19. štev. ÍÍOYO mesto, 10. oktobra 1910. XXVJ. letnik. DOLENJSP NOVIC p Izhajajo 10. in 25. Tsacega mescca. Cera jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Neinùijo, Boeno in dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Volivcem za državni zbor v novomeškem, črnomaljskem in metliškem sodnem okraju. Slovenski možje I Dne 18, oktoi)ra Vas klico volivna dolžnost, tia oddat« svoje íílasovnicc in si izvolite državnozborskejia zastojmika na cesar-akeiii Diinajii. Lahka Vam l)o izbira, IJvo stranki stojita pred Vami, vsaka s svojim kandidatom. Slovenska Ljudska Stranka, kost od Vaših kosti, moso od Vaseffii mesa, zvesta veri in domu, zašćitnica vse^ra slovensketja ljudstva, s svojo ogromno armado od Drave do jadranskega morja, edina v načelih, edina z Sudstvom, jo VaSa laatna stranka. Vaši dedje in pradedje so se držali načel, ki si jih je zapisala na svojo zastavo, Vi sami sto vedno in ob vsaki priliki v ogromni većini pokazali, da stojite neomajno v njenih vrstah. KovomeSkepa sodnega okraja zavednost it) belokninj.ika zvestoi)a sta se v vseh volivnih bojih sijajno izkazali. Slovenska Ljudska Stranka je zato ponosna ita Vas. Ko Vas sodaj zopet vabi v volivni boj za svojega kandidata, jo prepričana, da bo 18. oktober z njušim cvetjem ozaljSal venec Vaših zmag. Boj je vesel! Liberalna stranka čuti potrebo, da ji iznova pokažete, kako tuja jo Vašemu srcu, kako zoprna Vašemu pre-[inčanju. liazbita sama s seboj bi rada zanesla razjior tudi med Vas, V sovrafitvu do vere in cerkve rojena, vzrastla v oholem zaničevaiyu kmečkega ljudstva, seje sovraštvo povsod in njeni lastni voditelji so javno psujejo med seboj ter si očitajo podlost, dobič kaželjnoat in drugih nečednih reči. Ena post jih jo, in niti svojih par ljudi ne morejo držati skupaj, vendar pa imajo toliko predrznosti, da se upajo pred ljudstvo. Odgovor za to predrznost je že pripravljen. Stranka brezverstva in oderuhov, stranka po-hujšcvanja in izdajstva, ki je brez moči v deželi, brez vsacega 1'omena v državnem ,zboru, ki jo je pomedla kranjska dežela v kot, ki so jo vrli Štajerci in Goričani vrgli od sebe, hočo od Vas, dragi volivci, zopet zvedeti, kaj mislite o iiji. Z volivnim listkom v roci ji boste odgovorili, da so enkrat za vselej za slovensko ljudstvo minuli časi liberalnega jerobstva in tlačanstva in da hoče imeti Slovenec političen mir na svoji zemlji in v miru podlago za svoj gospodarski in dušni napredek. Že svita lepša zarja! Povsod, v društvih in zadrugah, v kmetijstvu, trgovini in obrtu se pričela nova doba. Z vstrajnim in skupniiii delom bomo dosegli, da bo imela naša zemlja za svoje sinove in hčere doma kruha dovolj, ^^ J''" iio bo treba preko morja, v tujini prodajati svojih moči. Trda jc skaia, ki Vanjo slovensko ljudstvo pod zastavo Ljudske Stranke kleše pot k svobodi in napredku, toda pod njegovimi krepkimi udarci se Ji ru.ii rob za robom. Pot je začrtana in se dela trezno in varno. potomci nas bodo blagrovali, da smo v najtežavnejših časih stojiiii na plan v boju za svojo vero in dom, za kruh in svobodo. Nas narod mora dobiti v državi mesto, ki ga zasluži. Zvest jo svoji državi; zaveda se pa tudi, kako ogromnega pomena je z« državo. Zato so bori na Dunaju i^egova Ljudska Stranka y zvezi s slovanskimi brati z vsemi silami za to, da mu pribori vseh narodih in pri vladi veljavo in čast. Hoče pa tudi, da doma in povsod spoštujejo načela, ki so sveta slovenskemu srca. Liberalcu mora odmevati venomer jasni in kratki odgovor, da bo nikoli več gospodaril slovenskemu ljudstvu. Zcdirýcno, Bogu in domu zvesto ljudstvo hoče voditi zastavo Slovenske Ljudsko Stranke, zastavo do boljših časov in mu ])riboriti s hrvatskim narodom združeno, Avstriji in njenemu vladarju srčno udano, svobodno domovino. Za vso poštenjake je prostora pod_ to zastavo, ^dor ne mara zaiyo, svobodno mu, toda sam naj si pripiše, Če bo zaničevan in osmešeu jadikoval ob strani nad svojimi porazi. Xaš kandidat! Volivci, govorili so Vaši zaupniki; sami ste v mnogoštevilnih zborib izrazili svojo vojjo. Strankino vodstvo z veseljem sprejema izraze Vašega zaupala in Vam v popolnem soglasju z Vašimi željami priporoča svojega. Vašega kandidata. Oddajte dne 18. oktobra glasovnice, napisano z imenom: Evgen Jarc, deželni odbornik v Ljiibljani. / Itogoni za Ijiiilstvo! V Ljubljani, dne 6. oktobra 1910. Za vodstvo S. L. S.: Dr. Ivan Šušteršič. Volivno gibanje. v zadi^ji številki smo podali sploSnji pregled dotedanjega gibalna za državnozborsko volitev dne 18. oktobra. Iz dosedar^jih »hodov je razvidno, da so simpatije ljudstva na strani S. L. S. Liberalna stranka se je, dasi „brez upa zmage", vendarle podala v boj in prireja vsako nedeljo shode ter se poniža tudi med priprosto ljudstvo, za katero so sicer ne meni in katerega v dolgi dobi svoje 20letne vlade ni poznala. Radi prepičlega prostora ne moremo poročati o vseh shodih. Izvestja smo jtrejeli o nekaterih, ki nam pa kažejo splošno sliko volivnega gibanja. — Liberalni kandidat Gangl išče za svoja zborovaiga prostorov, pa jih po svoji želji niti dobiti ne more, ker nekateri gostilničarji liberalnih shodov ne marajo v svojih hišah. Tako se jo Ganglu pripetilo v okolici Novega mesta. Za dne 2. oktobra se ga je usmilil neki gostilničar v Žabjivasi, Kandidat Gaiigl jo došel v spremstvn bivšega župana Hribarja in nekaj novomeških doktorjev. — Ganglov govor je bil tako nesrečno sestavljen, da je dobil poslušavec vtis, da hoče ž qjim napeljevati le vodo na svoj mlin ali da se izrazimo po njegovo; da si hoče „korito" napraviti. Prebivalstvo ozir. volivci pa volijo svojega poslanca zato, da zastopa njih interese v javnih zborih, Gangl pa ni nič o tem omenjal, niti se ni toliko potrudil, da bi bil vprašal navzočo ljudi, katere zahteve in želje imajo, ki bi jih on v državnem zboru skušal doseči. Njemu to manj zamerimo, pač pa g. I. Hribarju, ki je star jiolitik, in ki bi moral kot „finančni mož" vedeti, da mora najprej živeti kmečko ljudstvo, če se hoče, da bodo tudi meščanje lahko shajali. Za to nebrižnost sta pa tudi žela zahvalo, da se nobeden navzočih ni ogrel za Ganglovo kandidaturo. Grdo je bilo od govornikov, da sta vpletala v svoj govor spačene verske izreke in se vspela do trditve, da mora nehati, da bi „za celo faro le ena glava mislila". Naše kmečko ljudstvo je že toliko prebujeno in nc zasluži take žalitve. Najboljši dokaz je to, da si upajo priti na nasjirotcikove ])oIitične shode in ostanejo zvesti S. L. S. Na dan volitve se bodo to najbolj očitno pokazalo. — Bodoči državni po.slanec za novomeški in črnomaljski okraj bo moral delati na korist tukajšnjega prebivalstva, V tem oziru imamo celo vrsto še nerešenih vpra,šanj, ki se tičejo i)OTzdige gospodarskih in „kulturelnih" pridobitev. Tu sem spada, da se čim preje zgradi belokranjska železnica, da 80 ustanove razno gospodarske zadruge, ki imajo namen povzdigniti našo vinarstvo, sadjarstvo, živinorejo in mlekarstvo; da so v mestih spopoltijo obrtno-nadaljevalne šolo in se s tem povzdigne naša nekdaj cvetoča obrt. Nadalje se bode moralo delovati na to, da nastanejo pri nas industrijalna podjetja, da se znižajo tarifno cene na dolenjskih železnicah ter da se uvede na teh progah večkratna in hitrejša vožnja. V Krki imamo izvrstno vodno moć, ki je porabna pri [»roizvajanji! električne sile. Sedanjim razmeram ugajajoča nrcditev sejmov na Dolenjskem je nujna stvar, ki si jo želi tako kmečko ljudstvo, kakor meščaige, mesarji, živinski trgovci in prcknpd. Poleg teh zahtev imajo posamezna mesta in kraji še krajevne težnje, ki pričakujejo, da se v občno korist čim preje uredé in zboJjšajo. Tu je pomoč delavnega državnega poslanca, ker so mu povsod vrata odprta in kjer se mu po mogočnosti ugodi, neprecenljive vrednosti. Takega delavnega državnega jjoslanca potrebujemo na Dolenjskem, in tak mož je kandidat S. L. ti. profesor in deželni odbornik Jarc, ki jo rojen sam Dolenjec, ki pozna naše razmere, in ki ee bode v zvezi z močno S. L. S. tudi trudil, ria se te nase potrebe in zahteve uresničijo. Kako podučni, zanimivi so pa tudi od njega sklicani shodi, kjer se naša gospodarska vprašanja resno razmotrivajo in kjer se poslašavce ne dolgočasi s plitvimi govoraucami, kakršne smo čuli^na tem shodu v Žabjivasi, ki nimajo resno podlage. Shod v Žabjivasi nam je podal sliko, kakoršni dandanes ne smejo biti več volivni shodi, če se hoče ž rgimi vplivati na prepričaige volivcev; pokazal pa nam je tudi, da je naSe ^udstvo toîi izobraženo, da so pri tem dostojno vede. In to nas veseli. Kako ves drugači ntis napravljajo shodi S. L. S., nam spri-čuje krasno uspeli shod v Starem trgu pri Poljanah. — O tem se poroča, da se ga je vdeležilo okrog 600 jjudij, nad polovico samih volivcev. Kandidata prof. Jarca so veljavni možje sprejeli že v Brezovici, ko ae je pripekal od Kočevja. Pozdravljal ga je Podgradom slavolok. Zborovalo se je na najlepšem prostoru pred cerkvijo. Pred 14. dnevi pa je imel shodič nasprotni kandidat Gangl na nekem dvorišču. Kandidata Jarca je ljudstvo živahno pozdravljalo. V svojem govoru se je profesor Jarc najprej dotaknil laži, katere nasprotniki razširjajo o njem. Mej drugim vabijo Belokranjce, naj glasujejo za rojaka Gangla ne pa tujca Jarca. A glej spaka, v svoji gorečnosti so pozabili, da je prof. Jarc prav v tem volivnem okraju rojen — namreč v Novem mestu. Kjegovi stariSi so živeli v mestu, a bili so kiuečkcga pokolenja. Uprav ta okoliščina ga še bolj priporoča i meščanom i kmetom. Naši slovenski možje želijo prav take gospode v javnih zastopih, kateri ne zatajijo svoje matere in hočejo slovenski narodnosti pripomoči do častnega mesta. — Prof. Jarc je omenjal nadalje lokalnih potreb v starotrški okolici. Že 30 let se je govorilo o ondotnih cestah — a storilo se ni nič. Kdo je to zakrivil? Liberalci so imeli združeni z Nemci deželne vajete v rokah — in so ta kraj pustili na cedilu. In zdaj je naš dež. odbor pospešil gradnjo cest. Več .Starotržanov je naprosilo člana črnomaljskega cestnega odbora g. Mazclleta, naj se vdeleži dotične seje ter naj pospeši delo. A ni ga bilo niti k seji, dasi je to njegova dolžnost. Dež. odbornik dr. Lampe sam se je potrudil k seji ter dokazal, da so noče maščevati nad krajem radi žalitve, katero so svoj čas nad njim zakrivili zapeljani ljudje. Pojiravo cest zahteva ljudska potreba. In to je vodilo S. L. S. — Kandidat je omeqjal vodovodov. Prvotni načrt bi zahteval za črpanje iz Kolpe veliko vzdrževanjskih stroškov. Dobro bi bilo, če bi se podajjšal kočevski vodovod, ker potem odpadejo imenovani troški. — Našteval je potrebo zavarovalnic zoper požar, za živino itd, A kdo je bil največji nasprotnik deželno zavarovalnice. Oni isti Hribar, ki hodi okrog z nasprotnim kandidatom, in se boji za svojo banko Slavijo. — Nižje šolstvo je treba preustrojiti bolj praktično, da se bodo prihodnji kmetovalci in obrtniki bolj izobrazili tudi za svoj poklic, řladružništvo je za gospodarski razvoj silno koristno. Vsa izobrazba jia naj sloni na trdnem versken^ temenu, da se nam obrani čil narod. S. L. S. želi pospeševati blagor vseh slojev, ne pa kakor liberalna, ki bi rada vso moč nekaterim mogotcem potisnila v roke. — Najbolj begajo ljudi nasprotni agitatorji z zavijanjem o belokranjski železnici. Listič „Slovenski Dom" celo piše, da 30 „klerikalci nasprotniki belokranjske železnice". livala Boga, da Belikranjci v občo dobro vedo, da so bili uprav naši poslanci, ki so priborili to progo, katera se bo prihodiipo leto gotovo začela graditi. Dež. glavar pl. Šukljo in dež. odbornik Jarc sta se nalašč zato podala na Dunaj v dotična ministerstva ter prejela veselo zagotovilo. Liberalci bi iz grde zavisti napram S. L. S. radi. da bi se zavlekla ta přepotřebná gradua. Iz ta-cega pisanja liberalnih listov in „farbanja" nasprotnih agitatorjev razvidijo Belokranjci, kako zvita in lažigiva je liberalna stranka, ki nosi na jeziku „napredek in omiko", a za rgiju ni storila ničesar. Sklepno je profesor Jarc povdarjal, da sta vera in narodnost vzor belokranjskega ljudstva, kateremu uzoru pa uprav služi S. L. S., zato ne dvomi, da so je bo belokranjski narod še bolj oprijel. Ko je končal, je sledilo dolgotrajno odobravanje v dokaz, da si je pridobil srca zbranih poslušalcev, ki so nesli seboj navdušenje mej svoje sosede. Prazno je pisarenje po liberalnih listih, da bi v Belokrajini liberalna stranka napredovala. Saj ljudje niso slepi in gluhi, da bi ne videli, kaj ugargajo takozvani svobodomisleci. Dejstva jim spričujejo, da S. L. S. dela za blagor njih okraja. Uprav to jesen se popravljajo ceste v starotr.skem okraja, državna cesta od Su-hora proti Metliki in kmalo tudi od Veselice proti Drašičim. Bahasto je pisarenje nasprotnih listov, kako mnogoštevilno so obiskani liberalni shodi. Ko govore o stotinah velja komaj o desetkah. O navdušenju poslušalcev ni duha ni s uha. — Iz Novega mesta ae poroča, da jo liberalna stranka zadrgi teden zelo delavna, svoje agitatorje pošilja po hišah — in še celo k somišljenikom S. L. S. Le čuditi se je, da se še najdejo možje, ki hočejo iti v boj za liberalno stranko, ki je po najnovejših dejstvih v po])olnem razsulu, ki je že tolikokrat zatajila slovensko tro-bojnicol Kdor svojemu narodu dobro želi, kdor hoče igegov napredek na zdravem temelju krščanske prosvete, naj stopi v vrste S. L. S. Pod njenim praporom se bo izvojevala jednakopravnost slovenskega naroda. Volivci dolenjski, sledite tudi vi obmejnim Slovencem, kateri so ob zadrijih volitvah povsod z ogromno večino izi)rali za poslance somiii^eniko Vseslovenske Ljudske Stranke! Dne 18. oktobra naj vaše glasovnice nosijo ime: Profesor Evgen Jarc, deželni odtiornik v LJnbljinii. Gospodarstvo. Važna jesenska dela na travnikih. Letos amo imeli bogate košnje na travnikih. Spravili smo dosti »ena in tudi košnja otave je bila dosti dobra. Le tam, kjer so delali škodo črvi (ogrci), je bila košnja malo vredna. Veliko škode je napravila pa tudi letošnja moč», ki je pokvarila mnogo otave. Ako je bila košnja sena tako bogata, pripisati je to ugodnemu vremenu v spomladi, namreč izdatni moči, ki je na travnikih veliko zalegla. Pripisati je to pa tudi gnojenju, katerega smo se poprijeli v zadnjih letih na naših travnikih. Tega gnojenja se je treba tudi zanaprej držati, da pripravimo travnike do trajne rodovltosti. Po dobrih letinah nam zemlja opeša. V takih letih nam porabijo travniške rastline veliko več živeža v zemlji kakor v slabih letili. Bogate košnje zdelajo zemljo in zato je treba po takih letih dobro gnojiti, da nam ruša ne oslabi. Za obilne košnje je zadostna moča le en važen pogoj, drugi pogoj pa je zadostna rodovltost zemlje, namreč zadostna množina gnojilnih snovi v zemlji. Ako manjka teh v zemlji, potera nam tudi moča ne zaleže dosti, saj ee od same vode ne more nobena rastlina razvijati. Zato je pa treba, da po dobrih letinah, kakor je bila letošnja, skrbimo za dobro gnojenje, da se zamore ruša tudi zanaprej popolnoma razviti. Priporočamo zaraditega, da se kakor doslej tudi letošnjo jesen pognoje travniki z umetnimi gnojili In da se potrebna gnojila raztrosijo že sedaj na jesen. Učinek jesenskega gnojenja je veliko boljši kakor učinek spomlad-nega gnojenja. To še posebno, če rabimo Tomášovo žlindro. Umetna gnojila naj se trosijo kakor hitro poneha jesenska paša. Naročiti jih kaže pa takoj. Važno jesensko delo je tudi to, da razkopljemo obilna mravljišča, ki se nahajajo po suhih legah naših travnikov. Površje naših travnikov je raarsikod polno mravljišč. Ker nam taka mravljišča škodujejo, naj se razkopljejo In poravnajo. Ravno to velja tudi glede krtin, ki naj se jeseni in v zgodnji spomladi poravnajo. Če pustimo krtine od jeseni kžati, nam ostanejo po teli mestih goli prostori, ker nam pod krtinami ruša vsalme. Na močvirnih travnikih naj se pa jeseni vrežejo in snažijo potrebni jarki, da se voda lahko odteka. -r- Politični pregled. Oesur jo 24. septb. obiskal slavno božjo pot v Marijinem Oeiju na Zt'ornjeStajcrskcii], da se je za 80 letnico zahvalil Boku in iMariji, patroni Avstrijo. Ob sprejemu jo izgovoril znamenite besede v pohvalo Marijaccljskcga prebivalstva, „ki vedno kaže največjo versko in patrijotično luiSljcnje, in gostoljubno sprejema romarje ter ne dela med njimi razločka v narodnem oziru," — V istem času so se vršila pogajanja med slovenskimi in nem* Sklmi poslanci v Gradcu, a ccsarjeve besede pri Eemških pre-napetežih niso našle odmeva, sporazum so ni dosejrcl, vsled cesar jo deželni zbor zaključen. Slovenci zahtevajo samo pravico, ne da bi bili Nemci kaj oškodovani. Na velikem ehodu v Celju so volivci soglasno odobrili taktiko slovenskih poslancev, kakor sta jo pojasnila dr. Korošec in dr. Benkovič. DelPfîacijo so sklicano na Dunaj dne 12. oktobra, da dovolijo skupni proračun, osobito vojaške zahteve. Itelfïijska kraljevska dvojica je obiskala našega cosarja na Dunaju. Cesar je določil, da se zanaprej imenuje 27. pcSpolk „Kralj Albert belgijski". Dei^eliii zbor kranjski je imel 5. okt. svojo 26. sejo. Predsednik čestita k 801etnici cesarjevi. Dr. Kusteršič a tovariši in 'ir. Tavčar s tovariši interpelirajo vlado radi nepotrditve Ivana Hribarja za ljubljanskega žiipanii hoteč izvedeti od vlade: iz katerih razlogov ga ni prijtoročila cesarju v potrditev ^ Deželni jtredsednik baron Schwarz kratko izjavi, da ni dolžan navesti razlogov za svojo vladno ravnanje. Razvila se je obširna debata, v katero so poseglo vso tri stranke. Iz vsega jo razvidno, da se je S. L, S. takoj sprva potegnila za potrditev, ker njej ni za Osebo, nego za stvar, varovati je hotela avtonomijo ljubljanskega niesta, katero so liberalci pokopali s svojo nesrečno taktiko. L>r. Tavčar in dr. Trillcr sta napadala duhovščino, da zlorabi spovednico v politično namene. Dr, Šuster.šič je v svojem izbornom govoru reagiral tudi na tako sumničenje ter mod burnim plo-skaujem zbornične večino sijajno zavrnil liberalce, ki v resnici skoro nič stvarnega ne govoré, nego se vedno le sučejo okrog cerkve, ki jim je tako zelú na poti. — Popoldne so je obravnavalo o novem ljubljanskem statutu, v katereiri želi vlada nekatero sjiremeiribe. Ker te niso bistvene, i)redlaga dr, Pegan, da uaj jih zbornica odobri. Dr. Triller je zopet jisoval duhov.ščino, li stvarnega ni povedal. Spremembo so bile sprejete z glasovi S. il. S. in veleposestva, liberalci so se odstranili. — Dr. Zajec predlaga, naj se c. kn deželni zdravstveni svet jireosnuje tako, da bodo člani iz raznih zdravstvenih strok ter pretežno slovenske Narodnosti, kar se izroči upravnemu odseku. — Dr. Lampe s tovariši nujno predlaga, da bi se kmotovEdcem valed elementarnih iiozgod dobila večja državna podpora. Poslanec Matjašič s tovariši pa, naj se vinogradnikom radi toče, peronosporo . . . odpiše brezobrestno posojilo za obnovitev ter dA podpora za trto, gnojila, galico, žveiilo — kar zbornica soglasno sprejme. V 27. soji 6. okt, je i)riScl na vrsto občinski red in obč. ^olivni zakon z nekaterimi premembami, katere pomisleke jo itneia vlada glede nekaterih določil v prejšnjem načrtu. V razgovor so poseglo vse tri stranke. Liberalci se kar ne ^orejo ločiti od starih predpravic bogatašev in no privoščijo maïq-«m davkoplačevalcem ter delavcem volivne pravice, in če Gangl splošne volivne pravice v občinah, jo to le figovo poro, ker da se za zdaj ne da doseči. On in qjogova stranka se vedno i'oteguje za tisto, kar je v danih razmerah neizpeljivo. Vso llbe-^slne pomisleke je dr, Šusteršič zopet sijajno zavrnil. Zakon je sprejet. — Naši poslanci so interpelirali vlado radi živinskega katastra, ki ovira promet z živino v novomeškem in črnomaljskem in zahtevajo, naj se stvar uredi tako, da živinorejci ne bodo trpeli škodo. Iz deželnega zbora goriSkega so poroča, da so volitve slovenskega veleposestva radi nepravilnosti izročili verifikacij- skemu odseku. Isto jo z izvolitvijo dr. Gregorinovo na Krasu, Izvolitev poslanca Gabrščka v slovenskih trgih pa je bila ovržena, V češktMn zboru so «brali nekoliko milejše .strune tako, da je upati na spravo, Husiki bivši zunanji minister Izvolski je imenovan za veleposlanika v Parizu; njegov naslednik bo razglašen še le po vrnitvi carjevi v Peterburg. 01» črnogoi'Kki-1iii-ški in hol^^arsiki-turški meji je prišlo do manjših spopadov. Turki _so zahtevali izročitev orožja od Ve-tiščanov, ki so ))obegnili v Črnogoro. Jielgrajski žuj>an je odstopil iz zdravstvenih ozirov. Hnsija hoče Finsko razdeliti v navadno gubernije. Na Šjiaiiskcni ministrstvo razjmšča samostane. Katoličani prirejajo protestno shode. V San Sebastijanu je bilo navzočih 30.000 ljudi, — Ali ne vidijo, kaj se godi pri sosedu? Na Portugalskem jo 4. oktobra izbruhnila revolucija. Mornarica in veliko vojaštva se ]0 pridružilo ustašem, Obstreljavali so kraljevo palačo. Kralj Manuel je baje «bežal na braziljsko ladijo in je baje na potu v London. Proglasili so republiko. Xa čelu nove vlado je Draga. General Amata je vodja revolucije. Vsled ob-streljavanja in uličnih bojev je veliko mrtvih in ranjenih. — V provincah so baje niso pridružili in kralju zvesti vojaki ter kmetje korakajo proti Lisaboni. Mladi kralj je bil nesposoben in lahko-živec. Umor očetov ga ni izmodril. Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. Sp. dr J. Marinko, Nnjimenitnlši kniji v .jlcruzalcuiu. (Dalje.) Hišo, v kateri je bila zadiya večerja, je lastnik (kdo je bil, se ne vé), z vsem jirepustil apostolom. (Dej. apost, 4, 34—K5.) Bila je brez dvoma jako veliko-razsežna. Ni čuda torej, da jo ljubljenec Gospodov, sv. Janez, vniivši se z Efeza tukaj pripravil stanovange materi Jezusovi, Ustno izročilo trdi, da je mati božja tukaj umrla. Cerkev, ki se je na tem mestu zgradila, so pa ne-verniki podrli; zato so kristjani le primeroma s križem zaznamovali kraj, kjer je zaspala sv. Devica. Ta kraj, napolnjen s podrtinami, je 1. 1898 nemški cesar Vi^em, ko je bil v Jeruzalemu, kupil ter ga podaril nemškim katolikom. Nemško palestinsko društvo, ki ima svoj sedež v Kolino, je sklenilo, da tu zgradi krasno cerkev okrog^jeno v slavo nebeški kraljici. Napravili so v ta namen jired vsem veličasten samostan, ki so ga I. 1906 sprejeh v last očetje benediktinci iz Benrona ter nadatjovali zidanje prekrasne cerkve „Dormition". Ko sem bil jaz tam, je bila vže zgrajena kripta (sjtodnji, podzemski del ter precej tudi zgori^jc cerkve. Stolp je takrat tudi vže dosegel višino, kjer bodo viseli zvonovi. Sedaj je pač brezdvomno dovršeno vso z gostiščem vred, ki je namenjeno za nem.ške katoličane. Ako prideš v Jeruzalem, ne zabi povspeti se na ta zvonik. Trud se ti bogato poplača, kajti imel boS nepopisen razgled ne le po vsem mestu, na blizqe griče in doline, zlasti na oljsko goro, goro pohujšanja — ampak tudi na efrajmsko gorovje tje do Kar-niela, proti jugovzhodu pa boS imel globoko pred seboj mrtvo morje, kakor bi bilo čisto blizo Tebe — in v lepem vremenu se ti zasvetlika pri Jafi tudi sredozemsko morje. Pri tej prihki opomnim vnovič, da Nemci v Palestini jako napredujejo; prekašajo jih v tem edino le Rusi. 3Ii za igimi daleč zastajamo. Pred kratkim so otvorih nemški protestanti cerkev „božjemu izveličarju" blizu božjega groba, tik zraven ruske cerkve ; zgradilo se je pri damaških vratih veličastno in obširno gostišče za katoliške Nemce; koliko pa imajo še prav posebno nemški protestanti zlasti v tako zvaném novem Jeruzalemu proti zahodu in vzhodno-severno od 0(jske gore šol, bolnišnic in podobnih dobrodelnih naprav. Mi Avstrijci nimamo razun res lepega gostišča nič pokazati. S Sijona idimo nekohko navzdol ob visocem zidu nad Ko-dronsko dolino proti vzhodu. Gredé občudujemo cvctoče artičoke, kojih tu rase velika množina po pobočju. Brž smo mod flijonskimi in zlatimi vrati pri „gnojnih vratih" Murgazibeli, ki popolnoma zaslužijo to lepo ime, kajti na obeh straneh je nakopičenega gnoja in drugih smrdečih odpadkov cele kupe. Od tod do damaških vrat vodi nekako po sredi mesta tako zvana ulica Tiropejon po razvalinah starega Jeruzalema. Na nekem mostu v teh ulicah ao kopali 18 metrov globoko, pa še niso prí.íli iz poiirtin. Krenimo na desno z ulice, pa smo po nekaterih korakih pri visoccm zidu. Starodaven je, gotovo še iz iasov judovskih kratjev; opira pa prostor, na katerem je bil zidan nekdapji prekrasni tempefl. Ko so bili Judje 1. 135 po Kr. v drugič popolnoma premagani, je cesar Hadrijan vsacorau Judu vstop v sv. mesto naravnost prepovedal. Cesar Konstantin pa je dovolil, da ao smeli enkrat v letu jokati na sv. kameuu, na katerem jo bil nekdaj žgalni altar v judovskem tempeflnu, a ko so došli Arabci, se jim je dovolilo jokati samo ob tem zidu enkrat v tednu. Pravi Jud pa dandanes sploh ne atojii na nekdanji tempeljski prostor, dasi mu tega nihče ne brani, baje zato ne, ker se boji, da bi morda stopil na kraj, kjer je bilo v nekdanjem templju „presveto" ter bi tako storil grozen zločin. Tembolj pa jokajo âe sedaj zdolaj pod tem zidom vsaki potek popoldne od 3. ure dage. — Kdo ne vidi, kako se nad njimi maščuje smrt Gospodova! — Ko sem bil jaz tam, je bil potek ravno predzadnji dan igihovc velike noči, zato se je zbralo tu Se mnogo veče .število žalujočih nego ob navadnih metkih. Ulica je bila polna zdihujocih in glasno plakajočih, starih n mladih, bogatih in ubozih, mož in ženi, vendar so bili v večini starčki. Zdihovali in jokali, jojcaje poli, deloma kar kričali in z glavo ob zid so bili tako, da sem moral kmalu bežati, sicer bi me bile polile solze. Za vernega Juda mora res biti grozno, ko gleda dandanašnje razmere na mestu, ki mu je najsvetejši kraj na zemiji. — Seveda mladina tu ni zatajila svoje narave, videl sem tudi dečke Judo, ki so se smejali med jokom svojih očetov. Vijoč se po različnih kratkih in ozkih ulicah prispemo nazaj v ulico Tiropejon in po ngej v avstrijsko gostišče, koje sem že prej omenil. Odpočijemo se pri blagem Slovenci, gosp. ravnatelju, ki nam je med tem časom že prcskrbel pri jeruzalemski paši dovođenje, da smemo vOmarjevo mošejo, ki stoji na nekdanji gori ilorija, Teiiiiioljskii çora >Iorijali. O določeni uri [>rido turški vojak, da nas tjekaj spremi; brez tacega spremstva ne sme nihče v to imenitno turško mo-litvenico. Naznanil ga je kavas, (jubezigivi Turek Ali ter se nam tudi pridružil, ko smo odrinili, prijazni čitatelj, idi z menoj na ta Turkom, Judom, i)a tudi nam knstijanom sveti kraj. Abraham je pred blizo 2000 leti pred Kr. po božjem ukazu tu hotel darovati svojega sina Izaka, ))a ange|j mu je zabranil daritev. Ta kraj je David kra^j izvolil, da se na njem postavi tempelj Gospodu Boga. Njegov sin, modri Salomon, knez miru, ga je izvršil s feniškimi umetniki (Judje niso bili umetniki) nekako v 7 letih tako krasno in veličastno 1000 let pred Kr., da je bila stavba jiravo čudo sveta. Leta 588. preti Kr. je Nabuhodonozor tempei požgal in popolnomá i)odrl. Pod krajem Čirom so se Judje vrnili iz sužnosti ter pod vodjo Zorobabelom iz Davidovega rodii tempelj vnovič zgradili. Bil je sicer veličasten, vendar je v krasoti daleč zastal za prejšnjim Salomonovim, Da bi se Judom prikupil, je ta tempeti 1. 16 pred Kr. jcl popravljati, krasiti in razširjati Herod Grozni, pod katerim je bil rojen nas Gospod. Zato so dejali Judje Jezusu: 46 let so zidali (namreč že razširjajo in krasé ta tempeU) naši predniki, a ti ga boš v treh dneh podrl! To grajetije je bilo dovršeno še le I. 64. po Kr,, toda posrečilo se je tako, da se je tndi to judovsko svetišče smelo šteti med čndeže sveta. Rimski voj.skovodja, pozneje cesar, Tit ga je 1. 70. po Kr. do tal podrl, kakor je Kristus prerokoval, da no ostane od njega kamen na kamenu. V ta drugi tenipe^ je mnogokrat prišel naš Gospod. Tu ga je Marija, igegova mati, darovala, tu je ostal med «ceniki kot ISletui deček; tukaj je spodil kupovalco in menjalce, so potegnil za skesano prešcstnico ter pohvalil pobožno vdovo; tukaj je tolikokrat oznanoval svoj zveličalni nauk; tu so ga hoteli Judje kot bogokletneia kamenati; tu je napovedoval, da bota mesto in tempelj razdejana, Judje pa razkropljeni po celem svetu; v ta temj>elĚ so hodili apostoli s prvimi kristijani; tu pri zlatih vratih je Peter hromca ozdravil, s tega tempolina ao vrgli Judje apostola Jakopa mlajšega. — Kako svet je torej ta kraj tudi nam knstijanom! (Dalje pride.) Dopisi. Iz Mirnei)eči dué 2. oktobra t. 1. (Čebelarsko predavanje). V naši občini ae peča naše ljudstvo vžc od pamtiveka s čebelarstvom. Znano jc, da je pri nas čebelarstvo zelo razvito; obilo čebelarjev, ki se pečajo s tem in mnogo medu in voska, ki ga vsako leto prodamo, to najboljše spričuje. Lotos smo pa v tem oziru na slabem. Po nekod nam je tot^a kar trikrat vse poljske pridelke popolnonm uničila. Ni čuda, če je vsled tega naša letina v obče slaba, posebno slabo so pa vspele čebele. — Zato nas je razveselila novica, da bode v nedeljo po krščanskem nauku v tukajšnji šoli čebelarsko iiredavai^je. Tega predavanja se je nas udeležilo precejšnje število, tudi g. župan Košak, g. kaplan Sever in učiteljica—voditeljica so bili navzoči. Nad eno uro je trajalo predavanje, ki je imelo namen, nas čebelarje podučiti, kako naj čebelo pri letošnjih slabih razmerah pravilno vzimimo in kako naj sjdoh čebelarimo, da se čebelarstvo povzdigne. Zanimalo nas je tucii razkazovanje ekspertnega panja, čebelarske tehtnice in druzega čebelarskega orodja, ki je dandanes potrebno. — To čebelarsko predavanje je imel adjunkt na kmetijski šoli na Grnm g, Lapajne, katerega želimo so večkrat slišati. Mfitlika. Zadnji teden je nastal v Radovičih ogenj, ko sO bih ljudje večinoma na polju. Trifarški in metliški zvon je o]>o-zoril ljudi. Metliška požarna hramba je prišla sicer kmalu, ali vendar še le, ko je ogenj že vse, kar jo bil zajel, imel v oblasti. Ogenj so omejili in potem prav vrlo delali do mraka. Tudi Bo-žakovci so jirišli s svojo brizgalno na pomoč. Sreča v nesreči je bila, da je pihal vzhodnik in da je bil ogenj v dolenjem delu gorenje vasi, torej od Kolpe lo kakih 200 m oddaljen. Pogorelo je: 4 gospodarjem mnogo poslopij, orodij iti pridelkov. Skupna škoda znaša čez 11.600 K, pa je bo gotovo več. Govori so, da jo ogenj nastal po deci. Se pač premalo pazi na deco in vžigalice. iz Velikega Oiibni. 25, sept. Velik je bil trud, ali danes je poplačan — naš knezoškof so nam posvetili krasno novo cerkev. Nekako tri leta smo se trudili, nabirali, dajali, od daleč zlasti pesek vozili — z združenimi močni je šlo po )»rizadevanju vrlega našega župnika č. g. J. Vidergarja. Cerkev je razun notranje oprave popolnoma gotova — in po večini tudi jdačana, v ponos nam vsem. Stoji nad vasjo vrh griča vidna daleč na okoli, zlasti jo lepo vidiš, ako se pelješ po železnici v Novo mesto. Prostorna je tako, ki bi popolnoma zadostovala za župnijo z 2000—2500 ljudi. K poavecevaqju se jo zbralo enajst duhovnov. Pro.svitli knez in škof 80 nas v svojem govoru močno pohvalili ter vspodbujali, da naj še dalje v edinosti in slogi deliijemo v čast in slavo božjo. Pri obedu pa so izražali željo, naj bi se potrudili in polagoma toliko nabrali, da bi se tukaj ustanovila lastna župnija — fara, ki bi bila res potrebna. Samo Idižnje vasi bi dalo dol)ra dva tisoča faranov, ki imajo pa do župnijske corkve do jioldrugo uro hoda. Seveda bi bili troski veliki, zlasti še, ker bo treba napraviti novo župnišče, ki ni samo ])rcmajhno, ampak res kolikor mogoče slabo. Pri dobri volji bi sc pa v nekaterih letih gotovo doseglo, kar so nekaterim morda zdi nemogoče. Pa tudi potreba bo zato poskrbeti, ker ne smemo misliti, da bomo imeli vedno kacega upokojenega duhovna —če [la ga ne bo, kako^dolga bo po zimi ali ob slabem vremenu pot k službi božji v Sent Vid 1 DomaČe novice. Cesarjev god so je 4, okt. obhajal s slovesno službo Božjo v obeh tukajšiqih cerkvah. V vseh šolah se je mladini pojasnila SOletnica milega vladarja, katerega naj Bog ohrani do skrajnih mej človeškega živíjenjat ONcbiie vesti. Belokranjski rojak dr. Juraj Adlešič je vstopil kot koncipijent v odvetniško pisarno dr. Pegana v Ljubljani, — Župnik Ivan Erjavcc v Želiml^ah jc imenovan za žu|mika v Gor. Logatcu. Trestjivljenii sta gg. sodnika : Martin Zwitter îz Mokronoga v Novo mesto in Peter Keršič iz Črnomlja v Postojno. Imenovana sta za sodnika gg.: avsknltanta dr. Franc Schaubach za Črnonic^' in J. Romold za Mokronog. — Mesto obolelega okrajnega šolskega nadzornika je imenovan za novome.Hki in črnoma^ski okraj Karo! ,Simon iz Ljubljane, Šolsko vesti. Kot suplentke so nastavljene: Frida Sjietzler in Marija Ribnikar na dekliški šoli v Novem mestu. S poŠte. C. k. poštni upravitelj tukaj jo imenovan g, Alfonz Ravnikar, dosedanji voditelj. 701elnico je obhajal dno 5. okt. slavni slovenski glasbenik Fran Gerbič. Njegove skladbe so znane po vsem slovanskcju ■svetu. Na mnoga leta! Hliiposlovljpiije tioTPiïft Hioslii. V nedeljo 9. t. m. je m. g. prost lir. Elbert blajfoslovil novi most čez Krko na Brodu pri Dob niv i. Hai!i,'Iiisilo. Razpisajeta se mesti okrnjnih babic za občino Prečna in Relacerkev z letuo plačo 150 K. Dotične prošnje 3 prilofïaiiiî iJopošljejo naj se do 5. novembra 1.1. c. k. okrajnemu glavarstvu v Rudolfovo. Mostna liniiiiliiica v Novem inpslii. V mesecu septembru I9I0 je 183 strank vložilo 17l.()a9 K 37 h, 226 strank vzdignilo 97665 K Ii, torej več vložilo 7,^424 K 3 h; 13 strankam ae je izplačalo hipotečnih posojil 17500 K, 300 menic 80 je ea-kom])t.ovHlo VAi 112258 K. ritanje vlog 3651636 K 43 h \ denarni promor. 687532 K 30 h, Vseh strank je bilo 1058. (LiikfiZev semenj) ne bo na Lukcžev dan 18. oktobra, utnjmk še-lc torek poznej t. j. okťolďii. V liohiišnici čč. usmiljenih bratov v Kandiji jo 28. septb. iinirj Vladimir Vrtovec iz Ljubljauc ter bil 30. soptb. pokopan «a Šmihelskcm pokopališču. N. p. v ml Za novo gimnazijo je jrradnjo prevzela „kranjska stavbin-ska družba," mizarska, steklarska, krovska dela pa razni obrtniki tudi nekateri novomeški. Delati so jíričeli 26. aeptb. Privažujejo kamtijc, zuaniovajo črte bodočega poslopja in kopljejo za novo cesto proti državni cesti. Izkopan je jarek za vodovod. Redek pi-ipciljaj. V cesarico Elizabete bolnišnici so bile operirane dne 16. aeptb. t. 1. 4 ženske na bolnem slepiču. Vse so že za)nistile ozdrnv^ene bolnico. Pozneje je bila še jedna operirana, tudi lej se godi prav dobro. Piomot tižiiili vlakin na pn)t;i Trebnje — RudnHovo — Sti-ažii — Toi>lice. Ustrezajoč žo^arn interesovanih krogov bodo vozili od 1. oktobra tek. 1. naprej ob vseh ponedetjkili in aeitianjskih dneh v Rudolfovem na progi Trebile — Rudolfovo — Straža — Toplice tržni vlaki: št. 2217 (iz Trebiýega ob 6. uri 40. min., v Rudolfovo ob 7. uri 19 min. zjutraj), st. 2416 (iz liudolfovega ob 7. uri 29 miti., v Stražo — Toplice ob 7. uri 47. min. zjutraj), št. 2417 iz Straže — To]>lice ob 7. uri 57 min., zjutraj in št. 2218 (iz Rudolfovega ob 8. uri 36 min. zjutraj, v Trebile ob 9. uri 15 min. dopoludne). Podrobni vozni redi so že vsebinjeni v oil 1. oktobra t. 1. vetjavnili vozno-rednih ojilasih. Sv. Višiirije. Letos se je obhajalo na tej slavni Božji poti jiibilejsko leto; 550 let je odkar obstoji. Xa rožuovensko nedeljo je bil slovesen sklep leCo.Širjega romai^a, katerega jo vsied povabila imel m. g. prošt dr. Elbert. Slovstvi). — Star.sem pouk o vzgoji. S tem naslovom jo prevzviKeni knezoškof spisal prepotrebni stanovski pouk slovenskim staršem. V 13 poglavjih da c roditeljem prav primerna navodila, kako naj skrbe za svoje ljubljence v duševnem in telesnem obziru od prve odružnica novomc.ška v zvezi z živinorejsko zadrugo. V ta namen je prejela kmetijska podružnica podpore od c. kr. kmetijske «iružbc, 0(i deželnega odiwra in c. kr. kmotij.ikega ministrstva. Ena kakor druga trireditev se je z najboljšim vspchom sjionesla, Prijrnalo se jc vel ko živine, več kakor jo pri takih ])rilikah običajno, in tudi obiskovalcev je bilo nenavadno veliko. Nekaj časa 80 je na razstavi vse trlo. K premovanju govejo živine se je prignalo 15 bikov, f>8 krav in 43 telic, skupaj I2G glav, y prašičjo razstavo i)a UÏ mrjascev. 2i» svinj, med temi 12 sviqj z iiraseti, skupaj 137 živali. Za jirasiče so se priredile posebne «graje, ki so bile postavljene spredaj v štirih vrstah. Ves prostor na sejmišču jo bil tudi primerno olepšan z zelei^jem in zastavami^ V dveh šotorih so imelo razsojeviilne komisijo svoj prostor. V '■azHojevalni komisiji za govejo živino so bili gg. deželni veterinami referont Munda kot zastojtnik c. kr., deželne vlado (načelnik) in izmed živinorejcev: J. iiojanc iz Sit. Petra. A. Rotar iz Podsmreke, L Hlajpah iz Vel. Loke in L Vehovec iz Žužemberka. Ta komisija je priznala 47 premij. Za bike sta se določili 2 trvi premiji, kateri sta prejela I Vehovec iz Žužemberka za simodolakega bika in P. Vintar iz Hruševca za montavonskega bika. Drugo in tretjo premijo sta prejela za nmrbodenska bika J. Treo iz Malevasi iu J. Medved iz Krke, član živinorejske zadruge za novomeško okolico. Za bike se je razdelilo 11 premij, določenih je bilo j»a 20. Pri kravah in telicah se je razdelilo po 18 premij, skupaj 36. Kmetijska šola je razstavila živino v vseh oddelkih, a ni tekmovala za premije. Glede razstavljene živine je priiiomniti v obče, da je bila živina pristna slika obstoječih razmer. Reja bikov je še zmeraj pom atg kiji va in nezadostna, V prihodnje kaže to rejo pospeševati z rednimi premovanji in naj se T to avrho če treba — če primanjkuje denarnih sredstev — raje opusti premova^e krav in telic! Taka premovanja bikov naj bi se vršila o priliki licenciraiga, ki naj ae zdrnži vsako leto s premovatyem. V presojevalni komisiji za premovanje prašičev so bili gg. deželni poslanec Dalar (načelnik), c. kr, višji okrajni živinozdravnik Skale, F. Majzelj iz Belecerkve, L Osojnik iz Muhabcrja in župan F. Vintar iz Prečne. Razdelilo se je skupaj 33 premij. Na ogled bo se pripeljali prav lepi mrjasci in svi^e, večjidel cepíienci jorkširske pasme, pa tudi čistokrvni jorkširci. Prav lepe svinje Hoschovega plemena je razstavila tudi kmetijska šola na Grmn, ki pa ni tekmovala za premije. Živali BO odlikujejo s svojo velikostjo, utrjenostjo in velikimi naprej pobešenimi ušesi. V tem oddelku se je razdelilo tudi 5 državnih daril (srebrnih kolajn), ki so jih prejeli: J. Košak v Mirnipeci, J. Treo v Malivasi, ga. pl. Langer v Bršljinu, oskrb-ništvo v Pogancih in bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. — Vsa razstava je trajala od 8. zjutraj do 3. popoldne, ko sta končali razsojevalni komisiji s svojim' delom, iled obiskovalci smo opazili mnogo odličnih interesentov, mej drugimi c. kr. okrajnega glavarja barona Rechbacha, deželnega odbornika Jarca, zastopnika C. kr. kmetijske družbe, ces. svetnika Pirca, deželnega poslanca Košaka itd. Pred razdelitvijo liaril je zbrane živinorejce nagovoril načelnik razstavnega odbora prošt dr. S. Elbert, ki je opozoril na napredek živinoreje v zadnjih desetletjih in se zahvalil vsem podpornikom, vladi, deželnemu odboru in kmetijski družbi za subvencije kakor tudi vsem sotrudnikom za lopo vspelo delo. Načelnik podružnice ravnatelj Roh rman jo s kratkimi besedami opozoril na vspeh razstave in poudarjal potrebo zadružnega ijospoševaiga, pri kateri priliki je spodbujal navzoče živinorejce iz novomeške okolice k pristopu v živinorej.sko zadrugo, ki se je ustanovila v zadi^iom času za novomeško okolico. — Kmetijska šola na (íniiu je priredila 9. oktobra po jutranji službi božji poučno predavanje v Šmartnem pri Litiji. Predaval jo strokovni učitelj g. Zdolšek o ravnapju s sadjem za kupčijo in napravo sadjevca, kakor tudi o letošigi trgatvi, ki bo žalostno pičla. " Ji^senwk» giiojonje vinogradov. Letos bo trelia tudi vinograde gnojiti, da se trta opomore. Priporočamo v ta namen tudi umetna gnojila za vinograde. Kmetijska družba v Ljubljani prodaja za vinograde tudi mešana gnojila, ki obstoje iz zgoraj naštetih umetnih gnojil. 100 kg mešanega gnojila stane 15 K 50 h v Ljubljani. — Poskusi z umetnimi «nojili. Kdor želi delati z umetnimi gnojili jtoskuse, da se prepriča, kako učinkujejo, naj se obrne do kmetijske podružnice, ki mu hoče preskrbeti potrebna umetna gnojila zastonj. — Zli vsto]) v kmetijsko šolo n» íírniu se je oglasilo letos 52 prosilcev. To je najboljši dokaz, kako potrebna je bila preuredba tep zavoda. Letos se bo prvič zgodilo, da ne bo mogoče sprejeti vseh prosilcev v zavod, ker maqjka štipendij in prostora. — Otvoritev gosjioilinjske šole v Sniihelii. Gosjtodirijski tečajvňmiheliiseje otvoril na dan cc.sarjevep godu dne 4. t. m. po slovesni maši v samostanu ondotnih šolskih sester ^De Notre Dame" in sicer z nagovori načelnika kuratflrija monsig. Peter-lina in ravnatelja Rohrmana. V ta namen je bila šolska soiia okra-šena s cesarjevo podobo, z zelenjem in zastavami. Tečaja se udeležuje 18 gojenk. Iskreno želimo, da deluje tečaj z najbolj.ym vspebom in da nam jiripomoro do razumnih in dobrih kmet.skih gospodinj na Doletijskeni ! — Oddaja unietiiili gnojil za jesensko itnojenje. Kmetijska podružnica bo oddajala tudi leto.šqjo jesen potrebna gnojila. Nujno poživljamo zaraditega našo gospodarje, da ae Čimprcje obrnejo z naročili na podružnico. Jesensko gnojenje je več vredno kalîor spomladno. To velja pri Tomášovi žlindri in kajnitu. Zato je pa treba, da se ta gnojila takoj naroča. Tomasova žlindra stano v Ljubljani in sicer 19 odstotna 7'50 K za iOO kg. Odi vagon take žlindre pa stane v Trstu 684 K. Dobi-se tudi manj odstotna žlindra, namreč 17 ia 18 odstotna, ki stane za vsak odstotek po 3fl h manj pri kilogramu. Kajnit stane po 5'50 K in kalijeva sol 12 K za 100 kg v Ljubijani. Amonijev sulfat, ki se rabi tudi pri jesenskem gnojei^ju, stane 100 kg po 31 K v Ljubljani. — Travniški mojster. Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1600 K in z aktivitetno doklado 604 K na leto ter s pravico do normalnega napredovanja, kadar se definitivno namesti. Prošnje do 15. okt. na deželni odbor, kjer se vse podrobnosti izvedo. — Kmetijski vajenci. Na deželno pristavo v Robežu oziroma v Goričanah, sprejmajo ae s 1. novembrom 1910 štirje vajenci za teoretično in praktično izobrazbo v živinoreji, pašništvu in travništvu. V poštev pridejo samo kmečki sinovi, nameiijcni, da svoj čas prevzamejo podedovano posestvo, kar je dokazati z županstvenim potrdilom. Učna doba traja eno leto. Hrano in stanovanje dobe na deželne stroSke. Za obleko in obntev se jim bo izplačevalo na mesec po 10 K. Pro.šrg6 je vložiti do 16. oktobra t. I. na deželni odbor v Ljubljani. Priložiti jim je razun gori omenjenega potrdila krstni in domovinski list, .solska izpričevala in dokazila o morebitnem dosedaiçem praktičnem delovanju. Loterijske številke. TRST, 24. septembra 23 50 8 3 76 GRADEC, 1. oktobra 61 70 38 90 79 TRST, 8. oktobra 12 44 32 38 4 Dražbeiii oklic Zalivala. 231 Za obile dokaze blttiega sočutja v bolezni in povodom smrti moje Ijnbljene soproge oziroma matere Marije Petrič roj. Rifelj ktera je dne 6. oktobrn IďlO ob 9. nri zjutraj po dolgi mučni bolesni, t 43. letu sroje dobe, preriilena s sv. krttmenti za umirajoôe, luirno v dospoda zaapala, izrekam tem potom preč, duhovščini smilielaki in preS. gg, oo, frau-EiSkanom kakor tudi vsem onim, kateri ho se v tako obilnem Številu udeležil) pogreba diage pokojne, oRobito g. županu J. Zurcu in vsem obiskovalcem pokojne v jyeni dolgi in muiui bdiezui, naj iskre nejsa zahvalo. Kandija 7. oktobra 1910. Martin Petrič, Dražbeni oklic. E 497/10 Dne 18. oktobra 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznamenjeni sodnlji, v izbi ât, 6, dražba zemljišč vi. St. 4G4, 4&4 ia 653 kat. obûine ^Jrešniice (parc. it. 1657 vinograd, sediij vrt, ŠL 198 bajta e hlevom, St 1654 sedaj painik, $t. 16Ô8 sedaj vrt, st. 199 hiáa s «vinjakom, it. 1660 sedaj vrt, s pri-tikliuo vred, ki sestoji x nič. — Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je doloêena vrednost zemljišča vi. st. 464 k. o. Creânjice na 63 E, zemljišče vi. it. 654 kat. obč. Črešnjtce na 217 E, semijiiúe vi. It Kfi3 kat. obč. Crešnjice na 484 E. — Najmanjši punudek znaša za cemijlšče vloga 464 86 K, za zem-Ijiáíe vloga 454 146 Ë, za zemljišče vluga 653 323 E. Pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se objednem odobre in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj OEuameiyeni sodniji v ixbi št, 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, kar bi se sicer ne mogle ratreljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnili dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepr^mičuint pravice ali btemena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti no stanujejo v okoliša spodaj oznamenjene sodnije niti ne imentijejo tej v sadnem kraju stanuj oče ga pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dne 24, avgusta 19 tO, S 36 E 437/10 21 Dne 25. oktobra 1910 dopoldne ob 10. uri bo prt spodaj oinamenjeni sođni,ji v izbi st. 6 dražba zemljišč vi. Í, 17, 18, 348, 855 k. o. Qolobinjek, in vi. Št. SIO k. o. Mirna peč, — VI. št. 17 sestoji iz gospodarskih poslopij v vasi Qolobinjek z vrtom, 6 njiv, 7 travnikov in pašnikov, 6 gozdnih parcel in 3 viuogradov vi, it. 18 vsebuje eiio gozdno vi. št, IÍ48, 855 iu 2U) pa po eno travniško parcelo. Pritiklina, spadajoča k vlož, št. 17, sestoji iz poljedelskega in vinogradnega orodja, 2 konj in 1 krave. Nepremičninam je določena vrednost: zemljišča vi. St. 17 s pritiklino na 132&2 E 25 h, vi. št 18 na 1660 E, vi. St, 848 na 15 E, vi. St. 851) na 600 E, in vi, it. 210 k. o. Mirna peč na 750 K, pritikliuam na 891 E 25 h. Najmanjši ponudek znaša; zemlj. vi. št. 17 s prit. 8834 E 56 li; vi. St. 18 1106 É 66 h, vi. št. 848 10 E, vi. št. 8!j6 400 E in vi. St. 310 k. o. Mirnapeč &00 E; pod tem zneskom se ue prodaje. Drazbene pogoje, ki se s tem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj ozuamenjeni sodniji, v izbi it. Ď med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji na^j-pozneje v drasbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ue mogle razveljavljati gledé nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopatt,ja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj ua nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj ozuamenjeue sodnije, niti ne imenujmo tej v sodnem okraju stam^očega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd. II., dne 13. aviiusta 1910. 227 U Q r ÍIQ ! milo je prauo samo z imenom Sciii«"' in z znamko „Tele n". H ^ S rt n 2 Oca rt ■Si. C « Ë — li'^ B g s 'Í? ^ cd = iS o,- o o a ctS w sâ d t- b Ph o © ci. B « n > S > M 'Ji V a s' u 2 B o. i Sž- S eS 3 'S 3 Vajenca takoj sprejme nianufaktiirna trgovina 230-3-a Jos. Ogoreutz v Novem mestu. Oshrbništuo graščine Ruperčvrh proda v Gorjancih vršičke smrek, pripravne za trtno kolje, po 2 h komad. Smrekove trske (odpadke od obtesanega lesa) po 4 krone voz. 232-31 229-2-1 Podpisani naznaqjam si. občinstvu novomeSke okolice, da MHnijemaiti (n)ila se liocle začetkom iiovcmljra. Ker bi mi ne bilo mogoče koruzo po navedeni ceni preskrbeti, ako no nabercm zadostno naročil, vabim si. občinstvo, naj so Čira prejo odzove mojemn vabilu v mnogobrojnem številu. Naročila sprejemam vsaki dan. Jakob Paučid — Rudolfovo. Na citre poučuje po najnovejši metodi ter se najvljudneje priporočuje v obilni obisk.--Odi. spoištovaigem 21&-3-2 Viktorija Piskar, učiteljic» godbe t Kauđiji st, go, his» rtrtnora. Pôd v dobrem stanu, tri svinjske hleve in lesena živinska itala in en travnik, na katerem se nakosi dva velika voza sena, je na prodaj pri Alojzu Penca na Ouuiiierkii št. l'ara Jîiusnice. 226 Hlapec za vožno pošte se takoj sprejme. Plača po dogovora. Kje, pove nrednistvo Dol. Novic. VJ3 Stavbeni prostori iz proste roke je na prodaj: na lepem kraju se v poljubni meri in po ugodnih cenah prodajo> Kje, pove upravništvo Dol. Novic, aaa^i Mestna občina v Novem mestu proda v svojem gozdu pri Bršlinu okoli 228-2-1 n ("fina za 1 meter 4 krone. Maiy kot 2 metra se ne odda. Dobro ohranjen glasovir 1 je po nizki ceni na prodaj. — Kje? povo upravništvo Dol. Novic. Kpompir. jabolita. vino in žganje v večjih in manjših množinah ima na prodaj graščina Struga, pošta Št Peter. aoo-w Slovensko podjetjel Lepo posestvo, obstoječe iz vsega gospodarskega poslopja, igive, travnika in hoste. Potom Mlin na močni vodi z napetim tečajem, praven spada lep sadni vrt. Leži na Dolenjem Vrhpo(ju )>n Žt, Jerneju. — Natančna pojasnila za oboje daje lastnik Fran« Klevišar, vas Gumberg št. 2. pošta Brusnice (Dolerosko). 2B4-8-I v Hiša v Žabji vasi §t. 30 zidana ter z ojieko krita iu vrtom, ležeča blizo državne ceste, je takoj na prodaj. — Natančneje so izve pri líomani Piccio ravnotam. 217-0-s Farna opeharna cBnerťeTu) ima vedno v zalogi (14-0-16; najboljši in iiajcenoji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oskrliništvo graščine Zalog (Breitenan) pri Hndolfovem. Ker izilelnjem le itodjihite, plačujem goveje ko/p, težke mu\ 40 kii, do preklica = po K1-30. = 101-3-8 Hočevar — Rudolfovo. Franc Soiivan sin Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23. 11 V Rajem dlí Rd prOdaj. Tiskana in tkana bombaževina Bela in rjava kotonina (i-ia-io) Domače in angleško sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! Kadi preselitve se odda takoj v najem ali tudi proda lepo posestvo, obstoječo iz i^iv, gozda, travnika in lepega vrta. Hiša stoji tik glavne ceste nasproti nove cerkve. V hiSi se nahaja gostilna in trafika, lahko se nnjiravi tudi prodajahia^ ker v bližini ni nobene. goi-3-3 Več se izve v Prečni št. 25 pri Rudolfovem. ÍÉE S tovarnar sukna - - Žapuže-Begunje, Gorenjsko. Priporočam svoje sukno iz fiue ovčje volne — po tovarniških cenah. Na zahtevo poši^am tudi vzorce. i^b-B-3 F.P.Sidic 8 Komp. Ljubljana tovarna zarezanih ntrešnikov ponudi vsako poljubno množino pateni. dvojno zarezani (22^4 ]7j stpesnik-zakrivač 8poševno obvezo in priveznim nastavkom,,sistemMarzňla". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Najpreprostejše, najfieuejie in tiiijtrpežnejic kritje streh sediiiijořiti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. I I t. I I t I i Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kandiln in ohnllcn reg.zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kaudiji sprejema hranilne vloge od vaacega, če je lyen ud ali BC, ter obrestuje po (7-0-18) na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačnje. . ___,________ _____________ __ _ -Sfc- .-TTre-,^.. Za hranilne vloge kakor za vee posojilniSne abreznosti — jamói poleg resermega zaklada in deležev úez S200 zadružnikov z vaem 8Tojim premožeujeni. Iz tega «e razvidi, da malakateri denarni zavod nudi tolike vaniuoti kakor kandijanska liraniluica. I i»-S: î tfr i«- as-»f- Mf Ě Í«- Ivan Kuntara, ; tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se (mporoča slavnemu občinstvu in gg. ^aSčakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočoga dela in sobnega tapetovanja. čřfíS Za uai-očilo zadostnje dopisnica. Ravno tam se radi pomanjkaiija prostora po ceni proda clokoracijski divau (nov), spnlni divan h stoli in popoina opravil za eno sobo (dobro ohraqjena). (213-2-2) Dober mlinar se tahoj sprejme v „stulmlinu" na jermena. i Dogovor pri C. (ierm v Rndoifovem- 209-3-2 Keil-ov LAK ■ najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Posestvo na prodaj iz proste roke, z vsem gospodarskim [wsiopjein, ležeče na lepi priliki, pripravno za vsako obrt. Zraven so njivo, mali travnik in lepa bosta. Natančneje pri Jaiiezn Itirelj-iiii Bnčna vr.s št. pri Novem mestu, 2H)-3-a Kupci pozor! aia-a-a ťroda se veliko posestvo v prijaznem in zelo rodoviteni kraju, lega proti solncu obrnjena. Oddatjeno en četrt tire od okrajno cesto, pol ure od farne cerkve. Meri 46 oraiov, od teh jo njiv, travnikov, vinoffradov in pašnikov !4 oralov, gozdov pa 31 oralov. Proda so skupaj ali pa na dvojo in tudi na parcele, vknjiženo ostane lahko 3000 K. Natančneje se izve pri lastniku, ako se priloži znamka za odgovor, ter ustmeno, Franc Ivnik, Podgorje 18," p. Sevnica Si>. Štajersko. Eeil-ova bela prevlaka (glazura) la Dtnivalne mize 90 vin. Eeil-ova pasta za Čevlje po 30 vin. Eeil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Novo mesto; J. Picek. Črnomell: Anton Znia. Idrija: Val. Lapajua. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje; Franz Loy. Kranj: Frans Dolenc. Keil-ovo leSSilo pode 90 vin. Eeil-ov lak za klobuke v raz-liûuib barvah, ima vedno v zalogi tvrdka Ljubljana: Le«kovic & Meden. Postojna: Anton Ditrich. Škotja Loka: M. Žigon. Zagorje: Rih. E. Mibel£it!. Radovipca: Oto Hamann. 187-6-4 Ds Vladimir Žitek, odvetnik v Novem mestu, si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da se preseli dne 1. oktobra 1.1. njegova odvetniška pisarna V liiso st. 262, t, j. „mestno liišo" nasproti drevoredu. 222.3 a Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni ntednik Anton Žlogar. Tink J. Kfa|ec nisi.