likaj« viak da P r»xen »ob«t, »«vražna večina vrgla program nazaj v odsek potem, ko je prejšnji dan sprejela amendment "običajne mezde" za relifne delavce namesto mesečnih petdeset dolarjev kakor je določil Roosevelt. Opozicija pravi, da je relifni program s tem manevrom "pokopan," kolikor se tiče sedanjega kongresa. Opozicijo za zvišanje mezde je vodil—čujte in strmite!—sena tor Long VVashington, D. C., 23. febr. Vsako upanje, da bo 74. kon-es v tekočem zasedanju spre-Kooseveltov relifni program, splavalo po vodi, ko je včeraj mat odtflasoval, da se načrt vr-ie odseku z naročilom, naj šefovi novega. To je odprto pri-[nal senator James F. Byrnes, odseka za apropriacije in govornik Rooseveltovega re-Ifnega programa. 'Senat je pokazal, da odklanja [ooseveltov načrt, kakršen je', dejal Byrnes, "ko je sprejel IcCarranov amendment, ki do-L'a običajne mezde pri relifnih [rojektih. Ker Roosevelt vztra-na svojem stališču, da ne bo dobril amendmenta, je jasno, je relifni program mrtev za »koče zasedanje kongresa." $enator J. T. Robinson in dru-i pristaši Rooseveltovega relif-,'ga programa so se zaman tru-ili, da bi pridobili zadostno šte-ilo senatorjev za ponovno gla- ŠESTINA ILLINOIS-KEGA PREBIVALSTVA NA RELIFU »vanje o načrtu. Niti enega, ki » prejšnji dan glasoval za Mc-arranov amendment, niso moli pridobiti na svojo stran. Po-azalo se je celo, da bi nekat&ii pmokratski senatorji, ki so gla->vali proti amendmentu, glaso-itli zanj, ako bi prišlo do ponovila glasovanja. Washington, D. C., 23. febr. — išja kongresna zbornica je v Krtek sprejela McCarranov a-endment, ki določa, da morajo flavci, ki bodo uposleni pri vlad-ih projektih, prejemati običaj-plače. Zbornica je odobrila mendment kljub Rooseveltovi »"/itn df bo vetiral svoj last-načrt, toda opozicija se ni da-oplašiti. Ta odpor proti administraciji •»il eden najznačilnejših, od-»r je pričel Roosevelt izvajati <>jo "nevvdealsko" politiko. Se-dor (ilass iz Virginije, nasprot-k "n«*w deala" od začetka, je ra tno pobijal amendment, to-h ni bil kos opoziciji, kateri je aedoval senator I^)ng iz Ix>ui-'»»«'• ki ir h spretno taktiko do-"/*■■!. arm-ndnvnta. ki doline plače, povečala 7. uposlitvijo 3,-n*i"»selnih pri vladnih milijardi dolarjev. 'V I'<>ng, ki zad-• napada general-' arleyja in druge v Kooaeveltovl ^ je prid ruti 1 ko ne j,, pričelo amendmentu in /a ta poraz Roo-ta»ev. rtu ne rezi Hi Chicago.,— Število družin v Illinoisu, ki prejemajo javno podporo ali relif, bo ob koncu tega meseca znašalo 325,215 ali šestino vseh prebivalcev v tej državi. To je najvišji rekord v zgodovin i-drža ve. Stroški relif a za prihodnji mesec so preračunani na štirinajst in pol milijona dolarjev, kar je tudi rekord za Illinois. Pred dvema letoma, ko je nastopil predsednik Roosevelt svojo službo in ko je bila — po trdit vah demokratov — kriza na višku, je bilo 322,000 illinoiskih družin na relifu, torej manj ko letos. lice j o komunizem v delavski soli Mena, Ark.---Commonwealth College, po državni delavaki federaciji priznana delavska šola, je s strani burbonskih državnih poal&ncev postal predmet preiskave radi "komunizma" in "ne-amerikanizma". Predmet državne preiskave je postal, ker so se nekateri profesorji in študentje aktivno pridružili najemninskim farmarjem v boju za pravico do organiziranja v Southern Farm-ers Tenant uniji. Resolucija za preiskavo je bila naglo sprejeta v obeh zbornicah. Bolj na mestu bi bila preiskava klanovcev, o-prode plantažnikov, ki so ugra-| bili tudi ravnatelja te šole Ko-cha in več študentov ter jih pognali iz okraja. Za burbonce na jugu je pa nezaslišano, da se načelnik šole pogaja za pravice izkoriščanih bajtarjev. In ker je Šola povrhu še delavska, so zaključili, da mora biti komunistična in — "neameriška". Domače vesti Mladenič umrl Milvvaukee. — Dne 10. februarja je umrl VVilliam Sušnik star 19 let. Bolan je bil samo en dan na pljučnici. Rojen je bil tu in zapušča očeta in brata mati mu je umrla pred dvema in pol letoma. Bil je član JPZS. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Jos. Drofonič je prejel žalostno vest, da je v 2u-kovem, Velike Poljane pri Rib niči umrl njegov oče Franc Dro-bnič v starosti 80 let. V Ameriki zapušča dva sinova. Nov grob v VVisconsinu Green Bay, Wis. J— V tukajšnji bolnici je umrla A. Kocjan stara 68 let. THOMAS POJ DE POGLEDAT KLANOVCE Brezposelni v Franciji naraatli na pol milijona Pariz, 23. febr. — Število registriranih brezposelnih delavcev v Franciji je zadnji teden narastlo na 501,117. V istem Času je bilo 764 inozemskih delavcev deportiranih. 378 milijonov dolarjev za armado! Največja postavka za ameriško armado v mirnem času * Chicago. — Norman Thomas, vodja socialistične stranke, je po sprejetju poročila o ugrablje-nju Povversa Hapgooda in Ho-warda Kesterja v Arkansasu naznanil, da se bo sam zapodil v boj proti plantažnikom, ki skušajo za vsako ceno zadušiti tamkajšnjo Tenants Farmers unijo. Hapgood in Kester sta Jbila u-grabljena po klanovčih zadnji teden in iztirana. iz. okrajs,Mis-sissippi, ko sta v nekem mestecu nastopila na shodu te far-marske unije. Prej je bilo aretiranih pa pet voditeljev najemninskih farmarjev. Dobili ao po šest mesecev zapora; Ward H. Rodgers je bil povrhu tudi kaz novan na $500 globe radi "anar hije". Vložil je priziv in odšel na* govorniško turo po deželi v interesu obrambnega sklada. Po napadu na Hapgooda in Kesterja se je ta farmarska u-nija obrnila za pomoč na Tho-masa. Odpovedal je več drugih predavanj na srednjem zapadu, 5da se aktivno udeleži razrednega boja v Arkansasu. Proti terorizmu plantažnikov in klanovcev je protestiral tele-grafično pri governerju Arkan-sasa in predsedniku Rooseveltfi) Obrnil se Je tudi na senatorja Costigana, ki je obljubil, da bo zadevo spravil naprej v senatu in zahteval vladno preiskavo teroristične politike plantažnikov na jugu. Generalna solška stavka na Kubi Havana, 23. febr. — Posledica aretacije brez malega vseh profesorjev in učiteljev v Hava-ni pred nekaj dnevi na obtožbo "protivladne zarote" je bila, da so zafttavkali učitelji in učenci v vseh šolah na Kubi, okrog 300,000 poštevllu. Voditelji te stavke zahtevajo, da mora sedanji režim podati ostavko. Wuhimrto«, D. C., 23. febr. — Nižja kongresna zbornica je včeraj z veliko večino odobrila vsoto 378 milijonov dolarjev, ki ne ima izdati za federalno armado v prihodnjem fiskalnem letu. To je največji vojni proračun v mirnem času v zgodovini Združenih držav. Lanskega prekaša za 49 milijonov dolarjev. Predsednik je pooblaščen, da lahko poveča moštvo stalne zvezne armade od 118,750 na 165,-000; načrt dalje določa zgraditev 547 novih vojaških letal. V*i amendment i opozicije »o bili poraženi. Predlog, da a<* črta' točka, ki določa obvezno vojaško vežbanje dijakov v višjih aolah, je bil odklonjen s 119 glasovi proti 31. Načrt gre zdaj v senat. FRANCIJA ZAŠČITILA AVSTRIJSKEGA KANCELARJA Pari*. 23. febr. — V bojazni pred sovražnimi demonstracijami s strani socialistov in komunistov, ki so se zadnji četrtek zbrali v bližini kolodvora na severni strani mesta, je francoska vlada vtihotapila avstrijskega kancelarja Schuschnigga v Pariz skozi "zadnja vrata". Kancelar Schuachnigg in zunanji minister dr. Egon Berger-VValdenbegg sta imela dos|>eti na pariški kolodvor ob 9. zvečer, toda na sugestijo francoske vlade sta izstopila nekaj minut prej v predmestju Reuilly, ki ga je zastražilo vojaštvo in policija. V spremstvu močnega oddelka policije na motorciklih sta bila potem hitro odpeljala v neki pariški hotel. Avstrijska državnika sta prišla v Pariz na diskuzijo s predstavniki francoake vlade o podonavskem paktu, ekonomski in diplomatski pomoči in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na neodvisnost Avstrije. Francoske avtoritete so pod-vzele potrebne korake, da ne bi avstrijskih diplomatov zadela slična usoda kakor jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je bil v zadnjem oktobru umorjen v Marseillesu. Dva kupeja, v katerih se je vqdla diplomacija, so odklopili od vlaka v predmestju. Tam so avstrijska diplomata spdejeli francoski zunanji minister Laval in več drugih Članov njegovega urada. hitlerjeva nemcua v finančni krizi Odredila je konskripci-jo gotovine bizniš-kih firm in posameznikov "DOBITE DENAR, KJER GA MORE-TE," JE UKAZ ska državnika, se je zbrala velika množica socialistov in komunistov že zgodaj svečer, da protestira proti umoru socialistov na Dunaju v civilni vojni prete klega leta. Francoski radikalci trdijo, da je Schuschnigg, I)oll fussov naslednik, prav tako odgovoren za masaker kakor Doll-fušSv^ki so ga hitlerjevci umori-i nekij-mesecev po civilni vojni. V akcijo profci socialistom in komuniatom je bilo pozvanih dva tisoč vojakov in policajev, (i so začeli razganjati množico. Vad tisoč radikalcev je bilo aretiranih in od teh je bilo 700 pridržanih v zaporu, dokler ni Schuschnigg s svojim spremstvom prispe! v pariški hotel. Berlin, 23. febr. — Nacijaka vlada je odredila konskripcljo gotovine s namenom, da dobi potrebna sredstva za nabavo aU rovega materiala in konsolidacijo dolgov. Uveljavila je zakon, ki daje finančnemu ministru oblast, da zasuže likvidno imetje vseh, ki ga imajo. V smislu sprejetega zakona bo finančni minister Lutz Schwerin von Krosigk lahko zahteval posojila od bank, se obrnil na firme in posameznike in zahteval, da mu izroče vso gotovino, ki je absolutno ne potrebujejo. V finančnih krogih prevladuje celo mnenje, da bo vlada pozvala vse tiste, ki imajo vloge v bankah ali lastujejo tujezemske vrednostne papirje, naj ji jih izroče, v zameno pa dobe vladne zadollni-ce, dasi zakon tega ne omenja. BURBONSKI SODNIK JE ZELO AKTIVEN llirmingham, Ala. — Federalni distriktni sodnik W. 1. Gruhb je zadnje dni izdal injunkcijo, ki prepoveduje štirinajstim občinam v severni Alabami federalno posojilo is sklada PWA za zgraditev lastnih elektrarn, ki bi rabile električni tok, katerega bo producirala federalna kor-poracija TVA. Sodnik pravi v svojem odloku, da TVA (Ten-nesaee Valley Authority), nima postavne pravice, da bi prodajala električni tok v Alabami. Zvezna ustava nikjer ne dovoljuje zvezni vladi, da bi v katerikoli posamezni državi vodila kakršnokoli podjetje in s tem IHKijetjem tekmovala s privatnim businessom, je izjavil sodnik Grubb. Uprava TVA jo ta-koj naznanila priziv na višje sodišče. V bližini kolodvora, kjer sta _ , ■■ . imela izstopiti ia vkka avarij4KT ^ d« mor* veak 21,000,000 oseb prejema federalno podporo VVashington, I). C.—Harry L. Hopkins, načelnik federalne re-ifne administracije, je pravkar naznanil, da je število oseb, ki prejemajo podporo iz federalnega sklada naraslo na 21,000,000, na najvišje število v te/ depre. siji. Število uključuje okrog p«t milijonov družin in posamezni- Nemec predložiti državni banki listo tujezemskih vrednostnih papirjev in jih regiatrirati, Česar se doslej ni zahtevalo. Is tlet«, ki bi m upirali, so dolofen« ostre kazni. Hitlerjev mandato rični ukaz se bistveno glsai, "da mora finančni minister konskri birati gotovino, kjerkoli Jo do-bi". Vlada je v kratkem komen tarju pojasnila, da je finančno ministrstvo doslej lahko iskalo posojila za kritje deficita iz I. 1933 in plačevanje obresti na dolg, ki ga je naredila 1. 1929. Pravkar uveljavljeni zakon ne določa nikakih omejitev, zato finančni krogi sklepajo, da bode/ morale vse* privatne kompanije In posamezniki, ki razpolagajo z gotovino, izročiti to imetje vla di, da bo lahko financirala svoj program Javnih del. Vlada bo rabila denar tudi za konstrukcijo več tovarn, v katerih bo izde lovala sintetični material, kov. Hopkins Je zaeno naznanil, da bo polovica teh družin kmalu uposlena pri relifnih projektih, ki Jih vlada gradi v raz-nih krajih dežele. i Nezakonski otroci se m nože v Nemčiji Berlin, 23. febr. — Rojstva nezakonskih otrok v Nemčiji so se zadnje čase tako (mmnožila. da so nacijski voditelji alarmirani. Dr. W. Gross, direktor ra-sno-političnega urada v Hitlerjevi vladi, je naznanil, da bo treba uvesti v šole obvezno spolno vzgojo |>od nadzorstvom zdravnikov. • Hauptmannova porota odpovedala teatersko službo Ne* Vork. — Hauptmannovi1 porotniki in |>orotnice, ki «o organizirali "gledališki klub" in sprejeli |Mihudbo za nastop v gledališčih proti $3*00 tMderiski plači, no omagali'pred silno kritiko in odpovedali na*top, Gledališka tura b1 bita trajals de«#t tednov. I I I t I • I f Kanadske petorke ie posedujejo $100,000 Windsor, Ont., Kanada. — Tu poročajo, da sta farmar Oliva I)ionne in njegova lena, roditelja glasovitlh petork, najela odvetnika, ki bo vodil v njunem I-menu sodnijsko postopanje s namenom, da smeta oče in mati petork porabiti del premoženja peterih hčerk zase in ostale otroke. Premoženje petork, ki se steka iz filmov, radijskih programov in sindikatiranlh storij v časopisih in revijah, Je doslej narastlo na sto tisoč dolarjev. Po dogovoru med interesenti in kanai »klini oblastmi ju to premotenj? nsloieno v posebnem fondu, ka terega se ne sme nihče dotakn ti, dokler petero sestric ne doseže starosti 18 let, nakar bodo petorke razpolagale i istim. 1)1 onne in njegova tena bi pa rada l>orabila Iz tega fonda potrebno vsoto za šolanju drugjJi peteri otrok, ki so bili rojeni pred pe torčicaml. NEČLOVEŠKO POSTOPANJE Z JETNIKI VSPANIJI Evidenca o strahovitem trpinčenju radikalcev v ječah PO OKTOBRSKI RE-VOLTI Delavski poslanec za poobčinjenje mle karske industrije Madison, Wls, — V nižji zbor niči leglslature Je soclalističn poslaiHi- Arthur Koegel iz Ml waukeeja vložil zakonski osnu tek, ki omogoča občinam pri vzetje mlekarske industrije, "Ve liko razliko mod cenami, katere plačajo odjemalci, in cenam katere prejemajo farmarji, mogoče odpraviti le s tem, da vladne agencije prevzamejo d strlbucijo mleka", Je rekel Koe gel. ša Vmtm ilW Hi«t»* nazorno kit«, t »Um j Je (oliko v rieMi, kt «# Z najve/jim boga*!*««!. Demonstracije brezposelnih Angleški finančni mini ster Chamberlain izžvižgan London. 23. febr. Demon stracije brezposelnih delavcev v Angliji so m<< obnovile Hino^l v Hradfordu, kjer je bil finančni miriU^MeJnih, ki no ogorčeni protestirali proti sedanji vladi, ki M rada znižala bri / dvorani. Istočasno je l,loyd George. napadel vlado v svojem govoru V Mancbestru, ker m- vlada noAe ozirati na njegote sugeatije, da bi nadomentilii "dolo" (denarno pod|*oro) za bre/.|w>»e|ne z relif ' mm delom |ci anteriAkem i mu. Madrid, 23, febr. — Španska vlada ne more |>otlačitl vesti o groznem mučenju mnogih izmed 30*000 jetnikov, ki so bili vrženi v zapore po neuspešni re-volti v zadnjem oktobru, čeprav izvaja strogo cenzuro. V zadnjem Času so bili objavljeni tajni dokumenti o srednjeveškem mučenju rebelev, na katere je bila vlada prisiljena odgovoriti z detajllranim uradnim rekordom, Iz katerega Je razvidno, da je bilo v oktobrski revolti 4000 oseb ubitih In ranjenih, tisoč poslopij popolnoma ali delno razdejanih in da so avtoritete zasegle 3fi0,000 pušk In drugega orožja. Najnovejši dokument, ki govori o brutalnem postopanju z jetniki, je predložil pre-miurju Lerrouau socialistični poslanec Julio Alvarez del Vayo, bivši španski poslanik v Mehiki in poznejši predsednik komisije Lige narodov, ki je preiskovala ozadje vojne med Bolivijo in Paragvajem. Ta dokument Je podpisalo M4 Jetnikov v Jetnlšnlcl . Qvlil.eo in navaja 70 apeclflčnlh slučajev srednjeveškega mučenja. Tako Je Jetnik Juan Pablo Garcia, odvetnik iz Mlersa, Izpovedal, da Je moral Iti skoal vr«to detektivov in policajev, ki so ga pretepali In suvaJl s kopiti pušk. Ko se je onesvestil pod udarci, so ga policaji spet spravili k zavesti In obnovili proceduro. Ferdinanda Munizs so mučili na sličen način In po par dneh tega trpinčenja je zblaznel in se sedaj nahaja v neki umobolniš-nlcl. Conrad (»arcla nI dobil tri dni nobene hrane ali vode In moral je vos čas atatl v svoji celici. Pozneje Je skušal izvršiti samomor s skokom z Jetniške galerije in njegovo stanje Je kritično. Manuel Kodriguez, Manuel Pe-rez, Kamnu (iarcia in Amador Menendez so bili pri|a*IJanl v Jetnlšnico Ovideo 14. oktobra In par ur pozneje so bili vsi štirje ustreljeni. Dokument navaja še več drugih slučajev trpinčenja, kateremu so jetniki podlegli: Fellz (Jordon Ordas, bivši član kabineta, ki vodi kampanjo proti mučenju jetnikov, je |>oslal iIoIko poročilo predsedniku Zamori, v katerem podrobno opisuje srednjeveško trpinčenje Jetnikov, ki so bili aretirani po zatrtjji revolte, v španskih je-čah To poročilo je odgovor na zjavo premlerja f«m NsUmmI BmWU MM NmW«Im: m l4nsUu, lru»« l tU.) m> wi..j® |w*lljat.l)u W » te ja prilutil |M>ttxiiM> A4»*rlM>b« rataa o« ayf»*iaa»L— M»■ mtrurU ot mmbmumU aatlaua »n4 u«ka<4iaiU4 »rttctea wlil mi« hm MU*Mi OtW Manxarri|Ha. Mtrh a* •u,n«a. piam. |h»»i, aU.. »iii U r»tun»a4 to aanAarr u*lr »kati accooipatimd xtf-i«rii< ••>ene razlike med kandidati raznih političnih barv. Bržko vzamejo komu ali katerikoli stranki pravico demokratičnega Mitičnega udejatvovanja, tedaj je konec ameriške demokracije in začne ne fašizem. • • • - r- Burbonsko propagando v Ameriki Jako akr ~ bi, da ne bi dva ali tri milijone kmetov v Rusiji umrlo za lakoto letošnjo pomlad. Raznesli «0 vest. da je Hovjetaka Runija Hj»et na pragu velike lakote. Brigajo ae burboncl za ruiike kmete, koliko Jih umre za tem ali onemi Ampak nekaj je treba za propagando. — Medtem pa |K>ročajo iz Poljake, da tamkaj milijon poljskih Židov umira gladu, ko ao jih poljtki nacionalisti izključili iz trgovine, industrij, poljedelstva In javnih flužb. Tri milijone oljskih Židov nameravajo uničiti s stradanjem. Ta veat pa prav nič r* razburja "človekoljubnih" ameriških burboncev. čemu? Njim so bolj pri aren kmetje v Rusiji! Ali ni v Ameriki nič ntrada-Uja? Noaaaaa! • • • To j«- /ji patra Hugona, ki študira vekoveč-ho vprašanje samomorov: Joseph Sanfilipo, nUr 21 let. s«« je 11). t. m. ustnlil v Chicagu. Pred smrtjo je naslovil na očeta pumo, v katerem je zapisal na kratko: "Oče, jaz irreni k materi." —To je bilo vse. Njegova mati je umrla pred enim letom. Kant pa je v«>kakor Jmel trdno uro v | mm m rt no življenje, drugače ne bi bil zapinal, da gre k materi. Kako je torej s to čudno rečjo? • • • Kolikor posnemamo iz hrvaškega nacionali-»tlčnega (hrvaško-nacinoaliatičnega) tiska v Ameriki, ji- MussoUnl plačal okn»g $10,(KM) hrvmkim "vitaš<-m** v Anurikl, da bi mu pomagali do. revolucije i JugoalavlJI, Kupljene fev«»luclje pa danes ni! Mussolini gotovo minil, da je ailno moder iti svit. a nihče mu n«»-r |HiM(tail, e-raskih d* <*et tiaočakm* (drobiž za "Vatsško" 2« »|m»d« !) »Io (m> »rrlu. Za enkrat je tekla ra-kija, ni tt kla kri - in tako jr prav. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke is rasnih krajev 8kv ftt>zl j njlti.a do pt< OrtM njeoa fceTru Mmit^ i dtiMii pastirji intra Piri' in rlfki «f< ntivi za dolte « I, nI, #«bite na m«>litvico: ^e"hiiiav »sih prijateljev" . , (Kuvaj na« Ho- Bruhanje ognja hi žvepla Cleveland, O—Mnogim roja kom v drugih naselbinah Ae ni znano, vsaj v pretežni večini ie ne, da ae bai aedaj v alovenakl metro(x)li pripravlja nekakina Inkvizicija proti napredni atru-ji. Pred dobrim tednom ao namreč pričeli bruhati ogenj in žveplo pri Ameriški Domovini proti Enakopravnoati, in to radi tega. ali vaaj navidez zato, ker je prineala par uvodnikov proti klerikalnim nakanam v Mehiki. Drugega niaem opazil. V teh člankih je bila omenjena zgodc* vina klerikalne zahrbtnosti in zakulianoati. Nekaj podobnega je bilo priobčenega tudi v božični fttevilki E. Sedaj pa toliko kričanja, vpi tja, šuntanja in pozivanja k direktnemu bojkotu proti temu listu, Češ, da je proti veri, da vzgaja brezverstvo, napada vero, pa peža in bogvedi še kaj. Zraven tega pa poudarjajo, da katoličani in katoliški trgovci podpi rajo a svojim denarjem liat, k ih bije po lastnem noau. V tem boju je prišel A. D. na pomoč tudi Tone Grdina, me-tropolnki pogrebnik. Najprej si je privoščil 8ND na 8t. Clair ave. ter atrašno kritiziral in na padal sedanji in prejšnje domo ve odbore oziroma vodstva, čeA, da se je vseskozi slabo gospodarilo. To je akoro toliko, kot bi menda rekel, da se je poslovalo nepošteno. Vsaj tako izgleda njegovo cikanje. Tone Grdina namreč poudar ja, da ao SND na St. Clair ave v pretežni večini zgradili in postavili katoličani in njihova druitva. Tako je zapisal on, ki je slavni naš pogrebnik. In baA ko je to zapisal, je izustil debe lo neresnico- To lahko trdim, ker vem, da temu ni tako. Bil sem namreč aktiven v akciji za SND. tako tudi pri kolek tanj* in na biranju delnic; bil aem aktiven v vseh domovih kampanjah, razen ene, ko sem se nahajal na potovanju po zapadu. In vaelej so mi odkazali za nabiranje delnic SND tiste ulice in ceste, v katerih živijo večinoma katoličani in trdni pobožnjaki. Hodila sva pri tem poslu po dva skupaj, zato z mojim spremljevalcem prav dobro veva In se dobro apo-minjava, kako ao naju v več krajih pobožnjaki napadali in zmerjali ter celo zapirali vrata. Gotovo, prišla sva tudi k nekaterim, ki so katoliškega prepričanja, in so naju lepo sprejeli: Dejali ao: "Mi podpiramo cerkev in tudi narodni dom." Kupili so delnice ter se z nama lepo po-govorili. Toda tiati so boljši kristjani ko Grdina in njegovi pajdaši. Vprašanje pa je, koliko je pristno katoliških društev, da so delničarji SND, in to z velikim šte-vilom delnic? Bore, bore malo! Ct pa Grdina misli, kakor je že pisal in zatrjeval privatno, da so Slovenci vsi krščeni in da je najmanj 09% katoličanov med njimi, v tem oziru ima menda prav — če je rea tako naiven, da misli, da je vaeh teh devet In devetdeset odstotkov dobrih katolikov! Cv si res tako domišlja, ftvolx>dno mu, naj se veseli svoje domišljije! S tem, če je človek kot malo dete krščen, Še ni rečeno, da je dober katolik, ko doraste. O tem se lahko vsakdo prepriča, ker ima dovolj dokazov tik pred nosom vsak dan in yneh Mflfi dni v letu! Toliko o tem. Kaknr se vttreb-ni za vzgajanje in gojenje naše delavske kulture, naobrazbe, po- Tako vidite, kako si ljudje v tej depresiji skušajo 'pomagati". Ako kje slutijo denar, so pripravljeni priseči magari po krivem — vse za denar. Naj o-menim, da so ti ljudje finske narodnosti.—Jo«. Vidich. Malo odgovora A. Grdini Cleveland, O.—Dne 4. feb. t. 1. je Tone Grdina pisal v A. D., da si "jemlje pravico" in napiše par besed glede Slovenskega narodnega doma na St. Clair ave. Svoje pisanje glede SND opravičuje s tem, da ima "veliko svo-j4b~£ttljev" -vfjndr— ~ " ~ Kaj pa mi ostali rojaki in rojakinje, ali nimamo tudi mi naših žuljev v SND? Kaj je vendar mialil a tem povedati gospodine Grdina, ne razumem. Cika in predbaciva nekaj, češ, da kakšno gospodarstvo je pri SND. Pravi, da kje je ves denar od vseh najemnin od tako velikega I>oslopja, ki "nič ne napreduje". Kaj vendar hoče od direktorija —ali mu nič ne zaupa? Zakaj pa ne pride na konferenco in tam pove vse, kar mu leži na srcu! Kritizira in črni poštene ljudi lahko pač vsakdo, ampak kadar je treba priskočiti na pomoč, takrat pa ni nikjer nikogar. Tudi ne vem, kaj Tone Grdina misli povedati s predbacivanji, ko pravi, da s "premetenimi nakanami" pridejo do vodstva SND eni in isti direktorji! Ali more reči, da je bila kje kakšna po- jo Dom lažje uresničil in postavil, ni dobila vatopa. Sedaj paf kar naenkrat zavzemajo "tako veliko pretežno večino" njihov* društva in se tako Pospešena Ietin~ da tehnik Richard Heiss. Na nekem vLL* sestvu dela lastnik svojevrstne poZ?? * načinu. 1 KUs« Pot« __ ______ V Hoffstaettnu pri Gradcu ima; Dri.L Silno zavze- u*,tl Prednost novega električnega , * majo za Domov direktorij! vanje rastlinske rasti, ki Ne vem, čemu taka predbad vanja in ne vem, kaj hoče • tem Grdina povedati, ko piše, "kakšne" seje Je vodil SND Kaj je napačnega z direktor! jem? Saj vendar vemo, da amo vsi preprosti delavci in da amo vsi za naš SND. Rada bi vfdel*, če se je zgodila kakšna krivica morda onim, ki niso delali tako kakor bi morali, da bi slutili Dor mu, pa ao morali pobrati šila in kopita ter dati slovo SND. — Pregovor pravi, da kdor dela za narod, dobi narodno brco! Naj zadoatuje za danes, pa prihodnjič še kaj. Pozdrav vaem naprednim Slovencem in Sloven kam!—Viktorija Somrak, (5). Pogovor o dela v rov« Library, Pa. — 0 delu bom prav kratko povedal, da se ga ne dobi. Pa to menda ni nič no* vega, ker se ga tudi drugod ne dobi; Če se bi delo dobilo, ne h bilo toliko milijonov ljudi brez dela. Tukajšnji premogovnik, last Pittsburgtf Coal kompanije, obratuje po 5 dni v tednu. V njem dela približno 700 rudarjev. Od slovitve se izvajajo vsakih par tednov. Glavni vzrok temu so stroji za nalaganje premoga Delo pri strojih, kakor sem bi informiran, ni prav lahko, to pa radi priganjaštva; vsaka skupi na gleda, da prekosi drugo. Ta ko pride boss od ene skupine k drugi in ji pravi, koliko vozič kov je naložila ta in ta skupina Pred par meseci se je neki rojak izrazil, da so dotičnega dne prekosili vae rekorde. Radoved ni rojak ga je vprašal, koliko vo zičkov so naložili, pa je ponosno odvrnil, da 212, zadnjič enkrat pa so jih 208. Prvi ga je vpra šal, koliko časa misli, da bo vzdr* žal, pa je drugi odgovoril, da ne ve, koliko časa. V dotični skupim je 17 rudarjev. Oni rudarji ki nalagajo premog z lopatami, dobijo le po dva vozička. Brezposelnih delavcev je precej. Ojpolitiki ni vredno poročati, omenim pa lahko, da ima stara garda še vedno vpliv med našimi rojaki. Morda se bo kdo spotikal ob to poročilo, toda resnica je le. , Pred časom se je organizirala vseslovanska liga, ki redno zboruje in pošilja svoje zastopnike v druge naselbine. Tako imamo njenega zastopnika i na Libra-ryju, ki je naš rojak, imena ne navajam, ki je pripoyedoval poteku liginega zborovanja in na veliko žalost povedal imena vodilnih oseb v tej ligi. Te osebe pa niso Slovani, ampak republi- .m . po •taji. kjer no weli udtiftkr njegovih pmto*. Poročilo in zahvala Hlakie. O. — To je prvi moj dopis v Prosveti. Povedati želim, da ae mi dnevnik Prosveta jako dopade; četudi nisem nanj naročen, sem pa njegov čitatelj. Delavske razmere so pri nas slabe. Premogorov dela po dva do tri dni na dva tedna. Torej i* mame dovolj časa zs čitanje in razvedrilo, le da bi ljudje imeli malo več denarja. Zinio imamo tudi precej povoljno. Ce bi bilo več dela in zaslužka, potem ne bi bilo slabo. . , Dne 4. feb. sem prejel brze-jav iz Breezy liilla, Kans., ki m,f ga je poslal John Zordani, taj-j nik društva št. 65 SNPJ, s katerim me je obvestil, da ae je 1 moj oče v tamkajšnjem rovu dne 1. feb. težko ponesrečil. Takoj i cn odpotoval v Kan*as, toda i prodno rem dospel tja, J? bil oče mrtev .Pokojni oče je bil star KTtef K -H ne le v vasi Kerfin vrh pri Skocjanu. Jugoslavija. Pogreb se je vršil po obredih j. iskreno ae zahvaljujem r.i-l\ i At f5 SNPJ, sobratoma Zor lani in Dergant ter lTMWA za podarjene cvttice ter vsem ostalim za postrežbo in nak on* jenost, [• Moj dragi oče naj počiva v mi-ru in lahka naj mu ho ameriška gruda! ^ John /eiera.k .m »ti Preteklo poletje ai imel n. pr r,riiiLA , j dve polji koruze, ki je stala na obeh tH soko. Razlika p. je bila ta, da so na * posadili koruzo v začetku maja, na drjrf lih šest tednov pozneje. Vzrok, da se i! , * polju koruza razvila v dosti krajšem P tem, da so njeno seme obsevali po HeimJ todi. Isti učinek si lahko opazil na d!eh peae. Na prvem ao vsadili rastlinice v Junija, na drugem pa so posejali obsevH me sredi junija. Dosedanja izkušnja kaže N »e da obsevana pesa spraviti že ob koncu m j »ta, dočim je bilo treba čakati drugače 'do J i de septembra. 1 ( Obsevana detelja, ki so jo gojili v rastlini klh, se je pri dosedanjih poskusih razvil dvakrat hitreje nego normalno, namestu d« do treh Žetev v osmih mesecih, je dajala trii Itiri. Podobne poskuse so delali z ovsom u menom, pšenico, grahom, fižolom in tobuk« Uspehi so -bili različni, v vsakem primeru se je doba rasti po obsevanju semen skraji na polovico ali celo na tretjino. Heiaa je s svojimi poskusi potrdil znam no ugotovitev, da je vsaka stanica sedež v kofrekvenčnih nihajev in da oddaja nev žarke, kakor jih tudi sprejema. Po normah sončnem obsevanju dobe rastline oziroma semena samo tiste množine energije, ki j« trebna za normalni razvoj. Umetno elekti obsevanje pa pospeši ta razvoj do mere. kak smo videli zgoraj. Pri tem je vsa procedura obsevanja prepn sta, kolikor se le da. Heiss je zgradil a par« pod katerim se semena obsevajo. Komaj nekoliko sekund, tako da je mogoče v nekofl urah obsevati velike množine semen. Apu se da vgraditi tudi v avto, ki lahko obiske! oddaljene kmetije. Jasno je, da je treba zemljo, t. j. za gnojenje, namakanje itd., ilu beti tudi po tem načinu kakor pri običajni obdelovanju. Dva nova teleskopa Na Picu Palomarju, kakšnih 130 km od Si Diega v Kaliforniji, montirajo ta čas naj v« teleskop na svetu z zrcalom v premeru h torej dvakrat večjim nego ga ima orjak vrste na Mountu Wilsonu. Neki angleški pravi k temu, da bo novi teleskop *pnjea od vsake poljubne zvezde štirikrat veljo ma Žino svetlobe, to pa pomeni, da bo lahko tovil še zvezde s štirikrat manjšo svetlobno! jo, nego jo imajo najslabotnejše, ki jih seli ko opazijo s teleskopom na Mount VVilsoniL Novi teleskop bo tedaj silovito razširil pn stornino svetovnega prostora, ki je mod« znanosti dostopen. A še neprimerno zmogljivost bo imel teleskop, ki ga gradijo! Čas v Rusiji. Isti lodonski list je povedal lep primero, ki pojasnjuje sposobnosti obeh orji kov. Ce bi prestavili na luno londonski lament ali We3tminstersko opatijo, bi zgradbo s teleskopom na Picu Palomarju jasno razločili. A če bi prestavili na luno I* pico iz Hydeparka, bi lahko z ruskim dalji gledom brez nadaljnjega opazovali, kako bil vedel na njej zaljubljen par. Menitka republika te razpusti Grški listi poročajo, da namerava grška I* da zapreti vse samostane na sveti gori Atoa Pred vojno je Živelo tu okrog 15,000 maj hov in neštevilni romarji ter podpore ii Hi je so skrbele za to, da se jim ni bilo bat » življenje. Po vojni pa »e je to predrugi» Romarjev ni več dosti, podpore so utt* Značilno je, da je bilo že pred petimi leti maj še 2500 menihov na sveti gori. V pr samostane so spravili begunce u M*l P« Dolenjski^-Nekaj popotnih vtisov o dana&ije t7/kem položaju Dolenjske 2e dolgo sem želel, da bi mo-el pe4 prehoditi to nafto lepo >olenjsV6, ki je pri tej krm enda ie najbolj prizadeta. Do-Am ima Gorenjska razvito obrt « industrijo ter širne gozdove štajerska hmelj in vino, nima )olenjska — posebno od Smar-do Trebnja — prav ničesar, judje nimajo niti toliko, da bi e dobro oblekli in obuli. Da bi to videl, sem obiskal domala voznika, ki je pripeljal v e»to nekaj fižola in krompirja, j bi iztržil vsaj nekaj dinarč-ov za najpotrebnejše. Na vlak nisem hotel, saj tu ni j£ posebnega; kmetje se bodo ,ogovarjali o krizi in slabih ča-ih, ko nima to, kar prodajaš, obene veljave, kar pa kupuješ, P še vedno drago. "Včasih so iii drugačni časi!" bodo kimali glavami in zamišljeno gledal' ozi okno. Jajčarice bodo toži kako so jajčka poceni, vlak pa rag, da komaj toliko izkupiš, pokriješ stroške. Delati mo-jš pa zastonj. Dekleta, posebno koliko "boljša" se bodo pogo-rjala o modi in ondulaciji. orda bo celo katera odprla tor-ico z ogledalom, vzela v roke rvko in si nekoliko pordečila tnice. Se vedno je bilo tako, Jtovo tudi zdaj ne bo drugače. Gosta megla je ležala nad me-om, ko smo odrinili. Prlsedlo tudi nekaj žensk, ki so se pridale z voznikom V mesto. "Zdaj se kar z vozovi vozimo mesto, kakor v starih časih, > se ni bilo železnice," so po-snjevale ženske. "Ne moremo W4fačtt. V4ak~ je predraga Samo 1 Višnje gore do Ljubljane sta-; 15 Din. Na obe strani torej kovače. Ce imaš pa še kaj prt-age s seboj, je treba pa še od Ktejja j>osebej vplačati. Voznik pa rad pelje za 10 dinarjev, je torej prej prihraniš dva koča kakor tu! V teh težkih ča-h, ko se nikjer ne da nič zaužiti, je treba gledati na vsak nar, pa še ne gre." Med temi pogovori smo pu-ali za sabo mlekarice, ki so se acale iz mesta. Po dve in dve u šli skupaj, ena je potiskala >zi('ek pred seboj, druga ga je «'kla za seboj in sta se pogo-rjali, da je bila pot krajša. "Tem je lažje", ho takoj do-lah* naše ženske, "ker so blizu sta. Vedno dobiš kaj, da ne-š v mesto in izkupiš nekaj di-rjev. Koliko zaslužijo samo i mleku, ko lahko vsega proda-» in še tako drago. Na deželi i tega ni. Nihče ga ne mara, pa ga že kdo vzame, ne da za «r več kakor 1 dinar ali pa K par. Tu pa lahko prodajo •'ga, pa ne po dinarju, ampak t> dva ali m* dražje. Ce imajo le kravi pri hiši, že kar lahko rt od izkupička za mleko. Tu-z jajci je drugače, kakor na "I', kjer jih pobirajo jajčari-> veliko ceneje, da tudi one ne-»J zaslužijo. Poleti pridejo tu poštev razne zelenjave, ki jih ^ a/a j.. v mesto, kot solata, h fižol, kumarce in drugo, pdi 'i' .i gredo tu lažje v pro-; J« bližje in še druge Hnodgovorni v svojem motrenju unijskih problemov. Karkoli je že resnica, je gotovo to, da se člani socialistične stranke ne marajo pajdašiti v družbi tako negotovega zaveznika. "Nas dvom v vašo delavsko odgovornost povečuje tudi vaša sugestija, da se vam pridružimo v zgraditvi levičarske avtne unije. Mi smo bili pod vtisom, PR08VBTA je dolgo časa dominirala. V Dai-ly VVorkerju z dne 2fi. decembra smo na primer Čitali, da je bila ta unija razpuščena, članom se je pa svetovalo, naj se pridružijo United Automobile Workers of America, ki je skozi federalne unije priključena Ameriški delavski federaciji. Rili nmo pod vtisoip, da je bilo dotično poročilo v Daily VVorkerju točno. "V slučaju pa, če dotična vest ni bila resnična in se je komunistična stranka znova postavila na glavo v svoji taktiki in skuša oživeti Auto VVorkers u-nijo, člani socialistične stranke sigurno ne marajo imeti ničesar pri tem. Mi bomo nadaljevali gratvijo United Auto VVorkers of America. "Zgrešena taktika komunisti čne stranke v preteklosti nas je tudi uverila, da lahko bolj efektivno služimo delavskemu razredu v prizadevanju za dosego socializma. če nadaljujemo s svojim bojem brez tako dvomljive pomoči kakršno vi ponujate." Mussolinijeve priprave za vojno Vlada zasegla preko-morske parnike za transportacijo vojaštva Rim, 23. febr. — Diktator Mussolini je ukrenil vse potrebno za mijitaristično okupacijo A-besinije. Včeraj se je vkrcalo na ladje več tisoč vojakov, ki tvorijo prvi kontigent italijanske regularne armade, da odrinejo proti Afriki. Veliko število vojaštva bo poslanih v A-friko iz Mesnine danes. Da se Italija resno pripravlja na vojno, kaže dejstvo, da je s četami, ki so se včeraj vkrcale na ladje, odšel tudi general Gra-ziani, ki slovi kot najuspešnejši italijanski general v kolonijal-nJJbL.vojnah, -0» J-r- drutili, mora zapreti vra- operacije proti Abesiniji. Z njim je odpotoval tudi njegov generalni štab. Mussolini, ki je odredil mobilizacijo redne armade, se nadeja, da bo v nekuj mesecih že lahko razglasil, dri je Abesinija postala italijanski protektorat. S tem upa potolažiti italijansko ljudstvo in ublažiti resnost ekonomske situacije. Njegov načrt je, da iiaile Selasie ostane še nadalje cosar Abesinije, toda pokoriti se bo moral ukazom Kima na sličen način kakor ne pokori vladar Tuninije Franciji, ki imf* protektorat nad to pokrajino. Mussolinijeva vlada je zasedla parnike privatnih družb za transportacijo svojega vojaštva v Afriko. Sinoči je iz neapolj-skega pristanišča odrinil parnik Vulcania proti Afriki z vojaškimi četami, med katerimi je tudi general Graziani in njegov štab. Ugotovilo h<* je, da je I-talija v zadnjih desetih dneh poslala v Afriko 12,000 mož in nadaljnje čete so pripravljene na odhod. Negradas Venus, predstavnik Abesinije v Rimu, je alarmiran. "Italija naglaša, da pošilja vojaštvo v Afriko v interesu miru, toda tega jaz ne morem verjeti," je dejal Vesus. "Abesinija ne ograža Italije — izgleda, da Je vojna neizogibna." Nov letalški rekord za Ameriko - New Vork. — Letalec l*iand »S. Arkirew« je zadnji petek prispel sem iz l*os Angei<»«a, Oalif., v neprestanem pol«'tu v enajstih Lahko ustavijo avtno industrijo Delavci so dobro orga nizirani v pritiklin-skih tovarnah Detroit. — (KIP) — Zadnje čase je bilo izrečenih Že dosti besed o slabi organizaciji avtnih delavcev. V avtni industriji kot taki je delavska organizacija res bolj šibka, v nekaterih tovarnah na primer pri Fordu, je sploh ni. Za to je več vzrokov, med drugimi tudi Široko vuhonsko mreže in nastavljanje "hribovcev" z juga. katerim je organizacija španska vas. Pri vsem tem besedičenju < slabi organizaciji med avtnim delavci se pa redko omenja dej stvo, da so delavci v pritiklin-skih industrijah razmeroma dobro organizirani, v resnici tako dobro, da avtno industrijo lahko paralizirajo v 4S urah. Kakor hitro bi avtne tovarne prenehale dobivati pritikline, mora prenehati vsa produkcija, ker je avtna industrija popolnoma odvisna od pritiklinske. In v pritiklinskih tovarnah je delavce lažje organizirati kakor pa v avtnih; to deloma radi slab-ših razmer in deloma, ker te družbe nimajo tako premetenih "delavskih ekspertov" kakor avtni magnatje. V Ohiu, Michiganu, lndiani in VVisconsinu je osem pritiklinskih tovarn, ki lahko paralizirajo vso avtno industrijo, če bi odšli vsi delavci na stavko hkra-tu. In v vseh teh tovarnah je organizacija razmeroma močna, toliko močna, da lahko ustavi o-brat. Ena teh tovarn je Motor Products v Detroltu, kjer sri hI de. lavci v zadnjih par letih prillč-no izMjšall položaj z militantno akcijo. Kadar preneha obrat urah in 21 minutah. Prejšnji r<*-da je c< • I o komunistična strankajkord za traimkont mentalni po-opustila to dualno unijo, katero Jot je b(i 12 ur. KI U' dolenjska z<*mlja n<*ge in (»ozorno-r;»* biti na njej— "ln«-m otroku—in 'Mati, p® fe nera-l*»ve. Tu *e nam-^"•ata krški In j«* prst razme-i pHuVna. Nepre-* gnojiti in premora* Uiti z in okopavati. •ti «*be tovarni je solidno organizirala neodvisna unija Meuhanics Kducationnl So ciety of America. Pri Kelsey-IIayes v Detroitu, ki izdeluje avtna kolesa in dru ge pritikline, so deluvci zadnji m.esec izvojevali večje pridobit-v« s "sedečo* stavko, ki Je tra jala le dve uri. Nadalje Je*Motor Metals v D«*-troitu, ki zalaga Forda in nekatere druge družbe s pritiklinami in kjer so delavci dobro organizirani. Isto je s Splcer Mfg. kompa-nijo v Toledu. Izdeluje razne avtne pritikline in je trdnjav« M.K.8.A, fie bolj strateglčna Je Bendi* korporacija v South Bendu, ki produclra dv<« tretjini vzmetov (springM) za avtno Industrijo in je dobro organizirana. Zadnja je iiadiodyne družb« v Kacinu, VVIs., ki produclra m-diatorje in je tudi |M>stala linijsko "gnezdo". V pričo te situacije avtni magnatje lahko še bolj pletejo vohunsko omrežje in s«* ponašajo m slabo delavsko organizacijo v svojih tovarnah, toda ne Ford ne General Motors nista sigur--na prmj paraliziranjem obrata, če pride do faktičneKa N|*»p«d« v avtni industriji. . Polejr tcffc j« pa špecialtzucl-j« v avtni industriji tako popolna, da stavka v-enem oddelku pomeni paraliziranje obrala v i vsej tov«mi. Tako je na primer j nedavno samo iH ribakev (*«• t Ms i mu » mIoi senders) v Ituickovi tovarni v,u 1 i Lansiiigu s stavko v 12 urah u , stavilo obrat petih tisočev de | lave*v. Sigurno se tudi avtni magna t je zavedajo, da je visoka špeci alizacija dvorezni nož, če so d< lavci organizirani. Vsled tega i majo milijone za pobijanje uni ouizm« v avtni IndustHji. . -MmM rietur«. SlavkarJI pred tovarno Na tional Biscuit Co. v New Vorku vztrajajo na stavkovni straži kljuh hudemu mrazu. Glasovi iz naselbin Zabava In delo Sharon, Pa.—Vsakdo potrebuje zabave, naj bo mitu) ali star. In naš Slovenski delavski dom bo dul v tem oziru vsem priliko, da se boste lahko dobro zabavali na njegovi plesni vese-ici dne 2. marca zvečer na 10N7 Baldwin a v o. Igral bo Yaklavi-chev in Kingov orkester. Vab-jeni ste vsi od blizu in daleč. Pridite, da slišite to godbo, ki vsakemu privzdigne tpote. In res — tako se bomo vrteli, da se bo kar kadilo! Domova veselica bo neka posebnost. Tudi žejtta grla bodo dobila svoje mazi(o na naši veselici. Seveda bo na razpolago tudi dovolj okusnega prigrizku. Nobeden, prav nobeden se se bo (esal, če nas bo posetil. Pri nas so se delavslče razmere malo izboljšale in upamo, da jo še boljše, ako ne Ihi šel "trošt lio boršt". Jeklarna American Sheet & Tin Plate Co. te nI obratovala 0 mesecev in smo misli-1 J« * «koh d<> 40 ut. II, du bo za stalno zaprla vhod 1,8(H> delavcem, pa so nas go spodje presenetili prošli teden ko so naznanili, da |>ožeuejo obrat spet h polno paro. Kako dol go bo šlo s polno paro naprej tega pa seveda nihče ne ve. Druga jeklarna, American VVire Mili« Co., obratuje že pro šla 4 leta samo s čet rt luskini ča som. Pred par tedni so napove dali, da bodo tovarno |u>rušil| in premestili v drugI kraj. Toda mesto Farrell je uvidelo, da bi bila prevelika izguba za naselbl no iti za vso dolino Shcnango, zato so sr potrudili in vložili prošnjo na senatorju, če bi tem oziru mogel kaj storiti, da tovarna ostane in obratuje. Kakor se sliši, ni bilo brez us|>eiia. Frank Okorn, zapisnikar. Difchtltr C«II, »in Henrik«, rojen v Sarajevu, tivl n«'kj* v Brooklynut N. Y. limhar Ivan (John), rojen 1RK7, javil »e W2H ii menta Mlrk)eys, K. D. Allenton, l*Mfh, l'a. - Hip Anon, itara 4f> let, delala kot bolniika streinica v New Vorku; »Jena aadnja adroaa: M W. DO, New Vork, N. Y. Htrfevar Anton in Jote ia Poljlan it. 0, aadnji* ae javil ia Clevelanda, Ohiu, I. HUD. Imprid Nikola U Denprlmci it. (I, »trfina Breiovica; mix!i se, da Je u-mrl I. HM S uli 1U1D v Mercerju, Pa. Ka»itnič Krmijo i« I>u«e Gore. Karlo Joaip ii Klanje« ali TuKIJs v Zagorju; v Ameriko je odAel pred J »rea Ludbreg; aadnji naalovi «0.1 W. R«yen ave., Young«town, O.j v Ameriko ne Je povrnil I. 1P24. Knea« Rudolf Schmidt ia Serponlc«, tiuriAk«:. a«dnj« njegov« «dret« J« bil« v Brooklynu, N. Y. l.anc Marko (L«ng), rodom Ia Ru* me. Leta 1D1.H Je bil sapoalen v Clo-velandu. Updevič Ulj« ia Podgorje At. 48, irea Vlrginmoat; leta lDa» ae je Javil a udreae: Bon II, Moltonald, Oblo. Lik man Joaip, Ljub« In Iv«n Lik-man ia V«r«*dinakih Toplic. M«rkovl^ Ivan ia DomaAinca, He-kanovec, čakovecj aadnji« ae Javil a adreaei 2 Union atreet, Luaerne, Pa. MedJimorec Aimun ia Hlebi ne j v Ameriko je prUel pred MA leti) tad> nja adreaa: (]raya l.anding, Pa. (Box 121). Menllanln Radovan Ia jlll ae JI«M, javil ae avop rodbini nodnji/ B. N «2, We*i , I'« " HfiiU Mteve 1» Dubiavor kt. 24. obalna S«4 > i/ Njegova adreaa je trila Htjepan Itnr4'J liu lgn at , Aetna, I'«. '«iv«nU« Krarik It Magfc Ki««|tMpi»ey l.alena''»ry, Monrne H , P« mm le, S J llgrinit^ (iaja Ia Buograd«; a«dnjiA ae javil I. IDI8. Vagner A lina in Y«giW JelUaveta, rojeni v fealeregu; Ana rojena I. issrt, J r I i »a vetji |. HHKJ, Zadnji ae javili ia Phiiadalphije, P«. Zuber Joaip ia I makove« lir. A4, idi-^ln« Kujeva.-, rojen I. IstiA, asdnjl naslov: Bok Ml, (Udumbua, (Ihio. Mlavoj TruAt. t ommlaaloner of Kmlgration, Royal Jugonlav ^eval ii^enc4 m, da morajo zmerom premisliti, preden kakAno rwč zinejo. Najlailje J«, če Ateje-Jo do 7, do 5H, ali pa tudi do 100, preden kaj rečejo. Cvt pol ur« so i m o-dado ji ih oče, "Aha", prikima zamiAlJeno Mihec, "Torej »o tudi moje hlače tradicijM 7" od nslii do rtona Hrachu. Fla. Ali «1« >e naročili hmfftn «U Mlarfinefci li«4 ovojemu prijale M« ali «orn4nllitf v domovino? To |« edini dar tra)«« vrednoti hI C« m mal deemr Inhko U «v«tr»m v ' ( ufrr F If N r ' |f«tom Mar* t|».»Mi*»ru IDI« lloliar An'-.«, »o. ma 1'iiim Viktorija, ro A'«ei Ikl Ae ZA ••va rednj« »d eet, Nr» Vork, aadnjli ae joviJ« v t ' levelaii'1«, Ohlo ^'-jrn | I Sli .'I v <«rad etelj, dr«v«ka ••asovi- V Ameriki I. I ........v red i I ©c zaprt niče "<'|rrio, III , J«n. IA. Jmi aetn ae (oi/mIiI cmoe*n in nee^naen, kar ellkif« |MiOM-n« aa mb4* .Irlo MoJ |iiljai«lj ihi )• |iii|eoi«/il TRIMERJEVO GRENKO VINO in |it>'iiaArl »«<•»!. d« ni le efektivno, tem vel t nit aelo |Siawi" M vllv«(i, J»» *e i« le,hi «1»»al Vat ave^tl, II I'." fiinerjeso grenko vinu je n«jt«• |i»t»u»l in 4Sifim eoaklM) nere«ln«»-»rim, e a ver I a plini, ttfatim apetit«, ii«|iirlievniiki, «1«v.Smi|, moha afNin* dal »pat, ga je mati ne-opaženo pokrižala, in ko je lege), ga je čez pol ure tiho vpra&ala: — Ali ne »pite, Andrjuia? — Ne ... kaj pa je? — Nič! Lahko noč!' — Hvala vam, mamica! — se je tiho in pri-jazno odzval. XVII. Ko je fttarka naslednji dan prišla s avojim tovorom k fabriakim vratom, jo je straža grobo ustavila, in ukazavfti ji, da položi svoje lonce po tleh, ho jo natanko ogledovali. — Vna jed ne mi bo ohladila! — je mirno pripomnila, ko no ji nirovo otipavali obleko, — Molči! — je mrko zakričal čuvaj. Drugi ji je lehno potrkal po rami in prepričano dejal: — Jaz pravim, da mečejo letake čez plot . . . Prvi je priAel k njej ntari Sirov in ozrti ne na vae ntrani je dejal |>otihoma: — Ali si Mli*ala, mati? — Kaj? — O letakih! 2e spet no v tovarni ... Kakor sol po kruhu ao razMtlani vsepovsod. Vse aretacije in preiskave ho brezuspešne! Mjazfna, mojega nečaka, ao odvedli v zapor ... kaj je pomagalo? Tvojega sina ho vzeli , . . Meda j je jaano, da »ta oba nedolžna! Po bradi se je pogladil in končal: — Ne gre za ljudi, ampak za mi«li, minil pa niso bolhe, ki jih lahko poloviA. Z roko se je prijel za brado, jo pogledal in odhajaje dejal: — Zakaj te ni nikoli k nam? Dolgočasno je človeku mmemu pri čaju . . . Mati ae mu je zahvalila, na ven glan je ponudila jedi in oatro opazovala neobičajno vrve. nje po tovarni. Vsi ho ne nečesa veselili, zbirali se, razhajali in tekali od delavnice do delavnice. V aajastem zraku je velo nekaj bodrcga, smelega. Tuintam so se oglašala živahna pritrjevanja, porogljiv krohot, od časa do časa tudi grožnje. Zlasti mladina je bila vsa oživljena. starejii delavci pa so se oprezno smehljali. Uradniki so hodili urno semintja, policaji so begali po dvoriAču, delavci pa ao se počasi razhajali. ali pa so ostajali na prostoru, prenehali z razgovorom In molče opaiovitt noljučene, razdražene obraze. Delavci so bili vsi skrbno umiti. Pojavila se j« visoka postava starega Guseva, njegov brat je racal poleg njega in se hohotal. Mimo matere sta počasi stopala delovodja mizarske delavnice Vavllov in zapisnikar Isaj. Drobni zapisnikar je vzravnal glavo In nagnil vrat na levo, nepremično opazujoč naduto obličje Vavilova; potresel je svojo bradico in urno zamomljal: — Glejte. Ivan Ivanovič, kako se krohota jo ... In vam je prav, četudi gre sedaj za obstoj In za propad države, kakor ao dejali gospod ravnatelj, Tukaj, Ivan Ivanovič, ne kaže pletl, temveč prav krepko Je treba oratl . . . Vavilov je šel z rokami na hrbtu, in prsti so a« mu krčili: __....------------------ — Tiskaj, pnija zalega, kar ti Je drago, — je glanno dejal — ampak mene — pusti v miru! Pri Ael je Vanillj Gusev in dejal materi: — Jaz bom obedoval zopet pri tebi; dobro ml diAi! Mežikajoč je z glolničjim glasom potihoma pristavil: — Ali vidite? Kako so nasedli . . . dobro, kaj? Eh, mamica . . . prav dobro. Mati mu je prijazno prikimala. Ugajalo ji je, da jo je ta fant, ki je veljal v predmestju za največjega pretepača, tako ogovoril, in ugajalo ji je sploAno razburjenje v tovarni; sama si je mislila: — Ce ne bi bila . . . Nedaleč se je ustavilo troje pomožnih delavcev, in eden je potihoma, skoro žalostno dejal: — PosluAati je treba . . . Jaz ne znam brati, ampak vidim, da jih je treščilo nekaj po rebri h ! ... — je pripomnil drug. Tretji se je ozrl naokrog in dejal: — Pojdimo v kotlarno, da vama preberem! — Dobro učinkuje — je zaAepetal Gusev. Vlasovka se je vesela vrnila domov — na svoje oči je videla, kako knjižice oživljajo ljudi. Ljudje obžalujejo, da ne znajo brati! — je dejala Andreju. — Tudi jaz sem v mladih letih znala brati, pa sem pozabila . . . — Naučite se spet! — ji je dejal Malorus. — V teh letih? Zakaj se norčujete . . . Andrej je vzel knjigo s police in pokazavSi z noževo Apico črko na platnicah jo je vpra&al: — Kaj je to? — R! — je smeje odgovorila. — In to? — A . . . Neprijetno ji je bilo okolo srca in sramovala se je. Zdelo se ji je, da se ji Andrej pritajeno smeje, in umikala ae je njegovemu pogledu. Ampak njegov glas je zvenel mehko in mirno, njegovo obličje je bilo resno. — AndrjuAa ali resno mislite? — ga je vpra-Aala in se nehote zasmejala. — Zakaj pa ne? — je odgovoril. — Le poskusite! Ako ste že čitali — ne bo težko. Če ne pojde — kaj za to, a če pojde — tem bolje! —Pravijo, da od gledanja svetih podob človek ne postane svet!—je pripomnila mati. — E! — je dejal Malorus in zmajal z glavo. — Prislovic Je mnogo. Manj ko veA — bolje spiA. Trebuhu pokoja, duAi prostora .. . Katera črka je to? — L! — je odgovorila matii — Prav! ... In ta? Napenjala je oči, premikala brvi in se zatopila v pozabljene črke. Kmalu, ao ji opešale *oiSr.~Tžprva so se jI utrinjale solze od utrujenosti, in potem od bridkosti. . — Citati se učim! — je dejala ihteč. — Cas je, da umrem, pa sem se Ae le začela učiti . . . — Zakaj plakate! — je dejal Andrej ljubeznivo in tiho. — Niste mogli drugače ... a sedaj vsaj veste, da ate živeli klavrno življenje! Na tisoče ljudi bi lahko lepAe živelo od vas ... a žive kot živina in ae Ae bahajo! Kaj je lepega v tem, če človek danes dela, da je, če vse svoje Žive dni — dela in je? Med delom se mu rode otroci ~ izpočetka Jih je vesel, a ko se jim oglasi tek, se jezi in Jih zmerja: stradežniki, rastite naglo, da boste kaj zaslužili! In naj-rajAi bi pretvoril svoje otroke v tovorno živino . . . Otroci začno kmulu delati za svoj trebuh , . in zgodba se ponavlja od začetka! Nikoli ne zatrepeta dttAa od veselja, nikoli Je ne navdajajo misli, ob katerih umira srce. Eni llve kot berači — vsejja prosijo, drugi — kot tatje — vse si nakradejo. Izdelali so tatinske zakonike, postavili nad ljudstvo čuvaje s palicami — varujte naA«» postave, po njih sesamo kri is človeka! Najprvo ga tlačijo od zunaj — če se Človek ne poda. mu vtepavajo pravila, da mu oaiabe razum . . . (Dalj« prfeodajll.) HMBHanMU L / Ujeti blisk AngleAki s pihni H. Travni * Prevedel Tulita Prav lahko j« ugoditi, zakaj »o Cipriana obšle take misli, da bi svetnika zamenjal. Kot vsak pravi umetnik se je tudi on zavedal. da mu je Ae emTtako u-metnino nemoiruče ustvariti. Tu. na Judi Ukan jot u j<< Cipriano preizkusil vse barve, kako se dado kaj uporabiti. T«*ira nedaj pri drugem kipu ni mogel več ponoviti, ker bi mu sicer barve jMjAle. Ta kip zahteva več rjave barve, drugI ieč rumene, mpet drug« več seleite in naslednji več rdeCet da siatr in srebrne niti nr omenimo, kajti nekaj zlat« in »rebra mor« vsak dobiti. Pri o atalih kipih je moral temeljn«-bane natanko u|x»Ate\ati. da bi tudi tupljani ki|»e prc|»o«nali htcer bi *e utegnilo zgoditi, d« bi «e reio župmk ne «jM>inal več Toda pn Judi lAkarijotu. kjer I ni tako natanko, ali «e je kaj izpremenil ali ne, je »mel dati Cipriano vwm svojim talentom; prosto p«»t Pri \ srh ostalih. zla 1 sil p« Ae pri Kristusu in prf sve ti |tr\tci, J»« ni umrl temeljne! b«r\e niti najmanj ispfemeniti ' Kontno Je Cipriano * težkim, »rtem po»t«\il t«ko »tjajno po «r»*enega Judu lAkarijot* mj*!' <* hjegov tHtn«n kot. T<*1« ^o je v naslednjih dneh pošteno u-|na krUu aU s križem na knave- kvarjal z ostalimi kipi, ni mogel več odvrniti svojih misli od onega sijajnega umetniškega dela, ki ga je ustvaril. Pa najsi je pleskal sveto Ano ali svetega Pavla aH svetega Frančiška — njegove misli so se zmeraj mudile pri Judi lAkarijotu. Da Je Cipriano tako straAno zapadel v kremplje in zanjke najhujAega izdajalca vseh i/dajalcev, kar Jih je kdaj živelo na zemlji —- o tem ni dvoma — delo hudiča, ki je sklenil porabiti >upnikovo odsotnost, da bi ujel čisto in zvesto duAo cerkovnika Cipriana. Kajti vse. kar se je |»ot<|m zgodilo, se da |m> svojih pravsrokih izvajati is tega. da je Cipriano svoje najboljAe spo-sobnoatl, ki bi naj služile samo resničnim svetnikom, na tako (Nitraten način zapravil ta naj-hujAejf« lopov« Judo lAkarijota. Ubofi Cipriano kar ni mogel več IMitabiti Judo lAkarijota. In salo je Cipriano povzročil zanikr* nosti, ki so imele kaj hode po-"ledk-e * " Kar se je potem zgodilo, znova dokazuje, kako spretno zna satan tM*»top«ti. da bi zgrabil na zemlji kraljestvo Antikristovo. K<•»*.■ no je <*akaia Cipriana Ae velika naloga: očistiti in prenoviti sveto Devico, ki je stolovala n«il oltarjem Zavedal se je, da je to t)aj«vetejA# »telo, ki mu more ihti n« Zemlji dodeljeno /. iMzIummi KristUMivimi kipi ti so ga pred«t«vljali ali čih ramah ali pa ležečega v skalnati votlini (iz naAkrobane vre-čevlne) — si je delal prav tako malo skrbi kakor s svetniAkiml kipi. Tu itak ni bilo nikakrAne razlike. Toda sveta Devica Je bila naj svetejAe. bila Je smisel In vse bina vse vere. Bila je važnejAa kakor sam Bog oče. Preden se je Cipriano dotaknil svete Device, da bi jo dvig-nll t njenega visokega stojiAča, je pokleknil in izmolil pol stotine ave marij. Prekrižal ae je na vae mogoče načine, ki jih je po-znal. Končno je leseni kip stal na cerkvenih tleh. Ni ga pa po-atavll na gola tla. nego je pod nogami božje matere razprostrl tlimo (pregrinjačo.) Kip je začel skrbno umivati, nežno, kakor bi bil novorojenček. Potem g« je odrgnil in af«>liral t mehkimi cunjicami. Odvzel mu je obleko, da bi Jo izpraAil in opral. Na kamenitem cerkvenem tlaku Je Cipriano zakuril majhen ogenj. Ogenj j«, potrefanal. da je na njem »egrrval vodo za u-mivanje kipov, razen tega je kuhal na njem k tej, da Je bil ve« čaa.lrkot; ftlrdnjt-gii je jMilrelio-\al, d« je z njim popravlja) vsa pokvarjena mesta na kipih. Ob tem ognju j« sedaj čepel Cipriano m grel kavo in tortile (neke vrste jed), ker ni maral izgubljati časa, da bi hodil v ko. PKOflTBTA čo. Oblačili matere božje pa je razobesil zunaj v cerkvenem vrtu po grmovju, da bi se posu-Aila. Ko je popil kavo in povžil tor-tille s chilom (jed), je stopil na cerkveni vrt, da bi opazoval sonce, kako je suAilo oblačila svete Device. Ko je to delo takole opazoval, si je zvil cigareto in si jo prižgal. Sonce pa ni suiilo samo oblačil svete Device, nego je istočasno tudi razlivalo najpestrejAe barve prek cerkvenega vrta. To pa je Ciprianove misli znova o-bmilo k njegovemu velikemu u-metnifikemu umotvoru, na tako sijajno posrečeno olepAavo Jude lAkarijota. Pričel je razmiAljati, kaj bi se Ae vse dalo napraviti za Judo lAkarijota, ko bi že vse ostalo opravil in bi mu Ae preostale barve, kar pa se bo skoraj gotovo zgodilo, ker je z barvami močno varčeval. RazmiAljal je, da se morda utegne celo zgoditi, da bo umotvor celo senjorju župniku vAeč; potem pa bi bilo morda mogoče odreAiti Judo I-Akarijota in ga postaviti — če že ne na častno mesto — pa vsaj na boljAi prostor, kjer bi ga ljudje že laže opazili. Ko je takole premiAljeva!, je Cipriano spo-spoznal, da se je prav za prav in sploh zgodila Judi lAkarijotu velika krivica, da mora že dva tisoč dolgih let trpeti zato, ker si je hotel enkrat zaslužiti trideset srebrnikov, ki jih je potreboval prav gotovo za nekaj zelo važnega, morda celo za zdravila za bolnega otroka, na vsak način pa za nekaj, o čemer nam samo zato ne poročajo, da bi se nam njegovo dejanje zdelo tem bolj lopovsko. Sploh pa se je Judi lAkarijotu zgodila že za to velika krivica, ker so ga za zmeraj izključili od odreAenja medtem ko je bilo odpuAčeno celo Petru, ki je prav tako zataj Gospoda, razen tega so mu bi Ae zaupani ključi nebeAkih vra i in je bil povrh poviAan Ae v svet nika. Med tem napornim premiAlje vanjem o dvojni meri, s katero celo v nebesih dele pravico, in zamotanih nazorih in vpraAa njih o veri v sploAnem in posebej in med premiAIjevanjem, da se dasta razmerji senjorja župnika s senjorjo Elodijo in se njorjo Roberto prav dobro na dva načina razložiti, je Cipriano polagoma in počasi zadrema Dela ta hI [i ni imel, ker soncu pri suAenju vendar ni mogel pomagati. ZbudU se j§ prav tedaj, ko se mu je v sanjah pojasnilo razmerje med moškim In žensko ne dabi pri tem mislil na senjorja župnika in senjoro Elodijo Prav za prav pa se je zbudil pač zato, ker so se trije psi stepli stepli so se v cerkvi za neka tortil, ki so ostale Clprianu od koaila. Cipriano je \h\T\i x OFFICE ŽE 84 I.KT V BBEDI&ČU MhsTA Hala pMttaMt: Zitovja, zlata kron n i*, CENE ZELO ZMERNE. Uradne ur*: 1:80 do 8:30 Tel. Harriaon 07JI 32 6 S S TAT t ST | Q|*i>onHe D« v Is Store, 2 Im«....... .................................Cl. druitra It. Naalov ....................................... Ustavite tednik in ga pripiiite k moji naročnini od sledečih *lano» družine: .......................................Čl. društva št......... .......................................Čl. društva it........ .......................................čl. društva št......... 5) .......r....................................ČL društva it......... ................................Država ................... .. Nov naročnik.........................8Up ......................... TISKARNA S.N.P.J SPRKJKMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Ti ka vabila za veselice in shode, vizitnirc, knjijre, koledarje, lotake itd. v slovenskem, hrvstiki slovaškem, a.škcm, nemškem, anifleAkem jeziku in drv VODSTVO TISKARN K AI'BIJ K A NA Cl. ANSl S.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOfA V SVOJI TI8KAHNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiakarna Cone smerne, uatjako delo prve vrste Tolaiha Trdina: "Povejte rai, iro»p<>d »ktor, kako minlite o mojem rcuT* ( Zdravnik: "Hm. n#k(Miko xya-rano j*, rea, Uaia tako dolfo. ko-»k'«r bn»tc tiveti, bo k* sdrtalo " Ptilte po informacijo na naslov t S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALS AVENVE Telefcm Kock«ril 4904 rillCAGO. IIX. Tam — aa šeljo t«4i w ««tm*n» r ' ACITI RAJTE ZA "PROSVETO