Uhaja **' U.ued daflf eseept SatartUjt. Sundajr« and Holldajrm. PROSVEtA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNi JEDNOTE M Urtdnlikl tn aprtrnliM prestavit 1617 8. Uwnd»U Avs. Offloe of Publlcstion: M67 South Uwndel# kr* Tvltphon«. Ročk w« II 4»04 LpTO—TEAH XXVIII. a« « -^VT,,'? 'ffr CHICAGO. 1I.U PONDEUEK, 23. DEC K MRK A (DEC. 23), 19.15 Sobeeviottoe 16.00 Y«*rty. STKV_NUMHER 249 ter Milln« »t aptcisl r»U of posta*« prortdod for t« ■•ctloa 1103, Act of Oct. I. 1017, autkortaod ob Jano 14. ttlS. Velika Britanija obnovila kampanjo proti Mussoliniju Vprašala je države ob Sredozemskem morju za oboroženo pomoč v primeri italijanskega napada na bojno brodovje. Mussolini naznanil, da ne bo ustavil afriške vojne, dokler Italija ne dobi vsega, kar zahteva. Liga narodov bo morda mobilizirala mednarodno armado. Nova abesinska zmaga na severni fronti LONDON, 22. dec. — Antho-iv Eden, ki je nasledil Hoareja kot zunanji minister Anglije, Je ^nes obvestil angleško vlado, da lahko računa na Jugoslavijo, fehontovakijo, Rumunijo, Grčijo in Turčijo za vojaško pomoč proti fašistični Italiji, če bo potrebna. bondon, 21. dec. — Po zaupnici, ki jo je Baldwinova vlada dobila v parlamentu, je Anglija obnovila kampanjo proti Italiji. Francija je že obljubila Angliji oboroženo pomoč na suhem in na morju in sedaj se je slednja obrnila tudi na druge države ob Sredozemskem morju, da ugotovi, ali so tudi te pripravljene nastopiti z oboroženo silo proti Italiji v slučaju Mussoli-nijevega odpora proti oljnim sankcijam, ki lahko potisne Evropo v krvavi konflikt. Nekatere države ob Sredo-lemskem morju, med temi Turčija, Grška in Jugoslavija, so pripravljene pomagati Angliji na sličen način ko Francija, toda Anglija hoče zagotovila od vseh držav, včlanjenih v Ligi narodov, da bodo podpirale njeno kampanjo proti Musaolinije-vi državi. t „t,. Ta akcija je britski odgovor na Mussolinijev govor, ki ga je imel zadnjo sredo na seji vrhovnega fašističnega sveta in v katerem je poudaril, da se ne boji froženj hinavskih in egoističnih držav. Tu prevladuje mnenje, da Anglija namenoma odlaša akcijo proti Italiji. Ona hoče, da se Mussolini & -bolj zaplete s svojo militaristično kampanjo foti A-teniniji( da bo Anglija lahko u-trdila svoje pozicije v Sredozemskem morju in laglje odbila morebitni italijanski napad na «voje bojno brodovje. Iz tega razloga so bile odgo-krie oljne sankcije proti Italiji. V teku včerajšnje debate v an-fleškem parlamentu so poudarili, da je doslej samo Velika Britanija poslala svoje bojne kdje in letala v Sredozemsko •orje, dočim so ostale države v tem oziru pasivne. Po tej debati je parlament zaključil svoje tedanje in se bo ponovno sestal 4. februarja. Tako je premier Baldvvin dobil potreben oddih, da ponovno izvojuje popu-krnont, ki jo je izgubil z odobritvijo pariškega mirovnega »*rta. U boriti so bili proti zaklju-knju zasedanja parlamenta, toda njih predlog, da parlament **>ruie do 21. januarja, je bil P*>ražen s 94 proti 64 glasovom. Argumentirali so, da ne morejo "»upati Maldwinovi vladi, da bo Pravilno reševala . italijanako-•besinski konflikt. Tegs mnenja 10 bili tudi nekateri konservs-tivci.. Mnenje prevladuje, da se »•Idvvin ne bo dolgo vzdržal na *rmiIu. Polom pariškega mirovni pakta, ki gs je Baldwinov **m>et odobril, je bil velik u-zanj, čeprav je priznal fcpako. Celo premierjevi prija-u ii najmvedujejo reorganizlrs-*Je vlade in Bsldwinovo ostsv-k'» v prihodnjih šestih mesecih. A"glija je še vedno brez zu-''kr'-"ga ministrs. Možno je, ds " to pozicijo dobil Austen sli ^^'evHle Chamberlsin. Slednji " 'inan^ni minister v Baldwino-Kabinetu. Kim. 21. dec. — Mussolini je •'r»j preko fašističnega vrhov- nja seja tega sveta se bo vršila 18. januarja. Pariz, 21. dec. — Ako premier Laval ne bo uspel v svojih poskusih, katerih cilj je preprečitev evropske vojne, tedaj bo Francija pomagala Angliji, ako se pojavi možnost italijanskega napada iz zraka. Francija je pričela mobilizirati svoje čete, bojne ladje in letala, ko je bila informirana, da se je Anglija o-brnila na ostale države ob Sredozemskem morju z vprašanjem, če jo bodo podprle v primeri italijanskega napada na britsko bojno brodovje. Ženeva, 21. dec. — Opazovalci vidijo v Baldvvinovi izjavi, da je bila Anglija edina, ki je pod-vzela akcijo za ohranitev miru v Evropi, možnost mobiliziranja mednarodne oborožene sile proti Italiji. Ti pripisujejo veliko važ nost odloku male antante in zveze balkanskih držav, ki naglaša, da so morajo vse države držati določb Ligi nega kovenanta. Nicolas Titulescu, predstavnik Rumunije in predsednik sveta male antante, je odobril akcijo sveta Lige narodov, ko je ta odklonil pariAki mirovni načrt, v Imenu Rumunije, Cehoslovaške, Jugoslavije, Bolgarije, Grške in Turčije. Dalje je Titulescu kon-feriral a predstavnikom Rusije Potemkinom glede predlaganega pakta vzajemne vojaške pomoči med Rumunijo in Sovjetsko unijo. I/ondon, 21. dec. — Angleški parlament je dal zaupnico Baldvvinovi vladi, ko je premier skesano priznal, da je on odgovoren za situacijo, ki je rezultirala v resignaciji zunanjega ministra Hoareja, obenem pa je rekel, da je bil "mirovni načrt", katerega sta Hoare in Laval skovala v Parizu, velika napaka. Prej je imel Hoare daljši govor, v katerem je zagovarjal svojo akcijo. Branil je pariški načrt, ki daje Mussoliniju velike koncesije v Abesiniji. Bif je potrt in je jokal, po zaključku govora pa je takoj odšel iz zbornice. Baldwin je priznal, da je njegov kabinet podprl pariški načrt, daai se ni strinjal z njim, ker ni hotel užaliti Hoareja. "Načrt je sedaj mrtev in vlada ne star 66 let. V Ameriki zapušča hčer, v Argentiniji sina in v starem kraju štiri sinove. Henrik Pečarič umrl Nanticoke, Pa. — Starega delavskega borca Henrika Pečari-ča ni več med živimi. Podlegel je zadnji teden rudarski naduhi, ki ga je mučila tri leta. Pečarič je bil star 52 let in doma iz Gmajne pri Raki na, Dolenjskem. V Ameriki je bil 22 let in vedno v ospredju v delavskih bojih, bodisi v rudarskih stavkah, političnih bitkah ali kot dopisnik Prosvete in Proletarca. Tu zapušča ženo in pet odraslih otrok. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Japonci zapro kitaj-§ke šole v Peipingu Peiplng, 21. dec.—G e n e r a I Sung Ceh-Juan, predsednik avtonomnega sveta za provinci Hopei in Cahar in kitajski vazal japonskih imperialistov, je zagrozil, da zapre vse višje in srednje šole v Peipingu zaradi "komunistične" agitacije kitajskih dijakov. Dijaštvo že več dni protestira proti japonskemu mperializmu, toda japonski mi- WPA ni uposlila polne kvote delavcev V začetku decembra je manjkalo 23,218 Wa*hington. D. C. — Harry Hopkins, federalni direktor VVPA, je zadnji teden priznal, da 1. decembra ni bila uposlena polna kvota (St8,000 mož) brezposelnih delavcev pri relif-nih delih, kakor je 1>ilo takrat uradno poročano. Hopkinsovo najnovejše poročilo se glasi, da natančno število uposlenih delavcev do 9. deoemfbra—torej devet dni kasneje—je bilo 3,476,-782. To pomeni, da je še takrat manjkalo do kvote 23,218 delavcev. Hopkins seveda trdi, da v tem času je kvota te izpolnjena. Na podlagi Hopkiusovih številk bo VVPA izdala za relifna dela eno milijardo in 140 milijonov dolarjev do prihodnjega 1. julija. Toliko določa sedanji program. *Ni pa še znano, če bodo ta program kaj spremenili oziroma razširili. Iz poročila je tudi razvidno, da KER A, ki je bila oficielno likvidirana 1. decembra, še vedno posluje v okrog 22 državah. Vsote za denarni relif v teh državah so bile določene pred likvidacijo FERE, ker pa še niso potrošene, bo direktni relif trajal toliko časa, dokler ne bodo vsi uposljivi delavci tamkaj upoaleni pri relif nih delih. JAPONSKE ČETE UDRLE V MONGOLIJO Tokio napoveduje konflikt s sovjetsko Rusijo japoncFsi poma- gajo s triki Mussolinijev najve cji trg je^Ameriki Italija uvaža zdaj 34 krat več kakor lani • -IJL*- ~ Waahington, D. (. — Italija je zadnji mesec in?portirala iz Združenih držav raznega blaga. ki ga potrebuje za svojo vojno v Afriki, za vsoto $»,054,915. Tako poroča federalni trgovski department. V novembru 1934, torej pred enim letom, Je izvoz iz Amerike v Italijo znašal v vsoti $17,971. To pomeni, da je letos 34krat večji. Letošnji ameriški izvoz v I-talijo vsebuje v glavnem petrolej, staro železo, baker, bombaž in iKisamezne dele avtotrukov. Ameriška vlada bo ponovno posvarila ameriške ekspertne družin1, naj ne pomagajo |>odalj-levati italijanske vojne v Afriki. Motkva ima naj- večji hotel v Evropi Moskva, 21. dec.—-Te dni je bil odprt novi Sovjetski hotel v glavnem delu Moskve, ki se emu. tra za največji in najlepši hotel v Evropi. Hotel ima 1200 sob in v vsaki sobi je kopalnica in radioprej« mnik. Sovjetski listi pišejo, da ta hotel je drugi korak do izgraditve nove Moskve; prvi korak je bil nova podzemska želeasnica. litaristi smatrajo to dijaško gibanje za "komunizem." Tokio, 21. dec.—Mandžukuj aka vlada je pripravljena na stopiti s silo proti sili ob mongolski meji, ae glasi poročilo japonske časopisne agenture Ren go iz Hsinkinga. Komunike, ki ga je objavil glavni Man japonske armade v Mandttukuoju, govori o spopadu ob mongolski meji. Okrog sedemdeset mongolskih vojakov je prekoračilo mejo in iztvalo bitko z mandžukujako posadko, kateri je poveljeval japonski častnik. Ko je imsadka dobila pomoč japonske konjenice, ao so mongolski vojaki umaknili in pustili na |K«orišču okrog dva j set pušk. Moakva. 21. dec.—Uradna Ča sopiana agentura poroča ia Ulsn Hatorja, da so japonske in mandžukujske čete invadirale obmejno mesto Bulum Deraon v zunanji Mongoliji in napadle mongolske stražnike. V bitki je bil ubit neki mongolski častnik in večje število vojakov, Oboroženi napadalci, ki »o prekoračili mejo, so imeli a seboj tovorne avtomobile. Vodil so jih japonski častniki in nek belogardist. Jai>onci so v sad njem Času izzvali več obmejnih IVIdentov t namenom, da pro-vocirajo (sovjetske avtoritete, k hočejo o Ji r a n i t i neodvisnost mongolske republike. Premier in vojni minister te republike sta ipred nekaj dnevi odpotovala v Moskvo, da razpravljata o na stali situaciji telesu in nogah pa obftgane od vrele amols, « katero ao ga polili in povaljali v perju potem, ko ao ga barbarsko raims-♦arlll v 30 milj oddaljenem kraju In ga pustili ležati. Hllčno so atorili tudi s ostalimi ugrab-Ijettei, le da «n jih manj pretepli. V prizadevanj, da mu rešijo življenje, ao mu zdravniki pred smrtjo odrezali nogo radi zastrupljanja. Ce bi ga bili rešili, bi bil KOTE OTM* W kf U. lk<«u NAOmmI S.M*H S»A«f N*rWuiu. m mm#» (M Umt« HM trn rmr. lomit* rnltfM 1» M »«./ Cm« «•!»«« At««*aru Huk*pt*i 4mpi**w trn n*»*r»tmtk r««S i»*IU.uil« I« » t• N »rtlotil »ufttalM A4»«rtUi0« r«U» M •*rr»««»*»t. M»»u»«rlpU a( MW»I' mUm> m4 *rtUU, »III mui h* r«furM*. OUm ■Mniurrlpu. »u*fc m *Urrim, pi»jr». i>um».. H«.. wOI U rrturn«) M II lil oaljr «kM iraifti«^ br —**UM|M MMIM M >M k.» »«•• • IMmhi PKONVRTA MI1M to. L** »4*1* A»ft, CktM#*. IUImM MEMUSS OP THE PEUKBATKU l'BEti - M j L3S Townsendovec izvoljen Ameriški burbonski tisk je v veliki zadregi. Ne ve, kako bi pojasnil volilno zmago republikanskega kandidat« Vernerja W. Maina v tre-tretjem kongresnem distriktu v Michiganu. V tem distriktu je umrl republikanski kongres-nik in zadnji teden so bile nadomestne volitve. Izvoljen je bil republikanec Main, ki je v teku svoje volilne kampanje izjavil, da odobrava Townsendov pokojninski načrt. To je menda prvi tovvnsendovec, ki je zmagal pri volitvah. Zadrega je v tem, ker burbonci niso na ja-»nem, kaj je Mainu prineslo zmago: opozicija proti Rooseveltu in njegovem "Nevv Dealu" ali dvesto dolarjev obljubljene mesečne pokojnine za stare ljudi, katero predlaga californijski dohtar Townsend. Burbonci, ki so prefrigani, bi najrajši prisegli, da Tovvnsendov pokojninski načrt nima nič opraviti pri teb volitvah, pač pa je zmagala Mainova opozicija proti Uooseveltu. Burbonci, ki sovražijo vsako socialno in ekonomsko reformo, odločno odklanjajo Tovvnsendov pokojninski načrt. Tcda hudič je to — ker Main sam pravi, da mu je Townsendov načrt bolj pomagal do zmage kakor pa nasprotstvo do "New Deala". _ Mi tudi odklanjamo Tovvnsendov pokojninski načrt. Ne odklanjamo ga zaradi tega, ker le nam ne dopade. Pa še kako se nam dopade! Imenitno bi bilo, če bi vsakdo, ki doseže 60 let •tarosti, prejemal do svoje smrti $200 mesečno s pogojem, da mora ves ta denar potrošiti do zadnjega v mesecu. S tega stališča se nam dopade tudi pravljični Miklavž, ki ima nekje na severnem tečaju ogromen kup daril za pridne otroke v nega svt^a ampak, če bi kdo predlagal, naj se rešitev socialnega vprašanja prepusti staremu Miklavžu, bi morali biti proti. ker smo pač realisti. Kot realisti moramo vedeti, da Miklavževih daril ni nikjer, razen če jih sami kupimo •volim otrokom. Prav tako moramo kot realisti vedeti, da v kapitalistični družbi ne more biti $200 mesečne pokojnine, razen če aami pre-ikrbimo devetnajst milijard dolarjev letno, to •e pravi: produclramo toliko bhiga, da bo imelo omenjeno vrednost. Denar sam na sebi ni vreden nič; denar Je vreden le toliko kolikor dobiš zanj živil, obleke, strehe in drugih potrebščin. Ce je v kapitalistični družbi več denarja kakor potrebščin, tedaj je $200 lahko toliko kot 25 centov v normalnih razmerah. Townsendovcl pravijo: "Oh, kako bo lepo, ko bodo stari ljudje |M»čivali, ko bodo dobro preskrbljeni in samo mladi ljudje bodo delali!" Ml bi pa radi vedeli, koliko sinov in hčera bo delalo, če bosta oče in mati prejemala vsak po $200 mesečno — dovolj za eksistenco vse Alah-te, če namreč dolarji obdržs svojo vrednosti " To je le nekaj pomislekov proti fantaziji dr. IViunsenda, toda povprečni ljudje nič ne pomislijo — dokaz so nam volitve v Michiganu. Prepričani smo, da bi ameriška masa v veliki večini glasovala za Tovvnuendov pokojninski na-fcrt, ako bi danes prišel na splošno glasovale. Mssa hoče "nekaj zastonj" . . . Hurbonski republikanci *o lahko v zadregi. Ampak republikanci bi radi za vsako cenojma-Kali v bodočem letu. Zakaj ne bi zmagali za ceno Town*endnve?n načrta? Kar osvoje naj ta nsčrt iti zmagali bodo sijajno! Hoosevelt je zadnjič zmagal, ker je obljubil "nekaj novega" Naj bo "nova š«» tako fantastična ali miklavžarska, glavno je, da Je nova. Torej naj oSljuSijo Tmvn-endov načrt, ki le še bolj nov kakor "New Deal" in v tem znamenju je zmaga gotova stvar. Mir ljudem... Mussolini je začel roparsko vojno v Afriki, toda roparska vojna slabo napreduje. Zato je Mussolini upregel prijatelja papeža Pija. naj mu Izposluje ropsrskl mir. Papež Pij je brž upngel l.avala, naj pridobi Anglijo za 'pravični mir". I.svalu n |e za moment posrečilo, da je — po navHHih iz Kima naHufal Hoa-reja. kakftna nevarnost preti Mussoliniju In z zadnjim vred tudi Angliji, če ne bo Italija hitro podkupljena z dvema tretjinama AheniniJe, »la »e izreče za mir — ba* pred božičnim prazni-kom! In tedaj IK>do zvonovi v Rimu in po vsem krščanskem «vetu naznanili: Mir ljudem . . . Vse je bilo le|H» nap*ljai trgala nit in vsa »krma io, air nek i<> «<• n- u je z mogočnim *tr bunkom padla v vedo. .Ho«r<> je tudi ttrbun knll In za nJim se kotali l.aval. Kadar teleb nejo 4e Mus*olini. pape* Hitler it t etatorji — tedaj re» pride mir.. Glasovi iz naselbin mi Zanimive beležke Par spominov iz davnih dni Htrmink, Pa. — Namenil sem se, da napišem par spominov s konvencije SNPJ, ki ae je vršila leta 1916 v Pittaburghu, Pa. Takratni predsednik SNPJ je bil br. MikiavčiC- iz VVillo^ka, Pa. Ker je bila ta naselbina takrat zelo napredna in so bili v nji Slovenci v premoči ter so imeli zelo lop Dom, se je iz tega ra> loga tam viSila pripravljalna konferenca, ki je imela odločiti, kje naj se prihodnja jednotina konvencija vrši, to je v katerem prostoru v Pittaburghu. Predlagan je bil Delav&ki lice j na Center a ve., v neprijaznem distriktu, ki še sedaj ni mnogo boljši. V njem živijo Italijani in Črnci ter nekaj Židov. Drugi predlog je bil za Slovenski dom na 57. cesti in Butler st. Izgledalo je, da je bila .večina zastopnikov proti iz razloga, ker so napredni zastopniki precej zabavljali proti Butler streetu in naselbini, češ, da so tam "najbolj zabiti", kot taki pa da niso vredni, da se bi med njimi vršila konvencija tako napredne jednote namreč med "takimi na-zadnjaki". Podpisanega so takrat nekateri šteli za konservativnega patriota. Toda on je imel že dobre izkušnje o težkočah organiziranja delavcev ter sploh o penn-sylvanski zapadni metropoli in Mellonovih interesih, ki niti inteligenci niso dali prilike, da se bi organizirala. Na primer, leta 1910 so učitelji povabili pokojnega Roberta La Folletta v Plttsburgh na shod, ki se je i-mel vršiti v Carnegie Music Hal-U, v poslopju, kjer se nahaja tudi muzej. Udeležba je bila velika, avditorij napolnjen občinstva. Upravitelj je bil v zadre gi. Hotel je videti govornika predno nastopi. Poklical ga jc v ozadje« toda La Follette je bil toliko trmoglav, da tega ni Kotel storiti. Pa mu je upravitelj zagrozil, da bo on poskrbel, da *ne bo prišel daleč" z njego-vlm govorom. Res ni La Foilette daleč prišel z njegovim govorom. Kakor hitro so pričele iz njegovih ust leteti iskre na mestno gospodo in njihovo omejeno svobodo, je možakar sklical rtkupaj vse svoje pometače in delavce, da so pričeli z metlami prašiti v dvorano. Kadilo se je kakor v peklu, in sicer tako, da ni bilo mogoče nadalje poslušati govornika Še manj pa govoriti. Kmalu so bili vsi nosovi zamašeni. To je kajpak povzročilo, da se je moral shod zaključiti. Nato je La Follette naznanil, da bo svojo srečo poskusil zunaj na iprostem. Nekaj časa je nadaljeval svoj govor, a so ga kmalu prijeli, češ, da ovira javni promet ter da stoječi ljudje škodo delajo, ker stojijo na trati in gredah. Shod je bil končan. Pokojnemu La Folletu se je pittaburška naselbina tako pri-studila. da se ni hotel več vrniti vanjo. Sele 1924 so ga prisilili, da je prišel govorit, ko je kandidiral za predsednika Združenih držav. Govoril je v tistem poslopju, seveda to |H>t z velikanskim navdušenjem in ob splošnem odolMuvanju publike, ki je napolnila prostore. To naj na kratko pojasni, zakaj delavci ne morejo hitreje naprej. V glavnem je kriva brezbrižnost in pa nevednost, kar najbolj tepe delavce. 4 Takrat se'je našim rudarjem čudno zdelo, zakaj Slovenci v Pittsburghu ne napredujejo, vsaj tako kot so oni v premo-g&rskih naselbinah. Takrat namreč špionaža še ni bila tako razprežena po vseh premogar-skih revirjih kakor je danes. Pa tudi v dvoranah Še ni tako bujno cvetela. V Pittsburghu jo je bilo že takrat c^ovolj, že takrat je bil Pittaburgh blagoslovljen s špionskim sistemom, kajti v mestu in njega okolici so velike tovarne, v katerih je delalo mnogo delavcev vseh prepričanj. GosfK>darji -so kmalu u-videli .potrebo, da je treba delavce držati v temi in na verigi. Pa £o si izmislili ispijonažo. ki jim še danes veliko pomaga, da se držijo na površju ter da se delavci ne upajo v organizacije. Kljub temu je tudi to le začasno. Nobena žavba jim ne bo pomagala. Prišel bo čas, ko bodo poraženi na vsaj črti. To bo takrat, ko bo vstal proletari-jat in zahteval svoje. Poleg špijonaže, se je v industrije-zaneslo tudi grdo prigan-jaštvo, ki še vedno dobro cveto, tudi v tiedanji krizi, dasi je na milijone delavcev brez dela, ki bi radi delali, da se bi poiteno preživeli. Kdaj bo mera polna, - ' . —Fadrr.Ud Plclura*. Od leve proti desni: Norman Thomas, vodja ameriških socialistov; Leo Krzvcki, načelnik odbora eocialistične stranke, in Browder, tajnik komunistične stranke.' šnjim delom. Tudi podpisani je Ca, je ,uposlii okrog e, in Earl ržoljurfi dobil besedo, ki je «ovoril v prid SNPJ ter v korist delavskega gibanja. Dobil je nekaj naročnin in prodal nekaj izvodov Družinskega koledarja. Tudi par celoletnih naročnin na Proletar-ca sem dobil. Govoril sem tudi s člani angleško .poslujočega društva ter jim prodal par angleških delavskih brošur. Tudi z dru-giodpisani zavzel za slovensko naselbino v Pittsburgrhi in da se naj vrši konvencija tm;id našimi rojaki, ako hočemo, da.se bo njeno članstvo množilo.' Bil sem namreč mnenja, da naj luč gori tam, kjer je treba. Gl. predsednik je bil z menoj in končno smo dosegli zmago, da se je 'konvencija vršila v Sloven-skam kdo iz vaše naselbine poročal resnico pravočasno. Vesti iz Jugoslavije Trm^HililnHiai Dne 5. decembra t i. je v ljubljanski bolnišnici umrl s. Ignacij Mihevc, znani delavski organizator, socialistični politik in poljudni pisatelj. Dan poprej mu je prišlo slabo, zgrudil se je na cesti in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili kap, kateri je podlegel naslednji dan. Nace Mihevc se je rodil leta 1870 na Vrhniki. Izučil se je za ključavničarja in prepotoval je mnogo dežel. 2e zgodaj se je začel udejstvovati v socialistični stranki, vsled česar je bil večkrat odpuftčen iz službe in preganjan. Pisal je v mnoge delavske liste članke in pa poljudne povesti in romane. Dva svoja romana je poslal Prosveti — "V boju za kruh" in "Zaroka na grobu", zadnja je bila zaključena pred nekaj meseci — in poleg tega je objavil v Prosveti še nekaj krajših spisov. , Zadnja leta je bil monter v mestni plinarni v Ljubljani. Posebno priljubljen je bil kot govornik. Izletniki &NPJ, ki so obiskali Ljubljano leta 1980, se lahko še spominjajo, ko je imel pozdravni govor njim v čast v Tivoliju. Z Mlhevcem je odšei v grob spat eden iz .generacije socialističnih pionirjev na Slovenskem. Časten mu spomin! (žalovanju za Nace to m Ml-vrlim zavednim delavcem in družabnikom, se pridružuje tudi uredništvo P ros vete. ki bo pogrešalo Načeta kot svojega sotrudnika- Rdeč šopek na tvoje zadnje počivališče, dragi Nace! . . .) i vsi ontali Ne prej! Skupi na ameriških Zupanov, desni: I« (iaardia (Ne* ^ork), buH, O.) ki ae je udeležila relifne konference v Wa<«hingtonu. Od leve proti \Valmtley (New Orlean*). Hosn (Mihvaukee) in Worlev (( oluai- Ali ste že naroČili Prosveto ali Mladinski Mat svojemu prijatelju v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za maj denar lafeko pofttje4e svoj« rem t domovino. PONDEUEK, 23. npmo^ Anekdote o cerkvi iQ duhovnikih (Zgodovinske in izmišljene ljudske Neki ameriški duhovnik je v svojem vol i L nem govoru, ki naj bi pomagal nekemu duho j niku do mesta na občini, vzklinil: "We ^ rely on the masses!" UI1 Zelo pa se je začudil ko je drugi dan br*| v nekem listu, da je dejal: "We can relv on them aares r .2 L Tat je izmaknil duhovniku cigaretno dozo , žepa, a ne tako sprstno, da ga ne bi bil duhov "I* °vlLil\ Duhovnik * je prijazno nasmeh nii in dejal: "Mojster ste v svoji stroji!" "Na pohvalo iz vaših ust sem ponosen " » je glasil dvoumni odgovor. Ko je bil nekoč Friderik U. v Vratislavi j«, prav tedaj umrl tamkaj neki igralec, ki j "bi| sicer katoličan, a se je škof branil pokopati ga v blagoslavljeno zemljo, ker se je vse svoje ži. ve dni le enkrat spovedai in ker je umrl brez obhajila, brez odveze. Igralčevi sorodniki »a se obrnili na kralja, češ, naj pomaga. Kralj j« poklical škofa k sebi. . "Povejte mi no, kako globoko pa seže pravi za prav vaš blagoslov, kadar blagoslavljati pokopališče?" — . Škofa je to vprašanje zmedlo in odgovoril je: "Kakšne tri, štiri komolce globoko." I "No dobro", je dejal kralj, "pokopljite torej igralca, ki ga v blagoslovljeno zemljo ne nia- rate zagrebsti, pet komolcev globoko." • * Kari V. je imel v svoji privatni sobi dunaj« skega gradu kamin, ki ni dobro vlekel in j« zmerom zakadil vso sobo. Kamin so pogo-sto ,prezidali, a vse zaman, soba je bila vsi zakajena, kakor hitro so zakurili v kaminu. Ps je nekoč stresel cesar svojo jezo nad obrtni-ki. Pa je dejal zidar: "Veličanstvo, jaz vem za sredstvo . . "No, na dan z besedo!" je velel cesar. "Ca bi hotelo Vaše ^Veličanstvo obesiti v kamin kakšnega jezuita — ta potegne vse nas?!" • • Priredili so procesijo, da bi pristojnega svetnika preprosili in bi poslal vernikom lepo vre-me za Žetev. 2e tedne je deževalo. Komaj so prišli s procesije domov, že se j« Še huje vlilo z neba. Kakor da se je oblak utr-gol. trVČasih se že tako zgodi", je rekel fajmo-šter, "svetnik je pač narobe slišal, pa misli, da smo prosili za dež." * • Neki duhovnik je moral nepripravljen pridigati vpričo svojega kardinala. Ni mu pridiga uapela kdo ve kako. Pa se je hitel opravičevat kardinalu, da jt impl premalo časa za pripravljanje in se j« pač zanesel na svetega duha — drugič bo ž« bolje! • • Neki duhovnik je v svoji nedeljski pridigi poveličeval resnico in grajal lažnjivost. Svetoval je vernikom, naj vsakomur, kdor bi se zla- gal, zažvižgajo v obraz. Drugo nedeljo je pridigal duhovnik o uitvi-ritvi Adama, prvega človeka, in je govoril: "Adama je torej naredil bog iz blata, iz ilovice, da pa bi se hitreje posušil, ga je naslonil na plot na solnce, in ..." v Tedaj je nekdo v cerkvi zažvižgal. "Kaj . je zaklical župnik ves razburjen, "mi kdo o ta, da lažem?" ,,. , Ail "Da, jaz", se je nekdo oglasil. "Reki. ^ je bil Adam prvi človek! Toda prvi človek bil vendar tisti, ki je postavil plot, o kat.nm ste govorili!" Dednost te operira pod mikroskopom 10. Na zborovanju ameriških genetikov, skokov-njakov, ki proučujejo dednost in "J^ M so delali letos poleti v laboratoriju Wond v Massachusettsu kaj čudne francoska biologa B. Ephrussi in G. w. » sta izrezala majčkeni ličinki ^ ^ sophille očesce mikroskopičnega oblega in v pritrdila drugi ličinki prijelo in popolnoma razvilo tako. kakor . ličinka izpremenila v mrčes. To jc_ zn.• • poskus, še bolj čuden je pa oni, ki k« £ h sal genetik Carnegiejevega zavoda _ Bridges. S pomočjo mikroman.pulatorja segal z n.jtanjšimi iglsmi naravnost v m* njost celic zarodka, v njih pa v cel.tea Posrečilo se mu je razdeliti poedine de.ceh^ mosoma na jedra, o katerih je točno dokaza da je v njih osmlotcrfens gmotns P^^., nostnlh činiteljev. Pri tem pa ni P*^^ celic zarodka tako, da so se razvijale nemo« ^Dr Bridges je prišel do odvisno samo od števil, in vTste h »mr kako ^ prenašajo lastnosti rod teljc J tcmce. temveč gre tudi za to. kako w ded« nI čtnitelji razporejeni v hrom^om^ U U razporeditev sama na sebi je topi 0 ni činitelj. Malo je tako združene moderne tehnike in teoren^^ ge, kakor je U. S tem Je pP«nil»no ^ hr0, datlje prizadevanje vplivati mosome. Poskušali so i "U ultrakratkimi žarki In le na drug* ^ neposredna mikroskopična pot je ''drufr, te poskuse kakor prekaša kirurgija zdravilne poskuse. ...miEIJEK, 28. DECEMBRA Vesti s Primorskega kfllomzacua in asim1la-k cua italijanski koloni na dveh neših " kmetijah PROSV RTA njega trga telijo k porastu. Na denarnem trgu je karakteristična aa letošnje leto velika aahte-va po likvidnem denarjir. Hranil-nične vloge so se mižale ta nekoliko milijonov. Število konkur-zov se je zmanjšalo. Finančna friko in jijenim posledicam. Vendar pa je kljub temu veliko naših fantov bilo odposlanih v italijanske afriške kolonije, in mar- politika! ki jo je uvedla v rad slkdo od teh se ni ie deli čaaa!njih letih fašistična vlada, je šla javil domaČim. Ali je kje obolel, za tem, da se ne kreditira podali pa obležal na bojišču joj je jetjem, ki niso denarno in teh St. Peter na Krasu, nov. 1935. ................... J leto dni je ie skoraj, kar so j brez vsake motnosti poročati do- nično na višku. Zaradi tega so fov«1 lastnike dveh posestev na mov, kako se mu godi. In tako se mnoga taka podjetja prenehala. Turnu pri Premu, in sicer Spi-, že skoraj leto dni neprenehoma Intenesantno je, da se protesti- l^rjeve in Deklevove izgnalMz naše vssi praznijo. rane menice, ki se vedno množi. ^__1R JL_____ Edina mladina je še bila, ki je J0 .in w v v,>I>ki večini ne prese- ti je poleglega Še prostornodol poživila mrtve življenje na dete- Mr, uporabljajo kot pra- kaj omejeno, li. ki se je borila za vsakdanji menice, čeprav niso izpostav- j N|| rrVv,m me*tu so razrte tbir- gunovanja. Prišli so biriči, vdrli vrata, vrgli staro preužitkari-co Antonijo Spilarjevo, ki je bila za svoj užitek vknjižena na posestvu na prvem mestu, na dvorišče, za njo pa tudi vse o-pravo in vse, kar je v hiši še o-stalo. Tudi pri sosednjih Dekle-vovih so se grabežljivi tujci pobili sile in vse, kar ni šlo prostovoljno iz hiše, so enostavno pometali na dvorišče. Takega do-fodka premska fara gotovo ne pomni. Vse se je zgražalo in čudilo italijanskim zakonom in postavam, ki delajo pri nas po mili volji, karkoli hočejo. In vendar. tu ni inštance, ki bi drugače določila kot je storila iztirjeval-nica davkov v Ilirski Bistrici. Posestvi sta bili zarubljeni in že večkrat draženi za neplačene davke. ki imajo po italijanskih predpisih prednost pred vsakršno vknjižbo in tako tudi prednost pred hipotekami užitkarjev. Ta prednost je pa za naše ljudi velikanski udare«. Predvsem ni nikogar, ki bi našega človeka poučil in mu raztolmačll danes veljavne zakone, da se pravočasno zavaruje pred njihovimi pravicami. drugič pa vlada med našim ljudstvom tolika beda, da Četudi bi kdo tu pa tam uvidel potrebo, da se zavaruje pred novimi italijanskimi zakoni in da si zagotovi svoje pravice vsaj do smrti, tega ne more storiti vsled velike bede, v katero je danes vržen naš kmet, Tako je na milo in drago izročen italijanskim zakonom, ki z njim opravijo s prav kratkim procesom in ni prav nikogar, ki bi ga ščitil. Tako je čimdalje več naših družin brez strehe, postavljenih na cesto, brez vsakršnih sredstev in podpore. Naj tu pripomnimo, da «e je užitkarlca Spllarjeva spustila v pravdo za svoje vknjiže-ne pravice, a vse zaman. Vtožila je nekaj stotakov, danes pa more kot starka iskati pomoči pri tujih ljudeh in se preživljati od tega, kar ji nudijo trije najmlajši otroci. obe posesti pa so se naselili italijanski polonisti. Stanovanjska hiša, ki sestoji iz velikega poslopja v obliki podkve in je bila v prejšnjih letih nekaka graščina, pred davnimi leti pa najbrže pristava premskega Kradu, je bila deljena na polovico Danes so poslopje preuredili, l» tudi vse gospodarske stavbe. Tako sta ti dve, v premski farl jkoraj najlepši in najobsežnejši kmetiji prešli v italijanske ro->» t njima tudi skoraj ves T,'rn. Kajti lastnik tretje krnele na Turnu, to je Penko Blaž * nahaja v Ameriki in noče od-•topitl svojega posestva Italijanom. Prvotno je bilo rečeno, da bo cel Ttirn kupila uprava reške pokrajine, ga preuredila in ga porabila za nek javen zavod. Zakaj ko prvotni načrt spremenili, n" znano. Z naseljevanjem italijanskih kolonov v naših krajih P« poskuša fašizem doseči oreh. fašizem se lahko ponaša s tem, '1 pri nas uničil vse* ker se je dalo uničiti predvsem pa, da je Jpropastil naše gospodarstvo, k'iti tu je imel popolnoma svo-roke in zakoni, ki so bili JJK gokrat naperjeni le proti na-1 z<,mlji in našemu človeku, so "dkop*li temelj tudi onim, ki «* do zadnjega držali. Toda ra\no to njihovo postopanje je 'mu človeku najlepši dokaz, »ako ga ceni |n spoštuje fašizem. Zaveda ae, da mu hoče vzeti prav '' »n ga postaviti na stopnjo 'u*nja. . . Na»e vasi ao ne izpraznile Iteka, nov. 19H6. — Naša po-•jiria leži n p po« red no ob jugo-'"anaki meji zato je toliko na- , r fantov, ki so bili poklicani na | 'jno obveznost izkoristilo to u-dnost in jo ubralo čez mejo. v«a"ke vasi v naši pokrajini, a ti onih. ki letijo ne|>o«redno » Jugoslovanski meji. je večina ' ''iliziranih prekoračila mejo »e tako rešila ekspedicij v A- Fašizem pred katastrofo Pojavi v javnem iivljenju, s katerimi skuša Italija reagirati proti sinkcijam, spominjajo povsem na pojave v ranjki Avstriji, ki so nam še vedno v žalostnem spominu. Razlika pa je v tem, da je Avstrija šele v tret-iem letu svetovne vojne posegla po sredstvih, ki jih uporablja I-talija sedaj te ob začetku vojne. kruh in ki je bila izmozganim in Ijene od trgovcev. obupanim starcem in starkam o-pora in upanje. Mnogo je družin, ki so imele ie pred nekaj .. ..... . „ . . . leti po več družinskih članov, da- *ta Uf*icil« J* prinesla te dni nes pa sta ostala oče in mati sa- d,ekret! .8 k»terim mora vse ma. In če še pomislimo, da je bi- (r ato' kl Je v drlavi' bod,si kot lo še pred nekaj leti po naših va-'zlat d6nar a11 dru*«*« predelano ke žlahtnih in nežlahtnlh kovin. seh razmeroma še polno življenja in gibanja in primerjamo temu življenje danes, se nam zdi hujše kot v svetovni vojni. Hlevi »o izpraznjeni, gospodarska poslopja potrebna popravila in ni je kmetije več, ki ne bi bila do grla zadolžena. Tako so se naše vasi izpraznile prav v vsakem pogledu in nudijo tujcu najžalo-stnejše lice. OBUPEN POIX)2AJ GORIŠKEGA KMETA Dne 25. novembra se je sestal deželni odbor za korporativno gospodarstvo pod predsedstvom prefekta Tomaža Ciampanija, da prouči in potrdi proračun za leto 1936. Prisoten je bil tudi federalni tajnik Luraschi. Po izvršenih formalnostih je referiral o položaju goriškega gospodarstva tudi s posebnim ozirom glede sankcij. On pravi: Ugotovil sem, da je nasproti zelo dobrim pridelkom vina in Žita v letu 1936 obrodilo <^ugo zelo slabo, ki je največjega pomena za gospodarstvo podeželja." Pridelki v goratem kraju so bili zelo poškodovani. Prefekt je ugotovil, da dohodki zemlje ne zadostujejo niti za odplačevanje anuitet in obresti, ki jih morajo dati kmetje za amortizacijo posojil, ki so jih najeli v prejšnjih letih. Ob porastu cen zemlji, ki jo notirajo posebno v zadnjem času so se mobiliarne in imobili-arne eksekucije v zadnjih mesecih zelo pomnožile. V letu 1935 je pridelala goriška pokrajina 10,000 q žita in 96,000 kg koko-nov. Cene teh predmetov bodo baje porastle. Lesna trgovina je v velikem porastu predvsem glede sankcij in zaradi povišanja carin v marcu. Tako delajo sploh vse žage, tudi tiste, ki so bile že mnogo let zaprte. Mehanična industrija in tvornica predilnih strojev v Stražicah sta stabilizirani. Zaradi sankcij bi mogla občutiti posebno tekstilna industrija, ker ne dobiva surovin iz tujine (Egipt). Za šest mesecev ima tvornica v Podgori, ki zaposluje sedaj 1,000 delavcev, zadosti v zalogi umetne volne. Barvarn ica (preje Adolfa Moserja) je v krizi, ker ne more razpeča-vati na Balkanu svojih barvanih tkanin. Zato upa. da jih bo prodajala v italijanskih kolonijah. Usnjarska industrija v Mirnu l-ma dovolj ne zaloge za obrat. In-dustrijf pohištva v Solkanu gre na bolje. Tovarna stollc v Ma-rianu je propadla, ker je imela na svojem balkanskem trgu preveliko konkurenco. Skoda glede zmanjšanega izvoza se je le deloma nadoknadila. Cene notra- ali nepredelano, dati na razpolago državni blagajni, ki ga bo radia za kritje inozemskih nabav. Prav tako se morajo državni blagajni predati vse zlato in vsa potrdila o vlogah v zlatu, kjerkoli se nahajajo. »oleg slata pobirajo tudi oatale kovine Trst, nov. 19&5. — Tajnik fašistične stranke je odredil vsa potrebno, za akcijo za pobiranje zlatih, srebrnih, bakrenih, že-e?nih ter drugih predmetov. Za to pobiranje so bUe določene o-sebie, ki imajo posebne itkazni-oe fašistične stranke, ki so jih potrdile oblasti. Pobirati srebr-nino in zlatnino smejo samo odbori fašistične stranke. Vsi listi Italiji trdijo, da se je prebivalstvo odzvalo pozivu, tako da bo lahko Italija v nekoliko dneh razpolagala z velikimi količina-mi žlahtnih kovin. V Turinu so dale vdove in matere padlih v svetovni vojni tajniku fašistične stranke vse zlate in srebrhe me-dajle svojih mož in sinov. Poleg tega je vsaka izmed njih podarila svoj poročni prstan. Nadškof v Mantovi je daroval mnogo cerkvenih predmetov iz zlata in srebra, Tudi nabiranje železa ln bakra zelo napreduje. Ustanovljeni ao poeebnl Informa tivni uradi za informacije o vojakih v Afriki Goriška prefektura je na podlagi dekreta notranjega ministra otvorila posebne informativne urade, kjer lahko dobe družine in svojči vojakov, ki se na hajajo v Afriki, vse potrebne in formacije. Za Gorico je ta urad nastanjen na magistratu. Podobni uradi so so še v Gradiški, Kr minu in Vipavi. Drugje po dežel pa so posebni dopisniki. Pulakl prefekt je po karabinar-jlh grajal nekega Jurija Bosco-la iz Pirana, ki je baje vložil pr pristojnih oblasteh več neutemeljenih protestov proti krajevnim faktorjem v Piranu. V bližini Tolmina je neki avtf> povozil 16-letno šivilijo Katarino Rutarjevo iz Cadre pri Tolminu. Dekle je dobilo hude notranje poškodbe in mu je počila lobanja. Bilo je nemudoma prepe ljano v goriško bolnico. Nemiki kapitalisti zalagajo Italijo Amsterdam. — Mednarodna federacija transportnih delav cev pravi, da nemške firme skri vno zalagajo Mussolinija z vojnim materialom. Pošiljajo ga skozi Avstrijo, Francijo in Španijo. V Italiji bodo pobrali vse zlato! Mussolini sam je dal dober zgled : Trst, 20. nov. 1935. - "Gazze- Poklonil kar 2700 kilogramov kovin, ne sicer zlata in srebra (te ima shranjene na varnem v inozemstvu), temveč v prvi vrsti bfonca, po veČini kipe njega samega. Kar se pa tiče zbirke zlata, priča o njeni "prostovoljnosti" Že dovolj jasno dejstvo, da je med otroki v Idriji, ki so se odzvali pozivu, tudi sin nesrečnega Repulusa, ki je umrl v konfinaciji. Nič manj značilne pa niso v tem pogledu besede, s laterimi je neki učitelj na Tržaškem bodril učence, naj pokloni-o domovini zlata in srebra. Re-oziv, ki so ga objavili vsi fašistični listi, da naj vsak od 40 milijonov Italijanov sbere in daruje državi vsaj 2 kilograma zarjavelih žebljev in drugih kovinskih odpadkov. Resnično se čuti še pomanjkanje vseh kovin, celo železa. Radi tega oblasti tudi ne izdajajo več dovoljenja za nove gradbe v že-lezobetonu. Tudi delo pri že začetih stavbah ' napreduje silno počasi. Najhuje pa je glede bencina. Cena je poskočila že na 3j80 lire za liter in pričakuje še nadaljni močan skok. Prenehal je radi tega skoro ves promet z avtomobili. Prej tako živahne ceste v Trstu so sedaj skoro mrtve. Vozi se pač le Še tisti, ki mu sredstva dopuščajo. Toda tudi tem bo od-klenkalo to veselje, kajti fašistično glasilo "Popolp dl Trieste" je že objšvil poziv, naj opustijo vse nepotrebne vožnje z avtomobili po mestu in .tpdi nedeljske Izlete. Ljudstvo seveda občuti najhujše pomanjkanje živil, ne še toliko radi te*a, ker bi teh živil ne bilo, kolikor radi tega. ker so cene močno poskočičle, ali ker so razna živila Izginila s trga, ker Jih trgovci ne morejo prodajati po cenah, )(i Jih predpisujejo fašistične oblasti. V tem pogledu prav nič ne pomagajo razni u-krepl, kakor denarne globe, zapiranje trgovin itv tudi samih trgovcev. Cene »e ne dajo blagu umetno narekovati. glcer pa skušajo oblasti na vse načine siliti prebivalstvo k skrajnemu varčevanju s hrano In se v to svrho alarmirale že-!n matere %v svetovni vojni ~ Fwl«r«U«l IMolur««. Zunanji turisti v aovjetakt Rualjl pred hišo Uo Tolstega, slovitega ruskega pisatelja. ne padlih vojakov. Kn dan v tednu je brezmesen, naslednji dan se sme jesti samo divjačina in perutnina. Ako upoštevamo še katoliški postni dan, petek, ko se smejo jesti samo ribe, Imajo se-daj v Italiji tri brezmesne dneve. Resnično jih ima ogromna veČi- na Italijanov ie sedaj veliko več in je msso izredna delikatesa, ki pride le aa velike praznike na mizo. Ker hočejo lokalni fašistični veljaki vedno prekašati v vseh pogledih samega duceja, so pod njihovim pritiskom marsikje mesarji uvedli poleg petka kar še tri betmesne dneve, t rte v nove odredbe pa so postale predvsem u-boge ptlce-selivke, na katere bo zopet dovoljen lov. * Tudi v šolah učijo otroke, da naj se kvečjemu enkrat na dan najedo do sitega. I>a, pripetilo se je ie. da je neka učiteljica na Tržaškem prepovedala deklicam prinesti kruha za južino v šolo, češ, da s tem dajejo samo slab zgled drugim. V fašističnih listih pa je nekdo Izračunil, da bi se lahko prihranilo kar 1,500,000 kilogramov žita, ako bi ljudje pobirali drohtine, ki oatajejo na mizi. Možakar je pri tem samo pozabil upoštevati, koliko od vseh 40 milijonov Italijanov, ima sploh na mizi kruha, V zvezi s sankcijami In z vre-ml omejitvami glede valut se Je silno razpaslo tihotapstvo valut ln tajno trgovanje z njimi. Je pa tudi povsem umljlvo, kajti italijanski državljan, ki prejme znesek v tuji valuutl iz inoiem stva, ne sme prosto z nJim razpolagati, temveč ga mora Izročiti državnim denarnim;zavodom. TI pa mu ne plačajo protivrednosti po dnevnom tečaju. 2e s tem je močno oškodovan. Toda zavod mu ne izplača zneska v gotovini, temveč v italijanskih obveznicah po tečaju 'a la pari'. 1* s težavo in za ceno, ki je močno pod nominalo, lahko vnovčl te pa pirje pri tej ali oni banki. Veliko oseb je bilo radi tajnega prekupčevanja z valutami že aretiranih, obsojenih na ogromne denarne kazni in na konfina« ijo, tako v Rimu, Genovi, v Milanu in v Trstu. iMed njimi so bili oelo zastopniki najvišjih finančnih krogov, Trgovanje pa traja da Ije. Posebno nervozni jat so posta 11 fašistični voditelji radi antl fašistične propagande, ki posta ja od dne do dne bolj očitna. Veliko poBomoet Je vzbudilo neverjetno veliko število inoaemskih časopisov, ki so se v zadnjem času širili in čitali po Italiji. Tako je v zadnjem tednu pred saukci jami šlo samo skozi obmejno |H>-stajo Modane dnevno 1H00 kilogramov, ali okroglo 400,000 izvodov francoskih časopisov. Preko Postojne pa je romalo dnevno preko 10,000 jugoslovanskih dnevnikov. Izrabljajoč položaj, ki je nastal po uvedbi Mankcij, Je Italija sedaj skoro |iopolnoma u stavila uvoz tujih listov. V tem pogledu so ji bile sankcije narav nost dobrodošle, Propaganda proti fašizmu pa Ječe in zapori so prenn|H>lnje« ni. zato so prejeli vsi krajevni varnostni organi: policijski a-gentje, karabinjerji, miličniki, konfidentjo in celo vojaška poveljstva ukaz, naj strogo |>azijo na vse sumljive elemente v svojem okrožju. Uvedena pa je tudi ie najstrožja cenzura. Takšen je položaj v fašistični Italiji še v drugem mesecu po začetku abeslnske vojne. _ —Istra. Velika Britanija obnovila kampanjo proti MUttoliniju Japonske čete udrle v Mongolijo (Nada) Ja vsaja s I. mani.) pota do sunanje Mongolije ln koncentrirala armado 200,000 mož ob sibirsko-mandžukujski meji. Vse to kaže, da hoče Rusija obdati Mongolijo iu Mand-lukuo > močnim jeklenim obročem." lmal je v svojem govoru rekel, da sovjetska vlada tajno |to-trebna. Vsa nadaljnja pogajanja gledp končanja afriške vojne bo vodil odbor trinajstorlce, ne Francija in Anglija, ki sta obljubili MuAsollniju dve tretjini Abeslnije. Ta odbor Je odločil, da mirovna pogajanja ne smejo ovirati izvajanja sankcij proti fašistični državi, Halvadorju Madarla-gu, španskemu delegatu in načelniku odbora, je bila poverjena naloga, naj ob pravem času skliče sejo, na kateri naj se razpravlja o oljnih sankcijah. Ta bo najbrž sklicana v januarju, toda gotovo ni, ali bo odbor na tej seji odredil oljne sankcije proti Italiji. Na drugI strani so "realisti", La valovil pristaši, tudi nekaj pridobili, ko Je odbor odgodll iz-valanje oljnih sankcij. Delna zmaga Je bila tudi, ker svet Lige narodov nI Javno *odil mirovnega načrta, stopajo, čeprav so lahko veliki zločinci. Mehika zaplenila Moronmšovo orokjm Matico nty, 21. tiee.—Uradno isiročilo se glasi, da Je federalna policija včeraj Izvršila preiskavo v stanovanju 1/Ulsa Moronena, predsednika Mehiške delavske federacije in prijatelja bivšega predsednika Callesa. Policija je našla večjo množino nrožja in streliva In oboje zaplenila. Morones Je |H>Jasnll, da |e orožje hranil že od revolucija leta 102M. Oba, Muronet in Cal-les, se nahajata pod policijridm nadzorstvom. ae širi tudi v raznih drugih o- ^ mtt4šei,Vt Vse, kar so zad-blikah. Tako so vojake v sami nj, |ntrlge jsikazale, je bila dvo-Abeainiji naravnost preplavili za . Francije In Anglije. To y,<>r»lrt fir. Jfm Skupina narij»kih veljakov aa krovu nov« aenške Sejee ladj« ' Nsrnfcerg/ raznimi antlfašlstknlml letaki, ki so Jim pošiljali v kuvertah, na katerih se Je blaatelo Im« "Banca d ltalia". V zvazl s t*-m je baje bi) odstavljen eden prvih fašističnih oblastnikov v Kl-mu. Kot reakt ijo proti temu tajnemu gibanju je prevzelo fašistično vodatvo na jat rož je ukrep«* in Je razpoalslo vai m podr»J*nlm e-dinleam lajna navodila, v katerih pravi, da je z* pet prišla do-ba rirfuovega olja in "svetega manganela". O lem pričajo *«• rt-/ni primeri tudi v Julijaki Kra-ijinl; v flarkovljah, v (lelo |siroči|o, da so ae morale Italijanske čete umakniti v velikem neredu na fronti <>b r» ki, Tak kaze pred abeMiriako armado, ki ji jtoveljuje Dedjazma' Aya ale (To iioro^llo Je v konfliktu z italijanskim, ki naznanja zmago na takkaški fronti In na fronti juftno od me«ta Mukal« Aya|evo |M»n* do ar gla^i, da ae je bitka vršila v bližini "sva-t« gu m«»ta" A krnim, v kaU«ri ao bili Italijani poraženi. 1'makul- Sto stopinj vročine v Argentiniji Hoetios AI ros, Arg., 21. dec.— Hiltia vročina se <»beta v Argen-tiniji za botlčne praznik«. Prebivali 1 Mu«no« A i resa so se vče. raj kuhali pri 100 slo|Jtllj»h vro-<*ine Fahrenheita. V nekaterih drugih meatih Je temperatura Š« višja (Istočasno je bil v Chlcagu tedni! petek silen mraz. Temperatura Je padla na eno stopinjo nad ničlo.) 20 rudarjev zbeialo; iz gorečega rova Hprmgfield, lil.- Dvajaet rudarjev as |e v |**trfc svečar r«« Šilo smrti imhI zemljo v premogovniku Mbrarjr pri UlllespUju« ko je tSčelo goreli v glavnem rovu Rudarji, ki so delali na dnu premogovnika, ao splezali !M)0 udje noreli . . . -Kje sem bil? — Meni se še vedno vrti v glavi. Brenči, kakor roj čebel." "Pripovedoval si, kako si v njegovem kotu padel nanj," ga je spomnila Saxon. "Saj res. Nu, komaj se spraviva na noge— ki me niso driale, veš—g a že n*t naskočim In ženem nazaj do svojega kota in spet padem nanj. To je bila moja sreča. Pobrala sva se in jaz bi bil padel, pa sem ga zagrabil in se tako obdržal na nogah. f, "Imam te," mu pravim. "In zdaj te potrem. "Imel ga nisem, a šlo mi je za to, da si ga vsaj nekoliko privoščim, in tako sem tudi storil. Kakor hitro naju je sodnik strgal vsakaebi, nem se zapodil vanj in mu pritisnil tako v želodec, da je kar otrpnil in postal neznansko oprezen. Kar preneznansko oprezen je postal. Ni se več upal pošteno upopasti se z menoj. Mislil je, da mi je ostalo več moči, nego sem je imel v resnici. In tako vidiš, da sem ga vendarle nekolikanj imel. "Ni me mogel užugati. Ni me mogel. Med dvajsetim sva stala na sredi rlnga in celo še izmenjavala udarce. Prav gotovo, da sem se dobro držal za tapenega moža, a odločitev je padla njemu v prid, saj tako Je bilo tudi prav. U-kanil sem ga pa vendar. Njega in vsa tista zijala. ki so stavila, da bo imel lahko zmago. Nazadnje, ko se je že svitalo, Je Billy zaspal. Stokal Je in ječal, obraz se mu Je pačil od bolečine in njegovo telo se je vilo in premetavalo v jalovem prizadevanju, da bi našlo olajšanja. "Tak to je boksanje," je premišljevala 8a-zon. Bilo je veliko hujše, nego si je predstavljala. Niti slutila ni, da je moči s podloženimi rokavicami napraviti toliko škode. Bog ne daj, da bi se še kdaj borili Rajši naj se pretepa na ulici, če ni drugače. Pravkar je ugibala, koliko tvoje sile je neki zapravil, ko je spet zamrmral in odprl oči. "Kaj pa je?" je vprašala, Še preden se je u-tegnila spomniti, da njegove oči ničesar ne vidijo in da se mu blede. "Sazon! . . . Saxon!" je zaklical, "Da, Billy. Kaj je?" Njegova roka je tipala po postelji, tja, kjer bi bila drugače ona ležala. Iznova jo je poklical, in ona mu je glasno zaklicala na uho, da je pri njem. Potolažen je vzdihni! in pretrgano zamrmral: "Moral sem . . . Potrebovala sva denarja." Zaprl Je oči in to pot mirneje zaspal, čeprav ni nehal mrmrati. 8axon, ki je bila slišala, da se časih komu vnamejo možgani, je bila vsa v skrbeh. Nato ne je spomnila, da ji je pravil o Billu Murphy}u, kako mu je tiščal led na glavo. llza Behrendtma: Vrgla si je šal na glavo in stekla v najbližjo gostilno na Sedmi cesti. Točllničar je pometal, pravkar je bil odprl. Dal ji je iz hladilnika ledu, kolikor ga je hotela, in ji ga zdrobil na pripravne koece. Ko je prišla domov, je položila Billyju led na tilnik, mu dala dve vroči že. lezi k nogam in mu omočila glavo z žganjem, ki ga je prej ohladila na ledu. V zatemnjeni sobi je spal do poznega popoldneva, ko se je v Sazonino veliko preplašenje zdajci namenil, da bo vstal. "Pokazati se moram," je dejal. "Ne maram, da bi se mi smejali." Z njeno pomočjo se je naukoma napravil in mukoma odšel z doma, da bi se ljudje, ki so zanj pomenili svet, na svoje oči prepričali, da ga dobljeni udarci niso mogli prikleniti na posteljo. To je bil drugačen ponos, različen od tistega, ki ga čutijo ženske; a Saxon se je nehote vprašala, ali je zato manj vreden občudovanja. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE V naslednjih dneh so Billyjeve otekline splahnele in odrtine so se presenetljivo hitro zacelile. To naglo zaceljenje je dokazovalo, da je imel zdravo kri. Ostale so samo podplutbe, ki so bile na tako plavem obrazu, kakor je bil njegov, še posebno vidne. Te trdovrstne lise niso izginil* štirinajst dni, in v tem času se je pripetilo več vsiih dogodkov. Obravnava proti Ottu Franku je bila kratka. Ko gs je porota, v kateri je sedelo mnogo odličnih zastopnikov poslovnega in poklicnega sveta, spoznala za krivega, ao ga obsodili in po. slali v San Ouentin, da se tam izvrši smrtna kazen. Postopanje proti Chesterju Johnsonu in šti-rinajatorici njegovih tovarišev je trajalo delj, a vendar je bilo tudi ono Še tisti teden končano. Chesterja Johneona so obsodili na vešala. Dva sta ddbila dosmrtno ječo, trije pa po dvajset let. Samo dva so oprostili. Ostalih sedem je dobilo Itazni od dveh do deaetih let. Ta odločitev je pahnila Saxono v globoko potrtost. Tudi Billy se je pogreznil v mrkcfoo, a njegov bojeviti duh ni bil >ignan. "V bitki jih amerom nekaj ipogine," je rekel. Tega se je bilo nadejati. A način, kako ao jih obsodili, mi gre do živega. Ali so bili odgovorni za uboje vsi, ki so jih spoanali za krive, ali pa nI bil nobeden odgovoren. Ce so bili vsi, bi morali biti vsi enako obaojeni. Morali bi viseti, kakor bo visel Chester Johnson, ali pa ne bi smel viseti niti on. Rad bi vedel, odkod jemlje sodnik svoje odločitve. Najbrže dela tako, kakor da bi igral v loteriji. Ogleda al človeka in čaka, kakšna številka mu bo prišla na um. Kako bi sicer mogel obsoditi Johnnyja Blacka na »tiri leta, Cala Hutchinsa pa na dvajaet let? Tombolo je igral — in prav tako lahko bi bila narobe: Calu Hutchinsu štiri leta, JohnnyJu Blacku pa dvajset! "Oba sem poznal, ko »mo bili še dečki. Družila sta se z onimi z Desete in s Kirkhamci, čeprav sta šla kdaj pa kdaj tudi z nami. Po šoli smo se navadno hodili kopat na Peščeno dbalo in k iprevozišču, kjer so trdili, da je voda šestdeset Čevljev globoka, kar pa ni bilo res. Tudi na Skalni nasip smo hodili, trske lovit. Nekega dne — ravno aolnčni mrk je bil -— je Cal ujel ostriža. ki je bil skoro večji od njega samega. Nikoli še nisem videl tolikšne ribe. In zdaj je obsojen, da bo nosil dvajset let jetniiko obleko. Sreča, da nI bil oženjen. Ce ne dobi suši« ce, bo starec, ko se vrne v prostost. Calova mati mu ni hotela dovoliti, da bi se šel kopat, in kadar je sumila, da je bilo tako, mu je vselej i jezikom obliznila lase. Ce so imeli slan okus, ga je natepla. Pa on si je znal pomagati. Na povratku je skočil kje čez hišni plot in podržal glavo pod vodovod." , (Dalje prihodnjič.) zalotil . . . Huda ura je morala biti! Ah metu je Slopko uho odtrgal, premagal ga pa le ni. Ah-met je njega; zvezal ga je, ga naložil na vos in popeljal pod tisti hraat, kjer ga je v jeaeni snel. Potlej mu je zadrgnil okrog vratu debelo vrv in ga obesil prav ns tisto vejo,.s katere ga je bil rešil. Slopko je cepetal in suval, pa si je zanko le še bolj zadrga val. Brana — saj so vse ženske enake — ni mogla držati jezika za zobmi. Moral sem Ahmeta prijeti. Sodnik sem, kaj hočete! Ko kup nesreče je bil videti — z odtrganim ušesom. Sodil sem ga — poslal sem ga domov! Tale, tako! To je vse! Pri nas se nič ne zgodi. Ce bi bil tukajle v Draču . . .!" Nič mu nisem odgovorila. Krčma je oiivela. Danilo se je. Po cesti je šel vzravnan ko sveča neki viaok kmet. Zelo vljudno je pozdravil Mitaka in šel dalje. V prvem jutranjem »vitu sem ravno še videla, da mu manjka levo uho ... Ko je solnoe vzšlo, sem se ob-klana od bolh odpravila proti Tirani. Wyaant Daviš Hnbbsrdl Afrika, veliko trži- PONDEUEK, 23. DRTFVPD I , _ —*«d«r«Ud Pictura. Direktorji treh smeriških parobrodnih družb. Od leve proti desni: Arthur Tode, C Weaver in R. PearaaJl. m šče belih Pravica v Albanij i Tudi v Albaniji so gosposki hoteli za tujce, taki s tekbčo vodo v sobah, s telefonom in brez stenic. Toda. saj veste, val go-a|MMki hoteli na svetu so |mmIoI>-ni drug drugemu ko jajce jajcu, in neznansko dolgočasno je v njih. Veliki hoteli me prav nič ne mikajo. Odšla iwm torej v neko majhno prenočišče, v prav Ju-trovsko, da bolj jutrovsko biti ne more. umazano, da ne Bogu smili, in imino t»olh. da jih iiv dan nisem še videla toliko. Prenočila nem tamkaj »amo eno noč. Prenočila pravim, ne- prespala' Povedati vam moram, da sem se seznanila z Mitakom. pri vinu seveda! Cez noč, čez eno -amo noč je bil prišel Mitak iz svoje-, ga gnezda ob Drini: l*> opravkih. Pojutrišnjem bo moral biti |to'je bi'k» pa tako: Slopko"je že »pet doma, uradni dntt je takrat in Mitak je sislnik. ski napad, umor, ljubosumnost, krvna osveta, ugrabitev, pa sva že pri kraju. Vse skup ni počenega groša vredno. Ni da bi govoril. Morda pa vendar! Zgodbe Ahmeta Baktarja bržčas ne poznate?" "Niti imena njegovega ne poznam," sem odgovorila. "Poslušajte torej! Ahmet Bak-tar je najbogatejši kmet v vasi. Pa najlepšo ženo ima Čudi. Brana ji je ime Njemu je lahko. No, in ta Ahmet Baktar Je nekoč kar z drevesa snel ro|>arja Slopka. Tega junaškega nepridi-prava pač menda poznate?" 'H udi o njem še nisem nikoli nič slišala!" "Slopko," je nadaljeval sodnik. "je -pravil več tucatov ljudi |na oni svet. Domačini so se ga liali ko hudič križa Zdaj je mir, iker ga je Ahmet Baktar ubil. Najprej ga je rešil, saj sem že 1 dejal, da ga je z drevesa snel; napadel nekega vinskega trgovca iz Tirane. ?.v mo je nastavil nmogel; trdoftiv je bil ko maček. Zvečer je bil že zdrav ko riba. Ahmet Baktar se je z njim dolgo sprehajal po dvorišču. Ni ga bil naznanil. Drugo jutro je bil pa Slopko že Ahmetov hlapec. Dela je bilo na prebitek od jutra do večera, toda Slopku ga ni bilo nikoli dovolj. Garal je za"trl. prešmentani ropar, vso zimo je garal Ko je prišla pomlad v loke, se je zgodilo. — Pravil »em vam Že o Brani, o Ahmetov I ženi. najlepši iesski. ki sem jo srečal v Albaniji. Slopko, o da. Slopko je bil korenjak, raven ko breza, močan ko hrast. Skoda, da ga niste poznali! Podkev je zmečkal ko jajce. Kadar je bil Ahmet Baktar na \ asi, je bila Brana sama ... Sta Kaj bi tisto . Malo. mak>.na grlo. ko so prišli slučajno naši rim Ahmetovim hlapcem je bil e zgodi pri nas. je pričel. < a- [orožniki mimo in mu prekrižali Slopko zmerom trn v peti. ln ta-ih si skočita soaed* zaradi kak«[račune. 7.di se. da ni bila lahka krat, ko sta z Brano sai ra- šne meje v laae, na ekvatorju gore, pokrite a snegom, velikanske reke in sijajni slapovi. Afrika je o-gromen kontipent, razdeljen med šest evropskih narodov in dve domači državi. Afrika je dežela, ki so se zanjo sredi bojev in intrig vedno prepirali in ki lahko povzroči dages najstrašnejšo vojno. Avtomobili, obleka, diamanti, čaj Kako naj vam opišem to paradoksalno deželo, da si boste lahko ustvarili nšnenje o njeni važnosti za sedanjo dobo, ne da bi bili kdaj v AfHki? Predstavljaj te si, da stojftno na križišču živahne ceste. Ivo avta: pnevmatika je iz gumija in gumi je iz Afrike. Krom, ki se vedno bolj uveljavlja pri'izdelovanju sestavnih delov radiatorja, avetiljk in kljuk pri vrajtih, je pravtako iz Afrike, ker proizvaja črni kontinent več kot polovico te dragocene kovine. Začenja s pridelovanjem bombaža in ti*di konopljo lahko pridobiva. Egipt, Sudan, U-ganda, kolonija Kenija in Mozambik imajo veliko prihodnost, kar se tiče bombaža, zakaj Že sedaj se čuti pri eksportu ameriškega bombaža važnost tega pridelka. V Ameriki se pridobiva veliko bakra, dobro je založena s sadjem, mesom, volno, usnjem, slad korjem, vanadijem, azbestom svincem ln kositrom. V Evropi pa ni tako. Uvažiti mora večino t;eh produktov,, in sicer iz afriš kih kolonij, ki pripadajo evropskim velesilam. Zato pa hlep Mussolini po Etiopiji in če jo kdaj dobi, bo it nje črpal te produkte. Ce bi hoteli v evropski kavarn kaj zaužiti, bi vam prinesli čokolado ali kakao, ki sta tudi afri ška produkta. Moja kava ali ča. sta prav lahko iz genije, Taga-njike ali Nlanse. Sladkor je lah ko iz Natala ali iz portugalske Vzhodne Afrike. Lahko bi si naročili južno-afriških vin. ali s slastjo použili sadje iz afriškega ju ga ali severa. Stoli pa bi bili morda poblazinjeni i volno iz juine Afrike, ker Afrika prideluje tud mnogo volne, čeprav ai tega mor da ne mislite. Vsakovrstno krzno da ne omenim leoparda, prihaja iz Afrike, prav kakor diamant in dokaj radija. Proizvodnja fosfatov, ki so tako potrebni v zelo eksploatiranih evropskih predelih. je prav tsko dragocena, das bolj prozaična. Dalje ima zlato mnogo zlata in ne samo tu tam kakšen rudnik. Prav tako je s platino. Južsa Afrika je dala 19CV4. 38'* kvetovne produkcije ne vštevši zlatih rudnikov v različnih afriških kolonijah. Od džungle do palače Predstavljajte si ogromno celino s 180 milijoni zamorci, ki i ma morda večje zaklade rud orožniki vendar no In Slopka, gospodar Ahmet večje možnosti trgovske eksplo- atacije kot si je mogoče predstavljati. Prav nič ni čudno, da so se evropski državniki polastili te afriške delikatese in da se Mussolini pripravlja, da si je prilasti en del, ker je bila njegova dežela takrat, ko so si jo drugi delili, preveč diaorganizirana. Niti ni čudno, da je Japonska, ki je s svojimi produkti zavzela vsa tržišča, obrnila oči proti Afriki in ireplavila s svojo robo afriški trg. ij Afrika ni več črna zemlja. I-ma aicer še veliko divjih zverin, mrzlice in muh tse-tse, ima pa moderne hotele, železnice, zračne proge od Kapa do Kaira in gledališča. Izdaja revije in časopise in vlada je odprla univerze in poskusne postaje. Konec je strašnega biča, trgovine s sužnji n trgovanja z ebenovino. Namesto tega se prebivalci uče v lolah čitati in pisati; drugi pa, (i so se preveč okoristili na po-jedelakih šolah belcev, so se tako povzpeli, da zavojevalci deže-e skoro ne morejo vztrajati na svojem položaju in si služiti eruh. Afrika dandanes veliko o-beta. Lahko je doumeti veliko vrednost rudniških zakladov, kakor tudi prednosti živinoreje i n po-jedelstva. Kakšne bolj skrite zaklade pa še nudi Afrika? Prvi in najvažnejši zaklad je trgovanje med prebivalstvom. 180 milijonov kupcev Poglejte si Pembo, postajico ob železniški progi v severni Ro-deziji. Pred trinajstimi leti je bila tam jedva trgovina. Galvanizi-rana pločevinasta streha ob progi je predstavljala postajo. Zamorci, ki so delali na progi, so stanovali v kočah, narejenih iz trave in blata. Par kilometrov naokoli pa je nekaj belcev v stepi redilo črede. Lastnik trgovine je bil grški trgovec, ki je tudi prodajal. Menjal je s prebivalci blago, sol, srebro ln bazar sije predmete za perutnino, žito, vo-šek, kože in živino. Od časa do časa se je ustavil pred štacuno belec z dvokolnico, v katero je vpregel vola: z daljnih farm je prišel nakupovat. Takrat se ni v Pembi bog ve kaj dogajalo, vendar je lastnik trgovine čez par let prodal svojo zalogo in se je vrnil v Grčijo s tolikšno vsoto, da je lahko lagodno živel do konca svojih dni. Kako je bilo to mogoče? Vzrok je bilo lagodno trgovanje z domačini za pare. Dva Grka sta kupila zalogo in tvegala majhno imetje. Pred kratkim sem se razgovarjal s Patom (mislim, da je to vzdevek za Patropopulosa), ki je solaatnik. Govorila sva o trgovini z Žitom, ki predstavlja danes tipično trgovanje z domačini. Pred par leti je bil Pat zadovoljen, £a je kupil letno 2000 vreč žita; lani pa je prav lahko dobil več kot 10,000 vreč žita po 200 liver. Pred 10 leti ai je zamorec težko kupil plug, sedaj pa proda samo *Pat'oh dobri letini v okolici PentffcJftO plu« gov. Iz napredovanja domačinov, ki je vidno že iz prodaja plugov, pa ne sledi sahio večja poljedelska produkcija in večje Število živine, ampak tudi večje nagnjenje zamorcev do izdelkov belcev. Danes si domačinke V najbolj oddaljenem kotu Afrike, sto in ste kilometrov daleč od najbližje proge prav lahko kupijo za sto sujev hlače iz "jer*ey" svile ali l»astelnomodrega bombaža. Izbirajo lahko med sto vzorci poti sksne bombaževine in nabavijo si lahko ogrlice, bisere, svilene nogavice, platnene čevlje z gu masti m i podplati, dežnike, triko-taio in celo narejene obleke. Ve- liko trgovcev ima oddelek surove svile. Imajo ure, svinčnike, bi-cikle, petrolej, sveče, svetiljke, papir, klobuke, usnjene čevlje, milo, kuhinjske recipiente v vseh velikostih; emajlirano posodo in mreže proti komarjem. Imajo cele sklade odej v ceni od 10 do 200 frankov. Tam se dobe cigarete, tobak, gnjat, moka, sladkor, čaj in tudi bonboni, ki jih prodajajo celo v vrečah po 100 in 200 liver. Konkurenca Afriški domačini predstavljajo enega največjih svetovnih trgov. Polagoma se privajajo plugu in mizarskemu orodju, grade si boljše hiše i n se bolje oblačijo. Danes vidiš, kako vozijo črnci vozove s pošto pb teh neizmerno prostranih pokrajinah, ki jih je prehodilo prav malo belih ljudi. Domačini so spretni in izurjeni šoferji. Kmalu bo prišel čas, ko bodo črnci, ki vozijo državne vozove, hoteli imeti svoj avto. Črnci vodijo lokomotive, traktorje in motorizirane pluge. Ravnati znajo z vsemi rudniškimi stroji,, parniki in valjčnimi mlini. V garažah in orožarnah delajo in u-porabljajo jih tudi pri odbiranju tobaka v prostranih hangarjih. Veliko je strojepisk v državnih uradih. Nekateri so celo u-službenl kot poštarji, telefonisti in telegrafisti. Kolikor bolj so i-zurjeni in navajeni udobnega življenja, ki so ga belci uvedli, toliko bolj si ga žele sami zagotoviti. Vsekakor ni zametavati tržišča 180 milijonov ljudi. Res je, da bazira večina današnje trgovine z domačini na zamenjavi, vendar plača detajlist grosista, grosist»pa industrijalca. Japonska je pametno razumela vse odlike afriške trgovine in danes je videti po vsej Afriki zaloge japonske manufakture. Veliko bombažaste obleke in skoro vsa svila prihaja iz Japonske, dalje čevlji z gumbastimi podplati, bazarski artikli in večina e-majliranih predmetov. Drugi narodni v tej trgovini z domačini yspešno konkurirajo: Belgija v odejah, Anglija po malem v vseh panogah, Zedinjene države so malo zastopane. Zakaj si želi Mussolini Etijo- pijo? Deloma zaradi trgovine. E-tijopija šteje približno 10 milijo-nov neizrabljenih prebivalcev, ki sedaj malp potrebujejo. Toda ta dežela, ki je bila belcem tekom Stoletij zaprta, se jim danes odpira. Polagoma se bo narod navadil gledati in kupovati odeje, »u-kno, puške, svetilke, čevlje, dežnike, klobuke in vse neštete prijetne in koristne predmete, ki jih ponujajo beli trgovci. Ali si to lahko predstavljate? 10 mili jonov ljudi, ki imajo danes neznatne potrebe, ki pa bodo jutri hoteli imeti skoro vse, kar nam služi v našem vsakdanjem življenju. Ali se ne izplača borba za posest takšnega trga? Nikar se ne čudimo, če evropski narodi, ki so ljubosumni na medsebojne kolonije, budno pazijo, da si kateri ne poveča afriške posesti. • "Književnost." Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, IU. — "Trinerjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerednottih in lahko ga i»kreno priporočam vsakomur." — Mrl. Susanna Pavlui. Nikarte delati poizkusov • kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner? jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseli lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joaeph Triner Conapany, Chicifo SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in še posebno list Prosveta za karisU, ter potrebno agitacijo svojih druitev in sa propagando svojih idej. Nikskor pa ne is propagando drugih podP°r' nih organisscij. Vsaka organiiseiJ« ima običajno svoje glaailo. Torej sfi-tatorični dopisi in naznanila drugih podpornih organisaclj in njih druitev naj se ne poiiljajolistu Prosti- NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVET0 Po sklop« IS. redno konTeadJe se lahko naroči aa ltat Preereta »a P* ftteje eden. Sva. trt. Miri ali M <1an*e Is «so drnHne k eni naročnini, um Prosveta stane za m enako, aa flane aH neflan« |6.#0 aa ene letno »r« nino. Ker pa tlanl I« plavajo prt aaeamenta ItJt M tednik, ae )(■ te srv ftteje k naročnini. Torej sedaj al vzroka, ro«. 4a Je ltot predrM »JT 8. N. P. I. L lat Proarota jo raia lastnina In gotove jo v Tanki drnilni ki M rad