Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2013 070(497.12 Ilirska 2002135,269 Bistrica) COBISS o M« M MINKA KUHžR AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group SH TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XXI • št.: 269 Afera »Spričevalo« po letu dni: Pogovor s poslancem Ivanom Simčičem strani 4-5 stran 7 Častno listino 2012 Krasa in Brkinov je za življenjsko delo širjenja in razvoja športa na Krlfsu in Brkinih, aktivno delo v rokometu in vzgojo mladih trenerjev, športnikov ih funkcionarjev prejel Miha Jezeršek. PIZZERIA KUDRA rrnT5^irty?kc!i?K\ 05/710-0-710 Mm www.renault.si BflEZFUČMA STEVUA 0801081 a 'V . t/L \tp\ i\l$ nBB MŠL. ■■ RFNAIII T Pripeljite svojega Renaulta na brezplačen strokovni pregled 33 kontrolnih točk in sodelujte v z~, nLIHnULI žrebanju za novi Renault Clio. Izkoristite izjemne ugodnosti v delavnicah le na dnevih odprtih / X STORITEV vrat med 16-in 22, marcem ——bob PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 3,6 - 5,51/100 km EMISIJE C0;: 93 - 127 g/km RENAULT ligo ABC PE KOPER 05/663 61 06 PE NOVA GORICA 05/335 44 33 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 06 PE TOLMIN 05/338 4710 PE POSTOJNA 05/721 28 22 Posl. ŠEMPETER 05/330 42 16 mmm zakuhal — KONCERT OB BIDO lic JURI Na koncertu, ki bo 21. aprila ob 19.00 uri v Športni dvorani OŠ AŽ v Ilirski Bistrici, se bodo Malibuju na odru pridružili tudi legendarni VINKO COCE, najbolj priljubljena slovenska pevka TANJA ŽAGAR, vedno nasmejani MLADI DOLENCI, naš ANSAMBEL SNEŽNIK, sin legendarnega Brendija DEJAN VUNJAK ter humorist VINKO ŠIMEK - JAKA ŠRAUFCIGER, ki bo tudi povezoval prireditev. Vstopnice so do 30.3. na voljo po posebni predprodajni ceni 10,00 EUR. Redna predprodaj-na cena vstopnic bo 13,00 EUR, na dan koncerta pa 15,00 EUR. K3JD-2C l (la Več o obeh dogodkih na notranjih straneh. ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2012 Malo več kot leto dni je minilo, odkar se je v medijih začela takoimenovana »afera ponarejeno spričevalo Ivana Simčiča«. Od takrat se je javnost seznanila s sporno preteklostjo poslanca Meršola, s plagiatorstvom poslanca Ambrožiča in bivšega mariborskega župana Kanglerja, ponarejevanjem listin poslanke Koren Gomboc in še drugimi domnevno nečednimi in nemoralnimi ravnanji poslancev, javnih uslužbencev in funkcionarjev. Ob dogodkih, ki smo jim priča danes, se afera zdi kot zbledel spomin. S poslancem Ivanom Simčičem smo se pogovarjali o njegovih pogledih na celotno afero, predstavil pa nam je tudi dokumentacijo, ki so jo o njem zbrali na ministrstvu za obrambo in jo je šele sedaj uspel pridobiti. V petek, 15. februarja zvečer, se je v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani odvila prireditev Športnik Krasa in Brkinov 2012. Prireditev je po letih občinskih izborov športnih dosežkov zopet enotno izbrala najvidnejše dosežke športnikov in športnih delavcev za leto 2012 na območju štirih občin: Hrpelje - Kozina, Sežana, Divača in Komen. Samanta Kobal • .,;t Tomaž Klepač in litok Gustinčič • ■ c ? j est Barbara L, Klepač PRIMORSKA KOMEDIJA LETA / LA COMMEDIA LITTORALE DELL'ANN0 stran 3 DOM NA VIDMU Četrtek, 21. marec, ob 19.00 [Vstopnice: Agencija Oaza in eno uro pred predstavo Kulturni praznik pri Slovencih na Reki Kot običajno so člani slovenskega društva Bazovica na Reki tudi ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku pripravili prireditev, na katero so medse povabili goste iz Ilirske Bistrica. Gostovanje bistriških kulturnikov ob slovenskem kulturnem prazniku je na Reki že dolgoletna tradicija, saj ta traja že preko 20 let. Prvi del bogatega programa so pripravili domačini, torej različne sekcije Slovenskega doma KPD Bazovica Reka, v nadaljevanju pa so se pod okriljem ilirskobistriške območne izpostave JSKD predstavili Bistričani. j j, |, »j, | ^ m-----------------------------------m »IZ DOMAČIH fLOGOV« Življenje v oblakih Informacijska tehnologija sodi med najbolj perspektivne veje gospodarstva. Ne zgolj zaradi tega, ker so v branži telefonije, računalništva in sorodnih panog inovacije in patenti najbolj množični, pač pa zaradi tega, ker je glavni dejavnik razvoja tudi v drugih branžah, na primer v zdravstvu, avtomobilski in letalski industriji ter financah. Tako smo - na primer - v vsega 20 letih priromali od uporabe interneta zgolj v vojaške ter omejeno akademske namene (prvi zametki interneta so pred desetletji nastali v Pentagonu), do uporabe le-tega na skoraj vsakem koraku v računalniških napravah, ob hkratnem hitrem širjenju uporabe tudi na drugih področjih človekovega delovanja. V letu 2013 bo EU investirala 50 milijonov EUR za raziskave, povezane z razvojem mobilne tehnologije pete generacije, imenovane 5G, ki bo zaživela v letu 2020. 5G bo omogočal 33-krat hitrejši brezžični prenos podatkov kot smo ga bili vajeni v letu 2010, kar predstavlja enormne možnosti razvoja in povečane učinkovitosti izvajanja poslovnih procesov na številnih področjih. Sicer pa razvoj informacijske tehnologije v vse večji meri prehaja na »sisteme v oblakih«, kjer programi, dokumenti, slike,... niso več shranjeni na računalnikih samih ali na prenosnih nosilcih podatkov (CD-ji, DVD-ji, USB-ji,...), pač pa so locirani na eni ali več (strežniških) lokacijah po svetu, do katerih uporabnik dostopa z različnih naprav preko interneta. Te naprave že dolgo niso več samo namizni računalniki, temveč jih v vse večji meri nadomeščajo tablice, pametni telefoni, v zadnjih letih pa celo domači televizorji. Nasploh postaja tehnološka oprema vse bolj povezana in mobilna, kar vsako leto sproti ugotavljajo tudi obiskovalci velikega sejma elektronike v nemškem Munchen-u. V letu 2012 je bila na tem sejmu kot ključna smernica razvolja poleg učinkovite rabe energije ter fokusa na avtomobilski elektroniki, izpostavljena ravno hitra rast internetnih storitev s poudarkom prenosa podatkov preko sistemov »v oblaku«. Glede na trenutne trende, bo računalništvo »v oblaku« popolnoma nadomestilo osebne računalnike, tako kot so osebni računalniki pred leti nadomestili velike računalnike. Razlog za to pa bo pravzaprav enak: naraščanje potrebe po drugačnem načinu obdelave informacij in prenosa slednjih med ponudniki in odjemalci. Namesto osebnih računalnikov, katerih zmogljivosti niso vedno popolnoma izkoriščene, bodo ljudje uporabljali terminale, s katerimi bodo preko omrežja (interneta) pridobivali in pošiljali podatke. Zato ne bo ob trenutnem tempu razvoja informacijske tehnologije nič nenavadnega, če bodo razni »tab-i«, »pod-i« in »tablet-e«, katere mogoče sedaj niti (še) ne poznamo, postali del našega vsakdana. Le nekaj let nazaj so bili tudi mobilni telefoni le senca tega, kar uporabljamo danes. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. NOVI UMTS APARATI ZA 1 EU PAKETI • POVEZAN1120 • 12 € • POVEZANI 400 • 18 € • POVEZANI 2000 • 23 € • POVEZANI 2400 • 30 € • POVEZANI 4000 • 45 € • ITAK DŽABEST - 12 do 30 let starosti + PETKA [AVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV 4» PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV •O PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME 4» SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ *) <3* POLETNI 800 - 12” in 15” -19” ZIMSKI 8” -12" in 15” -18” SOBOTA 9”- 12” Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica • TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si prave rešitve za samostojne podjetnike, Turistična kmetija Peternelj je gostila člane Društva živinorejcev iz Ilirske Bistrice na rednem letnem srečanju članstva. Vinko Primc predsednik živinorejcev občine Ilirska Bistrica je ob strokovni pomoči Danijele Volk zelo nazorno predstavil vse opravljene aktivnosti v preteklem letu z podrobno porabo finančnih sredstev. V spremljajoči razpravi članov na podani poročili je bilo zaznati podporo in priznanje za dobro opravljeno delo medtem, ko sta tako plan dela kot finančni plan za naslednje leto prispevala k bolj intenzivnemu razmišljanju članstva. Poseben poudarek srečanju so prispevali gostje srečanja. Vitomir Bric vodja oddelka za živinorejo pri KGZS Zavod Nova Gorica je prisotne seznanil z problemi v kmetijstvu z poudarkom na živinoreji, Mojca predstavnica KZ Krpan je člane društva izčrpno a zelo pregledno seznanila z potekom odkupa mleka v občini, predstavnik Tecnozoo iz Italije, pa jih je seznanil z uporabnimi novostmi ob zagotavljanju govedi v boljši zdravstveni kondiciji, medtem ko jim je Klemen Šavli predstavil opremo in stroje iz prodajne linije Profi kmet d.o.o. za lažje predvsem pa varno delo na kmetiji. Zaključek srečanja se je sproščeno nadaljeval tudi ob dobri hrani in skrbni postrežbi gostiteljev. Tonjo Janežič d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica KGZS Ilirska Bistrica Srečanje članov Časopis Snežnik Izdajatelj: ISSN 1318-3656 Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Snežnik je vpisan v razvid Bojan Oblak medijev pri Ministrstvu za Uredništvo: kulturo, pod zaporedno Časopis Snežnik, Bazoviška številko 347. ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net 040 / 888-452 Tisk: Tiskarna SET d.o.o., Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Projekt »Ne prezrite...« sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 14.03.2013 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Bruno in Giordano v Ilirski Bistrici BRUNO IN GIORDANO Z DODATNO PREDSTAVO V DOMU NA VIDMU to, da vemo, da ste pred- dljivo, kot pravijo, bi Jezus sednik društva Literatov? iz vode naredil marelični (ljudje, ki imajo radi liter gosti sok. Inu anka pijanost - literati). ni nič hujšega ... to je samo Bruno in Giordano sta po razprodani prvi predstavi v Domu na Vidmu pripravila še dodatno predstavo, ki bo v četrtek, 21. marca 2013 ob 19.00 uri. Ekskluzivno za Snežnik odgovarja Bruno Brunič Brezbal: Bruno, prvič gostujete v Ilirski Bistrici, ste kaj navdušeni, je kaj treme? Jaz sem izredno zadovoljen, da nam je ratalo prit v Bistrico. Škoda, da teče teče samo bistra vvoda Bi-strca, da ne teče rajši vino, ma sem prepričan, da se bomojemli odlično! Kako pri teh letih vzdržujete formo, približujete se že svojemu stotemu rojstnemu dnevu? To je enostavno - starost ni nič drugega, kot prenos dlak iz višine na nižje live-le - iz glave na ramena, na hrbet inu na rit! Ku ni hujšega, bomo tudi to preživeli. Glavni recept, da dočakaš takšno starost je, da prej ne umreš. Kako pa je bilo z aktualno vinsko letino, bo dovolj vina, da boste zdržali do nove trgatve, do novega letnika, glede na Vina je blo letos res malo manj, je pa blo bolj kvalitetno. To je isto kot moška cuketa, čim manjša je, večji strokovnjak mora bit moški, boljši mora bit, da kompenzira. Na istem principu deluje vino. Ampak se vam ne zdi, da v vaših oddajah vsako jutro na Radiu Capris, preveč omenjate vino? Če bi blo vino tako ško- stanje, ko se počutiš najbolj sofisticirano, problem je samo, da te besede ne uspeš izgovorit! (smeh) Sicer pa veste kaj priporoča minister in zakon je zakon. Živite zdravo z naravo in pridite na predstavo za dobro voljo pravo. Še pozdravček za naše bralke in bralce? Jaz bi se bolj osredotočil na bralke. Jaz vas ne vidim, ma tako kot so mi povedali, je tukaj tudi moja slika in ve vidite mene. Nimam dolgega, sem pa lastnik Astre karavan in Fiat Balile, torej vas lahko zapeljem, kar tudi nekaj pomeni. Svoje ponudbe s fotografijo pošljite na uredništvo Snežnika. Za može pa en lep pozdrav in se vidimo, ko se zagledamo, prej ne verjamem, da nam bo ratalo! Hvala za pogovor in se vidimo v Domu na Vidmu, 21. marca 2013. Glasbena šola Ilirska Bistrica USPEHI NA REGIJSKIH TEKMOVANJIH V mesecu februarju 2013 se je odvijalo več vrst glasbenih tekmovanj v organizaciji Zveze slovenskih glasbenih šol (TEMSIG). Učenka Glasbene šole Ilirska Bistrica, Iva Štefanija Slosar, seje pod mentorstvom učiteljice baleta Karmen Kobe udeležila 11. baletnega tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev in prejela priznanje za udeležbo. Tekmovanje je potekalo od 5. do 7. februarja 2013, v Kosovelovem domu, v Sežani. Regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Primorske 2013, ki seje odvijalo med 13. in 20. februarjem 2013, v Glasbeni šoli Sežana, Glasbeni šoli Koper in Glasbeni šoli Postojna, se je iz Glasbene šole Ilirska Bistrica udeležilo 6 učenk, ki so dosegle uspešne rezultate. Učenka Monika Šabec je pod mentorstvom učiteljice petja Janje Konestabo, v kategoriji petje 1. b, dosegla bronasto priznanje. Pod mentorstvom učitelja Adnana Zubčeviča so učenke predmeta flavta dosegle:Alja Boštjančič je v kategoriji flavta 1. b z 98,33 točkami dosegla zlato priznanje in tudi prejela Posebno nagrado za najvišje doseženo število točk, Žana Oakovič Ujčič je v kategoriji flavta 1. b dosegla zlato priznanje, Eva Česnik je v kategoriji flavta 1. b dosegla srebrno priznanje. Učenka Luca Joža Slosar je pod mentorstvom učitelja Paola Biancuzzija, v kategoriji klavir 1. a, dosegla srebrno priznanje. Pod mentorstvom učitelja predmeta saksofon Boštjan Simona je učenka Mia Ivančič, v kategoriji saksofon 1. a, prejela srebrno priznanje. V disciplini diatonična harmonika sta dva učenca iz Glasbene šole Ilirska Bistrica na Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja 2013, kije potekalo v Velenju, 14. februarja 2013, pod mentorstvom učitelja Zorana Lupinca dosegla zlati priznanji. Učenec Anže Počkarje prejel zlato priznanje iz kategorije diatonična harmonika 1. c. Učenec Miha Grmek Seražin pa je prejel zlato priznanje iz kategorije diatonična harmonika 1. b. Učenca diatonične harmonike sta vsak v svoji kategorij dosegla najvišje število točk in s tem bila povabljena na zaključni koncert najboljših na tekmovanju. Učenci, ki so dosegli zlata priznanje se bodo v mesecu marcu 2013 udeležili državnega, 42. tekmovanjamladih glasbenikov Republike Slovenije. Ravnatelj GŠ Ilirska Bistrica Laszlo Balazs, prof. Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Zgodovina se ponavlja, tudi na političnem parketu. Pred dobrim letom dni sem podprla g. Janeza Janšo za mandatarja in nato tudi vladno ekipo. To sem storila v prepričanju, da bomo vse koalicijske partnerice s svojimi dejanji maksimalno delovale v smeri majhne in učinkovite države. Države, ki ščiti naše svoboščine. Države, ki nudi kakovostne storitve. Države, ki živi v skladu s svojimi zmožnostmi, ki si ne žaga veje na kateri sedi in tudi ne zadolžuje svojih otrok. Tako v finančnem, okoljskem kot družbenem smislu. In vladi pod vodstvom g. Janeza Janše je v letu dni uspelo izpeljati pomembne ukrepe in reforme za konsolidacijo javnih financ, znižanje primanjkljaja, strukturno omejevanje javne porabe in prve korake, nastavke za sanacijo bančnega sistema. Tudi sama ocenjujem, da smo na javnofinančnem področju opravili pomembno delo. Da smo na pravi poti, ki daje upanje za boljšo prihodnost. Žal pa našo prihodnost ne tlakuje le dobro javno finančno stanje, pomembna so tudi druga področja. Temelj za uspešno vladanje oz. uspešno opravljanje katerekoli javne funkcije je zaupanje državljanov, njim smo najprej odgovorni. Politiki smo prvi poklicani, da spoštujemo pravno državo in zaupamo v institucije te države. Vsako ravnanje, javno nastopanje v nasprotno smer, spodkopavajo temelje demokracije in ustvarjajo občutek o umazanosti in pokvarjenosti vseh politikov. V sodobnih, demokratičnih družbah je samoumevno in povsem normalno, da politiki spoštujemo minimalna etična in profesionalna pravila in znamo preseči osebne zamere, ter koristi družbe postavimo pred svoje lastne koristi. Vsakemu politiku, javnemu funkcionarju bi moralo biti jasno, da tako obremenjujočih ugotovitev pristojne državne institucije ni mogoče pomesti pod preprogo, če želimo živeti v pravni državi, kjer pravila veljajo za vse, tudi za najvišje funkcionarje. Ne gre le za zneske, ki so omenjeni v poročilu. Gre za skrb, da to ne bi postal kar vzorec delovanja, ki se lahko z vrha zaleze v vse pore družbe. Na srečo poročilo KRK ni bilo pometeno pod preprogo. Nekatere politične stranke, zlasti Državljanska lista, Socialni demokrati, DeSUS in SLS, smo pozvale oba politična prvaka, ki sta obremenjena z ugotovitvami KRK, k odstopu z vseh javnih funkcij. V tej situaciji sem od predsednika vlade, kot državnika in politika z dolgoletno politično kilometrino, pričakovala, da bo zaradi izjemno nizke javne podpore kot tudi bistveno manjše podpore v državnem zboru kot pred letom dni, zaradi izgube verodostojnosti, ponudil ustrezno rešitev iz nastale situacije. Lahko bi odstopil ali pa predlagal drugega mandatarja. To se ni zgodilo, kar obžalujem, saj menim, da bi lahko v prejšnji sestavi vlade delo uspešno nadaljevali s projekti, ki smo jih skupaj zastavili. Cepetanje na mestu, čakanje križem rok, bi bila za Slovenijo zagotovo najslabša rešitev. Če predsednik vlade noče po zaupnico, ki bi edina odprla pot do volitev, je edina ustavna možnost opozicije konstruktivna nezaupnica. Izglasovana konstruktivna nezaupnica odpira pot do nove vlade ali takojšnjih predčasnih volitev. Od imenovanja mandatarke do oblikovanja vlade je dolga in trnova pot. Vlada, če bo oblikovana, bo nastopila mandat v težki, nehvaležni situaciji a dobila bo veliko priložnost, da se loti izziva gospodarske krize. Seveda si ne smemo zatiskati oči, tudi ob morebitni uspešni sestavi nove vlade, se ne bosta cedila med in mleko kar sama od sebe. Slovenija potrebuje gospodarja, ki bo počistil z neumnostmi in končno v naši državi naredil red. Čas bo pokazal ali je prav ta mandatarka pravi gospodar. Kristina Valenčič poslanka Pogovor s poslancem Državnega zbora Republike Slovenije Ivanom Simčičem o aferi »Spričevalo« Afera »Spričevalo«leto dni pozneje: »KO MEDIJI VEDO VEČ Gospod Simčič, pred letom dni ste postali izjemno medijsko izpostavljeni zaradi vašega domnevno ponarejenega spričevala. Kako na afero gledate sedaj? Ob dogodkih, ki smo jim priča danes, se afera zdi kot zbledel spomin. Od takrat se je javnost seznanila s sporno preteklostjo kolega Meršola, s plagia-torstvom kolega Ambrožiča in bivšega mariborskega župana Kanglerja, ponarejevanjem listin kolegice Koren Gomboc in še drugimi takoimenovani-mi nečednimi in nemoralnimi ravnanji poslancev, javnih uslužbencev in funkcionarjev. Odveč je k temu seznamu dodati tudi zamrznjenega ali odstopljenega prvaka najmočnejše parlamentarne stranke in župana Ljubljane, prvaka druge najmočnejše stranke v parlamentu in bivšega predsednika Vlade ter nenazadnje tudi aktualno mandatarko za sestavo Vlade. Če se primer mojega neverodostojnega spričevala postavi ob bok vsem naštetim primerom šele dobi realno sliko - niti ni bil to primer nezakonitega ravnanja niti nemoralnega početja, temveč le medijsko nekritično napihnjen primer aferaštva in pogroma. Kot je bilo izpostavljeno v oddaji Pogledi Slovenije, je bilo o meni v enem mesecu objavljenih preko 400 člankov (v večini ostalih primerov seveda neprimerno manj), na prste ene roke pa se da prešteti tiste, ki so vsaj malo kritično obravnavali zadevo. Pogromu, torej tudi etiketiranju, da sem nemoralnež, odpadnik ipd., se niso sramovali pridružiti niti eminentni pravniki, niti rektor Univerze v Ljubljani, ki mi je po vsej sili hotel odvzeti veljavno diplomo filozofske fakultete, niti sam takratni predsednik Republike Slovenije g. Danilo Turk. Po začetnih, morda nekoliko neposrečenih izjavah pred kamerami, ste se zavili v molk. Tudi na pozive o vašem odstopu se niste odzivali, pozive tedanjega predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta ste ignorirali. Zakaj? Za kaj je šlo, verjetno ni potrebno posebej ponavljati. Vprašanje, ki si ga verjetno zastavljate je: Zakaj sem se sedaj oglasil? Razlog je najprej v tem, da sem šele sedaj pridobil dokumentacijo, ki so jo o meni zbrali na ministrstvu za obrambo. Ob tem bi se rad tudi javno zahvalil bivšemu Ministru za obrambo, g. A. Hojsu, kije od svojih uradnikov zahteval, da mi izročijo vso omenjeno dokumentacijo (kar so po zakonu tudi dolžni). Razlog je pa tudi v vse pogostejših napadih na javne osebnosti s strani medijev, ki, tako kot v mojem primeru, nastopajo iz pozicije zgražanja in obsojanja domnevno moralno spornih ravnanj. Nikakor nočem polemizirati s vsemi tistimi, ki so mi očitali nemoralno ravnanje, še najmanj z bivšim predsednikom parlamenta g. G. Virantom, ki je vsekakor prednjačil v pozivu na moralo in etiko, kljub njegovemu nesporno neupravičenemu prejemanju denarnega nadomestila, vendar bi rad na osnovi pridobljene dokumentacije razjasnil afero ponarejeno spričevalo in opozoril na (prejhitre zaključke vsakršne medijske afere. Šele sedaj sem tudi sam dobil celotno sliko dogajanja v zvezi z mojim srednješolskim spričevalom. Kot je razvidno iz dokumentov se zgodba začne leta 2003, ko je kadrovska služba Ministrstva za obrambo(MORS) naslovila pisno zahtevo Obveščevalno varnostni službi (OVS), naj preveri nejasne okoliščine mojega srednješolskega spričevala. Leta 2003 me je OVS povabil na razgovor, kjer sem pojasnil okoliščine v zvezi s tem. Dokument OVS vsebuje odgovor na zastavljeno vprašanje kadrovske službe in sklep odgovornega delavca, da »ni znakov kaznivega dejanja in da je diploma SIMČIČ Ivana o izobrazbi V. stopnje veljavna in pridobljena na zakonit način«. Leta 2007 sem bil ponovno povabljen na razgovor v zvezi s spričevalom. OVS je sicer svoje ugotovitve podal že leta prej, zato je presojanje in odločitev o tem prepustilo državnemu tožilstvu, zato ga je le seznanilo s poročilom o domnevnem obstoju suma kaznivega dejanja ponarejanja listin in lažnega predstavljanja. Odgovor tožilstva je znan (sam sem sicer pridobil ta dokument šele pred kratkim, medtem ko so mediji s tem operirali pred skoraj letom dni): ovadbo je za- vrglo. Zoper mene ni bila vložena pravnomočna obtožnica niti nisem bil obsojen za kakršnokoli kaznivo dejanje. Prav tako MO zoper mene ni sprožilo nobenega postopka v roku, ki mu ga je določilo državno tožilstvo. Pa vendarle ostaja nekaj nejasnosti glede Vašega spričevala, vendarle obstajajo nekoliko dvomljive okoliščine, gospod Simčič... Najprej nekaj besed o okoliščinah. Upam, da mi res ne bo nihče oporekal, če trdim, da so bile okoliščine, v katerih sem jaz zaključeval srednjo šolo v Opatiji vse prej kot urejene, mirne in pravne. Ne nazadnje sem srednjo šolo zaključil v eni državi, nato pa so iz nje nastale tri. Šolo sem obiskoval v eni državi, sedež šole je bil v drugi državi, spričevalo sem čakal v tretji državi. To, da sem na izdajo spričevala čakal dlje kot je običajno, je bilo v danih okoliščinah povsem razumljivo. Še več, sam takrat nisem gojil nobenega upanja, da mi bo spričevalo sploh kdaj vročeno. Ko sem vstopil v službo v SV sem imel v roki samo spričevalo poklicne šole in tega sem predložil. Kot je pravilno ugotovljeno v zapisniku OVS iz leta 2003, okoliščine ne dajejo nikakršnih sumov nepravilnosti. Leta 2012 so novinarji »neovrgljivo« dokazali, da je ponarejeno. Če pustimo ob strani vse tisto rokohitrsko medijsko dokazovanje ponarejenega spričevala (pri dokazovanju so mediji kontaktirali srednjo šolo v Opatiji, celo napačno šolo, ne pa sedeža v BiH, telefonski pogovor s sinom ravnatelja je bil dovolj za ugotovitev, da podpis na spričevalu ni pristen, itd.), če pustimo ob strani diskreditacijo in vdor v zasebnost, lahko ugotovim, z določeno mero kritične refleksije verjamem tudi vsi skupaj: Nobenega dokazila ni, da sem jaz ponaredil kakršenkoli dokument. Tožilstvo, ki še sedaj hrani originalni dokument, ki mi ga je za potrebe postopka odtujil OVS, ni sprožilo kazenskega pregona (podalo obtožnega predloga). Lahko kdor koli špekulira, da je tožilstvo postopek zavrglo zaradi zastaranja, ker so bili preveč zasedeni z drugimi zadevami ipd. Tudi mediji, kljub svojemu kreativnemu pristopu odkrivanja afer, niso našli niti enega dokaza ali suma, ki bi pričal o tem, da sem jaz osebno ponaredil spričevalo. Vse kar so odkrili je to, da so na Srednji Ugostiteljski šoli v Sarajevu verjetno izdajali ponarejena spričevala. Ali je dijak kriv, če mu ravnatelj šole da v roke ponarejeno spričevalo? V kakšni fazi je sedaj zgodba s ponarejenim spričevalom? Zgodba s ponarejenim spričevalom se je nedvomno zaključila 31.8.2007 s sklepom državnega tožilstva. Šele med po- stopkom Komisije za preprečevanje korupcije (9.3.2012) sem se seznanil z sklepom Okrožnega državnega tožilstva z dne 31.8.2007 in z dejstvom, da je MO imelo možnost nadaljevati kazenski postopek. Da Ministrstvo za obrambo tega ni storilo, je razumeti, da ni sumilo, da sem jaz storil kakršno koli kaznivo dejanje v zvezi s tem. Upam, da mi ni treba posebej izpostavljati dejstva, da sem nedolžen. In kje v teh postopkih sem jaz: Nihče se ne vprašala o moji prizadetosti. Biti moram tiho in poslušati očitke in diskredita-cije. Vložil sem veliko truda v študij. In šest let po zaključenem študiju na FF se v javnih medijih zavrtijo zgodbe (702 prispevka v treh mesecih) o verodostojnosti dela moje izobrazbe, ki sem jo pridobil pred 22-timi leti. Na podlagi kronologije je razvidno, da od leta 1987, ko sem končal šolo v Kopru, ves moj prosti čas in vso energijo vlagam v izobraževanje. V to sem vložil veliko truda, volje in odrekanja in veliko denarja. Nikoli ne bi uporabil kaznivega dejanja, da bi prišel do uradne listine, saj bi s tem v prvi vrsti goljufal sebe. Ves čas sem bil in sem še vedno prepričan in v dobri veri, da sem takratno šolanje na Srednji gostinski šoli opravljal po takrat veljavnem potrjenem programu. Pridobljena šolska izobrazba danes številnim slušateljem omogoča zaposlitev in vsakodnevno preživljanje. Vsi, ki smo obiskovali navedeno šolo, nismo niti pomislili, da bi bilo z izobraževanjem karkoli narobe. Pri izrednem izobraževanju je bilo tako, da je skrb slušatelja, da poravna šolnino in opravi izpite. Ob izbruhu afere so me o tem ponovno opozorili nekateri takratni sošolci, korespondenco hranim v zasebnem arhivu, saj afera o mojem spričevalu pod vprašaj postavlja tudi njihova spričevala. Ob tem si velja v spomin priklicati vsaj eno primerjalno zgodbo; na fakulteti za mana-gement so leta ravno tako opravljali študij, ki sploh ni bil registriran. Ali seje tem študentom kaj zgodilo? Ali imajo danes Dokument OVS vsebuje odgovor na zastavljeno vprašanje kadrovske službe in sklep odgovornega delavca, da »ni znakov kaznivega dejanja in da je diploma SIMČIČ Ivana o izobrazbi V. stopnje veljavna in pridobljena na zakonit način«. Medijske afere niso naravna nesreča, temveč so plod premišljenega ravnanja določenih ljudi, ki imajo od tega koristi. Sklepam, da so se na mojem hrbtu želele pridobiti določene politične koristi, seveda z izdatno pomočjo lokalnih informatorjev. Afera se je začela, ko so propadli pogovori o oblikovanju levosredinske vlade in se je končala takrat, ko nisem podlegel pritisku za odstop, da bi s tem povzročil ponovne volitve v 2. volilni enoti in posledično nepredvidljive posledice. Vmes je bila na udaru (zunanjem in notranjem) predvsem stranka DeSUS in igra številk poslancev. Ivan Simčič, človek s podeželja, kmečkega stanu in samoplačnik vseh šolanj do sedaj, brez stricev v ozadju, zvez in vpliva je bil seveda lahka tarča medijskega obračuna. 0 MENI, KOT JAZ SAM« veljavne diplome? Zakaj bi morali študenti preverjati pravilnost “... in zakonitost programov in spričeval? Ali niso zato pristojni drugi in so v primeru zlorab študenti v resnici žrtve? V zadnjem času se ponovno stopnjujejo pozivi k večji etičnosti in moralnosti najvišjih predstavnikov ljudstva, pripravlja se nova zakonodaja na tem področju. Vaš komentar? Nikakor nočem relativizirati pomena moralnosti in etičnosti v vseh naših ravnanjih. Ravno nasprotno, pridružujem se vsem pozivom za doseganje čim višjih standardov moralnega delovanja v družbi. Ne samo, da je dolžnost vseh nas, da se približamo idealu moralnega ravnanja, ugotoviti moramo, da je to dejansko tudi v našem interesu. Kodifikacija moralnega ravnanja je vtkana v zakonih in predpisih, vendar nam potrditev moralnosti poleg tega daje predvsem javnost in njeni (mnenjski) voditelji. Če je za posameznika nemoralno ravnanje neprimerno, je lažno pozivanje na moralnost, dvojna morala in zloraba kategorije moralnosti za obračunavanje povsem nedopustno. V parlamentarni postopek je vložen predlog sprememb zakonov, da bi dvignila standarde politične kulture, oziroma zagotovila politični »higienski minimum«. Poleg možnosti odpoklica župana predlagajo prepoved vstopa v Državni zbor (in nujnost odstopa) tistim, ki so pravnomočno obsojeni na nepogojno ali pogojno kazen zapora za več kot tri mesece, še posebej v zvezi s kaznivimi dejanji zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Med predlogi je tudi pogoj, da zoper posameznika ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Gospod Simčič, ali ste sedaj v kakšnem kazenskem postopku? Pred dnevi sem s strani okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici pridobil verodostojno potrdilo o nekaznovanosti, od Ministrstva za javno upravo in pravosodje pa potrdilo o tem, da proti meni ni voden noben postopek. Po vseh določilih sedanje zakonodaje, kot tudi po vseh določilih predlogov sprememb, ki jih je vložila DL (in za katere avtorstvo se'poteguje tudi Zares) povsem ustrezam higienskemu minimumu za poslanca DZ. Še več, tudi če bi predlogi sprememb zakonov veljali za nazaj bi bilo enako. Nikoli ni bila proti meni vloženo nobena obtožnica za kaznivo dejanje in nikoli nisem bil pravnomočno obsojen. Ali ni torej nenavadno, da so me vsi pozivali k odstopu, pa nimajo za to podlage niti v veljavni niti v predvideni zakonodaji? Zakaj bi torej moral odstopiti? Aja, zaradi moralnih in etičnih razlogov, ki niso zapisani v zakonodaji. Ali pač zaradi političnih razlogov, ki ustrezajo politični trgovini? Še enkrat, za bralce časopisa Snežnik, Vaše pojasnilo afere »Spričevalo« v nekaj stavkih? Gledano nazaj je več kot očitno, da je bil pri »aferi ponarejeno spričevalo Ivana Simčiča« še najmanjši problem ravno Ivan Simčič. Afera se je začela, ko so propadli pogovori o oblikovanju levosredinske vlade in seje končala takrat, ko nisem podlegel pritisku za odstop, da bi s tem povzročil ponovne volitve v 2. volilni enoti in posledično nepredvidljive posledice. Vmes je bila na udaru (zunanjem in notranjem) predvsem stranka DeSUS in igra številk poslancev. Ivan Simčič, človek s podeželja, kmečkega stanu in samoplačnik vseh šolanj do sedaj, brez stricev v ozadju, zvez in vpliva je bil seveda lahka tarča medijskega obračuna. Odnos do mene samega je bil v tem primeru enak tistemu, ki ga ima politika do kraja kjer živim. Tako kot je Ilirska Bistrica lahka tarča v izigravanju njenih interesov v zadnjih 22-ih letih, kot je vlaganje v infrastrukturo (avtocesta, železnica), naravno zaledje Kvarnerskega zaliva (kmetijska politika države do kraja) in vlaganje v drobno gospodarstvo, so zgolj poligona za nabiranje glasov za vladajoče politične elite, ki se v naših krajih pojavijo vsake dve do štiri leta v predvolilnih obljubah in slavospevih. V mojem primeru tudi sam delim enako usodo kraja kjer živim. Naj za konec opozorim na veliko lahkotnost s katero mediji in mnenjski politiki obtožujejo poneverjanja, zlorabljanja in plagi-atorstva vsako javno izpostavljeno osebo, po navadi šele takrat, ko postane nevarna za to ali ono stran. Zadnja v vrsti je aktualna mandatarka za sestavo Vlade. Nikakor ne smemo mižati pred nepravilnostmi in celo kaznivimi dejanji, ki jih počnemo državljani (še posebej funkcionarji), vendar ni nič manj nemoralno in neetično tudi javno blatenje, etiketiranje in zavajanje. Tako, kot se mora vsak funkcionar izogibati in vzdržati vseh spornih dejanj, tako mora vsak, ki javno poziva k odstopu ali pregonu pred javno obsodbo preveriti in pretehtati vse okoliščine in argumente. V tem pogledu je moj primer »poneverjenega srednješolskega spričevala« zelo poučen. Gospod Simčič, hvala za pogovor. j REPUBLIKA SLOVENIJA j j fcf!/*i REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO OBVEŠČEVALNO VARNOSTNA SLUŽBA Kardeljeva ploščad 26, 1000 Ljubljana telefon: (01) 431 9001, fax: (01) 431 9022 Šifra: 115-04jlOoi’ Datum : 31.07.2003 SEKRETARIAT GENERALNEGA SEKRETARJA SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO IN KADRE VODJA SLUŽBE DRŽAVNI PODSEKRETAR ZADEVA: IVAN SIMČIČ - SPRIČEVALO O KONČANEM IZOBRAŽEVANJU ZVEZA: Vaš dopis štev.: 115-04-1/2003-51 V zvezi vašega dopisa, kjer nas obveščate o sumu nezakonito pridobljenega spričevala V. stopnje za SIMČIČ Ivana vam sporočamo, da smo opravili razgovor s SMCIC Ivanom, roj. 07.08.1969 v Postojni, stalno stanuje Sušak 25, Ilirska Bistrica, zaposlen SV v Centru za usposabljanje v vojašnici Vipava in pregledali dokumentacijo, katero je predočil SIMČIČ Ivan. Ugotovljeno je bilo, da je SIMČIČ Ivan opravljal izpite v Ugostiteljskem turističnem šolskemu centra v Sarajevu, izpostava v Opatiji v prostorih hotela hnperial. Predavanja in izpiti so bili ob koncih tedna, kjer je v tistem času delal v Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica, kjer je vozil z kombijem sadje in zelenjavo na hrvaško obalo. Od leta 1992 do konca marca 1993 je čakal na diplomo iz Ugostiteljskega turističnega šolskega centra v Sarajevu. Leta 1992 ko se je zaposlil na Ministrstvu za obrambo ni mogel predložiti diplomo V. stopnje iz Ugostiteljskega turističnega šolskega centra - smer kuhar, ker jo še ni imel, zato je ob zaposlitvi predložil spričevalo, kjer ima končano IV. stopnjo izobrazbe. Iz Ministrstva za šolstvo in šport je leta 1994 dobil nostrificirano potrdilo oziroma diplomo, da ima končano V. stopnje izobrazbe, katera je potrjena od Osnovnega sodišča v Sarajevu, ter kasneje potijena s strani Temeljnega sodišča v Kopru, Enota v Ilirski Bistrici. Za vse njegove težave s pridobitvijo diplome in kasneje nostrifikacije te diplome naj bi bili seznanjeni kadrovmci Na podlagi zbranih obvestil in pregledu dokumentacije ocenjujemo, da ni znakov kaznivega dejanja, ter daje diploma SIMČIČ Ivana o izobrazbi V. stopnje veljavna in pridobljena na zakonit način. S spoštovanjem. DOSTAVLJENO: - naslovnik - arhiv vod^a"si)užbe RŽAVNI PO^| SEI£RE] Bojan Oblak O ZJj JŽŽjUZ iz občine Hrpelje - Kozina... Letnik XXI, št. 269 Koncert v kulturnem domu v Hrpeljah 19. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB S koncertom v kulturnem domu v Hrpeljah se je 3. februarja začela 19. revija kraških pihalnih godb, ki jo pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava repertoarja polk in koračnic, moderne in filmske glasbe, aranžmajev sodobnih pop uspešnic ter izvirnih skladb za pihalne orkestre so za koncert izbrali štiri skladbe. V eni od kov iz Občine Hrpelje - Kozina zavedli, da najlepše glasbe ne moreš zaigrati sam, zanjo je potreben orkester. V njem danes pod vodstvom Tomaža Škamperleta muzicira in se Sežana in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji v sodelovanju s slovenskim programom deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino, ki je štiri orkestre iz treh društev posnel. Za začetek je poslušalce v nedeljskem popoldnevu pričakalo presenečenje, saj je z dvema skladbama nastopil »Tarnali orkester« Brkinske godbe 2000, v katerem igrajo najmlajši člani društva, pod vodstvom Tomaža Škamperleta. Ivo Bašič vodi orkester Godbenega društva Prosek, ki nastopa že vse od leta 1904. Poleg tega društvo sodeluje pri organizaciji kulturnih in družabnih prireditev v domačem kraju. Iz bogatega njih je kot solistka na pikolu nastopila Irina Perosa. Tudi Kraško pihalno godbo Sežana vodi Ivo Bašič. Ta uspešen orkester, ki združuje več kot 50 inštrumentalistov, je v lanskem letu praznoval dvajset let delovanja in v tem času nanizal zavidljive uspehe. Godbeniki se lahko pohvalijo s koncerti, nastopi, gostovanji in uspešnimi tekmovanji tako doma kot v tujini. Na tekmovanju Zveze slovenskih godb nastopajo v 1. težavnostni kategoriji. Na tokratnem koncertu so izvedli tri skladbe. Zadnji je nastopil domači orkester, ki že trinajst let nastopa pod imenom Društvo Brkinska godba 2000. Takrat so se starši mladih glasbeni- druži okrog 40 mladih glasbenikov, ki tudi radi nastopajo in tekmujejo. Ponosni so na zlato plaketo s priznanjem, ki so jo leta 2011 prejeli na 1. tekmovanju mladinskih godb v Ljubljani. V zadnji od treh skladb, ki so jih mladi glasbeniki izvedli tokrat, je solo na baritonu zaigral Patrik Rijavec. Dobro glasbo zmorejo igrati ljudje, ki igrajo skupaj, vedo, kaj hočejo, in se za to trudijo. To dokazujejo dva uspešna dirigenta in štirje odlični orkestri s svojim koncertom za uvod v 19. revijo kraških godb, ki se bo nadaljevala maja in junija s koncerti v Postojni, Trebčah in Miljah. Neža Bande! Oglasi ■■■ ‘C, L1* V : ■ ' V ENERGETSKO VARČNA OKNA riCb/rHV^.aKozi«i Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša Vabilo EMHH t' | i Vabljeni na Odprto mejo v novem času! petek. 22. marec srečanje šol v Botaču sobota. 23. marec pohod po stezi prijateljstva med Beko in Botačem ob 10.30 pri karavli na Beki: start skupinskega pohoda ob 11.15: srečanje v Botaču ob 12.30: zaključek pohoda s kulturnim programom na Beki Srečanje županov Občin Dolina in Hrpelje - Kozina V kulturnem programu bo nastopil Moški pevski zbor Slavnik. Za toplo malico in čaj bo poskrbljeno. Vabljeni! Množične prireditve v Občini Hrpelje - Kozina v 2013 23.03. Koncert Brkinske godbe 2000 v KD Hrpelje 09.06. Pohod po tigrovski spominski krožni poti Ocizla 21.07. Spominski dan Rodik Artviže 07.09. Odprta meja v Čičariji, Golac-Vodice 05. / 06.10. Praznik jabolk na Tatrah 12.10. Kostanjev praznik v Rodiku 30.10 Komemoracija pri spomeniku na Kozini 20.12. Božično-novoletni koncert Objavljene so tiste prireditve, o katerih smo bili v uredništvu že seznanjeni. Seznam bomo dopolnili po izvedenih razpisih na področju kulture in turizma. X Oglasi AGROSERVIS Vode PRODAJNO SERVISNI CENTER Osredke 44, Dol pri Ljubljani www.aaroservis-vode.si 01/563 93 20 Motokultivatorii Labinoroares. BCS in Muta - naiceneiši v Sloveniji Labinprogres Greeny, 9,5 KM, kolesa 500x10, s frezo za zemljo 70 cm, že od 1.950,00€ naprej. DOSTAVA POVSOD PO SLOVENIJI. POPRAVLJAMO STARE IN PRODAJAMO NOVE Letnik XXI, st. 269 iz občine Hrpelje - Kozina... ifogtaO ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2012 V petek, 15. februarja zvečer, se je v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani odvila prireditev Športnik Krasa in Brkinov 2012. Prireditev je po letih občinskih izborov športnih dosežkov zopet enotno izbrala najvidnejše dosežke športnikov in športnih delavcev za leto 2012 na območju štirih občin: Hrpelje - Kozina, Sežana, Divača in Komen. Vidno vlogo na podelitvi so imeli tudi naši Jubilejno bronasto plaketo je prejel Vojko Dobrila športniki in športni delavci, saj so bili nagrajeni v kar petih kategorijah. Jubilejno bronasto plaketo je dobil Vojko Dobrila za dolgoletno uspešno vodenje Planinskega društva Slavnik. Poleg predsedovanja PD Slavnik med letoma 2002 do 2012 je zaslužen tudi za organizacijo poletnih mladinskih taborov pod šotori in' tradicionalnih nočnih pohodov na Slavnik. Plaketo za najboljše športne dosežke v letu 2012 sta prejela sodnika Peter Ljubič in Nenad Krstič za sojenje finalne tekme na Olimpijskih igrah v Londonu 2012. Svojo sodniško kariero sta začela na osnovni šoli v Hrpeljah in s trdim delom ter ljubeznijo do športa prišla do ravni najboljšega rokometnega sodniškega para na svetu. Enako plaketo za leto 2012 je prejel tudi Vojko Lazar, in sicer za uspešno vodenje kazahstanske ženske rokometne reprezentance in uvrstitev na svetovno prvenstvo v Srbiji. Listino za naj športni klub Krasa in Brkinov za leto 2012 je za osvojeni naslov klubskih državnih prvakinj v rokometu dobila kadetska ekipa Športnega društva Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina. Ekipo pod vodstvom Tanje Miklavec sestavljajo: Eva Ur-bancic, Kaja Siskovic, Lara Maglica, Nina Šiškovič, Nika Renko, Alessia Udovič, Tina Zec, Meta Milosavljevič Batič, Plaketo za najboljše športne dosežke v letu 2012 sta prejela sodnika Peter Ljubič in Nenad Krstič... Enako plaketo za leto 2012 je prejel tudi Vojko Lazar.. Ana Marija Poplašen, Lana Miklavec, Natalija Burzanovič, Suzana Poplašen, Martina Po-les in Veronika Po les. Častno listino 2012 Krasa in Brkinov je za življenjsko delo širjenja, in razvoja športa na Krasu in Brkinih, aktivno delo v rokometu in vzgojo mladih trenerjev, športnikov in funk- soustanovitelj Rokometnega kluba Jadran, od takrat naprej je neločljivo povezan s športnim dogajanjem v tem prostoru. Na mestu predsednika je ostal 38 let in s klubom dosegal neponovljive dosežke ter našim krajem za vedno spremenil športno identiteto, saj je rokomet postal tisto, po čemer je bilo Hrpelje poznano tako v širši kot bližnji okolici. Ljubezen do športa, ki še sedaj kar žari iz njega, je neizmerna. Vsem prejemnikom priznanj še enkrat čestitke! Vasja Valenčič cionarjev prejel Miha Jezeršek. kadetska ekipa Športnega društva Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina Leta 1965 je bil Pridobitev Hrpelje v pričakovanju pridobitve Naselje Hrpelje tvori občinsko središče občine Hrpelje - Kozina. Največje naselje v sestavi občine je lastna krajevna skupnost, skupaj z vasmi Slope in Tublje. In če je leto 2012 zaznamovala otvoritev prenovljene ceste Slope - Tublje, se letos obeta zanimiva pridobitev v Hrpeljah -vaški dom Hrpelje. O le ti pridobitvi smo spregovorili nekaj besed z Petrom Boršič-em iz Hrpelj. Hrpelje je imelo svoj dom že pred leti. Po drugi svetovni vojni, so krajani Hrpelj na svoji zemlji, t.j. v lasti agrarne skupnosti oz. »komuna« zgradili dom, ki so ga imenovali »zadružni dom«. Ta dom je bil nosilec razvoja kulture v napih krajih in tudi znan po družabnem življenju, saj so v njega prihajali na veselice in plese tudi ljudje iz oddaljenih krajev. Tragična nesreča pred več desetletji je zaprla dom. V delu doma je nato več imelo svoj predstavništvo podjetje Astra. Po opravljenem referendumu in ustanovitvi nove občine Hrpelje - Kozina ter izvedenih prvih lokalnih volitvah je v nastal sedež občine. KS Hrpelje je ohranila svojo pisarno, v kateri je izvajala svoje aktivnosti. Z naraščanjem potreb in prostorski ureditvi prostorov občinske uprave seje leta pisarna preselila v kletne prostore zgradbe doma. V letu 2011 se je pojavila ideja o zgraditvi vaškega doma v Hrpeljah. Občina Hrpelje - Kozina prijavila na razpis za evropska struk-trurna sredstva in le tega pozitivno pridobila v letu 2012. Gradbeno dovoljenje št. 351-177/2010-6, ki gaje izdala Republika Slovenija, Upravna enota Sežana v zadevi "Gradnja vaškega doma v Hr- peljah na zemljišču pare. št. 3341 k. o. Hrpelje" je postalo pravnomočno 16.6.2010. Kasneje je bila z Odločbo št. 351-123/2012-3 z dne 15. 5. 2012 podaljšana veljavnost gradbenega dovoljenja do 16. 6. 2014. Gradbena dela so pričela v decembru 2012. Dom je zasnovan v obliki črke L, s tlorisno dimenzijo 19,20 x 17,20 m in širine 9,50 m. Objekt bo obsegal pokrit vhod, avlo, večnamenski prostor, 4 pisarne, sanitarije, čajno kuhinjo in prostor za čistila. V kleti bodo shrambe. Stavba, ki bo imela 250 m2 uporabnih površin, bo dokončana do letošnjega poletja, predvidoma do vaškega praznika - »opa-sila« sredi meseca junija. Pri zasnovi seje upoštevala tako prometna dostopnost objekta kot tudi možnost parkiranja, saj bo pred domom 16 parkirnih mest. V neposredni bližini se nahaja tudi igrišče za mali nogomet z umetno travo, kjer vadijo otroci Nogometnega kluba Jadran Pivovarna Mahnič, pa tudi mnogo drugi rekreativcev. V nadaljevanju projekta bo na širšem prostoru v prihodnosti postavljeno tudi otroško igrišče in pa klopi za počitek sprehajalcev. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je Občini Hrpelje - Kozina z Odločbo o pravici do sredstev z dne 31. 8. 2012 odobrila nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EK SRP), ukrep Obnova in razvoj vasi v višini 85 % investicije. Novi dom je naložba ki ohranja preteklost v sedanjosti in prihodnosti. Razmišljanja Pomlad se prebuja. Tudi v nas? Res je. Smo v začetku marca, in skozi okna že posegajo v naša stanovanja prijetni sončni žarki. Izboljša se počutje ljudi - fizično, zmanjša se kurjava - denarno in pripravljamo nove ideje, dela - umsko. Po dveh, najtežjih, mesecih v letu. S stališča telesnega in finančnega počutja prihajamo nazaj v fazo, ko se veselimo lepših dni. Kar je neke vrste praznik. Slovenci smo znani po tem, da radi praznujemo. Tako imamo kopico državnih praznikov, pa tudi nekaj manj pomembnih, da ne govorimo o osebnih praznikih. In prav je, da se veselimo dobrega, kajti to je znak, da mislimo, da čustvujemo, da se zavedamo pomembnosti človekovega življenja. Anketa, narejena v letu 2012, je pokazala, da izmed velikih praznikov Slovencem največ pomenijo: silvestrovanje z novim letom, praznik dela, Dan mrtvih. Le hip zatem pa so se uvrstili pustovanje in 8. marec - dan žena. Tradicionalni izbor praznikov. Res je, bi marsikdo potrdil. Slovenci so vedno znali praznovati te praznike, saj so v njih vzbujali potrditev, da obstajajo, da živijo. In vsi ti prazniki so, razen dneva mrtvih, veseli prazniki. V nas vzbujajo veselje, potrditev, da življenje gre naprej, da bo boljše. A vseeno se je v zadnjih dveh desetletij pojavil tudi dodatek omenjenim praznikom, ki sliši na ime potrošništvo. Ob teh praznikih mora biti miza bogato založena, pijače ne sme manjkati. Vse to nam je omogočil razvoj zadnjih dvajsetih let. A vprašanje je - za kakšno ceno? Dan žena - moški ne sme priti domov brez rože. Ali se ta ista oseba spomni med letom, da bi prinesel domov rožo? Valentinovo - tipičen primer vpliv zahodnjaškega praznika, orientiran na potrošništvo. Kako je zanimiv pogled tistega dne na mimoidoče, ko bodisi pod pazduho ali v rokah držijo izdelke znanih proizvajalcev pekarskih in slaščičarskih izdelkov. In nič ni narobe s tem, vprašanje je le ali je taka misel, taka skrb, prisotna tudi med letom. Dan mrtvih oz. vsi sveti. Gore sveč in cvetja se nagrmadi na grobove. Po statističnih podatkih je Slovenija med prvimi v Evropi po odpadkih, ki ostanejo od ostanka sveč. Lep je spomin na pokojnika, a vendar le-tega lahko izrazimo tudi na drugačen način. Pustovanje je eden izmed pomembnih praznikov tudi v naših krajih. In resnično hvala, da so naši Brkini poznani po maskah širše po Evropi. Vsa čast Škoroma-tom iz Hrušice, ki že 20 let organizirano škoromatijo oz. »preganjajo zimo«, kakor tudi vsem vasem, ki imajo šeme v svoji sestavi. Pustni čas sovpada s postnim časom v cerkvi. In tudi vsi mi sami vemo, da v življenju moramo imeti čas veselja in čas miru. Pomlad je čas, ko se ponavadi pripravimo na toplejše dni, kaj vse bomo počeli, kaj si želimo narediti v letu pred nami, kako se bomo odpočili na dopustu. In to je normalen proces življenja. In kakor se vsak človek zazre vase, tako bi se vase morala zazreti politika. In se vprašati, kaj lahko storim/o za kakovostnejše življenje okoli sebe. Vsaka vlada mora imeti pred sabo državljanke in državljane in njihovo dobrobit. Pomlad je pravi čas zato, mar ne? Za vsakogar izmed nas. Peter Boršič Oglasi Kot dopolnilno dejavnost opravljam raznovrstne storitve tako zunaj kot znotraj vašega doma. • nakup v trgovini • gospodinjska dela (likanje perila, kuhanje, pomivanje posode...) • čiščenje bivalnega prostora • košnja trave • čiščenje okolice Za več informacij • dctonavfrtu lahko pokličete na: in e-mait: urhlidiia5@gmail.com Po dolgem času je bilo v polni dvorani kulturnega doma spet težje najti sedež, česar se je organizator zelo razveselil. Proslava je bila namenjena tako tistim, ki delijo Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. Za dodatne informacije nam išite na info@agencijaspin.si ali agencija r /po! kličite na 041 77 77 61! - yy' Agencija Spin d.o.o., Šolska 2,8250 Brežice SPIN www.agendjaspin.si Proslava v Planini Kam nas bodo pripeljale stvari, ki se dogajajo okoli nas? Kaj bo s kulturo? Le kaj skriva v sebi prihodnost? Ta vprašanja so odmevala na proslavi v Planini ob sloven- doni v naših ušesih slovenska beseda odeta v rime in obogatena z melodijami, njen pomen še lažje prodre v naša srca. Z ljubeznijo, po kateri naša srca nenehno hrepenijo. Šola za starše "Imamo najstnika" Dve stoletji in pol Visoka okrogla obletnica rojstva domačina iz Rakitnika, Jožefa Zadnika, je bila na dan 40 mučencev spodbuda za obisk štivanskega pokopališča. Pred 250 leti rojenemu Jožefu Zadniku so se na njegov rojstni dan, v nedeljo, 10. marca, Štivanci poklonili z recitacijo pomenljivih verzov z nagrobnika. Slečeni vsakršne obleke kažejo na kulturno omiko in duhovno razsežnost tistih, ki so mu jih I. 1829, ko je umrl, zapisali za zmeraj. Otroci so pokojnemu prižgali svečko. Jožef Zadnik je bil prvi kurat 1.1810 pravno ustanovljene kaplanije za vasi Grobišče, Rakitnik in Matenjo vas. V deževnem popoldnevu, v katerem je močno razlita reka Pivka zrcalia vse podobe pokrajine, so za obzidjem štivanskega pokopališča prebrali življenjepis človeka, ki je v Štivanu 19 let službeno delil sončne in senčne plati življenja soljudi. Rodil se je vzelo bogati družini, ki jo je prizadela tragična smrt enega izmed njenih članov. Zapisala: DANICA HROVATIN ŠABEC, foto: DANICA HROVATIN ŠABEC uredil: MILAN ŠTULC sodelujemo in jasno izrazimo naša pričakovanja ter tudi pohvalimo. Najtežji del vzgoje pa se staršem zdi doslednost, torej vztrajanje pri svojih zahtevah, pričakovanjih, odločitvah in kaznih. Tega pogosto starši ne zmorejo in popustijo, kar najstniku omogoča rušenje pravil in dogovorov. Prevzamejo jih čustva, otroci se jim smilijo, ali pa so kakšen dan preprosto preutrujeni za doslednost in je lažje popustiti,« sta povedali izvajalki šole za starše, šolski psihologinji Martina Kuzman in Petra Košnik. Srečanja so zaključili s podelitvijo diplom in zgibank z glavnimi poudarki. Ker so bile teme delavnic za starše zelo zanimive in so bile povratne informacije pozitivne in spodbudne, bodo s šolo za starše nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. pripravil in uredil: MILAN ŠTULC foto: Arhiv OŠ A. Globočnika • 6254 Jelšane 10'GSM: 041 /410 343 V letošnjem šolskem letu je bila na OŠ Antona Globočnika Postojna izvedena šola za starše z naslovom "Imamo najstnika" in sicer v obliki štirih srečanj od novembra do marca. V šolo se je prijavilo 17 staršev, katerih otroci obiskujejo 6. - 8. razred. Delo je potekalo v obliki delavnic, ki so staršem omogočile uvid v lastno vzgojo, načine vzgajanja, komunikacijo ter nagrade in kazni. Izvedena je bila tudi anketa med učenci o tem, kako vidijo vzgojo svojih staršev, s čim jih nagrajujejo in kaznujejo. Podelili so jim tudi ocene za njihovo vzgojo. »Starši ugotavljajo, da se stili vzgajanja nenehno spreminjajo in razlikujejo v glavnih poudarkih vzgajanja. Spomnili so se sebe kot najstnika in svojih staršev ter se poskušali postaviti v današnji svet, ki otroke vsak dan zasipa z mnogimi, tudi nepotrebnimi informacijami. Preko nenehnega nadzora smo ugotovili, da se najstnice močno razlikujejo od najstnikov, saj so zahtevnejše in potrebujejo več pozornosti staršev, kar pa ti pogosto ne zmorejo. Ustvarjanje vzdušja, kjer se počutijo varni, da povedo kaj čutijo in pa moč, da najstnika zmoremo aktivno poslušati, so temelji za dober odnos. Najstnik tako lažje sprejema pravila, vrednote in stališča. Prav tako pa je izrednega pomena naš način komuniciranja z otrokom, ki naj bo tak, da "pušča odprta vrata", torej poslušamo, sprejemamo, S£W LUPEa R VTO D E L I Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 1 3.00 Telefon: 05 / 710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Obletnica rojstva Ob slovenskem kulturnem prazniku skem kulturnem prazniku. A organizator, Kulturno umetniško društvo Planina, ima za to trden odgovor: Mi ostajamo. To je bilo tudi tematsko vodilo večera in spodbuda k ponovnem dvigu duha ter srca z mislijo na bogato kulturo, ki nas obdaja. V uri trajajočem programu, so se nastopajoči predstavili: Z govorjeno in peto pesmijo. Ko Naj bo iskrena in s čim manj srčnimi tegobami, da nam napolni dneve z veseljem in glasbo. Z igranimi skladbami pod spretnimi prsti nadobudnih mladih instrumentalistov, da bi se s sedežev na noge dvignile še tako utrujene glave. S plesom, mirnim ali živahnim, elegantnim ali udarnim, ki lahko naleze vse prisptne z dobro voljo. dobroto in veselje s tem kar imajo in s tem kar znajo, in tistim, ki jo sprejemajo vase vedrih misli in odprtega srca. Zatorej najlepša hvala vsem, ki so delili z nami ta večer dobrodušnosti in dobrosrčnosti. Pripravila in foto: MAJA BATAGELJ, KUD Planina Uredil: MILAN ŠTULC | Robert Slosar s.p. Jelšane 74, 6254 Jelšane 411 M ^ GSM: 041 934 590 SLOSAR e"mail: r°bert.slosar@gmail.com_ Vse za vašo streho ušli - izdelava ostrešij - pokrivanje streh ŽELITE SE LETOS (opečnate in pločevinaste) ZAMENJATI VAŠO - zaključna dela v gradbeništvu DOTRAJANO KRITINO? - izdelava fasad, ometov IZB_Ef^TE - delo na višini 18m (dvižna košara) ZA 1.000 c mmrn BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GERARD .TRGOVINE Univerza za tretje življenjsko obdobje... NA UTŽO VEDNO DELOVNO IN AKTIVNO Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica v letošnjem letu nadaljuje s celoletnimi izobraževalnimi programi začetimi v študijskem letu 2012/2013. V začetku letošnjega leta smo izvedli šesto skupino polstenja, pričeli stremi novimi skupinami računalniškega izobraževanja in e-opismenjeva-nja za starejše ter z usposabljanjem za uporabo Banke IN, saj se zavedamo pomena uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije za vsakdanjo uporabo starejših. Starejši si z uporabo te tehnologije ustvarjajo samostojnejše in svobodnejše življenje, povečujejo dostop do različnih storitev, večja je možnost za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, za aktivno koriščenje prostega časa in finančni prihranek. V mesecu februarju smo organizirali delavnico na temo »Uredimo si vrt - naravno pri- delana zelenjava«, z namenom, da se pravilno in pravočasno pripravimo na ureditev vrta (načrt ureditve vrta, sejanje in pikiranje vrtnin, sejanje rož, izbira čebulnic, priprava naravnih sredstev za krepitev in varstvo rastlin, idr.). Z dobro in pravilno urejenim vrtom si lahko zagotovimo svežo zelenjavo z vrta od zgodnje pomladi pa tja do zime. Delavnice seje udeležilo 35 slušateljev. V mesecu marcu poleg stalnih izobraževalnih vsebin načrtujemo tudi nekaj ustvarjalnih delavnic na terno bližajočih se velikonočnih praznikov. Zelo aktivni smo pri izvedbi projekta »Slovenska mreža organizacij izobraževanja starejših«, katerega izvajalci so Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, Andragoško društvo - Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje in Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. V dialogu z javno upravo bodo omenjena društva tudi v prihodnje predstavljala področje izobraževanja starejših in krepila nacionalno mrežo nevladnih organizacij za izobraževanje starejših. Aktivnosti bodo potekale na področju obveščanja, svetovanja, usposabljanja mentorjev, animaciji družbene skupnosti idr. Na interaktivni spletni strani bo potekalo e-vključevanje in e-povezovanje organizacij v trajnostno mrežo. Partnerji v projektu bodo oblikovali in uvajali standarde kakovosti, svetovali, mentorira-li in usposabljali. V okviru tega projekta smo začeli z aktivnostmi pri pripravi programa predstavitve naše univerze na 2. mednarodnem festivalu znanja in kulture starejših »Primorska skozi čas«, ki bo 25. aprila v Novi Gorici. Pripravlja se tudi organizacija regijskega usposabljanja za prostovoljce - animatorje v izobraževanju starejših. Usposabljanje se načrtuje v mesecu marcu v Ilirski Bistrici. Poleg gornjih aktivnosti pa poteka tudi priprava poslovnega poročila za preteklo leto in program dela za letošnje leto, ki ju bo zbor članov obravnaval 22. marca. UTŽO Ilirska Bistrica RECITAL HARFISTKE EVE TOMŠIČ Sončno nedeljsko popoldne. V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica se slišijo nežni zvoki harfe. Med nami je mlada uspešna harfistka Eva Tomšič, ki je svoj nastop posvetila svoji stari mami Veroniki Tomšič iz Topolca, ob praznovanju 70. rojstnega dne. Eva sicer prihaja iz Kopra, je pa naša rojakinja. Oče Edi je doma iz Topolca, kjer živijo njegova mama Veronika, oče Alojz in brat Igor z družino. Eva Tomšič se je rodila januarja 1995. Z glasbo se je prvič srečala v otroškem pevskem zboru v starosti treh let. Pri štirih letih je začela obiskovati pouk klasičnega baleta, pri šestih pa seje na Glasbeni šoli v Kopru, pri prof. Lučki Joksč pričela učiti harfe. Temu se je kasneje posvetila v celoti. Ob vstopu v Umetniško gimnazijo Koper je njeno poučevanje prevzela prof. Anja Gaberc, ki jo poučuje še danes. Prvo tekmovanje s harfo je opravila pri 10 letih. Skupaj je na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji do sedaj osvojila večje število zlatih plaket. Sodelovala je na več harfističnih delavnicah v Evropi. Po mnenju profesorjev s katerimi je do sedaj sodelovala, jo odlikuje odlična tehnika in jo uvrščajo med najboljše mlade harfistke Evrope. Prvi samostojni celovečerni koncert je izvedla v starosti 13 let. V letu 2011 seje s samostojnim koncertom v okviru Glasbene mladine ljubljanske predstavila tudi v Ljubljani. Istega leta je kot solistka nastopila z Obalnim komornim orkestrom na koncertih v Kopru in Ljubljani. V letu 2012 je kot finalistka slovenskega izbora za Evrovizijske mlade glasbenike nastopila ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Na izboru je zasedla drugo mesto. Istega leta je na velikem mednarodnem tekmovanju v Belgiji zasedla peto mesto. Nastopila je tudi že v Veliki Britaniji, Srbiji, Italiji, Franciji, Belgiji in na Hrvaškem. Redno sodeluje z Obalnim komornim orkestrom in Obalnim komornim orkestrom v simfonični sestavi. Na Gala novoletnem koncertu konec decembra 2012 v Portorožu je z velikim uspehom nastopila kot članica profesionalnega Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Skladatelj in dirigent Ingo Horicht je posebej zanjo tudi napisal krajšo solistično skladbo »Bei Guter Laune zu Spielen-fur Eva.« Na RTV Slovenija je bila večkrat predstavljena v programu Radia Koper, nastopila je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija 1, v Studiu Radia Koper pa je tudi že snemala skladbe za radijski arhiv. Na programu ARS Radia Slovenija so ji decembra 2011 posvetili eno od oddaj iz cikla Mladi virtuozi.V krogu sorodnikov, prijateljev in znancev se je Eva Tomšič na recitalu v Ilirski Bistrici predstavila s šestimi skladbami. Ob velikem navdušenju obiskovalcev, je recital zaključila s skladbo »O SOLE MIO«, ki jo je izvedla v lastni priredbi. Prečudovit nastop harfistke Eve Tomšič je bil nagrajen z velikim aplavzom sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so se udeležili njenega prvega nastopa v Ilirski Bistrici. Z željo in v upanju, da se kmalu spet srečamo na njenem naslednjem nastopu v Ilirski Bistrici, želimo mladi virtuozinji Evi Tomšič, še veliko uspešnih nastopov in veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju in karieri. NT Gospodarstvo PODJETNIŠTVO Videti je, da bo v prihodnosti postalo podjetništvo in s tem tudi samozaposlitev vse bolj pomemben člen gospodarstva. Rezultati Evropskega poročila o podjetništvu 2012 kažejo, da 78% vprašanih meni, da bo čez deset let v sodobnem poslovnem svetu samozaposlitev enako ali še bolj pomembna kot danes. Ankete, ki so bile opravljene v 16 evropskih državah, govorijo, da so samozaposlitvi najbolj naklonjeni Danci (85%), sledijo jim Francozi (77%) in prebivalci Velike Britanije (75%). Kljub želji po neodvisnosti in svobodi pri delu, možnosti za uresničitev lastnih zamisli in možnosti dodatnega zaslužka so anketiranci kot največje ovire za vstop v samozaposlitev navedli: pomanjkanje začetnega kapitala (57%), nestabilno gospodarstvo (44%) in strah pred neuspehom (35%). Za uspešno podjetništvo je potrebna dobra poslovna ideja. Večinoma se ideje rojevajo spontano, kot prebliski. Najpogostejši viri podjetniških idej so prejšnje in trenutne zaposlitve, hobiji, potovanja, izobraževanja in različni dogodki. Podjetniška ideja predstavlja rešitev neke neprijetne situacije, izboljšavo izdelka ali storitve. V lovu za rešitvijo problema dober podjetnik vedno pozorno opazuje svoje okolje in se na ta način oborožuje z velikim poljem znanega, in to z različnih zornih kotov, saj je lahko iskalec novitet samo pod pogojem, če je nenehni iskalec informacij. V slovenskem prostoru podatki o inovativnosti niso spodbudni. Slovenski podjetniški observatorij 2011/12 o razvojnih potencialih slovenskega podjetništva pravi, da je letna rast inovacijske dejavnosti podjetij v Sloveniji nizka, ponekod celo negativna. Kritična je ugotovitev, da je trend uvedbe produktnih in procesnih inovacij negativen, kar posledično pomeni slabšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in slovenskega gospodarstva. V revnejših državah se veliko posameznikov ukvarja s podjetniško aktivnostjo, vendar je težava v tem, da je ta aktivnost razdrobljena in prisotna v dejavnostih, kjer je dodana vrednost zelo nizka in brez razvojnega kapitala. Njihov prispevek k ekonomski rasti je sicer skromen, vendar brez rojevanja novih podjetij ekonomski razvoj ni možen (Rebernik 2011). Zato je potrebno podjetništvo razvijati in ga skrbno načrtovati. Vsakdo, ki se poda v podjetniške vode, bi si moral odgovoriti na nekaj naslednjih vprašanj. S čim naj se podjetje ukvarja? Podjetnik se mora zavedati svojega izdelka (storitve) in ga oblikovati tako, da bo v očeh kupcev bolj zaželen, kot so izdelki ali storitve njegove konkurence. Njegova zgodba mora predstavljati odgovorno in pošteno ravnanje do vseh deležnikov (kupcev, zaposlenih, konkurentov, ...) bodočega podjetja, s katero je mogoče povezati občutenja ljudi in utrditi obstoj podjetja. Kakšno je tržišče? Raziskati mora, kdo so potencialni kupci, kolikšen delež jih bo kupovalo pri njegovem podjetju, v kakšnih količinah in kako pogosto. Nepotrebno je vztrajati vtem, da je vsaka stranka potencialni kupec. Nesmiselno je ponujati izdelke ali storitve nekomu, ki si jih ne more privoščiti ali pa jih ne potrebuje. Včasih je bolje biti brez strank, kot pa imeti slabe stranke, ki podjetnika spravijo ob čas za dobro priložnost in denar. Prepoznati je potrebno tudi potencialne dobavitelje in določiti pogoje sodelovanja z njimi, kot so npr. cene, dostava in Tii skladiščenje. Katera lokacija je najbolj primerna? Za podjetnika je zelo pomembno, na kateri lokaciji bo začel s svojim poslovanjem. Primer so lahko kupci trgovine na drobno. Ti jo bodo sprejeli pozitivno, ko jim bo ta čim bliže, če bodo imeli lahek dostop do nje ali če bodo imeli možnost parkiranja v neposredni bližini. Podjetnik se mora z lokacijo prilagajati svojim kupcem tako, da jim je na razpolago čim hitreje, da jim je dostopen na čim lažji način in s čim manjšimi stroški. Kakšna ekonomika poslovanja se pričakuje? Za uresničitev ideje so potrebna finančna sredstva. To je eden največjih problemov, s katerimi se srečujejo novoustanovljena podjetja, saj še tako dobra ideja brez denarja za uresničitev ne obeta možnosti za uspeh. Potrebno je predvideti, koliko denarja potrebuje podjetje za kritje dolgoročnih sredstev in koliko za pokrivanje kratkoročnih potreb (material, delo, energija, uprava, reklama,...). Z izračuni je potrebno določiti tudi, kako hitro se bodo sredstva obračala, kolikšni bi lahko bili prilivi in odlivi. Priporočljivo je, da so ekonomski izračuni narejeni v več variantah in da se pripravi tudi pesimističen scenarij z vnaprej pripravljenimi ukrepi za izboljšanje (Prah b. I.). Ni potrebno, da je podjetnik računovodja, vendar pa je odgovoren za finančno plat podjetja, zato je pomembno, da si še pred odprtjem lastne dejavnosti poišče dobrega računovodjo, ki bo poskrbel za potrebne izračune. Dober računovodja lahko podjetnika obvaruje pred nepotrebnim polomom in svetuje, na katerih področjih so možne izboljšave. Poleg tega pa bodo ti izračuni vsakemu podjetniku nujen pripomoček pri pogajanjih za pridobitev dodatnih finančnih virov. Z dobrim poslovnim načrtom, kije tudi dobro predstavljen, je možno zbrati potreben denar. S slabim poslovnim načrtom in slabo predstavitvijo pa denarja verjetno ne bo. Iz katerih virov bo podjetje pridobilo potrebna sredstva? Ko je ugotovljena višina finančnih sredstev, ki bi zadostovala za zagon podjetja, je potrebno pripraviti načrt, kako priti do teh sredstev. Začetnikom so banke najmanj naklonjene. Več možnosti imajo za pridobitev sredstev pri zasebnem partnerstvu, javnih skladih, korporacijskih skladih, skladih investicijskih bank ter pri državnih in paradržavnih skladih. Zagotovo pa tu ne gre zanemariti pomena poslovnih angelov. Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni svoj kapital investirati v projekte v zgodnji fazi razvoja podjetja. Podjetnikom pa ne pomagajo le finančno, ampak jim pomagajo tudi s poslovnim znanjem in izkušnjami. To je le nekaj najnujnejših vprašanj, na katera si bi moral odgovoriti podjetnik, še predno se poda na svojo pot. Ko si posameznik enkrat odpre vrata v podjetništvo, bo moral sam iskati tiste poslovne priložnosti in ideje, ki jih trg visoko ceni. To so novi ali drugačni izdelki in storitve, pa tudi novi procesi in tehnologije. Pokazati bo moral sposobnost zbiranja sredstev za poslovne priložnosti, voditi zaposlene in organizirati vse aktivnosti tako, da bo podjetje dosegalo rezultate, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj in širitev podjetja ter hkrati stremeti k nenehnemu povečevanju dodane vrednosti. Sandra Matjan Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo Veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... OSVEŽILNA MUSAKA 1 jajce 7 dag svinjska mast 1 glavica domačega česna sol poper muškatni orešček sladka mleta paprika kumina Sestavine: 1 kg krompirja % kg mletega svinjskega mesa 1 kg kisle repe 5 dag surovega masla 4 jušne žlice moke 1 del paradižnikove mezge 3 velike čebule 3 del mleka Repa (Brassica rapa) spada med korenovke in izvira iz srednjega dela srednje Evrope. Ima malo kalorij, vsebuje rudninske snovi, dietne vlaknine, beljakovine, ogljikove hidrate, folno kislino in vitamine BI, B2 in C. Je bogat vir antioksidantov, ki zavirajo procese staranja in preprečujejo nastanek nekaterih kroničnih bolezni. Ureja prebavo, koristno vpliva na presnovo, dihala in ožilje, razmaščuje in čisti kri. Uporabiti sejo da na različne načine. Ker pa nam je letos ostalo na zalogi nekaj domače kisle repe, vam ponujam recept za pripravo osvežilne musake in se priporočam za nakup. Krompir operemo in do polovice skuhamo, odcedimo in olupimo. Narežemo ga na ploščice in položimo v pomaščen pekač tako, da z njim prekrijemo dno. Med tem časom pripravimo mesni nadev. Na maščobi svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, kiji dodamo mleto meso. Solimo, popopramo in zmesi dodamo paradižnikovo mezgo. Tako pripravljeno maso enakomerno razporedimo po krompirju. Dodamo plast krompirja in plast nadeva iz kisle repe. Nadev kisle repe pripravimo tako, da na maščobi svetlo prepražimo čebulo, ki ji dodamo drobno sesekljan česen in pražimo dokler ne zadiši. Ko zadiši, dodamo kislo repo, ki jo predhodno splaknemo pod vodo. Popopramo, solimo, začinimo z mleto papriko in kumino. Zmes dušimo, mešamo, dokler voda popolnoma ne izhlapi. Tako pripravljeno zmes enakomerno razporedimo po plasti že pripravljenega krompirja v pekaču in jo pokrijemo z novo plastjo krompirja. Vse skupaj pa prelijemo z bešamelno omako. Priprava bešamelne omake: V ponvi raztopimo surovo maslo, dodamo moko in ob stalnem mešanju prilivamo mleko, dokler ne dobimo tekoče zmesi. Nato posodo odstavimo z ognja in umešamo jajce, solimo, popopramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Pekač damo v ogreto pečico in pečemo 30 min pri temperaturi 180 C. Želim vam dober tek in se priporočam za nakup kisle repe. Katarina Penko, 031/641311 /.emonska Vaga JPJCS.KDA iv- ii*@a Tel.: 05/7141207 Mob.: 041/424 974 ■8 OKREPČEVALNICA TRNOVO 1 cmmmmm REZERVACI JE m MMUfEHE 1RSEBE RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE OKREPČEVALNICA S®m®mefcTJg®® SOeBE eAMIERE SIMUSIBR Rootvrs Dobrodošli• Benvenuti VVILLKOMMEN • VVELCOME Vino in alkoholne pijače moramo znati uporabljati v svoj prid Daje hrano dobro zaliti z vinom, se strinjajo tudi znanstveniki, ki so pojasnili, zakaj nam prija ob hrani popiti kakšen kozarec vina. Gre za uravnoteževanje nasprotij, pravijo. Pri spajanju hrane z vinom ne gre le za to, da radi damo kaj tako na kot pod zob. Ugodje ob pravi kombinaciji hrane in vina je namreč posledica ravnotežja, ki ga povzročita v ustih. Vina zaradi taninov v ustih delujejo »adstringentno« - kiselkasto, oziroma dajejo občutek izsušenosti, meso s svojimi maščobami pa usta navlaži. Namreč, suho vino in mastno meso sta kot jin in jang senzoričnega spektra. Enako velja tudi za druge kombinacije jedače in pijače, ki jih najdemo po vsem svetu. Tako na primer, ko jeste suši, si usta osvežite z vloženim ingverjem. Enako velja za kisle kumarice v sendvičih z mesom. Francozi si usta osvežijo s sorbeti in vinom, ponekod v Afriki in Aziji pa recimo s čajem. Različne svetovne kulinarike poznajo različne kombinacije hrane in pijače, princip oziroma razlog zanje pa ostaja enak, gre za ugodje. Seveda je ta zimski čas, kot nalašč, zaradi mraza, da uživamo bolj mastno, težjo hrano. Resda nas ta hrana bolj greje, nam da več energije za naše aktivnosti ampak posledično nam pusti v našem telesu več holesterola. Ravno zato priporočamo kozarček rdečega vina ob taki jedi, ker sestavine v vinu uspešno prekrijejo maščobo ter znižujejo raven holesterola v našem telesu. Prav gotovo pa je tudi res, da svojemu telesu občasno privoščimo počitek na razne načine tudi delno z postom. Post ne pomeni strogo postenje, ampak tudi dan odmora za naše telo, da lažje iz sebe izloči snovi, ki jih naše telo ne potrebuje oz. so lahko nevarne za naše zdravje. Seveda pa nam vedno ne prija vino in hrana. Resda ob hrani vsekakor prija kozarec vina. Ampak ko smo bolni, nas ne privleče belo hladnejše vino ali pa rdeče težje vino z obilo taninov. Pri bolezni je seveda pomembno da natančno vemo, kako je z vnosom vina ali alkoholnih pijač v telo. Enostavno sami moramo svoje telo vprašati ali mu je to dobro, ali si tega želi. Nobeno pretiravanje ali siljenje nam ne bo pomagalo. Poslušati moramo sebe, svoje telo. Idealni so čaji, ki jih poznamo v najrazličnejših oblikah. V čaj damo kdaj nekajvina ali pa močno alkoholno pijačo, vse seveda z občutkom. Tako nam lahko zaprija čaj, obogaten z vinom. Čaj za okrevanje Tak čaj nam koristi ob raznih prehladih, virozah in izčrpanosti. 2 dl vode malo cimeta in klinčkov malo ruma 1 žličko medu 1 čajna vrečka poljubnega čaja 1 dl poljubnega belega vina Seveda, tak čaj seje vedno pripravljal po naših domovih. In vedno znova odkrivamo dobrote in koristne nasvete naših prednikov, ko še ni bilo ustreznih zdravil ali pripomočkov za lajšanje prehladnih obolenj. Vino se je uporabljalo tudi za razne pripravke, ki jih »domača lekarna« - pozna še danes. Zelo preprost je tale recept, ki ga lahko kadarkoli naredimo doma z lahkoto. Rekonvalescentom in živčnim ljudem ugodno pomaga naslednji pripravek: V 1 litru slajšega vina, dobre kakovosti namočimo za 10 dni 80 g zrezanih žajbljevih listov in pustimo na soncu dva tedna. Nato precedimo in po jedi vzamemo 1 veliko žlico tega zdravila. Mnogokrat v naših domovih se je v preteklih letih pripravljalo tudi razne pripravke za lajšanje raznoraznih težav, ki so bili bazirani na bazi alkohola. Predvsem pa je pomembno da je to resnično dober alkohol. Najboljši alkohol je vinsko žganje ali pa tropinovec, kajti ima najboljše parametre alkohola in je brez vonja. Včasih so delali tinkture, le te še danes pozna homeopatija. Primer ene take zelo uporabne tinkture. Tinktura V litrsko steklenico damo 200 g drobno narezanega svežega zelišča, prelijemo z 50 - 60% žganjem in dobro zapremo. Pustimo na sobni temperaturi v svetlem prostoru. Večkrat do- bro pretresemo. Po treh tednih precedimo skozi čisto bombažno krpo, damo v temne steklenice in shranimo na hladnem in temnem mestu. Uživamo dvakrat na dan po 10 do 15 kapljic v kozarčku vode. To tinkturo lahko uporabljamo tudi za grgranje ali izpiranje ran. Vendar pozor, žajbelj vsebuje tujon, ki je v večjih količinah škodljiv in topen le v alkoholu. Zato se pri uživanju tinkture nikakor ne sme pretiravati. ZELENJAVNA MINEŠTRA Za zdravo življenje v zimskem času pa ena dobra domača zelenjavna mineštra. Za njo potrebujemo naslednje sestavine: olivno olje čebula 2 korenčka Vi zelene Vi koromača Vi kolerabice Bučka!4 kitajskega zelja 3 stroke česna 200 g zamrznjeni krompirjevi svaljki sol, poper, origano, kumina, lovorjev list Na olivnem olju prepražimo čebulo in zeleno, ter dodamo na tanke rezance narezan ali nariban korenče, na tanke rezine narezan koromač in kolerabico ter vse skupaj dušimo. Sedaj dodamo še na rezance narezano bučko in kitajsko zelje, ki ga dušimo 5 minut. Sesekljamo česen in ga dodamo ter zalijemo z vodo (kakšna 2 litra vode) ter začinimo. Ko mineštra zavre vanjo zakuhamo zamrznjene krompirjeve svaljke. Kuhamo samo še par minut. zanimivosti... Novice iz samostana Horoskop za marec 2013 »S pesmijo slavite Gospoda« (Ps 99) INTENZIVNI PEVSKI VIKEND ZBORA SV. NIKOLAJA IZ LITIJE Pa sem ga dočakala. 1. marec. Kot kaže se bo za vikend še vreme nekoliko popravilo, torej bojo pogoji za delo optimalni. »Kakšno delo?« se sprašujete. Hja, za intenzivne pevske vaje Zbora sv. Nikolaja iz Litije. Uglašenosti in enotnosti se pri tako veliki in pisani druščini pač ne da doseči na drugačen način. Sploh če smo zraven posamezniki, ki nam absolutni posluh in angelski glas nista bila položena v zibko. Kot že februarja in avgusta lani smo si za guljenje še ne dovolj prežvečenega notnega gradiva izbrali skoraj domačno lokacijo v Trnovem pri Ilirski Bistrici pri šolskih sestrah de Notre Dame. Torej, brisačo, ščetko, spalko, note in pol nahrbtnika navlake kot vedno zapakiram tako, da so najnujnejše stvari najbolj na dnu, se obujem, še zadnjič preletim sobo in gremo. Pot je že dokaj poznana. Že leta se s starši po njej vozimo na poletne počitnice. Tokrat je le sestav v avtu nekoliko drugačen. Poleg osebne prtljage in štirih nikolajevcev, se z nami pelje še varuška za Nikolajev podmladek, dva sintesajzerja za korepetitorje, ki ne zmorejo naenkrat prepevati večglasja ter skrivne zaloge peciva, ki so kar nekoliko mamljive po skromnem petkovem postnem kosilu. A skušnjavi se nam uspe upreti, saj jezik teče kot namazan. Pri Postojni zavijemo z avtoceste in pokrajina se nekoliko zamenja. Skoraj že vohamo morski zrak, ko se ustavimo pred samostanom. In to celih 15 minut prezgodaj. In tam me že čaka prvo presenečenje. Skupinica nadobudnežev je prispela prej. Kdo bi si zaželel, da bi vsak petek na vaje prišli tako točno. Ampak vsega pač ne moreš imeti. Torej, kot organizatorki mi je bila dodeljena ta čas, da prispele pravično in razsodno razporedim po sobah. Brez zapletov seveda ne gre. Jaz bi tu, on bi tam, tretji ne bi tako, četrti je alergik in nima primerne blazine, nekoga ne bo in bi bila postelja prosta. Moralo mi za mučnim razporejanjem dvigne nekaj pevk, ki se mi zahvalijo za odlično razporeditev in pa seveda večerja. Sestre res super kuhajo in mislijo na vse. Ker skuta ni povsem po mojem okusu, si vzamem 2 palačinki in sem tako okregana s strani enega od otrok. Vzgoja podmladka je očitno na mestu. Mogoče pa ta generacija le ne bo klepetala med vajami? Med obedovanjem se spomnim, da bi bilo mogoče dobro še kakšno stvar doreči. V zos potunkam svojega brata, ki je malo boljši govorec. Seveda si ne zapomni vsega in pove samo polovico stvari in kaj obrne po svoje, ampak kot že rečeno, vsega pač ne moreš imeti. Tako nas pot po večerji zanese v dvorano v 1. nadstropju, ki se je že avgusta uveljavila kot generalštab intenzivnih priprav. Najprej se malo razmigamo, da pokurimo nekaj večerje in ogrejemo naša grla. Ker smo sveži se kaj kmalu zagrizemo v še ne prežvečeno notno gradivo ter iz gmote mnogozvočja luščimo svoje linije. Ko se kazalec na uri pomakne že bolj proti enajsti kit deseti, se šefica odloči, da je našega ogrevalnega maratona zadosti in pevsko srenjo razpusti do jutra. Da se dan za nekatere ni zaključil s sklepnim ubrano odpetim angelčkom takoj po vaji, je bilo vidno prihodnjega jutra, ampak hujših posledic prejšnja noč na dirigentkino srečo in veselje vseh ni pustila. Sobotni urnik ni ravno pisan, od devetih do enih vaja. Ob enih kosilo. Od treh do pol sedmih vaja. Večerja. Vaja. »Predavanje o zamaških«. Nočni mir. Otroci so se za časa vaj svojo učiteljico Tino imeli priložnost malce postaviti na sonce in nabrati nekaj D-vitamina. Ampak oni še rastejo. Mi smo se razmigali s tem, ko smo s svojimi korepetitorji odšli iz generalštaba po glasovih v sobane za hitrejše učenje zapletenih arij. Po kosilu je bilo dorečenih še nekaj podrobnosti glede »predavanja«. Tekom dneva prepojemo celoten program in do večerje dodelamo za nekatere že precej prežvečen, za druge pa kot povsem sveže utrgan cvet prijeten komad Crucifixus. Svoje delo po svojih zmožnostih predstavimo pred ostalimi ter sobotni uradni del zaključimo s prepevanjem razgibanega napeva s pridihom severnjaškega ljudskega petja. Do zaključka že vrabci na strehi čivkajo, da po vajah ne bomo deležni predavanja, ampak sprejema novih pevcev in zabavnega programa. Priložnostna skupina za družabno življenje, na čelo katere je bila prostovoljno določena moja malenkost si je že prejšnjega večera začrtala rdečo nit in porazporedila naloge. Tako imenovan krst je že prejšnje leto spominjal na popularno televizijsko oddajo in ideja je v prenovljenem formatu izvedena tudi tokrat. »Moj Nikolaj« se začne s pozdravno pesmijo, ki precej spominja na neko drugo, a o plagiatorstvu tokrat ne bomo razpravljali. Bruci so nato napoteni ven iz glavnega prizorišča dogajanja, saj jih čaka že prva naloga. Vsi jo preživijo in publika ter komisija, ki jo sestavljajo starešine, se že pošteno nasmeji. Za drugo točko se morata obe skupini mladcev in mladenk dokazati v izvajanju modernih predelav dveh pesmi iz Nikolajevega steklenega repertoarja. Priznati moram, da sta obe skupini svoje delo opravili z odliko. S salvami smeha in dolgima aplavzoma smo obe posedli med publiko. Sledile so reklame za prepotrebne pevske pripomočke ter še zadnja naloga naših naj-svežejših prišlekov. Tokrat so se poizkusili v poznavanju glasbenih izrazov. Po reklamnem vložku je sledila razglasitev rezultatov. Komisija je vse sodelujoče pohvalila in jih s tem uradno sprejela med Nikolajevce. »Oddaja« se je zaključila s ponovitvijo »špice« ter slovesom povezovalca. Večer so si nekateri podaljšali s kartanjem ali predelavo aktualnih in manj aktualnih, a bolj zanimivih tem, tretji pa so se odločili za konzervativnejšo, a daljše nočno spanje. Komorni del zbora je zjutraj polepšal sv. mašo na kateri smo se podučili lokalnih melodij mašnih spevov in raznih napevov ter bili po maši prvi pri zajtrku. Tokrat je bilo tistih, ki so v jedilnico prišli napol miže nekoliko več, a do vaje smo nekako prišli k sebi. Naše zadnje jutro smo začeli s krajšo ritmično vajo, ki je nekaterim povzročila nemalo preglavic. Do kosila smo odpeli in napucali še akord ali dva, po kosilu pa prepeli še celoten program za koncert, ki nas je čakal že v petek, eno izmed njih smo predstavili v zahvalo za okusne jedi tudi sestram. Kot obljubljeno, smo pevski vikend zaključili z manjšo zamudo, pospravili svoje stvari, jih stlačili v avte ter se postopoma poslovili. S še zadnjim pogledom na zidove samostana smo polni novih spoznanj, prijateljstev in boljšega posluha zavili proti Ljubljani. Pevcem, korepetitorjem, dirigentki Heleni Fojkar Zupančič in sestram pa še enkrat boglonaj za prijeten pevsko obarvan vikend. Pripravila Natala Ložak Naši zdomci PIKNIK V BRIMBANK PARKU Slovenski izseljenci smo se zbrali na pikniku v Brimbank Parku, East Keilor, Melbourne. Večina prisotnih na pikniku prihaja iz okolice Ilirske Bistrice. Piknik seje organiziral na pobudo Silvije Iskra in brata Alberta. Silvija drugače živi v Novokračinah. Po težki tragediji, katera jo je doletela v preteklem letu, je prišla na obisk k svojcem v Avstralijo, da si odpočije predvsem živce. Prišla je s svojo dveletno hčerkico Nino, da jo obenem predstavi staršem, prijateljem in znancem. Na pikniku se je zbralo čez 100 ljudi. Med prisotnimi je bilo več članov iz druge in tretje generacije (cca 70), kakor samih doseljencev. Partnerji potomcev druge generacije pa so mnogi različnih narodnosti. Vsak je zaživel svoje življenje po svoje in srečanja so postala vse bolj redka. Zato je bilo to srečanje zelo prisrčno, saj se nekateri niso videli dolga leta. Takrat so bili še rosno mladi, zdaj pa so to že ljudje srednjih let. Tudi najmlajših ni manjkalo in za njih je bilo prav posebno poskrbljeno, saj so imeli zraven tudi otroško igrišče. Med nami je bil tudi Anton Iskra iz Novokračin ter njegova hči Joanne s partnerjem. Prišli so iz Alburya, celih 300 km oddaljenega kraja.Preživeli smo res lep dan v prijetni družbi prijateljev in znancev.To enkratno srečanje smo z fotografiranjem tudi ovekovečili. Marija Iskra t2 Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS d. o. o. Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si OVEN Prva polovica meseca vam prinaša pozitivne spremembe na poslovnem področju. Te bodo prihajale počasi, zato ne bodite nestrpni, saj bi vas to lahko pahnilo korak nazaj. Nobenih odločitev ne sprejemajte v naglici. Pomoč lahko pričakujete od državnih ustanov. Druga polovica meseca bo v znamenju romantike. Čas je, da pokažete svojo resnično ljubezen. Prekipevali boste od energije in ne boste si dovolili, da bi vas kdo oviral na vaši poti. BIK Pred vami je mesec, ki vam omogoča finančni vzpon. Bodite odprti in pozorni na vsako iskrico, ki se lahko razvije v finančno korist. To je tudi dobro obdobje za duhovni razvoj ter ohranjanje dobrih poslovnih in osebnih zvez. Največ pomoči se lahko nadejate od ljubljenih oseb. V prvi polovici meseca ne boste imeli mnogo moči, zato morate poskrbeti, da boste v ravnotežju. Potrebno količino energijo priskrbite z gibanjem in vitamini. DVOJČKA Čas vam bo postregel z možnostmi za finančno rast in vam naklonil številna nova poznanstva. Dela vam ne bo zmanjkalo ves mesec. Kljub trudu, bo vaša storilnost opažena šele proti koncu meseca. Ker je to obdobje naklonjeno ljubezni, bodo številni med vami našli svoj par. Tisti v zvezah pa bodo imeli možnost svojo ljubezen poglobiti. Čeprav se spremembam hitro prilagajate, vam bodo tokrat povzročale preveč stresa. Razbremenite se s športom. RAK Imeli boste nekaj čudovitih priložnosti, da se bo denar zadržal tudi v vaših žepih. Uredite odgovornosti, ki jih imate do sodelavcev in nadrejenih. Ne prepirajte se. Starejši vam ne bodo pripravljeni oprostili pomanjkanja diplomacije. Vzemite si čas za svoje najbližje, saj ga imate v zadnjem času vedno manj. To je čudovito obdobje za ustvarjenje romantičnih trenutkov. Z zdravo prehrano boste zlahka poskrbeli za izboljšanje odpornosti. LEV Vaš ponos in nadzorovanje vam lahko okrni odnose s kolegi. Delajte počasi in premišljeno. Usmerjanje pozornosti v finančne številke vam v tem obdobju omogoča vlaganja, ki se vam lahko obrestujejo bolje kot ste prvotno načrtovali. Več podpore, tudi materialne, se lahko nadejate od starejših oseb. Vaši(e) oboževalci(ke) si bodo končno upali(e) izraziti naklonjenost do vas. Umerjenost boste našli v kulturnih dogodkih. DEVICA Na delovnem mestu boste cveteli. Borili se boste in naredili veliko več kot je potrebno. Veliko boste vlagali v sodelovanje in povezovanje. Vaš trud bo opažen in nagrajen. Dobički se kažejo tudi iz vlaganj v preteklih obdobjih. To je odličen mesec, da uredite odnose z vsemi moškimi figurami, še zlasti z očetom. Nekaj skrbi v zvezi z domačim okoljem je čutiti v sredini meseca. Za sprostitev si privoščite romantično družbo. TEHTNICA Na poslovnem področju bodo pritiski do sredine meseca, vendar boste imeli vseeno dovolj moči, da boste s svojimi veščinami dosegli želene cilje. Uporabite vašo sposobnost dobrega poslušalca, saj bodo nekateri potrebovali vašo ramo. Pazite, da ne boste zanemarjali družine, sicer bi lahko imeli težave. Dobički se v tem obdobju kažejo predvsem iz uporabe novih znanj in nepremičninskih vlaganj. Privoščite si izlet. ŠKORPIJON Imate dobre možnosti za poslovni uspeh, čeprav vam ta lahko prinese težave na osebni ravni. Bodite odprti za znanje, saj boste morali v sredini meseca pokazati vso svojo strokovnost. Ne bojte se, vaš trud in dosežki bodo nagrajeni. V zraku je romantika, ne zadušite jo s sramežljivostjo. Sedaj je pravi čas, da ste odkriti do svojih najbližjih, da pokažete svoja prava čustva. Napetosti boste zlahka pomirili v naravi. STRELEC Pred vami je obdobje analiziranja in reševanja ovir. Ne dovolite, da bi pri tem izgubili strpnost, krotite svoj temperament, saj bi vam ta lahko povzročal težave med kolegi. V tem obdobju je možna tudi neiskrenost znancev in prijateljev. Nakazuje se pomoč in dobički od starejših oseb. V ljubezni boste pričakovali več pozornosti, vendar boste za to morali tudi kaj storiti. Vzemite si čas, sprehodi vas bodo napolnili z novo energijo. KOZOROG Prva polovica meseca bo v znamenju pomanjkanja moči, vendar bodite kljub temu optimistično naravnani. Izboljšanje se kaže takoj po 14. marcu. Čutiti bo naraščajočo tekmovalnost med vami in konkurenti. Odmaknite se od vseh polemik z nadrejenimi, saj ne bodo tolerantni. Imeli boste veliko možnosti za zabavo in romantična presenečenja. Nadzorujte svojo jezo in prehranjevalne navade. VODNAR V tem obdobju lahko pričakujete pozitivne vibracije na vseh področjih. Bodite pogumni in realni, da boste lahko kljubovali presenečenjem, ki jih ne bo malo. Preverite svoje stroške, ne prevzemajte obveznosti, ki jih ne morete izpolniti. Mnogi bodo od vas pričakovali pomoč, a se ne zapletajte in ne zgubljajte časa z neplodnimi razgovori. V domačem krogu lahko pričakujete podporo. Prekipevali boste od podjetnosti in energije. RIBI Pred vami so lepe možnosti za uspeh, ki ga lahko dosežete z odprtostjo do novih idej in odpravo dvomov v lastne sposobnosti. Postavite si cilje, da utrdite svoj položaj na karierni poti. Delo opravljajte natančno. Nakazuje se povečanje prihodkov in razcvet družabnega življenja. Razmislite katera poznanstva boste poglobili in katera zavrgli. Sandra Matjan, astronumerologija.sm@gmail.com BlHHHMfil Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica NOVOST V PONUDBI m(°\m kamion • Sefd nivoji O G»Ej*S, 01 ognronfe \V7@10 QrD§l[pElWO - . ; \ 'Ti*?.,. ,■; / r. . ■ Mobi:041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Gregor Primc Gregorčičeva 9 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 SOBOTA □Z • MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ Z vidom pridobimo najmanj 80% informacij iz okolja, zato poskrbimo za jasen pogled na svet. Dnriuc iide » 71 at nakit • cderrn nakit • pišite nam: info@e-sneznik.net flBLT INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija T: 05 37 43 660 blt@blt.si www.blf.si GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA - M-Vodoravni motiv - Površina Woodgrain - Zaščita vodil Vključen motorni pogon, montaža in 8,5 % DDV, v 8 akcijskih dimenzijah: Dimenzije: 2375 x2000 2375 x2125 2500x 2000 2500x 2125 2500x2250 2750 x 2000 2750x2125 2750 x 2250 Samo do konca meseca junija 2013! ^I Nova Tovota Auris TOVOTA ALUJAVSA BETTER UJAY iti 'Šš IH letno TOVOTA JAMSTVO Brez omejitve kilometrov CENTERJEREB Polje 9b, Izola 05 616 80 01 Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Auris: poraba goriva: 5,5-6,11/100 km, emisije CO2:128-140 g/km. Auris Hibrid: poraba goriva: 3,8-3,91/100 km, emisije COz '. 87-91 g/km. www.toyota.si Letnik XXI, št. 269 Ne prezrite - veliki koncert skupine Malibu... ikli>JK o iMAUBII S NUMCUhK OB IZIDU JUBILEJNE 10. PLOŠČE SKUPINE MALIBU BO V NEDELJO; 21. APRILA OB 19.00 URI, V ŠPORTNI DVORANI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA V ILIRSKI BISTRICI KONCERT, NA KATEREM BODO POLEG MALI BUJ EVCEV NASTOPILI VINKO COCE, TANJA ŽAGAR, MLADI DOLENCI, ANS. SNEŽNIK TER DEJAN VUNJAK (SIN LEGENDARNEGA BRENDIJA). PROGRAM BO POVEZOVAL HUMORIST VINKO ŠIMEK - JAKA ŠRAUFCIGER. Skupina Malibu, bo naslednje leto praznovala 25-letnico delovanja, v teh dneh pa izide njihova jubilejna zgoščenka, »Goveja juha«. Ob tej priložnosti so pripravili veliki koncert v Športni dvorani OŠ AŽ Ilirska Bistrica, kjer bodo novo zgoščenko tudi predstavili. »Na jubilej v prihodnjem letu se že pripravljamo, ni pa to izgovor, da ne bi naredili še vsega tistega, kar smo si začrtali v tem letu. Morda smo po stažu že nekoliko stari, po letih, volji in močeh pa smo še v najboljši kondiciji,« pohvali svojo klapo šef Marjan Uljan. Če kdo pa o kondiciji lahko govori prav on, ki ga qJ in idej. Prav ta raznolikost jih ohranja zimzelene kljub razmeram, ki so ta čas tudi za glasbenike hudo zimske. Pa ne zaradi aktualnega letnega časa. Tako so se že spopadli s pop reagijem, z mixi neumrljivih slovenskih popevk, z narodno zabavno glasbo na klasičen in na nekoliko drugačen način, ki so ga obarvali z bobnom ...In na teh raziskovalnih poteh do ušes in src poslušalcev je ostalo za njimi kar nekaj zimzelenih uspešnic. Nazadnje so skuhali Govejo juho, ki iz Malibujevega lonca že nekaj časa diši mnogim ljubiteljem njihove glasbe. »Po naši goveji juhi se bo imenoval nov album, ’ kn vsi in povsod poznajo po vselej premajhnem odru. Zato, ker je na nastopih poskočen in živahen kot na športnem igrišču in energijo svoje pevsko ritmične gimnastike nalezljivo prenaša na plesalce, poslušalce in gledalce. V zadnjem času tudi na najmlajše, saj je pripravil zanimiv glasbeno animacijski program za otroke , ki v njegovi družbi pozabijo na vse obveznosti v vrtcu, šoli in doma. Pa še kaj koristnega se naučijo zraven. Tudi za njih je pripravil novo zgoščenko z dvanajstimi otroškimi uspešnicami, posnel je pa tudi DVD. Otroško rajanje bo na dan koncerta, ob 15.00 uri. Malibu je v vseh letih dosedanjega muziciranja iskal in našel kar nekaj poti do posebnih glasbenih stilov ki bo izšel v aprilu. Tudi ta izid bo majhen okrogel jubilej, saj bo to naš deseti nosilec zvoka. Mikrofoni so torej vroči, kamere pa tudi brnijo, ker pripravljamo še dva videospota za dve novi skladbi. Mamica ne zameri je lepa življenjska zgodba o fantu, ki bo mamico osrečil z vnukom. Slovenec sem pa nosi domoljubno sporočilo, pomembno prav za današnji čas. Morda ga ne bodo slišali in vzeli za svojega tisti, ki bi ga najbolj morali, upam pa, da bo vseeno malo zaleglo. Če kaj, je glasba tista, ki nas lahko razveseli in poveže, zato je zdaj pravi čas za naš napad na razpoloženje ljudi. Naš nov paket pa spet vsebuje eno značilno slovensko posebnost. S prisotnostjo bobna, ki zveni domače, lahko bi rekel nekako gostilniško,« razkriva stanje stvari pri Malibuju Marjan Uljan. In s kakšnim menijem nam bo na koncertu postregel Malibu? Na odru se mu bodo pridružili legendarni Trogirski slavček VINKO COCE, ena najuspešnejših slovenskih pevk, simpatična TANJA ŽAGAR, vedno MLADI DOLENJCI, nova zvedza slovenske estrade, sin pokojnega Brendija DEJAN VUNJAK, domači ANSAMBEL SNEŽNIK, kije pred kratkim praznoval 30-le-tnico delovanja ter nenazadnje humorist in voditelj VINKO ŠIMEK-JAKA ŠRAUFCIGER. Vajeni smo že, da Mali bujevci vsakih nekaj let postrežejo z velikim in nepozabnim koncertom, s skrbno izbranimi gosti in vrhunsko organizacijo. Z nestrpnostjo že čakamo, kaj so nam ambasadorji Bistriške doline pripravili tokrat. / \ JUBILEJNI KONCERT MALIBU S PRIJATELJI NEDELJA, 21. APRIL OB 19.00 URI, ŠPORTNA DVORANA OŠ AŽ ILIRSKA BISTRICA GOSTI: VINKO COCE TANJA ŽAGAR DEJAN VUNJAK MLADI DOLENCI ANSAMBEL SNEŽNIK PBIREDUEVBOPOVEZOVAL HUMORIST VINKO ŠIMEK - JAKA ŠRAUFCIGER VSTOPNICE SO ŽE NA VOUO PO PREDNAROČNIŠKI CEN110,00 EUR. NAROČITE JIH LAHKO NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 051/207-734 ali 051/327-234 DO 30. MARCA. REDNA CENA V PREDPRODAJI OD 2.4. DALJE JE 13,00 EUR. PREDPRODAJNA MESTA: Papirnica SKRIPTA Postojna, Papirnica SPONKCA Pivka, VIS a VIS BAR Kozina, TURISTIČNO PROMOCIJSKI CENTER (Bivša Pepelka) II. Bistrica, KUBIKd.o.o. (nasproti banke) II. Bistrica _____________________________________________________________________z Letnik XXI, št. 269 Ne prezrite - veliki koncert skupine Malibu... Vinko Coce - Trogirski slavček »Trogirski Pavarotti« Vinko Coce je neutruden dalmatinski pevec, katerga sijajno doživeta interpretacija vzbuja zvokovno harmonijo vsakega ušesa. Vrhunski pevec širokega glasbenega razpona je znan po tem, da so njegovi nastopi vedno razprodani. Redno nastopa po vsej Evropi, še posebej pa je nad njim navdušena slovenska publika, ki mu na samostojnih koncertih podarja stoječe ovacije. VINKO COCE je svojo glasbeno pot začel kot prvi tenor legendarne Klape Trogir. Na svoji samostojni poti je klasične dalmatinske melodije združil s svojim izjemnim glasom in edinstvenim občutkom za interpretacijo. »Prvi tenor Dalmacije« Vinko Coce obiskovalce večkrat preseneča tudi z vrhunsko izvedbo pesmi »O sole mio«, sicer pa ga najbolj poznamo po pesmih Ribar, Vilo moja, More li, Mirno spavaj, Ružo moja, Dalmacijo sve ti cvitalo in številnih drugih, ki marsikomu puščajo solzno sled na obrazu. Njegova največja uspešnica Ribari je postala skoraj ponarodela, saj jo dandanes v svoj repertoar uvrščajo vsi izvajalci, ki pojejo o Dalmaciji. Vinko Coce je član hrvaške glasbene unije, ki je prejel že številne glasbene nagrade, največje priznanje pa prihaja z akceptiranjem asistence v zboru Teatra Comunalle iz Firenc, kjer je v operi Boris Godunov pel v krogu samega Luciana Pavarottija. Vrhunski pevec širokega glasbenega razpona je znan po tem, da rad uživa v dobri hrani in pijači, česar mu v Sloveniji poleg zvestega občinstva nikoli ne manjka. Vinko Šimek- Jaka Šraufciger Vinko Šimek je igralec z dunajsko akademijo, komik, moderator, televizijski in radijski voditelj, pevec, režiser, vitez dobre volje, skratka -multipraktik. Poznamo ga iz Tv križanke, Marjance, Tv žehtnika, Tv zrns, Parade humorja, Lojtrce domačih in še bi lahko naštevali. Je eden najbolj znanih Mariborčanov, ki skupaj s svojim likom Jaka Šraufciger-ja že več kot tri desetletja in pol opozarja na napake političnega sveta, gospodarstva in vsega, kar je potrebno »priviti«. Od malega mu je bila blizu glasba. Prav zato se je po končani osnovni vpisal v glasbeno šolo. Glasbeno se je sicer na violini in harmoniki izobraževal že prej. Poleg glasbe ga je na začetku najstniških let in tudi kasneje pritegnila še ena oziroma dve strasti. Postal je precej uspešen nogometaš in - naj se sliši še tako čudno - šahist. Igralsko šolo je obiskoval na Dunaju. Vinko je namreč želel postati resen, karakterni igralec, a mu je profesor nekoč dejal, da je sicer lepo, če je kdo resen igralec, a tisti, ki naj bi bil priljubljen pri občinstvu, je vedno komik. Zato se je začel vse bolj posvečati komičnim vlogam. Vinko je ob vse močnejšem gledališkem udejstvovanju v sosednji Avstriji skorajda ostal čez mejo, vendar pa se je v njegovo življenje prikradla ljubezen. Slovenci smo tako dobili enega najbolj priljubljenih odrskih komikov, Vinko pa svojo ženo in čez čas sinova Aljaža in Jerneja. V novinarskem smislu je bil marsikdaj razumljen kot pionir nekoliko bolj tabloidnega in zbadljivega pisanja. Danes lahko vsak piše kar želi, v tistih časih pa so Vinka prav zaradi preveč pogumnega pisanja večkrat »stresli«. Nedavno je avstrijskem Gradcu je kot edini Slovenec prejel nagrado EUROSTAR, ki jo podeljuje združenje glasbenih ustvarjalcev, založnikov, menagerjev in medijev. Priznanje je dobil za dolgoletno ustvarjanje na nemško glasbenem področju in za sodelovanje ter promocijo glasbenih umetnikov v Slo- veniji. To še posebej velja za radijsko in televizijsko Marjanco, kjer je nastopilopreko 200 umetnikov nemško govornega področja. Od legendarnega Karla Moika pa vse do slavnih Dunajskih dečkov. Mladi Dolenjci Kdo ne pozna viž: Nocoj je druga rekla mi, Očka bom postal, Brez otroških oči ... Mladi Dolenci so v isti zasedbi že od vsega začetka, torej od leta 1996, koso začeli svojo glasbeno pot. Prvi javni na- stop ansambla je bil oktobra leta 1996. Takrat so prišli do vprašanja, kako bi se ansambel imenoval. Glede na to, da so vsi pristni Dolenjci in da takrat naj mlajši član Simon še ni imel polnih 12 let, so se odločili, da bodo Mladi Dolenjci. Lado Šurla, Tomaž Kastelic in Simon Lukšič mentorja nikoli niso imeli. Vsi so namreč samouki; vsega, kar vedo o glasbi, so se naučili sami. Tanja Žagar je zaljubljena Tanje Žagar zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. Slovenska pevka, pianistka in profesorica glasbene pedagogike je v tem trenutku zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih imen. Med leti 1996 in 2005 je bila članica najstniške skupine FoxyTeens. Njena prva samostojna pesem, s katero se je predstavila na samostojni glasbeni poti, je bila pesem s pomenljivim naslovom Odhajam. Sledila ji je pesem z naslovom Lariodada, s katero prvič osvoji vrhove slovenskih lestvic. V obdobju med 2005 in 2007 predstavi še single Pet poljubov, Naj se ve in Neka te neka te, ki ga je zapela s srbskim pevcem Nikolo Burovcem. Njeno samostojno glasbeno pot pa je najbolj zaznamovala pesem »Tiho, tiho čas beži« in Letnik XXI, št. 269 Ne prezrite - veliki koncert skupine Malibu... iteiiiiK© bo Naj lepše so kel- narce. Dejan Vunjak - po stopinjah očeta Brendija Dejanu Vunjaku, ki je bil rojen leta 1993 na Ptuju, je bila glasba tako rekoč položena v zibelko. Rodil se je namreč na dan in v času, ko je njegov oče, legendarni glasbenik, Branko Jovanovič Vunjak - BRENDI, s svojo, takrat najpopularnejšo zabavno pop glasbeno skupino v Sloveniji Don Juan prepeval in igral množicam zabave željnih Slovencev v Prekmurju. Tudi mamina družina Žibrat je bila že od nekdaj glasbeno nj zelo dejavna. Dejan | je bil tako od malih nog obkrožen s samimi priznanimi glasbeniki. Že kot trileten fantič je bil najbolj vesel, če je odšel z mamo Da- nico in sestro Tino na kakšen očetov popoldanski glasbeni nastop. Vedel je namreč, da ga bo le-ta poklical na prireditveni oder, kjer bo smel z njim zapeti hudomušno in navihano sklad- Najlepšo, najbolj zanimivo izkušnjo in v celoti zgodbo zase, je Dejan doživel 7. decembra 2008, ko je nastopil na velikem odru, do zadnjega kotička razprodane hale Tivoli, v spektakularnem mu- vlogi najmlajšega v fantovski druščini, razposajenega in radovednega SONNIVA. V čast in veselje mu je bilo, da je v omenjeni predstavi zaplesal, zaigral in zapel skupaj s svojo starejšo sestro TINO (v vlogi Marty) ter svojim legendarnim očetom Branetom - BRENDIJEM (v vlogi Vinniya Fontaneja). Kot srednješolec je bil Dejan med letoma 2009 in 2010 tudi eden izmed članov glasbene zasedbe BALKAN BOYS. Preigravali so etno/ folk balkanske tuje in lastne avtorske skladbe. Skupina se je leta 2010 odlično predstavila v TV oddaji SLOVENIJA IMA TALENT.Fantje so s svojo odličnostjo, profesionalnostjo, celostno vizualno podobo in pojavo, temperamentnim nastopom ter zvrstjo boljšega prijatelja, učitelja in glasbenega idola ter legendo - Brendija. Tudi tokrat je naključje hotelo, da je bil njegov oče na nastopu (tako kot ob Dejanovem rojstvu), ko mu je za vedno zastalo veliko, z moralnimi vrednotami prežeto ter dobrovolj-no srce. Dejanovo življenje je tako čez noč postavilo na preizkušnjo. Ob izgubi stebra družine in vsega spoštovanja vrednega človeka ter idola začne v vseh pogledih človek, še posebej mlad, na pomen in ceno življenja gledati drugače. Brezkompromisno soočenje z minljivostjo da življenju večjo težo, namesto let postanejo pomembni trenutki v njih. Tako je napočil trenutek, ko je Dejan na povabilo Jo- žeta Potrebuješa v novoletni TV oddaji Na Zdravje, (v spomin in čast očetu) zapel v duetu z Domnom Kumrom pesem Ona sanja Pariz. Gledalci in poslušalci oddaje niso mogli verjeti, da Dejan tako s svojo pojavo, nastopom ter glasom spominja na očeta. Dejanov in Domnov nastop je bil zato na različnih internetnih portalih največkrat klikan oziroma gledan v prvih nekaj mesecih po novem letu 2012. Od tega nastopa naprej se začenja tudi Dejanova samostojna glasbena pot, s katero želi v prihodnosti negovati in ohranjati očetovo avtorsko ter glasbeno zapuščino. V ta namen je ustanovil glasbeno spremljevalno skupino z imenom DEJAN VUNJAK in BRENDIJEVE BARABE. z istoimenskim albumom se je usedla ljudem naravnost v srce, zato ni presenetljivo, da je bil njen prvi samostojni album najbolje prodajani slovenski album v letu 2008 in 2009. Tudi drugi album z naslovom »Hvala, ker si ob meni ti« je postal pravi prodajni hit, oba pa sta na lestvici najbolje prodajanih 30 albumov v Sloveniji kraljevala več kakor 100 tednov. Tanja Žagar, ki je lani slavila 30. rojstni dan, ves čas žanje uspeh za uspehom. Simpatična in vedno nasmejana rdečelaska je lansko leto s svojo moderno balado z naslovom Zaljubljena v življenje, na festivalu Ohridski Trubaduri na Ohridu, osvojila prvo nagrado strokovne žirije, ki bo še dodatno obogatila Tanjino zbirko, v kateri že ponosno stoji enaka nagrada za pesem Neka te, neka te, ki sta jo v duetu s srbskim pevcem Nikolo Burovcem zapela leta 2007. Ob njej so nagrada za najboljšo pesem iz festivala v Mostarju leta 2009, nagrada Balkan mu-sicavvards 2010 za pesem S tabo, trije glasbeni gongi popularnosti za leto 2009,2010 in 2011 in glasbeni viktor za leto 2011. Za pesem Zaljubljena v življenje Tanja pravi, da je pesem polna potrebnega optimizma, da človek lahko premaga tudi najhujše ovire, ter okrepljen in z dvignjeno glavo zakoraka naprej v življenje. Ravno optimizma pa nam po njenih besedah v današnjem času največ manjka. Ansambel Snežnik - 30 let na sceni vali v Združenih državah Amerike. V vseh teh letih so ogromno nastopali, med tem se je v ansamblu zamenjalo kar nekaj članov. Jože Jenko in Ivan Kompan pa skupaj vztrajata že od samega začetka delovanja ansambla. Leta 1998 so izdali svojo drugo kaseto z naslovom BRKINSKA SLIVOVKA . Ansambel je večinoma sodeloval s Francijem Lipičnikom in Ivanom Sivcem, po studijski plati pa z založbo Zlati zvoki. Od leta 2001 so v ansamblu naslednji člani: Jože Jenko, Ivan Kompan in Stojan Dujmovič. Leta 2002 so izdali kaseto MOJI GOZDOVI. Leta 2007 pa CD z naslovom DARILO NEVESTI, katerega pisci besedil so Ivan Sivec, Franc Ankerst, Ivan Malavašič ter Stojan Dujmovič. Avtorji glasbe so Franci Lipičnik, Igor Podpečan, Franc Šegovc, Stojan Dujmovič in Jože Jenko.Na povabilo naših rojakov in v sodelovanju z slovensko izseljensko matico, se je leta 2008 ansambel podal na turnejo v Avstralijo, v Melbourn in Sydney. V letu 2012 pa so ob 30 letnici delovanja ansambla izdali zgoščenko z naslovom NAJ PESEM ODMEVA, ki so jo predstavili na koncertu na Mašunu. zikalu Briljantina (muzikal je režirala svetovno priznana plesna pedagoginja in koreografinja Mojca Horvat).V muzikalu je Dejan neizmerno užival in tako zablestel v glasbe navdušili tudi Dejanovega očeta Brendija. Le-ta jim je s finančno podporo omogočil uresničitev njihovih mladostniških sanj, to je priti do prvega studijskega posnetka, singla z naslovom From Zabledam. Dejan je že od malega sanjal in imel željo nekoč zaigrati tudi v ansamblu svojega popularnega očeta.Ta želja se mu je uresničila, ko je Dejan dopolnil osemnajst let. Oče Brane - Brendi ga je namreč povabil za bobnarja v svoj spremljevalni ansambel ZA H EC IN VESELJE. Prvi krstni nastop z zasedbo je Dejan odigral prav na staro leto 2010. Z očetom je v letu 2011 odigral še nekaj večjih nastopov na njegovih jubilejnih koncertih, na žalost pa Dejanovo veselje ni trajalo dolgo. Kruta usoda mu je vzela ljubega očeta, naj- Ansambel Snežnik je nastal leta 1982 in sicer pod imenom Trio Jožeta Jenka. Sedež ansambla so Šembije, blizu Ilirske Bistrice. Ustanovni člani ansambla so bili: Jože Jenko (harmonika, vokal), Ivan Kompan (bas kitara, bariton, vokal) in Franc Malje-vac (kitara). Že po nekaj letih igranja pa se je trio preimenoval v ansambel Snežnik. Ime ansambla so si nadeli po Primorskem očaku Snežnik, kateremu so posvetili pesem Snežnik, ki jo je napisal vodja ansambla Jože Jenko. Takrat je deloval ansambel v naslednji zasedbi: Jože Jenko, Ivan Kompan in Danilo Čekada. Že kmalu so izdali prvo kaseto z naslovom TRIJE MUZIKANTJE (1995), katera je požela veliko pohval doma, kakor tudi v tujini. Leta 1996 so na povabilo SNPJ gosto- o liaslZR Ne prezrite - veliki koncert skupine Malibu... Letnik XXI, št. 269 OB IZIDU OTROŠKEGA CD-JA IN DVD-JA BO V NEDELJO, 21. APRILA OB 15.00 URI, V ŠPORTNI DVORANI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA V ILIRSKI BISTRICI VELIKO OTROŠKO RAJANJE. NAJPOGUMNEJŠI PREJMEJO LEPE NAGRADE! Cena vstopnice je 8,00 EUR. navolj°pak?t DRU~' FIFI IN CVETLIČNIM z ALENKO KOLMAN, ČARODEJ TONI, NINJE ŽELVE, ZAJČEK ZINA SE ZABAVA po promocijski ceni, SPORTV ter Al DA KRAU. PLESALI BOMO VSE NOVE PESMI mali BU-ja, GAN GAN kot navedeno spodaj. STYLE, NOSA NOSA in druge. MARJANU ULJANU GRE NA OTROČJE Zabava je predvsem poučna saj otroci skozi igro spoznajo NOVE PESMI in vse kar zraven glasbe sodi: ritem, petje, igranje, ples, smeh in vesela družba. Zabava je primerna tako za naj mlajše, kot za malo večje, saj je poudarek na glasbi, ki pa jo kot vemo imajo otroci radi. Zraven sodi tudi animacija, ki je sestavljena iz preprostih gibov plesne telovadbe, skratka gre za čisto pravi »ŽUR«. Zabava vsebuje veliko glasbenih točk, saj le te animirajo veliko število otrok, kar pomeni njihovo aktivno sodelovanje v nastopu, ki pripelje do vr-hunca s prihodom maskote za skoraj vsako pe- . -sem. Te so poučne, športno razpoložene - otroci počnejo in ponavljajo gibe, ki so namenjeni razgibavanju, so koreografija za vsako pesem posebej in seveda tudi o zdravi prehrani kakšno rečemo. Tisti, ki sodelujejo in so najbolj izvirni pri posameznih točkah, prejmejo lepe nagrade. Na novem CD - ju in DVD - ju je 12 pesmi, ki jih bo mali BU (Marjan Uljan) predstavil z vsem svojim temperamentom in otroško igrivostjo. PRIDITE SE DRUŽIT, RAZGIBAT, NASMEJAT, PLESAT IN UŽIVATI OB NOVIH OTROŠKIH USPEŠNICAH mali BU-ja. ^ GLASBENA ZABAVA ZA OTROKE Marjan Uljan- mali BU AIDA KRALJ, AVTORICA IN VODITELJICA OTROŠKE ODDAJE IGRAJMO SE SKUPAJ m&m s* Aida je zaljubljena v otroški svet. To je svet iskrenosti in dobre volje. Otroci so tisti, ki so pristni in iskreni, zato je delati z njimi najlepše. Vedno so pripravljeni sodelovati in pokazati tisto, kar znajo in zmorejo. Vsako soboto in nedeljo ob 8:20 zjutraj, na TV3 MEDIAS si lahko ogledate otroško oddajo Igrajmo se skupaj, kjer se voditeljica Aida Kralj odpravi med otroke. Skupaj z njimi ustvarja v različnih ustvarjalnih delavnicah, poje, pleše, se ukvarja z različnimi športi, obišče različne kulturne ustanove, ki so blizu otrokom, pove pravljico in skupaj s čarovnikom tudi čara. Velikokrat je nastopala skupaj z Marjanom mali BU - jem, tudi tokrat bo z vami na otroški prireditvi, kjer bosta poskrbela za odlično otroško zabavo, kjer ne bo manjkalo petja, plesa in otroškega veselja. Vsi, ki boste do 14. aprila na telefonsko številko 051/207-734 ali 051/327-234 naročili družinski paket, boste po promocijski A ceni 29 EUR prejeli: - Vstopnice za vso družino (starši z otroci) | - CD in DVD z otroškimi pesmicami in videospoti mali BU - Pobarvanko mali BU Za vsa vprašanja smo Vam na voljo na zgornjih kontaktih ali na e-pošti: malibu.otroci@gmail.com Vrtec Antonina Gibalnice v vrtcu Antonina »Podajmo si roke in krog napravimo"..., tako odmeva v popoldanskih urah v telovadnici vrtca Antonina na začetku vsake gibalne urice, imenovane Gibalnice. V vrtcu Antonina že tretjo leto namreč potekajo Gibalnice za predšolske otroke, letos celo v štirih skupinah. Vodi jih specialna pedagoginja ga. Martina Jenko Mavrič, pomagajo pa tudi vzgojiteljice. Vključeni so tako otroci iz vrtca, kakor otroci, ki ne obiskujejo vrtec Antonina. V mlajši skupini, kjer so otroci stari od enega do treh let, pa sodelujejo tudi njihovi starši. Vsaka gibalna urica je izredno zanimiva, razgibana, zelo intenzivna in zabavna. Poteka od skupnega uvodnega pozdrava, razgibavanja preko gibalnih pesmi, gibalnih iger, razgibavanj in iger z različnimi rekviziti, do gibalnega poligona, ki je vedno v gibalni izziv prav vsakemu otroku na svoj način in ponuja najrazličnejše elemente gibanja. Zaključi se z umiritvijo, pesmijo, nežno masažo in s vzkli- kom »rega kvak, poskoči v zrak". Otroci za uspešnost in potrditev dobijo tudi posebno štampiljko. Ga. Martina pripravlja in izvaja gibalne urice na temelju senzorne integracije, o čemer je za starše, vzgojiteljice in druge spregovorila tudi na posebnem predavanju. Senzorna intergracija vključuje taktilni sistem, vestibularni in proprioreceptivni sistem, ki omogočajo, da se sploh gibamo in imajo velik vpliv na učenje, tudi v poznejšem otrokovem obdobju. Skratka, če otroku omočimo čim več gibalnih in senzornih izkušenj, mu damo posebno doto za vse življenje. Vzgojiteljice in starši smo Martini Jenko Mavrič zelo hvaležni za njen čas, ki ga posveti, znanje in izkušnje, ki jih posreduje nam in našim otrokom. s.Marjetka Jeralič Vrtec Pivka Ločevanje odpadkov Najbolj hvaležna povratna informacija pa je ta, da, ko otrok vidi odpadek na tleh, ga pobere in odloži v ustrezen smetnjak. Takrat vemo, da naš trud ni bil zaman. Takrat postanejo dragoceni, lutke "plastenkote" in keglje. Od stekla, papirja, plastične Časopisni papir smo "pre- Nataša StavanjaŽelodec "Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih obal in dragocenimi kamninami svojih planin." (Kahlil Gibran) Naš planet Zemlja je zelo lep. Kljub vsej lepoti, ki jo izžareva, pa so nad njo tudi temni oblaki- odpadki. Vsepovsod. Odpadki na tleh, v vodi, v zraku. Zavedati se moramo, da jih bo vedno več in več, saj število prebivalcev iz dneva v dan strmo narašča. Kot ekološko usmerjeni vrtec se ukvarjamo z različnimi dejavnostmi, s katerimi ozaveščamo otroke o problemih, povezanih z varovanjem okolja. Ločevanje odpadkov je prvi korak, katerega se lahko losamo že pri najmlajših- "vrtičkarjih". Otroke moramo seznanjati s tem, da je z odpadki potrebno skrbno ravnati, saj tako prihranimo veliko energije, denarja in snovi. embalaže... In kako smo se delali" v čisto posebnega, v skupini Sončkov lotili te Otroci so bili navdušeni nad problematike? Izdelali smo postopkom in sodelovanju svoj ekološki otok, starosti primernega. Učli smo se ločevanja odpadkov, katere smo pridno prinašali od doma.Pogovarjali smo se o tem, v kaj vse se te stvari lahko reciklirajo. Izdelali smo pri le-tem. Spoznali smo tudi tehniko "haširanja"in izdelali "Zamaškojeda". Zavedamo se, da je pomembno sodelovati tudi v zbiralnih akcijah zamaškov, kartuš, papirja, saj tako pomagamo ljudem in okolju. Spoznali smo, kje so v vrtcu postavljene škatle za odslužene baterije, kartuše, tonerje... šolskih klopi..._______________ Osnovna šola Podgora Kuteževo Učinkovita raba energije Brez ener- gije ne bi bilo življenja in ne razvoja. Energije ni v neomejenih količinah, zato je treba z njo skrbno ravnati. Večino energije še vedno pridobivamo iz neob- novljivih fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin. Poleg omejenih zalog je zaradi njihove uporabe vedno bolj pereč problem onesnaževanje okolja. Oskrba z energijo naj bi bila varna in ne bi škodila podnebju. Poraba energije bi morala biti čim manjša in v čim večji meri pridobljena iz obnovljivih virov energije. Uporabljati bi jo morali bolj učinkovito in varčno. Ta cilj je mogoče doseči z uporabo energetsko varčne tehnologije in s spremembo vedenja uporabnikov. (Vir: Smole Oordevič Maja-Obnovljivi viri in učinkovita raba energije). Tega se zavedamo tudi na Osnovni šoli Podgora Kuteževo, zato smo se preko Goriške lokalne energetske agencije GOLEA vključili v mednarodni projekt Obnovljivi viri energije v primorskih občinah. V četrtek 21.2.2013 smo za učence od 1. do 9. razreda izvedli tehniški dan. V skupnem uvodnem delu so nam učiteljica Jana Smajla in devetošolci predstavili, kaj je energija in kako jo dobimo, nato pa smo delo nadaljevali po skupinah. Učenci razredne stopnje so se pogovarjali predvsem o varčni rabi energije, medtem ko so na predmetni stopnji spoznavali obnovljive vire energije. Vsak učenec je naredil tudi izdelek. Najmlajši so risali piktograme, ki so jih postavili nad stikali po šoli. Z njimi bodo opozarjali preostale učence, delavce pa tudi obiskovalce na varčno ravnanje z energijo. Na razstavi smo si lahko ogledali vetrnice, vetrom ere, svetilnike, vodna in vetrna kolesa, mline na veter pa tudi plakate. Seveda pa s tem ozaveščanje in izobraževanje učencev ni zaključeno. Cilju, ki smo si ga zadali, bomo sledili skozi celo šolsko leto, nadaljevali pa bomo tudi v prihodnje. Marija Štemberger Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak KRATEK, A PESTER Februar je kratek mesec, a na naši šoli seje dogajalo marsikaj. Najprej smo s prireditvijo, ki so jo pripravili devetošolci, obeležili slovenski kulturni praznik. Sledila je tudi nova pošiljka snega in pust. Naši škoromati niso uspeli odgnati zime. Zaradi velike količine snega, žal svojih lepih pustnih kostumov nismo uspeli pokazati širši javnosti. Veselo pa smo rajali v naših učilnicah. Sneg pa nam je seveda vseeno prišel prav. Izkoristili smo g a za sankanje, kepanje, otroci iz vrtca so se na bregu za šolo preizkusili celo v smučanju. V četrtek, 14. 2., smo se učenci od 6. do 9. razreda odpravili na kulturni dan v Sežano. Najprej smo si ogledali Kosovelov dom ter predstavo "Za umor pritisnite številko 4", ki so jo pripravili dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela Seža- na. Predstava je bila zelo zanimiva, saj je bila kriminalka in komedija v enem. Vse pohvale nastopajočim. Kasneje smo si ogledali še rojstni prostor Srečka Kosovela. Tam nam je gospa povedala njegov življenjepis in razkazala sobo. Ogledali smo si tudi predstavitev Krasa v jeseni. Slike so bile zelo barvite in zanimive ter obogatene s Kosovelovimi pesnitvami. Mesec nam je popestril tudi kmetijski krožek in izdelovanje domače "pašte". V tem delu smo učenci zelo uživali. Sedaj pa hitimo počitnicam naproti. Verjamemo, da si bomo med njimi nabrali dovolj moči za nadaljnje uspešno učenje. Novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad © šmEzkm Prebiranja Blaž Ogorevc, Tropska melanholija (melalcoholica tropica) Mladina, Ljubljana, 1998 »Potem dolgo postopam po mestu, končno pa zdrknem v prvo mračno in samotno beznico, kjer dolge ure brez kakšne posebne misli slonim za šan-kom, počasi kadim in se nalivam s pivom. Ta čudna faza vsesplošne mlahavosti in naveličanosti ponavadi traja dva ali tri dni....« Blaž meje s svojim pisanjem pritegnil v Mladini. Zelo pritegnil. Objavlja tu pa tam, ampak med prebiranjem njegovih izredno simpatičnih člankov sem se vsakič nasmehnila, ma ne, kar nasmejala. Ker ima odlične metafore (kot npr. želatinasto mehkobni ideal ženske; oči, najbolj podobne očem kakšnih blagih prežvekovalcev; s ponosno nadutostjo samega boga; špehaste blazine laži; izmišljeno izklobasani spomini ipd.), značilne za odličnega pisca, brihtneža, za razgledanega in nedvomno nedolgočasnega človeka. In ja, v pisanju zna biti nagravžen. In realen. In humoren. In življenjski. Zelo življenjski. Tak, ki ima rad preprosteže, vaške maskote, veliko raje od urbanih sprenevedavih elitnežev. Pravijo. Njegovo pisanje so označili kot »nagravžni realizem« in najbrž marsikateremu površinskemu bralcu še zdaleč ne bo knjiga všeč, saj na svojstven način okarakterizira »tipičnega« Slovenceljna, ki rad pije, seksa in ne počne nič ali skoraj nič, in zelo konkretno in direktno pove, kar ima povedati. Po domače bi rekli »ne špara besed«. Mogoče mi je še bolj »moj« ravno zato. Ker sem naveličana ovinkarjenja, slepomišenja, hinavljenja, ritolize-nja in podobnih trenj in -enj. Izredno natančno opiše redke živalske vrste, izriše kmečko, domače življenje do potankosti, opravila, vaške posebneže, vmes pa vtakne spominske nize iz potovanj od drugod, iz drugih držav. Miselne preskoke na Carigrad, El Haleb, Samarkand preplete z domačim škofjeloškim okolišem in ljudmi. Avtor nas popelje iz sedanjosti v otroštvo in do roba znanega ali marsikomu od nas neznanega sveta. Kako se obnašajo ščurki, podgane in še kakšna znana ali manj znana žival izvemo iz sočnih vmesnih pripovedovanj, da ne manjka »doldajanja«, zapijanja in hašišanja pa tudi ne gre izgubljati besed, ne nazadnje njegova potovanja segajo v čas že prej omenjenega otroštva, hipijstva, indij-stva in podobnih kronoloških tralalajkanj. Blaž Ogorevc je rojen 1951, je pesnik in pisatelj, velja pa za izjemnega stilista in pripovednika. Značilni slog z velikim številom bralcev ga dela posebnega in še bolj »ogorevčevskega«, zamaščene afriške hotentotke pa izvabijo marsikateri smehljajčič na obraz zaradi te ali one njegove opazke, pomisli in podobnih oblivkov. Doslej je objavil Prisilno zreli paradižnik, Zima na socialističnem posestvu, Poklon za Rastafari, Domačijske speve in še nekaj drugih knjig. In da raje sami posežete po njegovem pisanju, vam prilagam še citatek in želim veliko dobrih snežnih in še raje nesnežnih potovanj, vsem ženskam, materam, dekletom pa ob prihajajočem Ne-dnevu žena želim potrpežljive može, iskrenih neopravljivih prijateljic, veliko papirnatega šušljanja v denarnicah in jogijih, predvsem pa energije, da bi veselo in radostno prenašale ta narobe svet in vse, kar se dogodljajčka. Če pa ta čopis izide pred veliko nočjo, vsem bralcem lepe velikonočne praznike. Pa naj bo do prihodnjič že pomlad, vsaj v srcih, Patricija Dodič »Ker ni, nikjer ni možnosti, da bi človeško bitje kdaj stopilo iz sebe in bi se stopilo s tistim zunaj, kjerkoli je, lahko le naseljuje neke scenarije in ukrade košček vesoljnega časa. Precej poljubno početje.« Patricija Dodič »1 r« ne prezrite - kultura... Letnik XXI, št. 269 Balet Živalski karneval Baletnega društva Postojna Postojna - Baletno društvo Postojna je v prvem letošnjem javnem nastopu na domačem odru s Pravljico za lahko noč do zadnjega kotička napolnilo dvorano kulturnega doma. Baletni predstavi, ki je nastala po zgodbi "Živalski karneval" in na glasbo Camilla Saint Saensa, so svoj avtorski pečat vdihnili režiserka Jelena Milovanovič, koreografinje Manca Krnel Hess, Ines Mandelj in Tamara Polanc, kostumografinja Alenka Požar, ilustrator Samo Gosarič, za sceno na odru je poskrbela Aleksandra Leban Meze, za ton in luč pa Silvo Čuk. V domiselno oblikovani večerni sceni si deklice pred spanjem prebirajo pravljico in se med branjem vživijo v like živali. Otroško domišljijo so baletne učiteljice spretno prenesle na oder in 120 bale- na je v sedmih letih iz 25 članskega lokalnega društva zraslo v regijsko ustanovo s 150 člani, ki na slovenskih odrih dose- rin in baletnik se je v 18 točkah prelevilo v pravi živalski karneval, v katerem so oživele zgodbe ptic, levov, antilop, labodov, kengurujev, želv, slonov, kukavic, kokošk in rib. Ob koncu prireditve je predsednica društva Mateja Kocman izpostavila trud otrok in baletnih učiteljic ter požrtvovalnost staršev, predvsem tistih, ki so gonilna sila društva: »Dela je ogromno, vendar se z dobro voljo, ljubeznijo do otrok in navsezadnje tudi do kulture, zmore vse.« Zahvala ob tej priložnosti velja tudi Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti in predvsem Občini Postojna, ki finančno in organizacijsko podpira društvo. Baletno društvo Postoj- gajo najvišja priznanja. Baletno vadbo ponujajo tudi v Cerknici, Starem trgu, Logatcu in Rakeku. Dosežke društva so opazili tudi na Občini Postojna zato so na občinski prireditvi ob kulturnem prazniku društvo nagradili s srebrnim priznanjem za posebne kulturne dosežke. tekst Nevenka Burger, foto Fotoatelje Zirman Murovec Postojna Brkinske poti Kozina - Slavka Cetin Čufar med domoznanskimi imeni ni ravno neznanka. Avtorica knjige Brkinske stezice je v ko-zinski knjižnici na prvi marčevski dan odprla razstavo starih fotografij, naslovljeno »Brkinska pot preko spominskih fotografij«. Predstavlja utrinke iz časov, ko seje še želo, kosilo, grabilo na roke. Ko so moški nosili »biklbokl« hlače in ko se je za opasilo plesalo tudi po trevi, da se je le vrtelo in imelo lepo. Fotografije je v zgodnjih letih dvajsetega stoletja poslikal fotograf iz Trsta, Šimonovim oz. družini Cetin iz Mrš pa nedvomno ostaja nepozaben spomin na prednike in njihovo takratno vsakdanje življenje, najsi bo to šola, raznotera kmečka opravila ali pa le ples in zabava, ko dela ni bilo toliko, ali pa ko so si lahko konec tedna za trenutek oddahnili. Da pa je Slavka tudi drugačne vrste umetnica, pričajo steklene posode, ki jih je porisala z motivi iz nara- ve. Cetin Čufarjevo je predstavila nečakinja Barbara Grželj, da bi pa ne pozabili, da fotografije opevajo domače Brkine, nam je o njih zapela mlada nadebudna pevka iz Ocizle, Nina Počkaj, ki bo kmalu izdala svojo glasbeno zgoščenko, na harmoniko pa je zaigral njen oče, Valter Počkaj. Razstava je na ogled do 15. marca, sledi razstava slikarske sekcije Fotokluba Žarek. tekst in foto Patricija Dodič Šjme u Benjtkah Knežak - V petek 8. februarja, torej na slovenski kulturni praznik, je Fotoklub Sušeč pripravil odprtje razstave z naslovom Šjme u Benjtkah. Avtor tokratne razstave v Pumpa baru v Knežaku je član Fotokluba Sušeč Tomaž Kastelic. Predstavil seje z motivi beneških mask. V nagovoru ob odprtju, ki ga je vodila Neta Vergan nam je fotograf nanizal nekaj zanimivosti o nastanku razstave in nam podal tudi marsikateri praktičen napotek, ki pride prav pri fotografiranju pustnih motivov. »Vsekakor je priporočljivo obiskati Benetke med tednom, ko je v mestu manj turistov in obvezna oprema pri foto kameri je tudi bliskavica« sta le dva od napotkov, ki nam jih je zaupal. Poleg razstave, ki je sama po sebi kulturni dogodek, so se na otvoritvi predstavili še glasbeniki z Glasbene šole Ilirska Bistrica. Pod vodstvom Dušana Grmška, ki igra trobento so nastopili še: Marko Amon (rog), Rok Štembergar (pozavna) ter Luka Stare in Nejc Frank (oba trobenta). Vsi-so tudi člani Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica. Razstava fotografij beneških mask Tomaža Kastelica je na ogled do sredine meseca marca. tekst in foto Stojan Spetič NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 SAMOPOSTREjNAPBAlNICAP Pralni in sušilni stroji na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,. FtsWi8i!li**ae#e*s tka K mirom m ii nna mffluaii ie V ceno sta že všteta detergent In mehčalee. GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: I SSS^eSBKKe Hftennotehniko • PLINSKE INSTALACIJE BudcrilS MAH • KLIMATSKE NAPRAVE •pi^ekosk.ad VU :sSnCn™o“kTOr!| J CTC ViEgMANN • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikoroz(jsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info(« umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com Letnik XXI, št. 269 ne prezrite - kultura... Literatura Teta Liza para, pravce čara Kozina - Tako je svojo novo knjigo naslovila Jasna Majda Peršolja, Valinova iz Rodika, avtorica številnih zbirk pravljic iz domačih krajev. Knjiga je izšla ob tridesetletnici Društva parali-tikov Slovenije Paraš in je pravzaprav, kot je povedala avtorica na predstavitvenem večeru v spet polni kozinski knjižnici, zbirka pravljic iz različnih koncev Slovenije. Nastajala je Čatežu, na terapijah, kjer so ji jih pripovedovali paralitiki sami in tudi na takšen način preživljali prosti čas v obdobju obnovitvene rehabilitacije. Med zapisanimi pravljicami so njene rodiške in pravljice dveh novih pripovedovalk, Dravice Mihalič iz Gradišča pri Obrovu in Mare Ivančič iz Hotične. Društvo seje rodilo 1982, ko je skupina športnikov invalidov, pod okriljem Zveze športnih društev Olimpija, ustanovila Invalidsko športno društvo Olimpija, v okviru katerega so se začeli invalidi organizirano ukvarjati s športnimi panogami. Ker je v otroštvu prebolela otroško paralizo, je tudi Peršoljeva članica njihovega društva, obe pripovedovalki pa seveda tudi. Ustvarjalnost članov se kaže obenem preko pridoda-nih fotografij, ki knjižico še posebej obogatijo in nakazujejo, da paralitiki niso samo bolniki, temveč ljudje z bogato notranjostjo in željo po lepem. Med pravljicami je veliko takih, ki pripovedujejo, kako je nekaj dobilo svoje ime, zakaj se stvari imenujejo, kot se, kaj neko ime pomeni ipd. »Povod za poimenovanje je lahko usoden, grozljiv, humorističen, spotakljiv«, trdi dr. Alenka Golje-všček v spremni besedi h knjigi, zato ne manjka Šembilj, Koritnic, zmajevih tac, kačjih smrek, razbojnikov in podobnega. Denar, ki bo zbran od prodaje knjig, gre izključno v dobrobit društva in društvenikov. Knjiga je na izposojo v knjižnici. Večer je glasbeno popestrila Eva Vatovec, osemletna pianistka iz Orehka. tekst Patricija Dodič, foto Tomaž Mahkovic Literarni večer na Premu Prem - Prvega februarja, na zimski petkov večer, ki je bil tokrat posvečen pesniku Dragotinu Ketteju, so se domači literati zbrali v njegovi rojstni hiši na Premu (v dvorani krajevne skupnosti, ki so jo Premci letos prenovili, tako da je prostor zelo prijeten). Večer so organizirali krajani Prema in Literarno društvo Ilirska Bistrica. V prijaznem in toplem vzdušju sta prvi del večera vodili Jana Mikuletič in Špela Boštjančič, ki sta podrobneje predstavili pesnika s podatki o njegovem življenju. Nives Memon in Mateja Šprohar sta prebrali nekaj Kettejevih pesmi. Sledil je pogovor s Tejo Gale, sama pa je prebrala odlomek iz svojega romana, ki je izšel jeseni. S čudovitim petjem je navzoče počastil Moški pevski zbor Dragotin Kette. Premci so med odmorom postregli z raznimi dobrotami in pijačo. Kratek predah je v prijetni družbi hitro minil, zdelo se je, da so tistega dne vsi dobre volje. Drugi del večera je bil namenjen branju besedil članov bistriškega literarnega društva. Svoja dela so prebirali Tanja Volk, Aleksander Borenovič, Neta Vergan, Irena Štembergar, Patrik Tomšič, Martina Zorza, Ana Seleš, Jerica Strle, Jožko Stegu in Teja Gale. Večinoma so brali poezijo, nekaj je bilo tudi pripovedi; nekatere pesmi so navzoče spravile v smeh s hudomušnimi rimami, ob drugih so se zamislili. Za glasbeni predah so poskrbeli Dimitrij Bonano, Tone Škrlj in Miloš Možina. Literati so se razšli v upanju, da jih bo Kette združil tudi prihodnje leto. tekst Teja Gale, foto Irena Štembergar DAN ŽENA V KNEŽAKU Knežak - Mednarodni praznik žensk so v petek, 8. 3., skupaj proslavili tudi v Knežaku. Prireditev, ki je dodobra napolnila telovadnico kneške šole, so skupno organizirali domače kulturno društvo Tuščak Bač, osnovna šola Knežak in Pevska skupina Studenec iz Pivke. Najprej so se predstavili otroci, ki že pet let delujejo v mlajši folklorni skupini Tuščak. Prisrčno, kot znajo le najmlajši, so zarajali in še zapeli zraven. Otroke je v odsotnosti mentorice Vanje Delost vodila učiteljica Tanja Blažek. Zatem j.e nastopil domači ženski zbor Tuščak, ki je pod vodstvom Morene Ho-stinger ubrano zapel nekaj • živahnih ljudskih pesmi. Sledila je pevska skupina studenec iz Pivke, ki jih vodi Irena Rep. Občinstvo je navdušeno zaploskalo občuteno zapetim skladbam, še posebno pa solistoma Mateji Zadel in Rafaelu Zorku. Kot zadnji so nastopili pevci mešanega pevskega zbora Divača s solistko Nado Verč. Njihova pesem je pod vodstvom novega zborovodje Vladimirja Korošca zazvenela mogočno in ubrano, kar so poslušalci nagradili z navdušenim aplavzom. Prijeten večer je simpatično povezovala Mateja Penko, ki je ob koncu prireditve hudomušno pristavila: »Če vam je nocojšnja pesem ogrela srce, vam želim, da bi se 8. marec raztegnil čez vse dni v letu!« Sledil je še zaključek, pomladno obarvan s šopki zvončkov, ki jih je vsem obiskovalkam in nastopajočim pevkam poklonila Danica Pardo, s pogostitvijo, za katero so sladke dobrote prispevale domače pevke, ter z veselim druženjem pozno v noč. Bil je večer, ki se ga bomo še dolgo spominjali! tekst in foto Irena Rep gsm: 031 644 242, 041 457 125 • NAJEM VOZIL • NAJEM VOZIL (1+8) • IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) - NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA • PREVOZI OSEB IN BLAGA _________________^ISŽslT/. Q Kolumna 1,»,;,^, .............—■ -Mg RESNICA O BISTRIŠKI KULTURI Mesec kulture je za nami tudi v Ilirski Bistrici, kjer smo ga že pred dvema letoma (z začetkom županovanja Emila Rojca) zbrisali s seznama občinskih prireditev javnega pomena. Tisti, ki ste kulturi vsaj malo blizu, se boste še spominjali vsakoletnega poklona našemu rojaku Dragotinu Ketteju ob njegovem rojstnem dnevu na Premu, pa petja MoPZ Dragotin Kette z neuradno himno meseca kulture »Luna sije...«, pa najbrž tudi katere od 15 do 20 kulturnih prireditev, ki so se vsako leto vrstile tja do konca februarja. Danes je vse drugače. Čez noč se je spremenil sistem organizirane kulture v občini. Najprej se je kulturni evro za ljubiteljsko kulturo več kot prepolovil, potem pa župan radodarno leto za letom denar za ljubiteljsko kulturo povečuje, a tudi v predlogu tretjega njegovega proračuna je sredstev za društva manj kot v zadnjem Šenkinčevem proračunu. Mesec kulture, mimogrede letošnjega razpisa sploh ni bilo, oziroma ga je župan razveljavil, seje skrčil na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Najbrž se še spomnite lanske blamaže in pokašljevanja razgaljenih div na podhlajenem bistriškem odru. Letos je bilo drugače. Dvorana je bila ogreta, obiskovalcev pa skoraj ni bilo. V dobrih dveh vrstah bi lahko sedeli vsi navzoči. Tudi to je dokaz, da je z bistriško kulturo nekaj hudo narobe. Kulturni program je bil letos vsaj malo bistriški in zelo kvaliteten. A kljub temu ostaja grenak priokus, da na občinski proslavi ob kulturnem prazniku, ki naj bi bil nekakšna manifestacija dela domačih kulturnih ustvarjalcev, že dve leti ni nastopilo niti eno od petdesetih kulturnih društev, kijih premore občina. Pravzaprav je društev sedaj nekaj manj, nekatera so ugasnila svoje delovanje, nekatera pa z občino ne sodelujejo, saj se niti na občinski razpis za sofinanciranje svoje dejavnosti več ne prijavljajo. Slavnostni govor bistriškega župana je bil vse prej kot primeren za kulturni praznik. Ob taki priložnosti pričakujemo, da govornik predstavi dosežke na področju kulture. Tokrat pa nam je župan najprej pripravil učno uro o Francetu Prešernu, nato pa smo lahko poslušali o investicijah v krožišče, obvoznico, internet... Morda župan sploh ne ve, da je bilo preteklo leto za bistriško ljubiteljsko kulturo eno najuspešnejših. Na kakovostno najvišja državna srečanja sta se uspeli uvrstiti kar dve bistriški kulturni društvi. Folklorna skupina Gradina je plesala na državnem srečanju folklornih skupin v Mariboru, Bistrške škuorke pa so navdušile na državnem srečanju ljudskih pevcev in godcev. Ob tem pa so se še kneški pevci (MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak) z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Bratislavi vrnili z dvema lovorikama. A vse to ni dovolj za nastop na domačem odru ob kulturnem prazniku. Ali pa to nikogar niti ne zanima. Pa bi ga moralo, vsaj tistega, ki organizira take prireditve! V slavnostnem govoru bi pričakovali tudi kako besedo o občinskih institucijah, ki se profesionalno ukvarjajo s kulturo. A je nismo slišali. Morda tudi zato, ker župan iz leta v leto vztrajno reže proračunska sredstva za Knjižnico Makse Samsa. Letos je na udaru tudi valilnica bistriških glasbenikov, Glasbena šola Ilirska Bistrica. Morda je le slučaj, da je direktor te šole soprog svetnice, ki je zapustila županovo koalicijo. JSKD-ju pa se nagaja že itak od samega začetka Bojčevega županovanja. Letos se sploh več ne predvideva njegovega sofinanciranja. Tako bomo postali najbrž edina od 59 nekdanjih občin, ki na svojem teritoriju ne bomo imeli sedeža izpostave. Pa zopet komu to mar. Društva bodo na srečanja hodili v Postojno, šolski zborčki bodo Našo pomlad prepevali v Sežani, na razpise pa se bomo vsi skupaj hodili prijavljat v Koper. Tudi krajevne skupnosti. Da, prav ste prebrali. Tudi krajevne skupnosti z bistriške občine so v preteklih leti bile deležne JSKD-je-vega kulturnega tolarja za ureditev vaških (kulturnih) domov. Morda pa nam niti tega ne bo treba, saj se resnično sprašujem, zakaj bi JSKD s svojimi razpisi sofinanciral ljubiteljsko kulturo v občini, od katere je dobil brco v ta zadnjo. Pa saj bistriški občini (bolje rečeno društvom in krajevnim skupnostim) ta denar sploh ni potreben, saj je itak v občinskem proračunu dovolj denarja. Ampak samo za poslušne! Igor Štemberger Razmišljanja 0-.. Slovenska erotična pomlad Smo tam, kakor sem zapisal v prejšnjem prispevku. Ampak tokrat, ko ste tisto prebrali. Niste videli lepote, kaj lepote, srž naše slovenske zgodovine. Oglejmo si jo na kratko. Kralj Matjaž živi pod Peco in čaka Alenčico. Konec zgodovine. In prišli smo v zenit naše, slovenske popolnosti. Dobili smo Alenčico, toda Matjaža ni. Vsi Matjaži so se poskrili, ali so prastari, onemogli. Naj gremo v pravljičnost? Ne! Bodimo resnični, saj vendar gre za zelo, zelo nekaj več. Veste, kdo je bil Borut? Ne Borut, Brut? Seveda veste in naša poteza (politična) je lahko enkratna. Dajmo preimenovati Boruta v Matjaža in naša slovenska skupnost bo pravljično popolna. Kaj je lepše! In naše pravljice se bodo igrale pred nami; vojniki bodo sprožali frače, loke, metali kamne, kepe, se skrivali za drevesi in vneto bežali domov k svojim Alenčicam. Takrat so bile vse Alenčice. Oh, kako je to lepo, ko vse spravimo v resničnost, kot mi je pripovedovala teta, ki je nekaj let preživela v Argentini. Takrat sta bila ljubljenca vseh ljudi Evita in Juan. Ni mogla pozabiti tistih časov, ko sta z možem (izvoljencem) peštala glino. Takrat je tango začel zamirati. Tango je zelo upočasnjeval delo. Sreči in v čast Eviti in Juanu so začeli peštači vrteti ali prepevati polko. Vsa Argentina je bila sezidana z opeko te gline. Pojdimo korak naprej ali nazaj, kdo bo to opazil. Nujno je uresničiti naše pravljice. Kralj Matjaž in Alenčica sta tu. Pozabili bomo na 8. marec in 9. marec bo naše očiščenje. Ne bomo peštali gline, temveč rajali v sreči in zanosu naše uresničitve. Pozabili bomo na Janšo, Jankoviča, Šrota, Bavčarja ..., ki se bodo sprehajali med pingvini (to so kraljeve ptice) in čakali. Vsi ptiči čakajo na še en ptičji grižljaj. Tudi bomo pozabili na vse diplome, magistrate, doktorate sodobne družbe. Kaj ni to lepo? Primorci bomo dobili izjemno priložnost. Na Snežniku bomo ustanovili novo univerzo za nove čase, ki bo postala zametek novemu triumfu. Se boste vprašali zakaj? Ni treba, podeljevali bomo diplome in Primorska bo ob gorah, morju in števila teh diplom, postala premajhna. Dajmo, zazrimo se v prihodnost brez primorskih poslancev, ki tudi že razmišljajo, kako se rešiti. Čaka nas še eno očiščenje in uresničitve čudovite ideje APPil. Oprostite, padel sem v sanje. Aleksander Peršolja ™ _______ig pišite nam: info@e-sneznik.net ne prezrite - kultura... Reportaža KULTURNI PRAZNIK PRI SLOVENCIH NA REKI Reka - Kot običajno so člani slovenskega društva Bazovica na Reki tudi ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku pripravili prireditev, na katero so medse povabili goste iz Ilirske Bistrica. Gostovanje bistriških kulturnikov ob slovenskem kulturnem prazniku je na Reki že dolgoletna tradicija, saj ta traja že preko 20 let. Prvi del bogatega programa so pripravili domačini, torej različne sekcije Slovenskega doma KPD Bazovica Reka, v nadaljevanju pa so se pod okriljem ilirskobistri-ške območne izpostave JSKD predstavili Bistričani. Mešani pevski zbor Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke je steber tamkajšnjega društva. Zborovsko petje je imelo vedno pomembno vlogo v naši kulturi, zato ne preseneča, da je ob sami ustanovitvi društva leta 1947, kot prva sekcija, zaživel prav mešani pevski zbor in je v zelo kratkem času privabil številne pevce in pevke. Pod vodstvom prvega dirigenta in pevovodje prof. Stanka Volariča je zbor kmalu obogatil svoj spored tako, da je lahko nastopal na številnih prireditvah in festivalih ljubiteljskega delovanja. Pozneje je zbor dolga leta vodil Franjo Bravdica, kratek čas Maja Dobrila, danes pa pevci prepevajo pod taktirko Zorana Badjuka. Zbor redno gostuje v Sloveniji na taboru pevskih zborov v Šentvidu, na občinski reviji pevskih zborov v Ilirski Bistrici in na reviji Primorska poje. Mešani pevski zbor KPD Bazovica Reka (na sliki) je s svojim programom nepogrešljivi del vsakoletne prireditve ob kulturnem prazniku na Reki. Folklorna sekcija društva goji ljubezen do slovenskih narodnih plesov, ki so se na odru društva plesali od same- ga začetka. V 70-tih letih pa so začeli z resnim organiziranim delom. Folklorna skupina je v tistih letih doživljala pravi razcvet. Po nekajletnem premoru, je pred leti folklorna skupina ponovno zaživela in danes v njej deluje že kar lepo število članov. Tokrat so se nam ob spremljavi Ivana Simiča (harmonika) in Ivana Hareja (kontrabas) predstavili s plesi in nošami z Gorenjske (na sliki). Da knjižna slovenska beseda med mladimi na Reki ne bi zamrla, gre zasluga tudi učencem in učenkam dopol- nilnega pouka slovenščine ter seveda njihovi učiteljici Dragici Motik. Dopolnilni pouk slovenščine na Reki obiskuje okoli 30 učencev, med njimi srednješolska mladina, študenti in odrasli. Učenci vseh starosti (na sliki) so na prireditvi predstavili z uprizarjanjem življenja in dela očeta slovenske knjižne besede Primoža Trubarja, ki je z Reko tudi po-vzan, saj se je eno leto tam celo šolal. Besede Franceta Prešerna, kateremu je posvečen kulturni praznik, pa smo lahko slišali ob recitaciji z glasbeno spremljavo. Člana dramsko-recitatorske skupine Dragica Rizman in Zvonimir Stipetič sta recitirala prešernovo Od železne ceste. Omeniti velja, da je dramska skupina začela v društvu delovati kmalu po njegovi ustanovitvi. Pravi razcvet pa je doživela z režiserjem Alojzom Usenikom. Takrat so igrali predstave kot so Hlapec Jernej, Mati, Županova Micka... Z njihovo zadnjo predstavo Romeo in Julija in še kaj v režiji Serda Dlačiča smo jih lahko pred časom videli tudi na odru ilirskobistri-škega Doma na Vidmu. Drugi del prireditve so se predstavili kulturniki iz Ilirske Bistrice. Prve od gostov so na oder stopile članice ženske pevske skupine Kalina (na sliki), ki so pod vodstvom Janje Konestabo zapele nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Kalin-ke veliko gostujejo po Sloveniji in v tujini. Še nedolgo tega, so bile gostje Slovencev, ki ži- vijo v Makedoniji. Tokrat pa so s slovensko pesmijo navdušile Slovence na Reki, pri katerih so enkrat prej že gostovale. Dlani poslušalcev sta dodobra ogrela tudi Tone Škrlj (kitara, vokal) in Kristjan Dekleva (harmonika). Duet z imenom Romantiki že 4 leta igra avtorsko glasbo in interpretacije Iztoka Mlakarja. Nastopajo na kulturnih prireditvah, otvoritvah in razstavah širom po Sloveniji ter v zamejstvu. Duet pravkar pripravlja svoj prvi CD domovinskih pesmi z Zgornje Pivke, na katerem bodo predstavljene njihove avtorske pesmi in priredbe Miroslava Vilharja. Romantika (na sliki) sta najprej izvajala lastne skladbe, med katerimi tudi hudomušno Dude, avtorja Toneta Škrlja, nato pa še nekaj skladb Iztoka Mlakarja. Prireditev je bila po običaju izredno dobro obiskana, saj je bila dvorana slovenskega doma napolnjena do zadnjega kotička. Prvi del programa je povezoval domačin Vitomir Vitaz, drugi del pa Igor Štem-berger (na sliki), vodja bistriške izpostave JSKD, ki je tudi pripravila gostovanje Bistričanov na Reki. Med glasbenimi nastopi je Štemberger recitral poezijo mladih ilirskobistri-ških literatov: Maje Turkovič, Patricije Dodič in Aleksandra Borenoviča. Z željo, da bo slovenski kulturni praznik prežet s slovensko besedo, pesmijo... kulturo, z ljubeznijo do nje in s spominom na tiste, ki so našo kulturo ustvarjali skozi zgodovino in jo ustvarjajo tudi danes, se je zaključila prireditev. In tako je tudi bilo. Praznovanje slovenskega kulturnega praznika na Reki je bilo pospremljeno z otvoritvijo fotografske razstave Anite Hromin, članice planinske in fotografske sekcije društva. tekst Igor Štemberger, foto Marjana Mirkovič Letnik XXI, št. 269 ne prezrite Domoznanstvo Otroci iz Karamnove kaluže Kozina - Da so osnovnošolci lahko pravi domoznanski raziskovalci, se je pokazalo na predstavitvenem večeru v Knjižnici Kozina v začetku februarja. Pod mentorstvom Daše Rebec, šolske knjižničarke, Lucije Pirhavec in Mateje Tebec Hreščak ter s pomočjo lokalnega ljubiteljskega zgodovinarja Vladimirja Grželja, avtorja knjige Kronika Hrpelj, so si učenci zgodovinarskega krožka (Mateja Zadnik, Zala Dodič, Sandi Benčič, Erik Sinkovič) zadali cilj raziskati vlogo ženske v preteklosti oz. babištva v Brkinih, Čičariji, Mata rsko-Podgrajskem podolju in na Malem Krasu od leta 1920 do leta 1965. Dandanes si skoraj ne moremo zamisliti ženske, ki bi rodila doma, še pred nekaj desetletji pa so - ob pomoči babic - rojevale ravno doma. V Hrpeljah je takrat delovala babica Marija Dobrila, po domače Karamo-nova bab'ca, ki je baje otroke mešala in vlekla iz »kaluže«. Do sredine 18. stoletja so se ženske izobraževale kot babice pri »všegarjih«, ali učiteljih porodništva in si tako pridobile naziv »izprašana babica«, ali babica, ki je opravila izpit. Potrdili so jih deželni uradi ali zdravstvene komisije in tako so dobile še naziv »potrjena babica«, ko pa so zaprisegle, so postale »zaprisežene babice«. V Trstu so leta 1815 odprli babiško šolo, prvo tovr- Pravljice stno na področju Primorske. S prihodom šolanih babic na podeželje se je stanje na omenjenem področju začelo izboljševati. V času italijanske oblasti so na področju Istre, Brkinov in Krasa opravljale porodniško pomoč krajevne babice in zdravniki splošne prakse. Z gradnjo porodnišnic v Kopru in Postojni, pa so babice postale bolj preventivne delavke na področju varstva mater in otrok pred porodom in po njem. Legenda pravi, da so hrpeljski otroci prišli iz Marijine »kaluže«, kako je bilo z ostalimi brkinskimi novorojenčki, pa morda izvemo preko podobne raziskovalne naloge kdaj v prihodnosti. Pred predstavitvijo raziskovalne naloge so učenke klekljarskega krožka pod mentorstvom Sonje Kurir Borovčič predstavile postopek kle-kljanja in seveda svoje poprejšnje izdelke razstavile v knjižnici. Razstava zgodb o otrocih iz Karamonove kaluže in kljekljarski izdelki osnovnošolk so bili na ogled v mesecu kulture, februarju. Raziskovalno nalogo je predstavila Mateja Zadnik iz Velikih Loč, sicer že srednješolka, na violini pa je zaigrala Manca Prosen iz Obrova. Razsikovalna naloga je na izposojo v kozinski knjižnici. tekst in foto Patricija Dodič Objemi v Knjižnici Kozina Kozina - Februarska pravljično-ustvarjalna urica je bila posvečena objemanju. Malce smo sicer pravljično pobrkali datume, kakor se zdi, ker menda se v svetu zastonjsko objeme deli med prvo soboto v juliju in prvim avgustom, ampak nič zato. Pravijo tudi, da potrebujemo približno dvanajst objemov na dan za normalno delovanje, kar nam je dalo misliti, da ljudje pri nas kronično neobjemajo. Le zakaj? Se bojijo dotika? Jim smrdijo podpazdušja? Jih moti zadah iz ust tistega, ki bi ga objeli pa ga ne? Skratka: tokratna pravljica je objemala po angleško. Mi pridni fantiči in fantičke pa smo se objemali po naše. Po medvedje. In smo po medvedje tudi ustvarjali z nedavno priseljeno simpatično Kozinko, Sonjo Rak, ki nam je pokazala, kako se dela zelo preproste, vendar izre- dno lične bralne zaznamke in tudi kako narediti iz origamija različne zvezdice. Da nam ni bilo dolgčas, vam verjetno ni potrebno posebej praviti, saj smo se sladkali, smejali in seveda tudi močno objemali. No, malce pretiravamo, ampak res smo se. Ker tistih dvanajst objemov je pa le bilo potrebno dati skozi in verjeli ali ne, šlo nam je odlično od rokic, nogic in še česa in počutili smo se kot prerojeni. Re-eeees, no. Medvedek Oliver pa srečen, ker je končno našel objem pri svoji mamici. In ker bo kmalu dan mamic, nonic, tet in strin, jih objemajte do takrat in še naprej in seveda jim tudi vsi mi voščimo srečen dan žena, poln objemov. Vsem tistim, ki pa se pravljiči in ustvarja tudi v marcu, vas vabimo na naslednje pravljič-no-ustvarjalne urice 19. marca ob 18.00, ko bo z nami spet simpatična Meta Batič Milosavljevič in njeno ustvarjalno vesolje. Pridite, ne bo vam dolgčas. tekst in foto Patricija Dodič Pustovanje v bistriški knjižnici Ilirska Bistrica - Na pustni torek je bilo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici v okviru ur pravljic še bolj veselo kot ponavadi. V knjižnici so se zbrali otroci treh starostnih skupin, ki med letom obiskujejo ure pravljic. Med seboj se niso prepoznali, kajti družile in zabavale so se najrazličnejše pustne maske: čarovnice, vile, princeske, čebele, kavbojci, indijanci, pike nogavičke, muce, miške, batmani.... Pustne maškare so najprej prisluhnile pravljici O Jakobu in Muci Mici, nato pa so nadaljevale s pustnim rajanjem... tekst Tamara Hrabar, foto Žana Radivo - kultura... JAVNI SKLAD REPUBLIKE SIOVENUE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana MAREC 2013 HUM 24. Juriče, kulturni dom ob 17:00 večvrstna prireditev, proslava ob materinskem dnevu Vaški skupnost Juriče nedelja 24. Pivka, Osnovna šola Pivka (avla) ob 17:00 koncert, »Primorska poje«, koncert zborovske glasbe (MoPZ Ciril Kosmač, MePZ Tončka Čok, Komorni dekliški zbor Vox llirica, MePZ Avgust Šuligoj DU Ilirska Bistrica, VoS Slavna, MePZ Slavec Solkan, Nonet Primorsko) JSKD Postojna ponedeljek 25. Postojna, Kulturni dom ob 18:00 plesna predstava, plesna prireditev ob materinskem dnevu Plesni klub Uiška Postojna torek 26. Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 10:00 gledališka predstava (za osnovnošolce), _ »Okostnjaki v omari«, dramska skupina OŠ Rudija Mahniča Brkinca Bregarje JSKD Ilirska Bistrica torek 26. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 10:00 ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), »Velikonočne delavnice« Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica torek 26. Postojna, ustvarjalne delavnice, Ljudska univerza Postojna »Pozdravimo pomlad«, (predhodne prijave) ob 16:00 Zavod Znanje - 0£ Ljudski urnem Postojne torek 26. Kozina, Knjižnica Kozina ob 18:00 predavanje, »Rak, prehitimo ga«, Jadranka Viti Jermančič, dr.med., zdravnica izolske bolnišnice - osebnost Primorske 2011 Mira taro sreda 27. Postojna, Kulturni dom ob 8:30 gledališka predstava (za osnovnošolce), »Žogica Rokica«, gledališka skupina OS Miroslava Vilharja Postojna JSKD Postojna 27. Postojna, Kulturni dom ob 9:20 gledališka predstava (za osnovnošolce), »Zeleni fantek«, gledališka skupina Ščukice JSKD Postojna sreda 27. Postojna, Kulturni dom ob 10:10 gledališka predstava (za osnovnošolce), »Video klub«, gledališka skupina Ščukice (starejša zasedba) JSKD Postojna 27. Postojna, Kulturni dom ob 11:10 gledališka predstava (za osnovnošolce), »Matilda«, gledališka skupina OŠ Miroslava Vilharja Postojna JSKD Postoma sreda 27. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 16:30 ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), »Velikonočne delavnice« Knjižnica Makse Samsa [lirska Bistrica 29. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 film, »Brez nadzora staršev«, (komedija) Kine Pivki petek 29. Knežak, Pumpa bar ob 20:00 fotografska razstava, »Sožitje« FotoUubSušec 30. Postojna, Mladinski center Postojna ob 9:00 ustvarjalne delavnice, »Obleka brez rokavov - 2. del«, šiviljska delavnica (predhodne prijave) Mladinski center Postojna sobota 30. Ilirska Bistrica, Sokolski dom (MKNŽ) ob 21:00 koncert, Lautsturmer (e* Driller Killer; Švedska), Tarantuja (HCpunk; Kalifornija) MKN2 ■ Mladinski klub Nade Žagar 30. Postojna, Mladinski center Postojna ob 22:00 koncert, White Stain, low Peak Chariie Mladinski center Postojna Ilirska Bistrica, Bar Baladur do 10. aprila likovna razstava, razstava slik Nika Slovenca Bar Baladur torek Kozina, ustvarjalne delavnice (za otroke), 19. Knjižnica Kozina pravljično ustvarjalna urica ob 18:00 Knjižnica Kozina torek Postojna, gledališka predstava (za abonma), 19. Kulturni dom »Aldo in Micka (Pod most se povrneš...)«, komedija, ob 19:30 Cafe teater Občina Postojna sreda Hrpelje, gledališka predstava (za osnovnošolce), 20. kulturni dom »Erazem in potepuhi«, otroška dramska skupina TKŠD Urbanščica Vreme JSKD Sežana sreda Kozina, ustvarjalne delavnice (za odrasle), 20. Knjižnica Kozina ustvarjanje velikonočnih voščilnic in košaric s Sonjo ob 16:00 Rak Knjižnica Kozina sreda Pivka, predavanje, 20. Krpanov dom »Novi pristopi in opozorila glede priprave hrane«, ob 18:00 Tamara Urbančič in Marko Cvetko Turistično društvo Pivka četrtek Ilirska Bistrica, predavanje, 21. Knjižnica Makse Samsa »Alzheimer caffe«, pogovor o demenci z gosti: ob 18:00 Štefka L. Zlobec, dr. Tatjana Cvetko in Jasmina Lambergar Knjižnica Makse Samsa in Dom starejših občanov Ilir. Bistrica četrtek Pivka, domoznansko predavanje, 21. Park vojaške zgodovine »Pivška jezera povezujejo« (mulbmedijska soba) ob 19:00 Občna Pivkain Društvo Drobnovratnik petek Pivka, film, 22. Krpanov dom »Zadnja bitka«, (akcijski triler) ob 19:00 Kino Pivka sobota Postojna, ustvarjalne delavnice, 23. Mladinski center Postojna »Obleka brez rokavov -1. del«, šiviljska delavnica ob 9:00 (predhodne prijave) Mladinski center Postojna sobota Pivka, ples, 23. Športna dvorana Skala ŠKL ■ polfinalno tekmovanje za plesne, navijaške in ob 10:30 akrobatske skupine ŠKL sobota Pivka, večvrstna prireditev, 23. Krpanov dom Velikonočna prireditev »Njesemo h žjgni« z gostjo ob 17:00 Dušico Kunaver Turistično društvo Pivka sobota Ilirska Bistrica, potopisno predavanje, 23. Sokolski dom (dvorana) ob 18:00 »Hajkanje po Gruziji«, Manca Filak in Žiga Gorišek MKNŽ - Mladinski klub Nade Žagar sobota Pivka, film, 23. Krpanov dom »Ana Karenina«, (zgodovinska drama) ob 19:00 Kino Pivka sobota Slavina, razstava, 23. kulturni dom velikonočna razstava pirhov, Boris Šorc ob 19:00 Kulturno društvo Slavina sobota Zagorje, predavanje, 23. gasilski dom »Živeti med medvedi«, Meta Marinčič ob 19:00 KPD Miroslav Vilhar Zagorje sobota Ilirska Bistrica, koncert, 23. Sokolski dom Bitch boys (surf rock; Slovenija) (MKNŽ) ob 21:00 MKtli-Mladinski m Made Žagar sobota Postojna, koncert, 23. Mladinski center Postojna Nightriot, Motorfire ob 21:00 Mladinski center Postojna INFO: igor.stemberger@gmail.com r |V*> i * INTARZIJA d.o.o. V topdom Za male in velike mojstre Obiščite našo trgovino v Prestranku, kjer boste našli vse za VAŠ DOM. Poleg kopalniškega salona, vam lahko v JUB-ovi mešalnici barv ponudimo VAŠ željeni odtenek. Obisk pri nas pa lahko zaključite z druženjem v CEGU BAR-u. Prepričajte se o naši ponudbi. Širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mfm-intarzija.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini. Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure ROJC Boštjan Rojc s.P. Obrov 9a, 6243 Obrov Tel.: 05 / 688 60 60 Fax: 05 / 688 60 61 www.rojc-bhs.si E.: bostjan.rojc@amis.net 'ERSTVO AVTOOPT1KA AVTODIAGNOSHKA AVTOMEHANIKA POLNJENJE IN POPRAVILO AVTO KUM IZDELAVA IN POPRAVILO CEVI ZA KUME SERVIS IN REZERVNI DEU ZA TRAKTORJE akcija marec čiščenje DPF FILTRA 120€ DELOVNI ČAS PON - PET / 9 -12 in 14 -19 SOB /9-12 AKUMULATOR 100A 00C Košarka ZGODOVINSKI USPEHI BISTRIŠKE KOŠARKE UVRSTITEV STAREJŠIH PIONIRJEV KK PIAMA Če bi nam kdo na začetku letošnje košarkarske sezone napovedal, da bodo naši fantje tako zelo uspešni v rednem delu lige in da se bodo poleg tega uvrstili še med najboljših osem ekip v pokalu Spar, bi si najverjetneje mislili, da je malce nor. Ampak roko na srce, zgodba, ki nam jo piše petnajst fantov KK Piama Pur je res nora. Niti mi, zvesti navijači, niti oni, ki se vsak dan potijo na treningih, v upanju na čim boljše rezultate, si nismo niti v sanjah predstavljali skupina Pume, ki nas vedno znova preseneti z novimi plesnimi točkami. Na lestvici rednega dela lige KK Piama Pur trenutno zaseda prvo mesto z enim samim porazom, ki jim ga je v statistiko zapisal KK Mesarija Prunk Sežana. Že hiter pogled na lestvico nam obeta pravi boj za osvojitev prvega mesta, na katerega računata še ekipi iz Sežane in Ajdovščine, blizu pa so tudi Pivčani. Do konca sezone igrajo Bistričani še z vsemi neposrednimi tekmeci venije. Da niso bili tam le po zaslugi sreče, ki so jo imeli pri žrebu, so definitivno pokazali v četrtek, 7. februarja, v Celjski dvorani Golovec, ko so odigrali prvo tekmo v četrtfinalu proti državnemu prvaku Krki, kjer so se pokazali kot borbeni in sposobni igralci. Favorizirani Dolenjci na čelu z Matjažem Smodišem in reprezentantom Domnom Lorbkom so se na začetku prve četrtine nepričakovano znašli v težavah, saj je po začetnih 10 točkah prednosti sledila neverjetna serija da lahko pridejo tako visoko. Najboljši dokaz oziroma tudi velika motivacija za to je zagotovo vedno polna dvorana Osnovne šole Antona Žnideršiča, ki vsako drugo soboto, ko je na sporedu tekma, poka po šivih. Tako mladi kot malce starejši smo si sobote rezervirali za spektakel, ki ga nam vedno znova obljubljajo tako organizatorji kot sami igralci. Na vsaki tekmi vlada odlično vzdušje, katerega popestrijo sponzorji tekem ter plesna za vrh lestvice, pozorni pa morajo biti tudi na ostale ekipe, ki kot po pravilu na tekmah proti ekipi Plame pur iščejo morebitno presenečenje. Zagotovo pa v medijih bolj kot redni del lige odmeva uvrstitev KK Piama Pur na zaključni turnir pokala Spar, kar je izjemen dosežek, saj se je prvič v zgodovini slovenske košarke zgodilo, da se je na tja uvrstil tretjeligaš. Naši fantje so se tako znašli med najboljšimi košarkarskimi klubi Slo- Bistričanov, ki so celo povedli z rezultatom 23 : 20. Po minuti odmora Novomeščanov je Krka zopet prevzela vajeti v svoje roke, kar je tudi pripeljalo do prepričljive zmage nad varovanci trenerja Martina Novaka. Moramo pa priznati, da je tekmo bolj kot sama igra zaznamovalo neverjetno vzdušje in navijanje Bistričanov, ki smo se za tisti dan preselili v Celje in pokazali, kaj pomeni dihati s svojo ekipo. Zbralo se nas je okrog 350, v Celje smo se pripeljali tako z avtobusi kot tudi z avti, manjkali pa niso niti tradicionalni zvoki harmonike in trobente. In kaj pravi o vsem tem uspehu trener KK Piama Pur Martin Novak:» Še zdaj ne morem dojeti, kakšen uspeh smo dosegli. Brez zadržkov lahko rečem, da smo zmagovalci turnirja Spar. Vsa čast mojim fantom. Želeli smo pokazati, da dobro delamo. Celo povedli smo in fantje so res dali vse od sebe. Začeli smo v nekakšnem krču, a po prvemu košu smo se sprostili in je steklo. Prikazali smo lepo predstavo. Že od začetka sezone si v klubu močno prizadevamo, da pripravimo v Ilirski Bistrici pravi košarkarski praznik. Na vsaki domači tekmi imamo polno dvorano. Pride od 500 do 700 gledalcev. Res je lepo, da smo bili tudi del takega dogodka, kot je Pokal Spar in nadvse sem zadovoljen, da nas je tudi tam spremljala taka množica navijačev.« Za konec lahko le rečemo košarkarskemu klubu Piama Pur, tako vodstvu, organizatorjem, kot igralcem in vsem, ki ustvarjate to zgodbo, hvala. Hvala za vzdušje in energijo, ki nam jo dajete vsako soboto. In vsi jim lahko za tekme, ki še sledijo v en glas zakričimo, tako kot se glasi vzklik v njihovi himni: »Z vami smo, nje se prjedat!« Anja Boštjančič PUR V 1. SKL KK Piama Pur v letošnji sezoni niza uspeh za uspehom in za tokratnega je poskrbela ekipa pionirjev, katera je dokazala, da je generacija perspektivnih košarkarjev od katere si lahko veliko obetamo. Košarkarji U-14 so prva generacija pionirjev našega kluba ki so se uspeli prebiti v prvo ligo. Najbolje sta se odrezala Malečkar in Barbiš, slednji se bo udeležil tudi otvoritvene tekme pionirske sezone, na kateri nastopajo najboljši posamezniki te kategorije. Oba sta tudi redna udeleženca selekcioniranj, ki jih pripravlja KZS in na katerem se zbirajo najboljši slovenski igralci. Več kot zadovoljen s tem uspehom pionirjev je tudi njihov trener Uroš Jenko: S pridnim treniranjem so si igralci rojeni v letu 1999 in mlajši priborili posebno priložnost nastopati 1. Slovenski ligi svojih vrstnikov, kar je za fante izjemen uspeh. Treninge obiskujejo 4x tedensko in redko kateri od njih kakšen trening manjka. Zavedajo se, daje uvrstitev na najvišji rang tekmovanja posledica njihovega trdega dela, discipline in odrekanja, kar meni osebno predstavlja največjo zmago. Igralsko zasedbo sestavljajo, Jetmir Slyemani, Tadej Morano, Jurij Blokar, Nejc Šircelj, Matic Pirh, Luka Hreščak, Gašper Malečkar, Domen Barbiš, Kristjan Derenčin, Tevž Lever Boštjančič, Štemac Anže, Jaka Malečkar, Nejc Frak, Blaž Frank in Gašper Blažek. Vendar pa KK Piama Pur ne spi na lovorikah, ampak že kuje načrte za prihodnjo sezono. Sestavljenih imajo že osem moških in tri ženske selekcije, eden izmed njihovih ciljev je tudi uvrstitev kadetske ekipe v 1. SKL. Poleg tega pripravljajo aktivno poletje, organizirali bodo Kamp v Savudriji, kamor bodo odpeljali najmlajše igralce, ena izmed mlajših ekip pa se bo v mesecu aprilu udeležila tudi mednarodnega turnirja v Franciji. Balinanje VISOKA ZMAGA DOMAČE SELEKCIJE 22:10 V organizaciji B.K. POSTOJNA je vtem vikendu v zeleni balinarski dvorani v Postojni, potekalo povratno mednarodno srečanje dveh mladih kombiniranih selekcij OBZ POSTOJNA - OBZ SEŽANA ter selekcije iz Reškega območja PRIMORSKO-GORANSKE ŽUPANIJE. Na prvem srečanju, ki je bilo v masecu januarju na Reki je naša selekcija premagala nasprotnika 23 :17 Tudi na tem drugem srečanju je bila boljša domača selekcija. Ekipa dečkov U -14, za katero so nastopili; Nik Švara, Erik Čeh, Gašper Povh in Edin Dedič je po zelo kvalitetnem srečanju slavila tudi sedaj sprepričlivo zmago 13:3. Tudi mladinska ekipa U -18 za katero so nastopili Matija Povh, Jan Zakrajšek, Matic Lulik in Blaž Janev je bila uspešna in premagala svoje vrstnike z rezultatom 9:7. V obeh kategorijah je bilo nekaj zelo kvalitetnih nastopov. Pohvale zaslužijo prav vsi nastopajoči. Vsi ti uspešni nastopi nam kažejo, da smo na pravi poti, da nadaljujemo z uspešnim delom z mladimi in kar je zelo pomembno, da smo konkurenčni tudi v mednarodnem področju. Pavel Švara Karate USPEŠEN MESEC ZA OLDERSE V soboto 16.2.2013 je Klub Shotokan karate-do klub Ruše že 36. leto zapovrstjo organiziral Tradicionalni mednarodni SKIF turnir v karateju v skladu s programom tekmovanj S.K.I. F. Slovenije. Turnir je posvečen spominu na 70- obletnico padlega legendarnega Pohorskega bataljona in krajevnemu občinskemu prazniku. Povabilu se je odzvala tudi naša zveza SZTK (Slovenska zveza tradicio- nalnega karateja), ki so jo zastopali izbrani člani zveze. Turnir je bil zelo pomembna preizkušnja številnih tekmovalcev, državnih reprezentantov, pred začetkom tekmovalne sezone leta 2013. Udeležilo se ga je 400 tekmovalcev iz 16 klubov iz Romunije, Madžarske, Srbije in Slovenije. Iz našega kluba sta bili povabljeni in izbrani Nina Pavlovič in Rebeka Oblak. Obe sta izvedli odlične nastope v kategoriji KATA POSAMEZNO ČESTITKE VSEM! Za KK Oldersi Meta Oblak ter se prebili v finale, kjer je Nina v kategoriji mlajše deklice osvojila 2. mesto, Rebeka pa je v kategoriji starejše malčice pometla z vso konkurenco in si priborila zlato medaljo. Vsi člani SZTK zveze so svoje nastopne opravili na nivoju in zvezi priborili 3. mesto v skupnem seštevku. V mesecu februarju smo tudi v klubu izvedli izpite za višje stopnje. Novih barv so se najbolj veselili malčki, ki so prvič stopili na borišče. Poleg koncentracije in discipline otroci razvijejo čisto novo motoriko gibov, ki pa ni enostavna. Vse pa je pogojeno z delom in rednimi treningi. V spomin. ■■■■■■ Noni Slavi Wh. Prvi petek v novem letu 2013,4. januarja, smo se poslovili od rajne Slave Lipec roj. Muha. Na sončen in mrzel petek smo se vsi, ki smo jo poznali in jo imeli radi, na pokopališču v Ilirski Bistrici poklonili njenemu življenju. Ob koncu pogrebnega obreda, ki ga je v cerkvi sv. Petra vodil gospod kaplan Niko Čuk in ob petju pevskega zbora Ahec, smoji zaželeli mirne sanje. Njeno polno življenje govori morda danes, bolj kot včeraj. Skozi prizmo časa se njena ljubezen do življenja spreminja v mavrico spominov. Spominov na ženo širokega duha, ki je zajemala iz vira svoje družine. Pogled na hčerki, ki ju je imela neizmerno rada, jo je navdajal z globokim mirom. Ponos na vnuke, ki jim je zaupala in jih sprejemala skupaj z odraščajočimi idejami, jo je obogatil z globokim spoštovanjem. Tenkočutno je vodila k razmišljanju, raziskovanju, k rasti duha in obzorja. Najbolj srečna je bila, kadar je imela svoje drage zbrane okoli sebe. Spoštovala je poštene in pridne ljudi in življenje jo je obogatilo s številnimi dobrimi prijatelji. Znala je izraziti svoje mnenje, kakor je znala tudi sprejemati mnenja drugih, čeprav drugačna. Delo, v katero sta z možem verjela in mu posvečala toliko svoje energije, jo je krepilo inji vračalo radost. Z možem Pavlom sta uresničila dišeče sanje in leta 1967 odprla svojo pekarno. Po svežem kruhu in keksih je dišalo po Primorski, vse do Kvamerja. Okusen postanek pred pekarno je zvabil v ovinek dopustnike, ki so potovali na morje ali se že vračali domov. Njene sposobnosti vodenja, zaupanja v svojo družino, ter občutek za stranke, so botrovali k boljši podobi pekarne. Ostala je zvesta sebi in prav je imela, da vsaka obrt zahteva lj ubezen do lj udi in do poklica, ki ga opravlj aš. Ko je le utegnila, se je na Sviščakih nadihala svežega gorskega zraka. Snežniški gozdovi sojo napajali z vso lepoto neokrnjene narave. Prosti čas, ki gaje po upokojitvi posvetila balinanju in v katerem je neizmerno uživala, jo je osrečeval in jo mladih V približevanju krogle je postala nepremagljiva in si tako priborila pokal in številne medalje. Kot dolgoletna članica balinarjev in balinark je pustila svoje sledi v Društvu invalidov Ilirska Bistrica. Bila je ekipni duh, znala je navdihovati, krepiti in verjeti. Morda je ravno to, recept za dolgo, bogato in zdravo življenje. Prav žato nas je, njene domače, njene prijatelje, njena nenadna in popolnoma nepričakovana smrt zbudila, kakor iz pravljice. Draga nona, velikokrat smo ti dali vedeti, da te imamo radi, pa naj bo to še zapisano. Bila si in boš ostala v naših srcih kot izjemna ženska in poznavalka volje do življenja. Tvoja pozitivna energija nas je dvigala. Nekdo je nekoč modroval: »Če podarjamo dobroto in ljubezen, s tem ne postajamo vedno bolj revni, temveč bogatimo sebe in druge.« Naj bo ta misel v tolažbo vsem nam, ki smo te imeli radi. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V spomin Anton Čekada 1932-2012 Minilo je leto, ko si odšel, v naših srcih in mislih pa si z nami. Hvala vsem, ki se v mislih ali pogovoru spominjate našega Tonija, žena Mimica, sin Robert, hči Metka in vnuki: Niki, Anja, Tina, Maja Ilirska Bistrica: 18. marec 2013 Počivaj v miru! Vnukinje Erika, Ticijana, Sabina, vnuk Blaž in pravnukinja Miya. Obdobje od 01.02.2013 do 28.02.2013 Poročanje o dogodkih na območju PPII. Bistrica Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 8 kaznivih dejanj, od tega 2 kaznivi dejanji tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje nasilja v družini, kjer je bila tudi izrečena prepoved približevanja, 1 kaznivo dejanje ponarejanje denarja in 1 kaznivo dejanje v zvezi z mamili. Policisti so v dveh primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 45 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo 38 oseb vrnjenih hrvaškim mejnim organom, 4 osebe so zaprosile za mednarodno zaščito, 3 osebe pa so bile po končanih postopkih izpuščene. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 3 kršitve javnega reda in miru, in sicer vse tri na javnem kraju. Opravili smo ogled požara na drvarnici, ter enkrat uvedli hitri postopek za lastnika psa, zaradi napada psa na otroka. Na območju policijske postaje se je pripetilo 7 prometnih nesreč in sicer 4 z materialno škodo, ter 3 s telesnimi poškodbami, v katerih so se 3 osebe lahko telesno poškodovale. Policisti so obravnavali še 8 primerov povoženja divjadi, ter 2 prometni nesreči s premoženjsko škodo na parkirnih prostorih. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v organizmu smo 2 kršiteljem odvzeli vozniška dovoljenja in zoper njih podali obdolžilna predloga pristojnemu sodišču. Zoper enega kršitelja je bil odrejen strokovni pregled zaradi alkohola, zoper enega pa strokovni pregled na prisotnost mamil. Pripravil/a: Karol Iskra Tomaž Petrinčič komandir PP policijski inšpektor I višji policijski inšpektor lil Liburnia JI Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si MTerme čatež Oddamo apartma za 4-5 oseb. Terme Olimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 28.06. - 24.08.2013 70 €/dan Najem v pred in po sezoni že od 30€/dan. Ob prijavi nakup kart po znižani ceni 11,05 €/oseba/dan. 25.04. - 20.06.2013 35 €/dan 21.06. - 24.08.2013 50 €/dan 25.08.- 10.10.2013 35 €/dan Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 TRIO NA OPTIKI OD 38,00 € mesečno • TELEVIZIJA e INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK Oglasi Celovita ponudba podjetja Škerjanc d.o.o. IZDELAVA PRTOV, NADPRTOV, TEKAČEV, PREVLEK ZA STOLE in podobnih artiklov! Tokrat vam predstavljamo naš program majo vode, se zato hitro sušijo in ne mečkajo prtov, nadprtov in prevlek za stole, ki jih za kar likanje največkrat ni niti potrebno. Vse izdelujemo v naši proizvodnji po vaših že- morebitne pomisleke v zvezi z vzdrževanjem Ijah in zahtevah. Izdelujemo jih v različnih pri visokih temperaturah zaradi trdovratnej-materialih in oblikah za vsako priložnost, ših madežev pa zlahka ovržejo vsa sodobna S svojim profesionalnim pristopom vam pralna in belilna sredstva, ki takih temperatur nudimo celostno in kvalitetno ponudbo vse niti ne zahtevajo in ustrezne trajnejše dode-od načrtovanja, izbora, pa do izdelave teh lave na prtih, ki preprečujejo vdor madežem, izdelkov. Prti, nadprti, tekači in prevleke so Ogromno ljudi v Sloveniji v primerjavi z osta-v osnovi pokrivala miz in stolov s funkcijo limi bolj razvitimi državami še vedno prisega ustvarjati pravi priložnostni ambient in nam na uporabo « kvalitetnih bombažnih tkanin hkrati služijo kot zaščita miz in stolov oziroma nam zelo lepo skrijejo vse pomanjkljivosti na njih. Prti in prevleke stolov so glede na namen uporabe izdelani iz zelo različnih materialov. Lahko so izdelani iz bombaža, poliestra, lanu, oziroma mešanic teh materialov. Danes se v uporabo vse bolj prebijajo umetni materiali -predvsem poliester, ki velja za zelo odporno vlakno z veliko daljšo življenjsko dobo v primerjavi z naravnimi materiali kot je bombaž. Zaradi svoje zgradbe pa ga je mogoče uporabiti v zelo različnih tkalskih tehnikah in težah tka- «, ki jih odlikuje njihova naravna zgradba in nin, kar nam ponuja zelo pester izbor dezenov jih načeloma lahko vzdržujemo pri visokih tkanin, praktično za vse priložnosti uporabe temperaturah, žal pa je njihova cena zaradi (vsakodnevna, svečana, zunanja,...) Pravilno političnih situacij v državah največjih pride-vzdrževanje poliestrskih tkanin ponuja velike lovalkah bombaža nerazumno visoka in je prihranke energije tako pri pranju kot pri lika- s prednostmi, cenami in pestrostjo tkanin iz nju izdelkov, saj ta vlakna praktično ne navze- umetnih materialov neupravičena. TOVARNIŠKE CENE TOVARNIŠKE CENE TOVARNIŠKE wwvw.skerjanc.com __ «fl! jO MODRI CENTER PEUGEOT POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT, DISTRIBUTER REZERVNIH DELOV tel.: 05 / 36 44 150 • gsm: 031 / 66 77 94 k 4' HB ^ POSlBim* UG ODM OŠTi tlf '(F -Ti j/j jEfcSsrJJ 'jpjjusu H air/u/uvutija oElu 35% pupusia na mm. n L KM/b ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA ZA TAKOJŠNJE IZPLAČILO ■■■■■■■■■■■c Vabimo vas, da nas obiščete v našem prodajnem salonu v Ajdovščini www.peugeot.si NOVI PEUGEOT 501 PLOD VEČ KOT 120 LET AVTOMOBILSKIH IZKUŠENJ 9.490 € 4LETA GARANCIJE POKLIČITE NA BREZPLAČNO ŠTEVILKO 080 26 24 IN SE NAROČITE NA PREIZKUSNO VOŽNJO! Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,1-7,3 1/100 km. Izpuh COz: 108-168 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva m emsijah COa novih osebnih vozit Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah COz, ki ga lahko brezplačno pridobite no prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI PEUGEOT 301 M OTI O N 6 EMOTION MODRI CENTER d.o.o., Goriška cesta 75, 5270 Ajdovščina, tet. 05 364 41 50 f PEUGEOT CENE TOVARNIŠKE CENE TOVARNIŠKE CENE TOVARNIŠKE CENE 1