek za Trubarjev spomenik. Odbor za Trubarjev spomenik bo imel te dni sejo, na kar bo se takoj pričelo s pripravljalnimi deli, da bo mogoče spomenik odkriti že koncem meseca junija. Narodna društva opo zar j amo že sedaj na to svečanost s prošnjo, naj poskrbe, da bo udeležba pri tej slavnosti Čim največja.
— Št Jakobčanl imajo še plačati, kakor se nam piše, okoli 8000 kron cerkvenih doklad. Želeti bi bilo, da bi ta znesek Čim preje poplačali in sioer v svojem interesu. Kakor je namreč znano, je cerkveni stolp zelo slabo zgrajen in ni izključeno, da bo treba ga temeljito popraviti, ako se hoče, da se ne bo podrl, če žup ljani do tega časa ne izplačajo cerkvenih doklad, se prav lahko zgodi, da bodo te doklade morali lepo naprej plačevati, dokler zvonika ne popravijo tako, da ne bo več v nevarnosti, da se podre. Torej pozor, Šentjakob Čani!
Gospodarski sestanek imajo davkoplačevalci Šentjakobskega okraja v sredo 13. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Lovrencu Šarcu, „Rastoharu, Karlovska cesta. Pričakuje se obile udeležbe.
V odbor mestno korporacije
▼ Kostanjevici so bih 10. t. m. iz
voljeni vsi napredni kandidati in sicer odbornikom gg. Jernej Škerjanc, Anton Bizjak in Ivan Gliha, kot namestnika gg. Anton KoŠak in Josip Medved.
Deielno pomožno društvo za bolno na pljučih. Gospod lekarnar G a b r i e 1 Piccoli je daroval, da časti spomin svoje zamrle soproge, deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih vsoto 200 K.
Ženska podružnica društva sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi dne 23. t. m. veselioo. Na sporedu je koncert, gledališka predstava in ples.
UčiteSlski krožek v Dev. Mar. Polju ima svoj sestanek v četrtek, dne 14. t. m. ob 4. popoldne v gostilni g. Avgusta Kuharja v Vevčah. Gostje dobrodošli.
Vrhniško opekarno so bile letos vsled slabega spomladanskega vremena v svojem delu in izdelovanju opek zelo zadržane. Opeka, ki se je izdelovala, se ni pravočasno posušila, kar je povzročilo, da so šele ta ponedeljek 11. t. m. začeli opeko žgati, ter jo bodo šele drugi teden začeli razpošiljati.
Znani kamniški lovec trgovec
in posestnik Jernej Kemperle je ustrelil v soboto in v nedeljo zjutraj na Kržišu nad Sv. Ambrožem 2 krasna ruševca.
Konkurz razglaša dež. sodišče nad premoženjem umrlega župnika Leopolda Lotriča v Zlatem polju pri Brdu. Konkurzni komisar je okr. sodnik dr. F u r 1 a n, upravitelj konkurzne mase pa notar R a h n e na Brdu.
OtrOOl berači se vedno mnogobrojnoj e pojavljajo v našem mestu in njih število bo še rastlo, dokler jim bo nepreudarjena radodarnost dajala potnho. Vendar je treba poudariti, da razsodnejši del občinstva že zavzema pravo stališče napram tem malim beračem: naznanja jih tukajšnjemu društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb. Tako je pre jelo imenovano društvo zadnji čas kar od treh strank naznanilo, da beračijo po Ljubljani in po Šiški mlade deklice, pripovedujoče, da so hčere Jožefe Novak z Viča Št. 18, da jim je oče umrl in da jim je društvo že obljubilo moke. Jožefa Novak pa je sploh neznana v občini ViČ in teh otrok ne pozna niti društvo niti varstveno sodišče. Jasno je, da se mlade
beraČioe lažejo svojim dobrotnikom, lažejo, ker bi jih resnica menda izkazala nevredne podpore in ker pač deklice, os. njih svojci nočejo more« bitne trajne preskrbe, ampak hočejo denarja. — Drugega mladega berača je privedel prijazen gospod kar na sodišče, ga rahlo porinil v sobo varstvenega sodnika in brez besede zopet zaprl duri in odšel.   —   Deček pa, umazan, skuštran, raztrgan in povaljan, je zdrdral avtomatično svoje litanije:   „Mama so umrli, oče so bolni, pet nas je, stradamo, prosim, naj mi kaj dajo!"  V prijaznem raz govoru je prišlo seveda na dan, da oče ni bolan, ampak dela na nekem lesnem skladišča, mama pa regrat nabirajo, ne morebiti na onem svetu, kakor  bi  bilo  posneti iz prvotnih dečkovih besed,  ampak tam nekod pri Domžalah. Tako daleč je bil prišel deček v svojem beraškem kroju — povedal je, da mu služi ta divje razcapana in na vpijoč način zakrpana obleka samo za beračenje — in imel je ob 9. zjutraj že tri žemlje v žepu in v lepi novi denarnici okoli 60 vin. naberačenega drobiža.   Ponudbo, da se ga spravi v pošteno kmetsko hišo, kjer ne bo več stradal, je odklonil, češ, da ima že dve taki ponudbi in da se bo v teku tedna za eno izmed njih odločil. Pristojna varstvena oblast se je opozorila nanj.  — Po našem mesta berači slepeo iz okolice  in ta obrt mu nese na dan štiri do šest kron;   toliko   tudi potrebuje, kajti njega in njegovo cvetočo ženo stane mnogo že sama pijača,  kateri sta močno naklonjena.   Ljudje ga radi podpirajo, kajti smili se jim deček, ki ga spremlja   A ta deček ni njegov, ampak izposojen proti 10°/0 proviziji od priberačenega denarja. Poskrbelo se je,  da se ta nova mladinska obrt prepreči. Žena beračeva pa tarna, kaj bo sedaj, kajti če ona spremlja moža,  noče nihče ničesar dati, Češ, saj lahko delate! — Skoraj brez izjeme se  otrooi-berači lažejo; priberačeni denar ne zaleže niti njim, niti svojcem, zgolj potepuhe si ob Činstvo vzgaja s svojo radodarnostjo. Veljati mora načelo:   Otroku beraču nikdar denarja!   Ako je lačen, kos kruha!   Pa pokaže naj vam poprej žepe,  Če ni že preskrbljen za prvo potrebo. Potem pa zanesljivo poizve dite njegovo ime in stanovanje in oboje naznanite tukajšnjemu društvu za otroško varstvo, ali pa otroka kar naravnost spremite na sodišče! Društvo in sodnice se bosta dobrohotno in stvarno zavzela zanj.
Kmetijsko poučno potovanje
na Češko, ki ga priredi letos o. kr. kmetijska družba, obeta biti jako zanimivo in poučno.   Udeleženci bodo imeli priliko videti ne samo krasno urejena velika posestva, n. pr. sloveče veleposestvo kneza Schwarzen-berga v Hluboki, ampak videli bodo tudi vzorna srednja in mala kmečka posestva, zadružna podjetja, od katerih bo gotovo najbolj zanimiva kmetijska elektrarna, ki dobava gonilno moč za gospodarske stroje'cele vasi. Sploh je spored tako sestavljen, da bodo udeleženci imeli priliko iz vsake kmetijske stroke kaj lepega videti. Poleg splošnega kmetijstva se jim bo razkazovalo zlasti še živinorejo, pe-rutninarstvo, konjereja,  dalje obdelovanje barja, hmeljarstvo, ribištvo, vrtnarstvo, sadjarstvo in vinarstvo. Iz gospodarsko - tehničnih strok bodo pa videli piv o var niš t vo, oukrovarni-štvo, tehnično uporabo sadja, mlekarstvo, kletarstvo itd. Da bodo imeli priliko pokusiti izborno  češko pivo in v znanih kleteh kneza Lobkovica pa sloveče melniško vino, to se samo ob sebi ume.   Glavna in gotovo najbolj interesantna točka vsega potovanja bo seveda Praga in njena Krasna   letošnja  jubilejna razstava. Zelo zanimiva bo gotovo za vsakega udeleženca   vožnja   po kanalizirani reki Vltavi iz Prage v Melnik, ki je nima ne samo v Avstriji, ampak daleč na okrog para.   Ta del reke Vita ve, ki prej zaradi svoje pb" t vos ti in mestoma strmega padoa ni bil dostopen velikim ladjam, se je kan ali -ziral, to je napravil plovnim tudi za velike ladje.   Da je to bilo združeno napornim   delom   in ogromnimi stroški je   umljivo.   Treba je bilo strugo zožiti, poglobiti in kjer je bil padec strm, napraviti posebne vzdi-govalne naprave.   Ladja se spusti v t. zv. vodno komoro, kjer jo voda vzdigne v visočino gornje zajezene vode. S tem združene naprave, zlasti jezi itd. so  občudovanja vredni, posebno zaradi tega, ker so češki inženirji poprej proučevali enake naprave na Angleškem, Francoskem, Nizozemskem in dr. in kar je bilo najnovejšega in najbolj praktičnega, to so doma vporabili. Že iz tega, kar smo tukaj navedli sledi, da niso slovenski kmetovalci doslej  še podvzeli tako vsestransko zanimivega in poučnega potovanja,  kakor  bo  potovanje na Češko. Zato je pa tudi upati, da bo udeležba prav velika.   Še celo nekateri bosanski posestniki so prosili, če se smejo  pod  vodstvom gospodarskega    uradnika   bosanske deželne vlade pridružiti temu izletu. Izlet bo
trajal 12 dni in bo veljal s vsem skupaj največ 200 K. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. ob V| na 4. popoldne, iz Jesenic ob 3/i n* 8- zvečer z brzo vlakom, ki pride ob 8. uri 22 minut zjutraj v češke Budjejevioe, kjer se bo pričelo z ogledovanjem. Da se udeležencem pravočasno preskrbijo stanovanja (zlasti v Pragi) je želeti, da se čimprej mogoče zglasijo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in navedejo, kje želijo vstopiti. Kdor hoče, da mu preskrbi o. kr. kmetijska družba vozni listek za oelo progo, ta mora poslati obenem 50 K predplačila in navesti, ali se želi vrniti iz Kutne gore, kjer se konča z ogledovanjem, čez Prago in Lineo-Jesenice, ali se pa želi peljati iz Kutne gore po se ver o zapadni železnici naprej čez Znojmo na Dunaj in odtod domov.
Drugi izkaz daril za Elizabetno otroško bolnico povodom cesarjevega jubileja: g. 0. Fettich Frankheim
4 K; g. ravnatelj Karel Noot, Jesenice 20 K; g. inž. Ivan Santruček, obrtni nadzornik 20 K; g. Gvidon Zesohko 20 K; baron in baronica Leopold pl. Liohtenberg 100 K; g. dr. Fran Vok 20 K; g. Ana Pregl 2 K; g. mesarja Jagra dediči 2 K; g. Ivan Rozman, mestni župnik pri Sv. Jakobu 4 K; g. Ferdinand Leske, o. kr. adjunkt pomož. urada 4 K; g. ravnatelj dr. Julij Sohuster 10 K; g. Josipina Sohumi 10 K; g. Lili Gherardmi 10 K; g. dr. Ivan Šu-steršič 20 K; g. Henrik Maurer 20 K; g. dr. Fr. Ks. Poček 50 K; g. Ve-koslav Jenko 4 K; gdč. Marija pl. Poka 5 K; g. dr. Karel Galle 10 K; g. Ferd. Avian, o. kr. financ, svetnik 10 K; g. Amalija Hauffen 20 K; po prestani bolezni iz hranilne pušice Anice Jeraj 1 K 50 v.; g. Edvard Grum, c. kr. okr. komisar 5 K; g. Egon baron Zois 25 K; g. dr. Ferdinand Eger 50 K; g. Albin Meyer, tovarniški ravnatelj 10 K; g. Amalija Hohn 8 K; g. Ivana Sohlegel 5 K; g. in gospa Viljem vitez Laschan 50 K; g. d. E. baron Muller na grada Bokalce 5 K; gosp. Albert Zeschko 100 K; ekselenca baron Minutillo 20 K g. Eliza Grassi 10 K; g. P. Majdič, Jarše 10 K; g. Peter Kosler, Šiška 20 K; g. Ivan Kosler, Šiška 50 K; g. M. Kren, c. kr. dež. vlade oficijal 2 K; g. Viljem Martdnak, c. kr. dež. sodni svetnik 4 K; g. Jos. Dobida, o. kr. višji financ, svetnik 20 K; gdč. Marija Schmidinger 10 K; g. Vaso PetriČič 20 K; g. dr. Anton vitez Schoppl 20 K;  g. Roza Krživanek
5 K; G. Stedry 10 K; g. pl. Lukano, c. kr. polkovnik v p. 5 K; g. baron Friderik Reohbach na Gradu Krum-perk 30 K; g. Marija Konda 5 K; g. Antonija Hočevar pl. Kondenheim 15 K; g. Peter Schleimer 15 K; gdč. Kristina pl. Roth 2 K; gdč. Gabrijela pl. Roth 2 K; g. dr. Evgen Gallatia 5 K, g. Artur Mahr 10 K; g. Ivan Komatič 2 K; g. Otmar Bamberg st. 200 K; g. dr. Ignacij Žitnik, poslanec 6 K; g. prof. J. Wester 2 K; g. Oskar vitez Kaltenegger 10 K; gdč. Balbina Smole 30 K; g. ravnatelj A. Trappen, Jesenioe 20 K; g. Elza Konig 2 K; g. Jos. Svoboda, o. kr. financ, svetnik v p., 3 K; g. podpolkovnik Viljem Soppe 5 K; g. Pavel Seemann 30 K; Rajko Pe-rušek, o. kr. gimn. profesor 3 K; g. Avgust Jenko 10 K; g. Ana Zajec, Sp. Šiška 10 K; g. Angela pl. Glaser 10 K; g. Štefan Nagy 5 K; g. Frano Milčinski, sodni tajnik 5 K; g. Tomaž Kajdiž, stolni kanonik 10 K; g. Ubald pl. Trnkoozy 25 K; g. Vekoslav C. Ravnihar, o. kr. poštar 4 K; gdč. Friderika Gertsoher 4 K; g. Andrej Kranjc 3 K; g. Friderika Burger 20 K; g. Leopold Burger 20 K; I. B. 10 K; „zauboge bolne otroke sioer malo a od sroaa 1 K; g. Seydl 20 K; g. primarij dr. Book 20 K: g. Alojzij Verderber 2 K; g. dr. Ivan Vrtačnik 5 K; g. grof Kiinigl 10 K. Skupaj 1421 K 50 v. — Prvi izkaz je znašal 3487 K. Torej skupaj 4908 K 50 v.
Umrl Je pri Sv. Duhu na Stari gori na Štajerskem upokojeni učitelj Frano Golob, star 86 let.
Samomor. V Dravo je skočil v Beljaku mlinar Filip Ander-w a 1 d ter utonil.
Pri raistrelbi z dinamitom Jo ubilo v Malniou na Koroškem delavca Lazarja, doma iz goriškega okraja.
Ustrelil so Jo v Gradcu filozof Juro Ivanu š, doma iz Zlatara na Hrvaškem.
Velik ogenj je divjal v Zupečki vesi pri Ptuju. Uničil je sedem poslopij. Pogoreloi so večinoma ubogi kočarji, ki niso bili zavarovani, tisti
Sa, ki so bili, so bili tako zanikarni, a niso plačevali obrokov in tako tudi oni ne dobe nobene zavaroval-
nine.
Zblaznela Jo v Trstu lahkoživka Katarina Savli.
Utonila Jo v Savinji 611etna preužitkarioa Marjeta R i h a r iz Solčave. Zvrtalo se ji je v glavi, da je padla v vodo.
Prijeli SO v Celju Ivana Rei-singerja, ki je pobegnil aprila iz ljubljanske prisilne delavnice.
Na grobu matere so Jo zastrupil v Trstu 591etni delaveo Just Gor up zaradi naraščajoče bolehno-sti in vsled tega nezmožnosti za delo.
Na smrt Je obsodilo graško porotno sodišče 281etno deklo L iz o Šunko iz Vurberka pri Ptuju, ker je vrgla svojo 3letno nezakonsko hčerko v Muro, da je utonila.
Zaradi velike nesrečo na kolodvoru V Splelfeldu se je vršila razprava pred porotniki v Gradcu. Pre-mikač Kienreioh je bil obsojen v dvamesečni zapor, dočim je bil asistent B e r g e r oproščen.
Dva dečka sta utonila v osap-
ski reki v Istri in sicer 151etni Jakob Prašel in 141etni Josip Pra-šel. Šla sta se kopat.
Otrok utonil. V soboto je utonil v vasi Novažiča pri Postojni 2-letni sin Ivana Požar j a v jarku zraven domače hiše.
Vlak Je povozili kakor smo že poročali, v petek blizu Zagorja nekega delavca. Zdaj se je dognalo, da je to 291etni oženjeni Iv. Vi dal i iz Ogleja.
Otrok zgorel- 681etni Žagar Simon Osrajnik v Josefstalu na Štajerskem je napravil blizu žage ogenj, da se je hodil sem in tja gret. K ognju je prihajala večkrat tudi 6-letna Marija Stepišnik, ki je pa nekoč prišla preblizu plamena, ki ji je vnel obleko, da je otrok za opeklinami umrl. Osrajnika so obtožili, da se je zagrešil prestopka proti varnosti življenja, vendar je bil pred mariborskim sodiščem oproščen. .
Nabori v političnem okraju novomeškem. V sodnem okraju Trebnje je bilo od 147 nabornikov potrjenih 46, torej 31*2%» v sodnem okraju Žužemberk od 138 nabornikov 29, torej 21%, v sodnem okraju Novo mesto od 431 nabornikov 118, torej 273%. Od vseh nabornikov v novomeškem političnem okraju je potrjenih torej 26 9%.
Edina panorama v LJubljani
je sedaj mednarodna Pod trančo. Ta teden nam razkazuje glavne zanimivosti Kitajske in Japonske, za kateri deželi so šele vojske zadnjih let zbudile splošno zanimanje. Slike nam prikazujejo glavna mesta in pristanišča, paganske templje, razne narodne običaje in noše, a tudi mnogo pokrajinskih lepot. Obisk je priporočati posebno šolski mladini.
Bonačev vozni red izide konec tega tedna in sioer kot navadno za naročnike „Slov. Naroda" kot gratis priloga. Vsebina mu bode zelo zanimiva in bode imel razen potrebnih železniških in pomorskih zvez ter drugih važnih zapiskov posebno dobro sestavljen zapisnik vseh planinskih izletov, na kar izletnike posebno opozarjamo.
Zadnja Javna vinska pokusni a v tej seziji bo v Četrtek t. j. pojutrišnjem od polu 8. do 10. zvečer. Ta večer neporabljeni kuponi zgube potem svojo veljavo.
— Štrajk s stradanjem je pričelo v ruski ječi v Samari nad 600 jetnikov zaradi grdega ravnanja ž njimi.
Dragonci v  Ljubljani. Jutri
prispe v Ljubljano en eskadron dra-gonskega polka št. 5.
Pri delu napadla  sta včeraj
mizarska pomočnika nKranjske stavbne družbe" Matija Tomšič in Avgust Flander mizarskega pomočnika Alojzija Mrvarja. Flander in Tomšič stavkata, Mrvar pa ne in sta ga hotela najbrže s tem terorizirati, da bi se tudi ta pridružil stavki. Končno besedo bode izreklo sodišče, sosebno še, ker je bil Mrvar tako poškodovan, da je moral v bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 20 Hrvatov. V Scheibbs je šlo 40, v Heb 30, v Beljak pa 45 Hrvatov. V Kočevje je šlo 25, na Dunaj pa 40 Lahov. 70 slovenskih tesaČev se je odpeljalo na Ogrsko.
Izgubljene in  najdene reči.
Kuharica Ana Zupančičeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka dama je izgubila srebrno zapestnico s črkami M. P. W. R. — Dijak Leopold Benko je izgubil prost bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil zlat šČipalnik — Na južnem kolodvoru je najdenega nekaj denarja. — G. Bernard Sommermann je našel listnico, v kateri je nekaj računov. — Mitniški paznik Jožef Ahčan je oddal pri magistratu rjavo denarnico, v kateri je bilo nekaj denarja in znamka tvrdke „Kobiloa".
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne nEvropau in sioer pri predstavah ob 5,6., 7., 8. in 9. zvečer.
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri zvečer na vrtu hotela „11 i r i j au (Kolodvorske ulice). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
— Splošni štrajk vseh avstrijskih visokošolce v zaradi Wahr-mundove afere in visoke živino-sdravniške Šole na Dunaju je skoraj neizogiben. Na Dunaju so se izrekli rasen Slovencev skoraj že vsi viso-košoloi za štrajk.
— Morilka Guines Na posestva vdove Guines so izkopali že enaindvajseto truplo. Ženska, ki so jo v ekspresnem vlaku prijeli, ker so jo smatrali za morilko, je bila neka ugledna gospa Herron, ki so jo seveda takoj izpustili, a toži policijo za odškodnino 50.000 dolarjev.
— Zavedne Poljakinje. V Poznanju je bil v nedeljo ženski shod, h kateremu je prišlo več tisoč zavednih Poljakinj, da so sklepale o podpiranju poljske trgovine in obrti ter protestirale proti nasilni razlastitvi poljske zemlje.
—■ „Anarhisti11 v trni gori.
Te dni je pribežal iz Črne gore svak kneza Nikole, ker je ob dolžen sokrivde pri znani aferi z bombami. Tudi knezova striČnika, bivši predsednik državnega sveta Petrovič Njeguš in bivši predsednik skupščine Zako Petrovič se bodeta morala zagovarjati zaradi anarhističnih „zloČinov".
Razne stvari.
* D9 Annunzijeva ljubica — tatica* Italijanska javnost se sedaj mnogo bavi z afero, v katero je tudi vpleten sloveči pesnik Gabrijel d' Annunzio. Markiza Marija Gravina je namreč obtožena raznih sleparij. Nele, da si je prisvajala tuje dragocenosti, temnč je tudi ponarejala menice na škodo grofa P. Kot lepa žena florentinskega patricija je imela markiza ljubavno razmerje z d' Annunzi-jem. Dvoje otrok je plod tega raz merja. Zasačili so ju in flagranti ter sta bila oba obsojena zaradi zakono-lomstva. Ker jo je soprog pognal od sebe, a d* Annunzio ni skrbel za njo, zabredla je v najhujšo bedo ter postala zločinka.
* Amerikansko. Ameriški listi poročajo, da narreravajo v državi Indijana uvesti kazenski zakon, ki bo določal za nepoboljšljive drastično kazen. Da se namreč prepreči raz-plojevanje takih zločincev, bodo jih kastrirali. Tudi umobolni se podvržejo takim določbam. O vsakokratnem slučaju se bo posvetoval strokovni zdravniški kolegij.
* Raztrgan tisočak. Neki eleganten budimpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 K obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca za 1000 K. Potegnil je bankovec iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta našteje sto tako v, dese-takov itd., vsega skupaj 1000 K. nKaj nea, vpraša kavalir, „saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?" Pismonoša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca ne sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže pismonoši v torbo tako, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ga ni dotaknil, niti slutil ni, da mu je kavaril vrnil okoli 400 K premalo. To zvijačo je kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo, ki ga je izročil policiji.
* Afera Polonvi - Lengyel. Po dolgem zavlačevanju je sedaj vendar prišla afera Polonyi-Lengyel pred sodišče. Ta pravda je za Madžare velika senzacija. Gre se za očitanja, ki jih je zabrusil posl. Lengvel pravosodnemu ministru Polonviju v obraz, in zaradi katerih je moral Polonvi demisijonirati. Tožba mora Polonvija ali popolnoma ubiti ali rehabilitirati. Polonvi je vložil proti Liengyelu tožbo zaradi razžaljenja Časti, in sicer ni pri tem reagiral na vsa predbaci-vanja, temuč le zaradi treh inkriminacij : da je kot občinski svetnik za visoko nagrado izposloval premestitev neke tovarne, da mu je ravnatelj podonavske p ar o br o dne družbe LJ11-mann dal 15 000 gld., da se je podaljšala pogodba z družbo in da so mu zastopniki za odvažanje smeti dajali večjo podkupnino. Iz dosedanjega zasliševanja je Polonviju v dveh slučajih s pričami dokazano, da je res jemal visoke podkupnine. Ako tako delajo ministri justice, si lahko mislimo, kaka morala vlada v madžarski upravi vobče.
* Šest milijonov letne plače.
Srečni Človek, ki dobiva letne plače šest niilijonov, se imenuje I. F. Hom-mond, glasoviti inženir v rudnikih. Hommond služi pri sindikatu Gug-genstein v "VVashingtonu. Do pred malo Časa je Hommond dobival Štiri milijone letne plače. Sindikat mu je zvišal plačo na 6 milijonov, samo da ostane v njegovi službi. Inženir Hommond je znan kakor prvi raziskovalec in poznavalec zlata.
* teleinioa na draibL Želea
niška proga Saignelegier-Glovelier v francoski » vici pride, ker ne prinaša nobenega dobička, na javno dražbo. Vzkliona cena je 300.000 frankov; gradnja železnice je stala pa d in pol milijona frankov. Mesto Bern ponuja za železnico le 300.000 frankov, neka druga ponudba se glasi na pol milijona frankov.
Književnost
»Narodna knjigarna« priporoča na slednje knjige:
»Ljubljanski Zvon«, katerega je dobiti še letnike 1901., 1902., 1903., 1904., 1905., 1906., 1907. in 1908. Vsak letnik velja broširan 9 K 20 v., s pošto 40 vin. več.
Josip Jurčič: Zbrani spisi. 11 zvezkov. Vsak zvezek velja broširan 1 K 20 vin., vezan 2 K, s pošto 20 v. več.
Ivan Cankar:  Aleš  Iz Razora.
Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., spošto 20 vin. več.
Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več.
Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Ce na 60 vin., s pošto 70 vin.
Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto
40 vin. več.
M. Senčar: Čez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več.
Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin.
Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin.
Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin.
Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika a 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v.
Novi hitri racu nar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupil u in prodaji potrebno, že zanesljivo iz-računjeno. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 vin.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo 100 ton koksa v kockah za kovače in 450 ton kovaškega oglja za čas od 1. januarja 1909 do 31. decembra 1909. Dobavni pogoji se dobe pri gori navedenem ravnateljstvu. Ponudbe je najkasneje do 15. junija 1908 do 12. ure opoldne vložiti pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku.
Trgovsko - obrtna zadruga v
LJubljani. V mesecu aprilu t. 1. je bilo vloženih K 63.187-98, v mesecu aprilu t. 1. je bilo dvignenih kron 19.493 02. Stanje vlog koncem marca t. 1. K 132.353 20, stanje vlog koncem aprila t. 1. K 17604916. Skupnega prometa je bilo do 30. aprila 1908 K 3,411.530 64.
— Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu aprilu 1908 je 237 strank vložilo 64.445 K 9 v, 281 strank vzdignilo 87.758 K 4 v, 24 strankam se je izplačalo posojil 23.750K — v, denarni promet596 760K
41 v.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu aprilu 1908 je 319 strank vložilo 154.471 K 52 v, 368 strank dvignilo 199.899 K 86 v, 13 strankam se je izplačalo hip. in občinskih posojil 102 200 K, stanje hranilnih vlog 4,412.774 K 14 v, stanje hip. posojil 2,810.631 K 66 v, denarni promet 684.987 K 95 v.
Telefonsku h brzojavno poročilu
Poslanska zbornica. Dunaj, 12. maja. V današnji seji je ministrski predsednik baron Beck predstavil zbornici novega nemškega ministra - rojaka Pradeja. Nato se je nadaljevala debata o nujnem predlogu grofa Kolowrata. Govorila sta poslanca Freundlich in Guten-berg. Prihodnja seja ho jutri.
Dva nova podpredsednika. Dunaj, 12. maja. Odsek za reformo poslovnika je imel danes sejo, v katerem je pred vsem sklenil, naj se število podpredsednikov v parlamentu zviša za dva.
Interpelacija za Wahrmunda.
Dunaj, 12. maja. Poslanca dr. Pernerstorfer in Abram sta danes vložila interpelacijo v zadevi profesorja Wahrmunda.
Radi veleizdaje. Zagreb, 12. maja. Ban baron Rauch namerava proti najuglednejšim pristašem srbske samostalne stranke naperiti proces radi veleizdaje. V to svrho je najel četo vohunov, ki imajo nalogo nabrati potreben materijal. S tem misli razbiti hrvaško - srbsko koalicijo.
Ban Rauch v Pešti. Budimpešta, 12. maja. Včeraj zjutraj je prispel semkaj hrvaški ban baron Rauch ter imel dolgotrajno konferenco z ministrsk. predsednikom dr. Wekerlejem. Govori se, da mu je predložil v odobrenje načrt volilne reforme, na podlagi katere se je nadejati, da si vlada pridobi večino v parlamentu.
Vpokojitev prof. dr. Šurniina. Budimpešta, 12. maja. Včeraj je v parlamentu pristopil k delegatu dr. Šurminu Kossuthovec Viljem Symegyi ter mu v prisotnosti poslancev Supila, dr. Brliea in Banja-nina rekel: »To, kar se je Tebi dogodilo v Zagrebu, to je svinjarija, pravcata svinjarija.«
Borzna poročila.
LJublJanaka „Kreditna banka v LJubljani19.
Uradni kani dan. borze 12. maja 1908
ogr. hip. bas. r. lokalnih žs*
49*/« majska renta. •* p #S°/9 srebrna renta • • » ¥U avstr. kronska renta. • "L p zlata 9 t • L ogrska kronska nam • » zlata posojilo dež.
P08°*il0 mceim
bos.-herc. tele posojilo 1901 . * . ¥L Češka dež. banka k. O.
4*/fr. zast. p'israa gai ds£
hipotečnt banki . . 4Vf9 Ptšt. kom. k. e. S
10*/0 pr. . . . 4*1i*f9 zast. pisma Innmt
hranilnice. . . • * 4*///« *ast- pisna ogr. centr*
dež. hranilnice 4y/. z. sis. *V,°/o obl ogr
leznic d. dr. ... 4V/o ©bi. češke ind. banke 4*f0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč ......
4#/o prior, dolenjskih Žel. . K prior. jot. žel. kup. Vfr 4Vi*/o avstr. pot. za Iti p. e.
O Srečke. '(
Srečke od 1. 1860*/, .  . , ,    od 1. 1864 ... I 9    tizske......
„    rem. kred. I. emisij*
v        0        »     11* »
„    ogrske hip. banu .
,    srbske a in. lOfr—
n turške......
Basilika srečke . • • Kreditne ,    • i •
Inomoške 9    » • l
Krakovske „    .  • J
Ljubljanske „ + . • Avstr. rdeč. križa .    i . •
OgT.      „       mm      •   • •
Rudolfove „ # • • Salcburške • n . • « Dunajske kom.  , ...
Delni©«.
južne železnice.....
Državne železnice....
Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     . »
Zivnostenske „ . . Premogokop t Mostu (Brttx) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Val«*.
C kr. cekin......
30 franki.......
30 marke.......
Sovereigns......,
AAarke
Laiki bankovci .  .  • • •
Rublji........
Dolarji.......f
Žitne cene v Budimpešti.
Dae 12 maja 1906.
Denar	Blago
97 Al	i   97 65
99 2C	1 9940
97 45	i 9765
11605	i 116 25
93 7C	1   93 90
11125	• 11145
975C	1 9850
100-1C	1 10M0
99-20	10020
9835	9935
97 95	98 25
9795	98 35
9975	10075
102 45	10345
98 50	99-50
9850	99-50
99 25	100-25
98 25	99-25
9975	10075
99.90	a
98'2C	9920
289 25	291-25
9915	10015
216 —	220 —
262-50	266 50
145 50	14950
277 —	283-
268 50	274-50
246 —	252 —
106-	112-
187 25	188 25
21 10	2310
456-	466 —
108-—	118 —
113 -	123 —
6250	68 50
5150	53-50
27 50	2950
68-	72-
110 —	120-—
500 —	510 —
135-75	136 75
695 50	69650
1727-	1736 —
631-25	632 25
743 75	74475
237-50	23825
714-	722 —
659-	660-
2642 —	2652 -
548-	549 -
281 —	282 -
556 —	561 —
172*—	174 —
11-35	11 39
1909	1912
2352	23 58
23 96	2402
117 65	11785
95-55	»575
251 50	252 50
480	5 —
Pšenica aa maj   .... u 50 kg K 11*87
Plenica aa oktober .  .  . sa 50 kg K 10 26
Bi  xa oktober  .... se 50 kg K 10 30
Koruza aa maj   .... za 50 kg K 653
Koruza za julij .... za 5C kg K 6 43
Oves   za maj . . . . za 50 kg K 716
Oves    za oktober ... za 50 kg K 6 71
višje.'
narodnjaki! Prispevajte za Tramirleo spomenik!
narav n o
SREDSTVO
Meteorološko porotno,
Višina nad morjem 106. Srednji ir&cni tlak 78«-9 mm.
E
11. 12.
Cas opaso-vanja
9. zv.
7.zj. 2. pop.
Stanje barometra ▼ mm
|»
Ig
7372
737 0 7356
Vetrovi
18 4 jsr. jzahod
15 31 brezvetr 26 8 p. m.jzah.
Nebo
jasno
Srednja včerajšnja temperatura 20 0°, norm. 13-5C. Padavina v 24 urah 0 0°.
Henneberp svila
samo direktno! — crna, bela in barvana, od 75 kr. do gld. 11*35 meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev se posije s prvo poŠto. Tovorna za svilo Henneberg, Z tiri eh. 1 90—3
x vodovodom
oddaljeno 5 minut od dolenjskega kolodvora v LJubljani, se takoj odda v najem. 1713-1 Več na Gruberjevi cesti it. 3.
Lepo posestvo.
Zaradi družinskih razmer se Jako cen6 proda s fundus instruotusom vred lepo posestvo« ležeče ob glavni cesti, oddaljeno pol ure od postaje Poliča&e in 10 minut od neke tvornice ter blizu obilo obiskovane rO" marske eorkvo. V nisi je dobro obiskovana krčma s pravico za točenje vina, piva in žganja, 2 obokani kleti, 2 obokana hleva« zraven tudi kovačnica, ki je oddana in velik
hram za mešano trgovino. Zemlje je 12 oralov: njive, travnik in lep vinograd. i707 Več pove posestnik Anton Čater, polta Loče pri Poličanah
HOTEL „ILIRIJA"
Jutri, u sredo, dne 13. mola
ob otvoritvi vrta
velik koncert
popolno
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 8. Vstop prost.
0b nsugodnem vremenu so vrši koncert v restavraciji.
Toči se izvrstno marčnOi plzenj-Oko in monakovsko pivo, garantirano pristna domača vina iz najboljših vinskih goric, štajerski rizling in zavrčanj istrski teran in refoško. — Vobče priznana dobra kuhinja.
Za obilen obisk se priporoča
Parija Jffovak
1567—2 hotelirka.
vlak
Uumiono-Bohe Bistrica
v nedeljo, 17. maja 1.1.
Obhod is LJubljane (juž. kolodvor)
Ob 6. zjutraj- Prihod v Boh. Bistrico ob 9. uri 52 min. Odhod iz Bohinjske Bistrice ob 10. uri zvečer. Prihod v Ljubljano ob 12. uri BO min. ponoči.
Vozne oene za tja in nazaj so:
II. razred III. razred
Is LJubljano   K 7 40 E 4'—
„ ftkol. Loke „ 5 80 „ 3 20
n Kranja       „ 5 20 „ 2 80
„ Radovljice   „ 380 „ 2 —
Vozai listi se dobivajo:
r LJublJa 1: v lekarni TRNKOCZV in pri FR. GARTNERJU, tajniku dežel, zveze za tujski promet (Lloyd).
V Škof Ji Loki: pri trgovcu gosp. R. THALERJU.
V Kranju: pri K. FLORIANU, knji-gotrion.
V Radovljici: pri gosp. F. FURSA-GERJU, trgovcu. nn x
V teh krajih se lahko dobe obenem izkaznice za banket a 3 K.
Hlapec
vojaščino prost, samski In iz pošteno družine dobi tako] službo b konjem! da bi vozil lz postaje in Trsta. nio-i
= Kaspar Kastelic =
obč. glavar In trgovec v Materiji.
se takoj sprejmejo v modnem salonu Šetinc Rersin v Wolfovih ulicah št. 5, II. nadstropje. 1701-1
Dva krepka
vajenca
za kovaško obrt
sprejme takoj Valentin Urbančlč,
kovaški mojster na Dolenjski cesti v LJubljani. 1701-1
Lepo nova hiSn
8
Z gostilno in trgovino mešanega blaga na lepem prostoru tik državne ceste in v bližini žel. postaje Hrušioa se iz proste roke ceno pr&da ali pa tudi cenč odda za več let v najem.
Pojasnila daje la-tnik Franc Pe-terlin, Hrušica, Jesenice! Gorenj.
Naprodaj Je več krasnih
oleandrov
rožnatega cveta.
Naslov pove uprav. „Slovenskoga Naroda". 1700-1
Citrarji
dobe, dokler bo kaj zaloge, brezplačno obsežno knjigo pesmi. Za frankirano odpošiljatev te knjige s pesmimi naj se pošlje poštna znamka za 25 h. Prijaviti se je pri specijalni zalogi za učila in muzikalije za citre: Josip Sorg na Dunaju, III, Haupt-strasse 144. 1709
Prirodna arzenoželeznata voda
ROHCEGHO
Prav uspešna ob malokrvnosti, kotnih, živčnih, ženskih boleznin, zdravniško jako  priporočena. Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak čas. Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda. Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko 1VS ure železnične vožnje od Tridenta). Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki. Odlične hiše I. vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj. metrov obsežnimi jelovinu gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje. i293 10 Sezija od 1. maja do oktobra.
Jtad šent Vidom je
Griček
s krasnim razgledom, posestvo do 1
orala zemlje, s sadnim drevjem ter malo gozda naprodaj. — Pripravno za letovišče. V bližini studenec z jako dobro vodo. 1705-1 Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesti štev. 14
Letovišče „drič"
pxi Brežicali ;
onkraj savskega mostu ob obalih Krko ln Savo.
Moderno urejen hotel, izvrstna kuhinja, vedno sveže piv o in najboljši bizeljanec
Na razpolago so večja in manjša stanovanja  s  kuhinjo  kakor tudi popolnoma
meblovane in separirane sobe.
V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče z 16-20° n. toplo VOdO. Oni, ki ljubijo vesl|an|e v čolničkih in plavači dobijo tukaj prijetno zabavo.
Četrt ure oddaljena je znana akrato terma „Cateike toplice11 s 40° R. vročimi kopelmL
Prijetni izleti, krasni lzprehodl po zelen ih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu.
Ugodna železniška zveza z Gradcem, Mu bljano in Zagrebom. Omnibns in drugi vozovi za osebni promer med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom »Grič« vedno na razpolago.
Cene sob ozir. stanovanj, jedil, pijač in kopaliča so Jako nizke.
Ker je bilo letovišče že lansko leto izvrstno obiskano, se opozarja si. občinstvo, da dotični ki, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. 1635—3
Vsa natančnejša pojasnila daje
Posojilnica v Brežicah.
74
Najnovejši
1603-5
ozni red
ravnokar izšel in stane lično vezan
komad 20 vin. =
Dobiva se pri
'r. Igliču, Mestni trg 11.
tonouonle
ja Starem trgu št. 9 v I. nadstr.
[obstoječe iz 4 sob in  pritiklin se [odda s 1- avgustom. 1694—2 Več se izve pri hišniku ravnotam.
Krasne
BLUZE
oc
največja izbera v svili in drugem :-:  orodnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo in otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRiSTOFIČ
por. Bučar ŠTABI TRG št 28.
Kabinet
se odda pri boljši rodo vini gospodu ali gospodični,  ako   treba  tudi s
brano. 1627-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda4*.
Suhe sobe, pšenico, orehe, fižol 4\8r deželne pridelke
kupuje proti takojšnji odpoŠiljatvi Anton Ko ene v Celju 1636 -3
Sprejme se takoj ali 1. junija
notarski kandidat
najrajše s prakso, v pisarno notarja
Jakoba Kogoja v Ložu.      is93—2 Ponudbe z navedbo prakse in plače direktno.
Najboljši
in najmodernejši
KLOBUK!
vseh vrst v najbogatejši izberi po gL 1-20 in viie v LJubljani pri
Slobuki se sprejemajo v popravo.
Pristen dobri
brinjevec
se dobi pri 309 10
L ŠEBEH1KU j> Spol ŽIŽKI.
Podpisana tkalnica pošilja
1 kos 45 metrov/
belega platna
80 om širokega, jako močnega za
MT 20 kron. ~VJ|
Josip Martinek
tkalnica v TISU n Noveho Mesta nad Metali, Čeako. 1634-3
IBIo$njne,.?1
■ proti   požaru  in vlomu,   „Fox" I
■ pisalni  stroji, ameriško   po- I
■ ništvo za pisarnice ceneje nego I 1 kjerkoli. — Boste skladište I m blagajna, delničarsko društvo I I Zagreb, Hica 22.       84*4-92 I
C. in kr. dvermi založnik
Papežev dvorni aalointb
r
Id
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano odlikovan! priporoča  nastopno preizkušene lsdelko:
Salmijakove pastile — preizkušene
rszkraisio sliz.  1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni.
olsjsnlslo hri-.pavost in kasali,
„Antirrheumon" E1™]*^«1™-
niča stane 1 krono.
Tinktura za želodec JeJSX"
iek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo.   1 steklenica 2, vinarjev.
sredstvo proti trganju bolečinam. Ena stekle-
Naročila se točno izvrše proti povzetju.
1943-48
Železnato vino
vsebuje za slabokrvne in nervozne   osebe, blede in sla-
OOtns Otroke lahko prebavljiv ielesnat izdelek. Ena pollitrska
steklenica 2 kroni   Postni zavoj s 3  steklenicami  K 660 franko zaboj in poštnina.
St. 15 472.
Razglas
1703-1
Ker je smrkavost pri konjih v letih 1907 in 1908 v političnih okrajih Kranj, ljubljanska okolica, mesto Ljubljana, Kamnik in Radovljica opetovano konstatovsna, v zadnjem Času pa tudi v političnih okrajih Postojna, Kočevje in Logatec nastala, je c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 29. aprila 1908 št. 9355 na podlagi določil zakona o odvračanju in zatiranju živinskih kužnih bolezni uradni
pregled useh konj in drnsih kopitarjev
v ozemlju ljubljanskega mesta odredila.
V to svrho pripeljati imajo vsi posestniki svoje konje  odnosno osle in mule na tukajšno mestno konjsko sejmišče in sicer: I. okraj: Šolski del \   v ponedeljek, dne 18. maja t. 1. dopoldne
„     Šentjakobski del      ) od 10.—12 ure.
n    Dvorski del isti dan pop. od 2.—4 ure.
„    Kolodvorski del v torek dne 19. maja t. 1. dop. od 9.—12 ure. „    Barje, Dolenjska cesta, Hradeckega vas \   isti dan popoldne od „     Vodmat 1 2.-4 ure
Kdor bi ne mogel pripeljati svojega konja, osla ali mulo k ogledu na sejmišče, sme preiskavo tudi doma izvršiti dati le po živinozdravniku, kateri mora takoj oddati tozadevno potrdilo mestnemu magistratu.
JVtestni magistrat ljubljanski
dne 7. maja 1908.
II.
III.
IV.
V. VI.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkolarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izvelbac uradnik.
Naslov   v   npravništvn »Slov Naroda"
Za zgradbo:
1) 2 kapnic in napajališča v Bojancib, občina Adlešiči s prora-
cunj enimi stroški............g 16000;
2.) kapnice  na   Kalu,   občina   Dol   pri   Litiji   s proračunjenimi
stroški...............K 7120«
B.) reservarja v Osofniku, občina Semič s proračun, stroški K 4000; 4.) reservarja v Dol- Zdihovem, občina Mozelj s proračunjenimi
stroški...............K 3300;
5) poprave vodnjaka v Suhi vasi, občina Mozolj s proračunjenimi
stroški...............K 1000;
6. ) vodovoda v Orehovicl, občina Št. Vid prt Vipavi s proračunjenimi
stroški..... .........K 1000;
7. ) vodovoda za Vrh, občina Stari trg pri Ložu s proračunjenimi
stroški...............S 10000;
8) kapnice v Zgornjem Zdihovem, občina Mozel] s proračunjenimi
stroški ... ..........k 5300;
9.) kapnice v Celjan, okra! Postolna s proračun, stroški K 3100; potrebna dela in dobave se bodo oddale potom I7i2—1
javne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsakd posamezno vodno preskrbo posebne ponudbe, morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna predložiti
do 5. junija t. 1. ob dvanajstih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje zgradbe
1. ) 2 kapnic in napajališča v Bojanoih, občina Adlešiči, oziroma
2. ) kapnice na Kalu, občina Dol pri Litiji;
3. ) reservarja v Osojniku, občina Semič;
4. ) reservarja v Dol. Zdihovem, občina Mozelj;
5. ) poprave vodnjaka v Suhi vasi, občina Mozelj:
6) vodovoda v Orehovioi, občina Št. Vid pri Vipavi; 7.) vodovoda za Vrh, občina Stari trg pri Ložu;
8) kapnice v Zgornjem Zdihovem, občina Mozelj; 9.) kapnice v Celjan, okraj Postojna;
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujočih naprav oddati skupno enemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 10. maj. 1908.
Pozor!
Pozor!
Podpisani si. občinstvu vljudno naznanja, da ima V zalogi (katera se lahko ogleda na pokopališkem dvorišču pri SVa Krilu) veliko izbiro vsakovrstnih
nagrobnih spomenittov.
Izdelujejo se spomeniki po želji si. občinstva po natančno in brezplačno izvršenih obrisih iz vsakovrstnih marmorjev:  granita, sijenlU, kraškega, krostal-skega in kararskega po najnižjih conah. Cene spomenikov ed 30 kron višje.
Z odličnim spoštovanj m 1708
MIHAEL FlNŽGAR
v Ljubljani, pri novem pokopališču.
iO> II <0> II <©> II &
V najem se da takoj
.Hotel STEHARJE'
v Škof ji £oki.
Hotel je popolnoma prenovljen in opremljen z električno razsvetljavo in vodovodom. V hotelu sta dve veliki gostilniški sobi, salon, veranda in 12 sob za tulce.. Pred hišo je velik, lep senčnat vrt. Kopel v hiši. 1702-1
Natančnejše informacije in pogoie daje lastnik, Franc Dolenc, lesni trgovec v Stari Loki pri Školji Loki.
Štev. 5836
Razpis.
1617—3
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
in sicer;
1) na Bledu z letno plačo 1200 kron.
2.) v Grosupljem z letno plačo 1600 kron.
3) na Trati z letno plačo 1600 kron.
Z vsako teh plač je združena aktivitetna doklada 200 kron.
Razen tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosupljem Še od okrožno zdravstvenega zastopa prispevek letnih 600 kron, dokler ne dobi železniško zdravniške službe v Grosupljem.
Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1. junija t. I.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neo madeže van o življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega v tjubljani,
dne 4. maja 1908.
Oes. kr. avstrijske
Izvod iz
Veljaven od dne 1. Odhod Iz Ltasliaai jaz. iel.i
r-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
f 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
e-OS predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
I-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak luž. žel., Gorico dri. ieL, Trs dri. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
<-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
*-*S popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst dri. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
r-io zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
735 zvooor. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
i0«40 peneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak; laž. ieL, Gorica drž. id^Tg^^ž, ieL, Beljak juž. žel., (čez
Odhod Is Ljnoljano dri. heiedveri
/-SS zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, f oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik f-lO zvooor. Osebni vlak v Kamnik O'SO peneol. Osebni viak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikin v oktobru.)
e
državne železnice.
a reda.
oktobra 1907. leta.
Dohod v L|nnl|nno inž, zeLi
O-08 zjutraj. Osebni vlak ls Beljaka jul žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
S-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straio-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
IM5 predpoldne. Osebni vlak lz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž, žel., Jesenic
2tS2 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
4-SO popoldne. Osebni vlak ls Beljaka juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podrožčico) Gorice dri. ieL, Trsta dri, žel. Jesenic.
e-oo zvečer. Oseb. vlak is P*age, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) lesenic
8.37 zvooor. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo -Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
8-eO zvooor. Osebni vlak lz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. ieL, Jesenic.
II-OO ponodi. Osebni vlak ls Trbiža. Celovca, Beljaka (čes Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. ieL, Jesenic
Bokod v Llnfellano dri, kolodvori
•-te zjutraj. Osebni vlak lz Kamnika, lo-eo predpoldne. Osebni vlak is Kamnika. e-'O zvooor. Osebni vlak is Kamnika. O-SO ponool. Osebni vlak is Kamnika. (Same
ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi In dohodi so «»—i^tH v cvropejskem časii)
C. kr. ravaatsljstfo državnih žslesoic v Trsta.
Vodovodi
kanalizacije, kopallike naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrditi (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe xaartoiaJ).
inženir-hldrotekt
5604 —9G
Konrad Lachnik, UuMjann
.'alefEL
mu«
Btfttntint oDcc Jtev. 4.
HHnMMM
Brzojavi: Ladult-Ualillai,
ZQ
jevMoga piva.
Usojam si gosp. gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu vljudno naznanjati, da sem izstopil kot vodja zaloge pivo*. vame Goss v Ljubljani, in napravil zalogo v lastni reiiji meSČanskega budejevickega piva, v Šiški, izvan zveze, zategadelj mi je mogoče vsakemu postreči.
Zahvaljujoč se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost, zagotavljam točno in solidno postrežbo.
V eles poštovan jem
1668—2
Ccopold Comažič
W Spadali tilkl pri LJubljani za • dda a 1. avgustom IMS valili
Moderna svila 2<* blu$e
in nakit baršuni, pliši,  čipkasto blago, čipke, vložki, svil
ene vezenine,
II
»*• Dajčolani, čiokasti ovratniki, modni trakovi.
Novosti vedno v največji izbiri pri
P. Magdič, JLjubljana, Prešernove ui ?.
1128-7
M hotela „Triilav"
v Bohinjski Bistrici
si usoja Časti temu občinstvu vljudno naznaniti, da se podjetje 1062—3
otvori v nedeljo, 17. maja 1908.
Navedeni hotel bode vodil znan skušen strokovnjak, katerega dosedanje delovanje jamči v vsakem oziru za solidnost.
skladišče it klet
Pojasnila daje upravniStvo »Slovenskega Naroda". 1628 -3
It^ZEZd-or želi
posestvo
z dobrimi dohodki, z novo zidano hišo in gospodarskim poslopjem kupiti, ima sedaj najugodnejši čas, kakovost in vrednost posestva pregledati in preceniti. Posestvo je oddaljeno P/a km od trga Konjice na Štajerskem in je v lepem kraju ter meri približno 10 oralov. 1680 2
Za pojasnila se je zglasiti t trgu Konjice h. št. 95, v pisarni posojilnice
S3EKGDK3Đ
Kavarna
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
oso noč odprto.
Proda ao tudi
Prodaja iz konkurzne mase.
1«  konkurzne   mase   Franca   Hiisgel« trgovca
Hudoiroveni^ se proda na ponudbo ali oferte:
zaloga manufakturnoga blaga, sodno cenjenega na K 12.08 9 a J j štaeunska opreva in en voz, sodno cenjeno na .  . K     193 (J|
«0 b)
do 20. maja 1908.
Ponudniki so vezani na svoje ponudbe. Upniški odbor pa si pridržuj« pravico, ponudbe, ki mu ne ugajajo, odkloniti.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo bi se ne mogle vpoštevati.
Ponudniki, katerih ponudba se je sprejela, imajo takoj, ko jih obvesn upravnik konkurzne mase o sprejemu njih ofertov, celo kupnino plačati rM roke podpisanega upravnika konkurzne mase in se jim kupljeni predmeti takoj izročijo iz prodajalnice.
Za kakovost in količ no predmetov, ki se imajo prodati ter za popol. nost in resničnost inventurnega zapisnika ne prevzame konkurzna masa ni kakega jamstva.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri okrožni sodniji v Rudolfovem ^ pri podpisanem upravniku konkurzne mase, pri katerem naj se oglasi, k:, si hoče zalogo ogledati. 1688—2
Rudolfovo, dne 7. maja 1908.
Dr. Scbegula, odvetnik v Rudolfovem, upravnik konkurzne mase.
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vinska trgovina ,
ALOJZIJA ZAJCA
•   v spodnji S i s k i pri L J u r> I j a. n i
ima v zalogi naiboljša in jam če no pristna vina iz naislav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, hizeljec, sromeljčan, in druga štajerska, hrvačka, istrska in gorička vina. 1537—6 Cene zmerne! Postrežba solidna.in to«n«! Vzorci na razpolago !
wst tepoteI Skrivnost lepote!
Puder in creme za obraz
„G er mandr ee"
Idealno lep vonj, se dobro drži in malo pozna, daje koži zdravje ———   in lepoto. -
Samo v izvirnik zavojih v boljših trgovinah.
Mignot - Bouclier, parfumer
858 19
■ • *
9 9 1
Velika
zalogo oblek
za gospode m dečke.
Stalne, na vsakem predli:  metu označene cene. :::
Priznano najboljša
za
vanje oblek po men.
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Jako pripraven za na deželo. Viktor Izlakar.
Zmožna tržaška tvornica za likerje, rum, vermut, veleizvoz vina
išče spretnega, uvedenega
zastopnika za Eranjsko.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod MC. P. 100".
■
I
1686 2
Pohištvo
novo, lepo in moderno, se po ceni
proda.     1670 2
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Tri
za veliko in majhno delo sprejme takoj Vincencij Soršak, Spod. Šiška 95. 1673-2
\jtfoška obleka od 4 gld. naprej.2 P*2)eška obleka od 2 „ „ ^ I Otroška obleka od 1  „ „
i nAnsieško skladišče obleR"
L O. BERNATOVIČ ^
m       v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V
Na najvišji ukaz Njesovegađžc. in kr.apost. Veličanstva
XXUl. c. kr. državno loterijo
za 5l^cjpnc uejol^e dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
18.390 dobitkov u gotovini v skupnem zneska 513.580 K.
Glavni dobitek znana
edina v Astriji zak dovoljena, obsega
Proda ae pritlična S ^ Lmm   8 podstrešjem, v ka-n IPII   teri J6 8 stanovanj, IAII   prostori za proda-dajalno in mesarijo ter Štiri klati. — Prodajo se tudi gospodarska  poslopia ter zraven spadajoči vrt. 1674—2 VeČ se izve pri lastniku Josipu Trikanu, Novi Vodmat štev. 111.
200.000 bron
u gotovini.
Srečkanje bo nepreklicno 14. maja 1908.
Sna srečka stane h krone*
Srečko ae dobivalo pri oddelku za državne loterije na Dunaju HI., Vordere ZoUamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzoiavnih in železniških uradih, v menjalnicah Ltd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se do-
stavllalo poštnine prosto.
1142-10
C. kr. loterijsko-dohodnfosko ravnateljstvo.
Oddelek za državne loterije.
Oddajo 80 za takoj ali pozneje
lepi lokali
za odvetniško ali ali trgovinske pisarno. Nadalje
lepa stanovanja,
veliki prostori
v zaprtem dvorišču in na prostem; posebno pripravno za železnino in skladišča. Istotam je naprodaj več
stavbnih parcel.
Poizve se pri vratarju v hotelu pri »Mallčn" ieie-3
6O-8O litrov
kupi vsak dan 1682 2
Jakob Zalaznik
Ljubljana, Stari trg št. 19.
Trsovsho-obrtno zndruso v Ljubljani
Zadružni prostori: Sodnijske nliet »sv. 3, v hiii dr. pirea:
registrovono zadrugo z omejenim jomstvom.--
Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . Eskomptira trgovske menice
do dne dviga pO 4l/i°/0; rentni davek plača banka sama. I Preskrbuje  vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd.
Sprejema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka I vsa ta- in inozemska tržišča.
čekovno knjižico. : Izdaja nakaznice.
Paje posojila: proti menici oziroma zadolžnici, na vrednostne I
papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve, I Via pojasnila se na hipoteke.
na
1606 -3
dobijo bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni.
Dovoljuje posolilo proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogon.
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ure.
-AAA._AAA_AAa m, ^ ^ ^ ^ ^ ___ _   _ .
Sprejema za varovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi ae vplačili.
Vsak član   ma po preteka petih let pravico do dividende.
ee
■  -  -  -  vzajomno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - ■ Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993*72 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskozi slovsinslio-n»rodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni nastop V LJubljani, tigar pisarne so v lastnej baoČncj hiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in najkolantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Baito Pustoslomlek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne-.
4
24