i G 2 3.IV. 1932 ---— ptik Ljubljana, sobota 25. aprila Cena 2 Din Lpravaištvo: L i ostali v veljavi sedanji carinski tarifi, medtem pa naj bi se čim prej izdelali skupni carinski tarifi in carinski zakoni. Uporabo posojila ter finančno gospodarstvo posameznih držav bi v skupnem interesu držav upnic in dolžni c nadziral finančni odbor Društva narodov. Nadalje poroča list o baje žc obstoječem načrtu za ustanovitev vaiutne unije med petimi podunavskimi državami. Ta nova valuta naj bi bila ustanovljena po sistemu Federalne rezervne banke in nai bi jamčila zanjo banka za mednarodna plačila skupno z noveaničnimi zavodi velesil. Za to bi dobila hanka za mednarodna plačila pravico kontrole nad skupno novo novčanične banko., List naiglaša, da skoraj nista izvedljivi zlasti dve točki tega načrta, in sicer valutna unija in solidarno jamstvo za globalno posojilo. ženeva, 22. aprila s. Iz dosedanjih razgovorov vodilnih državnikov v ženevi se polagoma kaže v obrisih nadaljnje postopanje v rešitvi podunavskega vprašanja. Pri razpravah finančnih strokovnjakov štirih velesil, ki se bodo jutri pričele v ženevi, bodo Nemčija, Anglija, Francija in Italija po izmenjavi spomenic, glede katerih so se dogovorile v Londonu, nadaljevale pogajanja o gospodarski strani podunavskega problema. Po francoskem na-ziranju se bodo ta pogajanja velesil končala s skupnim pozivom podunavskim državam, naj zavzamejo stališče glede načetih vprašanj. Ob koncu maja naj bi se štiri velesile sestale na konferenci s podunavskimi državami ter Poljsko in Švico. Vesti o načelnem sporazumu za reparacije Uspeh dosedanjih ženevskih razgovorov med vodilnimi državniki velesil - Reparaciiska konferenca se bo sestala 16. junija in uredila tudi vojne dolgove Pariz. 22. aprila AA. ženevski dopisnik pariškega lista »Excelsior« doznava, da so včeraj Macdonald, ar. Briining, Stimson in Grandi razpravljali tudi o reparacijskem vprašanju in sklenili sporazumno, naj se začne lausannska reparacijska konferenca 16. junija. Prav tako so se ministri po poročilu dopisnika »Excelsiorja« sporazumeli, da bo konferenci predsedoval bivSi belgijski fin. minister Th°unis. Lausannska reparaciiska konferenca bo zasedala v gradu Ouchy, ki so ga v ta namen vzeli za mesec dni v najem. Pariz, 22. aprila d. V poučenih francoskih krogih zatrjujejo, da tvori glavni predmet razgovorov, ki se vrše v že.nevi, reparacMsko vprašanje. Njegova zadovoljiva ureditev je po francoskem mnenju v glavnem odvisna od stališča Zedinje.nih dr-ža.v napram vprašanju vojnih dolgov. Čeprav se ameriška vlada iz obzirov do kongresa ne mere formalno vezati v naprej, prevladuje cm dalje bolj prepričanje, da bi bili v "VVashingtonu pripravljeni k znatnim koncesijam v vprašanju vojnih dolgov, ako bi se Francija odpovedala popolnoma ali vsaj deloma nezavarovanemu delu nemških vojnih reparacijskih anuitet' ln da bi se v zadevi splošne razorožitve in zlasti pomorske razorožitve dosegli takojšnji vidni uspehi. Na ta način bi se mogla izguba, Ul bi jo doživele Zed.injene države z morebitno redukcijo vojnih dolgov, nadomestiti s primernim znižanjem izdatkov za oboroževanje. Zato pripisu ie Ameriška vlada posebno važnost prizade- vanju .da bi Francija in Italija pristopili k londonskemu dogovoru o pomorski razorožitvi. Pariz. 22. aprila, č. >Chicago Tribune' poroča iz VVashinglona. da je r>o trditvah ams-riških političnih krogov Stimson pričel^ v Ženevi razgovore o reparacijskem vprašanju in o problemu vojnih dolgov. Državni tajnik Castle ie iziavil. da so ta Stimsonova posvetovanja le informativnega značaja. V današnjem sEcho de Pariš je Pertinax objavil članek, v katerem pravi, da so poslednji ženevski razgovori napravili nanj tak vtis, kakor da so se Anglija. Zedinjene države, Nemčija in Italija v vprašanju reparacij, vojnih dolgov, razorožitve ter Pu-dunavja sporazumele in zavzele skupno jdpjno stališče, po katerem uravnavajo svo-ie zadržanje na ženevski konferenci in raz-govorih, ki se pletejo okrog nje. Preiskava o špekulacijah ameriških bank \Vashington, 22. aprila fi. Senatna komisija za preiskavo o špekulacijah na borzi je sestavila listo bank. ki so špekulirale na borzah. Med temi bankami sta tudi bančni podjetji Morgan & Co. ter Rockefeller. Morgan ^e 1. 1930. špekuliral z nemškimi obligacijami, k' jih je pokupil in zadržal v borznem prometu cele tri tedne, da je povpraševanie no njih silno naraslo. Pri tel špekulaciji je zaslužil 20 milijonov dolarjev odplačilo visečih dolgov, deloma pa za dovršitev raznih javnih del. Danes popoldne ob 5. se je vršila prva seja rekonstruirane vlade, na kateri je bilo predvsem govora o ukrepih v korist poplavljencem. Na dnevnem redu pa su bile tudi razne druge tekoče zadeve. Nova ministra Novo imenovani minister za zgradbe dr. Stjepan Srkulj je rojen 1869. v Varaždinu, kjer je dovršil tudi srednjo šolo. Visokošolski študij je absolviral na Dunaju, nakar se je posvetil profesuri. Mnogo se je udejstvoval tudi kot novinar, v zadnjih letih pa se je v največji meri posvetil komunalni politiki, že 1. 1917. do 1919. je bil župan v Zagrebu, pozneje več let član občinske uprave in v zadnjih štirih letih zopet župan. Novi minister za šume in rude Viktor Pogačnik se je rodil 1. 1874. v Gjurgjevcu. Filozofske študije je absolviral v Zagrebu in je bil nato dolga leta profesor v Zagrebu i-n Mostarju. Od 1. 1908. jc bil ravmatelj učiteljišča v Sarajevu, od 1. 1919. do 1921. pa poverjenik za socialno politiko deželne vlade. Leta 1927. je bil izvoljen za oblastnega poslanca v osiješki oblasti, ob priliki lanskih skupščinskh volitev pa za narodnega poslanca. Mnogo se je udejstvoval na prosvetnem in macijonalnem polju. Rudniška eksplozija v Srbiji Beograd, 22. aprila. AA. V premogoko-pu Vrski Ouki pri Zaječarju je eksplodiral metan, pri čemur je ubilo dva delavca. 3 pa ranilo. Na kraj nesreče sta prišla preiskovalni sodnik in državni tožilec iz Zaje-čarja. Strokovni komisar rudarskega oddelka ministrstva za gozdove in rudnike odpotuj-e s prvim vlakom v rudnk, da do-žene, zakaj je prišlo do eksplozije. Borbe na Madžarskem Budimpešta. 22. aprila, s. V ospredju debate na današnji seji poslanike zbornice je bil takozvani pooblastiLni zakon, ki daje vladi izredna pooblastila za upravljanje državnih financ; opozicija vidi v tem zakonskem predlogu prve priprave za plemiško diktaturo. Govorniki opozicijske agrarne stranke so celo Izrazili domnevo, da so bila ta Izredna pooblastila izdelana v prid bivšemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu. ki pripravlja s pomočjo desnice svoj povratek v vlado. Ruski protest v Mandžuriji Harbin. 22. aprila, č. Protisovjetske demonstracije v flarbinu so izzvale diplomot-sko intervencijo zastopnika sovjetske vlade. Ker so včeraj ruski belogardisti vdrli v zgradbo vzhodnokitajske železnico in dejansko napadli sovjetske nameščence je danes sovjetski generalni konzul v Harbinu Sladlucki protestiral pri mand/urski vladi. Ruski vlada bo zahtevala odškodnrio za škodo, ki so jo trpeli ruski državljani zaradi poslednjih dogodkov. Toki«, 22. aprila, s. Mandžuirska vlad« je baje sklenila aretirati dr. Wellington-Koa in ostale Kitajce, ki spremljajo študijsko komisijo Društva narodov v pas .jiužno-mandžurske železnice. Vlada je odločena. da bo strogo kaznovala vsakogar, ki bo kršil suverene pravice Mandžurije io rušil mir in red v državi. Roparski napad na pošto v Marseillu Marseille, 22. aprila. AA. O snočnjem napadu na poštni urad v predmestju Marseilla, o katerem so v početku mislili, da ga je izvrši! neki Italijan, se naknadno doznava, da so ga izvršili štirje napadalci, ki so se pojavili na poštnem uradu tik pred koncem uradnih ur pod pretvezo, da bi radi dobili neka pojasnila. Toda v poštnem uradu so bili takrat skriti trije stražniki, ki so že prej dobili poročilo, da se pripravlja neki napad. Ko so zagledali razbojnike, so stražniki sklenili takoj intervenirati, toda napadalci so jih prehiteli in začeli streljati nanjo iz revolverjev večjega kalibra. Presenečeni stražniki se jih niso mogli ubraniti in tako so roparji enega izmed njih na mestu ubili, druga dva pa smrtno ranili. Dva roparja sta nato pobegnila z avtomobilom, druca dva pa so začeli zasledovati in so res enega dohiteli in aretirali. Nov vulkanski izbruh v Južni Ameriki Buenos Aires, 21. aprila d. V pokrajini Salti je pričel vulkan Las Piedras ponovno bruhati. Oblaki pepela so zavzeli ogromen obseg ter pokrivajo argentinske pokrajine Santa Fe Cirrientes. Entrerios, nadalje Paraguay in južne brazilske države. Nesreča italijanskega hidroplana Rim, 21. aprila AA. V torek je padel v morje italijanski hidroplan. ki je pripadal letalskemu aerodromu v Orbetalu. Pn tem so se ubili trije ljudje, med njimi polkovnik ki je pilotiral hidroplan, ranjeni pa so štirje, med njimi en polkovnik in dva kapetana. Vode ne naraščajo več Najhujša nevarnost je prešla — Junaška požrtvovalnost vojaštva in prebivalstva — Ministri med poplavljene! Beograd, 22. aprila, p. Po večtedenskem stalnem naraščanju in katastrofalnih poplavah so začele danes vode po vsej državi padati. Povsod je deževje prenehalo in nastopilo .sončno vreme. Če ne bo prišlo ponovno do vremenskega prevrata in novih nalivov, potem se lahko reče. da je največja nevarnost minila ter da se bodo vode polagoma začele odtekati. Sava, ki je včeraj dosegla kulminatiio in najvišje vodno stanje v zadnjih sto letih, je danes v vsem ovojem toku upadla, le pri Beogradu je komai vidno narasla, ker je sem prispel glavni vodni val šele danes. Ker pa Je med tem tudi D tn a v že padel, se naraščanje Save pri Beogradu ni mnogo opazilo. Seveda pa ho trajalo še več tednov, preden se ho voda s poplavljenega ozemlja odtekla in do takrat bodo še vedno morali paziti, da se nasipi, ki so zaradi dolgotrajnega deževja in popa v na vsej črti razmočeni, ne porušijo. Položaj pa se je v toliko izboljšal, da se ni bati novega navala vodnih tn-as ter da bo mogoče izboljšati organizacijo zaščite nasipov in preskrbe poplavljen-cev. Priznati je treba, da so ljudje v poplavljenih pokrajinah naravnost heroično zadržali nepopisno katastrofo ter ob lastni življenjski nevarnosti branili in reševali r,\-oj« iti imetje svojih bližnjih. Zelo dober vtis na poplavljence je napravil današnji poset ministrov, ki so se vsepovsod, koder so se mudili, podrobno zanimali za razmere in položaj poplavi jen-cev ter na licu mesta izdali vsa potrebna navodila, da se težka usoda on;h. ki so morali zapustiti svoje domove, omili in olajša. Želeti je le. da ne nastopi novo deževje in da se voda naglo odteče. Potem se bo dalo še marsikaj popraviti, dasiravno je škoda ogromna ter bo ' reba mnogo truda in žrtev, da se zopet /grade porušeni domovi in obdelajo opu-stošena polja. S hvaležnostjo govore v vseh poplavljenih pokrajinah o izdatni pomoč* vojaštva, ki je tudi ob tej priliki pokazalo, da je n nu vojska zar-es narodna ter da ni samo vselej pripravljena, braniti državo in prebivalstvo pred sovražniki od zunaj, marveč pomagati tudi v vseh stiskah m težavah Odpovedni rok po novem obrtnem zakonu Nerodna pogreška v slovenskem prevodu zakona Določbe odpovednega roka v obrtih in 'ndustrijah so povzročale zaradi nepozna-nja zakonitih določil in deloma tudi zaradi svoje nejasnosti neprestane konflikte in tožbe med delojemalci in delodajalci. Obrtni zakon iz leta 1859. je namreč predvideval v § 77. štirinajstdnevno odpovedno dobo za pomožne delavce, ako ni bilo kaj drugega pogojeno. Ta odpoved obrtnega reda torej ni bila prisilnega značaja in sta se zato lahko delodajalec in delojemalec pogodila tudi tako, da je bila razrešitev službe mogoča vsak čas tudi brez odpovedi. To. za delojemalca, nesocialno določbo ie utesnila novela občega državljanskega zakona med vojno, ki je z noveliranim § 1159. določila prisilno, da velja pc trimesečnem zapesienju za delojemalca najmanj tedenska odpoved, ki mora biti podana najkasneje prvi delavnik za konec koledarskega tedna. Od leta 1916.. ko je izšla ta novela, se je torej mogla delojemalcu po trimesečnem službovanju odpovedati služba le tedensko in to ob začetku tedna. Pogodba, ki je določala krajši odpovedni rok. je bila nična. Deželno sodišče v Ljubljani pa je v nekem primeru celo odločilo, da je smatrati z ozirom na to novelirano določilo 5 1159. o. d. z. tudi določilo J 77. starega obrtnega reda kot prisilno. Novi obrtni red pa ima v drugem delu glede pomožnega osobja z ozirom na prejšnjo zakonodajo vseskozi naprednejša, so-cialnejša in tudi jasnejša določila, s 23-4. novega obrtnega zakona predpisuje v tem delu odpovedno dobo, ki znaša najmanj 14 dni, ako ni za službojemalca kaj ugodnejšega pogojeno. Te dni pa sem čital okrožnico, ki jo je Zbornica za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani izdala glede izvajanja obrtnega zakona. Okrožnica je datirana z dnem 24. marca 1932 pod št. 4120 in pravi med drugim: »Končno je opozoriti še na določila 233. in 234. ki govore o odpovednem roku pomočnikov. Odpovedni rok znaša 14 dni, če ni pogojeno kaj ugodnejšega 7.a gospodarja. Odpovedni rok mora biti za obe stranki enak.« Določila obrtnega zakona, ki v drugem delu urejujejo delovno pravo, vsebujejo celih 45 paragrafov (od § 206. do ? 251.). Od vseh teh omenja gornja okrožnica Zbornice le določili 233. in 234., ki sta fe ji zdeli gotovo najvažnejši, da je na nje z okrožnico opozorila obrtne zadruge in trgovske gremije. Ta okrožnica pa iahko povzroči nebroj nepotrebnih sporov in tožb, ker je glede odpovednega roka popolnoma zgrešena in napačna. Temelji ramreč na napačnem prevodu »Službenega lista za dravsko banovino« št. 76 z dne 2. 12. 1931, ki je v p 234. ravno n3robe prevedel zakon o obrtih, objavljen v »SI. novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1931 št. 262. V izvirniku se glasi namreč ta paragraf: »U koliko nije za siužboprimea šta povoljnije ugovoreno, ili koliko nije ovim Zakonom za poedine vrste pomočnog osoblja drukčije naredje-ro. odkazni rok službenih odnosa je naj-nanje 14 dana.« Izvirnik zakona v »Službenih novinah«, ki je edini merodajen in veljaven, torej določa najmanjši odpovedni rok za pomožno osobje 14 dni. ako ni kaj ugodnejšega . pogojeno za službojemalca, ne pa za služIl oda jalca, kakor to napačno in ravno narobe prevaja slovenski »Službeni list«, po njem pa tudi knjižna izdaja zakona o obr-t h v založbi tiskarne »Merkur« in za nji-rta okrožnica Zbornice za TOI v Ljubljani. Iz tega sledi, da je možna od 9. marca 1932 naprej pri službenih razmerjih v obr-t-h in podjetjih za vse pomožno osobje le najmanjša 14-dnevna odpovedna doba in je vsaka nasprotna pogodba, ki oi to odpoved utesnila, nična in neveljavna. Očitno napako »Službenega lista drav- doma. Xa ogroženih krajih so vojaki po več dni in noči neprestano pomagali pri utrjevanju nasipov, delili usodo poplavljen-cev in se brigali vedno bolj za varnost in preskrbo civilnega prebivalstva, kakor pa zase m svoje potrebe. Zabeleženih je bilo več junaških činov, ki zaslužijo vse priznanje. Posebno so s« odlikovali tudi slovenski fantje-pionirji, ki so pomagali in reševali tam, kjer je bila nevarnost na iverja i.n pomoč najnujnejša. bosanski s>ama<>, 22. aprila AA. Na podlagi včerajšnjega sklepa ministrskega sveta so obiskali minister za. socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, prometni minister Lazar Radivojevič Ln vojni minister Dragomir Stojanovič poplavljene kraje in prispeli davi v Bosanski Sa-mac, v čigar okolici je evakuiranih okoli 6.000 ljudi. V samem šamcu je nad 3.000 beguncev. M.nistri so obiskali vse hiše, v katerih stanujejo begunci, in poslopja, kamor so spravili živino. Razgovarjali so se s prebivalstvom in ga bodrili, naj vztraja v teh težkih preizkušnjaV Obiskali so tudi bolnišnico, v kateri pa so našli več porodnic kakor bolnikov. Ministri so kot prvo pomoč izročili pomožnemu odboru 60.000 Din. Minister Pucelj je priporočal odboru, naj gleda, da se ta vsota uporabi v prvi vrsti za bolno deco. V drfnski banovini je evakuiranih okoli 30.200 ljudi in 58.000 glav živine. Pod vodo je okoli 170.000 ha izmed 350.000 ha zemlje, ki je zaščitena z obrambnimi nasipi. Posebno je treba pohvaliti dobro organizacijo oskrbe s hrano s poljskimi kuhinjami, ki so razdeljene po krajih, kjer so nastanjeni begunci. Tudi živina dobiva redno krmo. Voda je začela okoli Bosanskega šamca padati. Iz Bosanskega šamca so ministri odšli v Orašje in Brčko. Beograd, 22. aprila AA. Prometno ministrstvo je dovolilo da se sme živinska krma za pasivne kraje prevažati namesto v enem zaprtem vagonu v več odprtih vagonih brez posebnega zaračunavanja razlike voznine. To dovoljenje velja do konca aprila t. 1. ske banovine« v 5 234. o. z., ki določa ra-sprotno, je treba torej čim prej tudi uradno popraviti, da ne bodo imeli prizadeti, ki bi se zanašali na ta napačni tekst zakona, nepotrebnih sporov in tožb. Dr. Avg. Reisman. Važna seja škofjeloškega občinskega sveta Škof ja Loka. 21. aprila. škofjeloški občinski zastop se je sestal v četrtek popoldne k seji. za katero je bilo v vsem mestu veliko zanimanje. Polnoštevilno zbrane odbornike je pozdravil mestni župan g. Josip Hafner, poudarjajoč v izčrpnem nagovoru, da se delu za skupno korist ne sme nihče odtegovati. Občina je predvsem gospodarska ustanova, ki naj s svojim delom pripomore h gospodarskemu blagostanju posameznika kakor celote, V samozatajevanju in podrejanju osebruh težen j bo delo odbora zares uspešno za napredek Jugoslavije in častitljive Škofje Loke še posebej. Po četrturnem odmoru je prešel občin-sk' zastop na konstituiranja odsekov. Volitev se je vršila z vzklikom in so odborniki brez ugovorov sprejeli izvolitev. Gospodarski odsek: predsednik Stevo Šink, člani Hafner Matevž, Savnik Anton, Dei-singer Josip. Kašman A.t+cn, Thaler Rado in Žebre Franc. Klavniški odsek: predsednik Kavčič Ivan. člani: šušteršič Ivan, Koc-ian Franc in Hafner Matevž. Posredovalni odsek: predsednik Hafner Josip, člani Goliar France. Burdvch Oto, Žužek Viktor in Potočnik Janez. Domovinski odsek: Zahrastnik Vinko, Hafner Josip, Luznar Mihael, Koman Franc. Policijski in vojaški odsek: preds. Blaznik Avgust, člani Goliar France, žužek Viktor, Žebre Franc in Poljanec Janez, 1'božni odsek, ki ima v oskrbi domače ubožce in nadzorstvo v ubožn ei: Luznar Mihael. Blaznik Avgust. Žužek Viktor. Primožič Franc i.n Koman Franc. Odbor za zdravstveno zaščito dece: predsednik Zahrastnik Vinko, Burdveh Oto in Lendovšek Ciril. Davčni odbor: Savnik Anton, Kavčič Ivan in Žužek Viktor: nam.: Kašman Anton. Hafner Matevž in Blaznik Anton. V zvezi s preosnovanjem obč nske-g.a zastopa se delegira v krajevni šolski odbor g. Stevo Šink, za blagajnika pa se izvoli g. Lendovšek Čiro. Vprašanje Mestne hranilnice se preloži. Drugi del seje je veljal zaprisegi 15 članov zastopa. Sreskega poglavarja g. Franja Levičnika je pozdravil župan, nakar je prvi v daljšem govoru očrtal naloge obč n-skega odbora. Lep napredek mesta nai se združuje s točno uoravo. »Občinski blagor — prvi zakon«, hodi geslo slehernega člana uprave. Delajmo za napredek naše domovine, ki bolj ko kdajkoli potrebuje zvestih in delovnih sinov. Dva samomora zaradi neozdravljive bolezni Zagreb, 22. aprila, n. Danes popoldne, nekoliko pred 15. uro. si je vzel življenje Slovenec Alfonz Kjuder. star 47 let. doma iz Ji/ijske Krajine in knjigovodja brez dela. Skočil je pod vlak. ki mu je odrezal glavo Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen. B;1 je član emigrantskega društva »Tstre«. kjer je deloval kot odbornik. Njegovi tovariši so ga zelo čislali. Zagreb, 22. aprila, n. Danes se je obesila na podstrešju hiše. v kateri je stanovala, 38 letna uradnico pri direkciji pošte Kari. ca Ga'Ijenova. Njena gosnodinja je dopoldne prišla v 6obo in je našla tam več pisem. Med n jimi ie bilo eno zanjo. Ko ga je pre-čitala. je spoznala, da se je morala Katica Galienova obesiti na podstrešju hiše. Ne da bi pogledala v podstrešje je obvestila policijo, ki je žare« ugotovila, da s-i je Galienova vzela živlienie že ponoči. Gospodinji ie sicer povedala, da bo v petek ponoči odšla nekam na zabavo, pa tega ni storil«, marveč si ie vze^a življenje. Razlog samomora je bila bolezen. Za nižjo obrtno šolo v Mariboru . Maribor, 22. aprila. V Mariboru se je mudil načelnik odseka za strokovno„šolstvo v ministrstvu za trgovino m industrijo g. David Korenič. ki si je ogledal tukajšnjo trgovsko akademijo ter obiskal v spremstvu obrtnozadružnega nadzornika g. Ignacija Založnika tudi kletar-sko šolo v Ptuju. To priliko so izkoristili mariborski gospodarstveniki, ki so sklicali konferenco interesentov glede pospeševanja strokovnega šolstva v Mariboru. Gre za to, da bi se ustanovila v Mariboru tudi nižja obrtna šola. Konferenco, ki je bila v mestni posvetovalnici, je vodil mestni župan g. dr. Fran Lipold, udeležili pa so se je zastopniki raznih uradov, strokovnih šol in gospodarskih korporaeij. L vod v razpravo sta podala mestni župan g. dr. Lipold in nadzornik g. Ignacij Založnik. V debato pa so posegli med drugimi ga. Ašičeva, poslance g. Krejči in občanski svetnik g. Grčar. Nato je načelnik g. Korenič izčrpno raz-tolmačil s>voje mnenje o pospeševanju strokovnega šolstva. Po njegovem nasvetu naj bi se izpopolnila sedanja ženska obrtna šola v »Vesni« v samostojen zavod, ki naj bi se podredil ministrstvu za trgovino in industrijo in v katerem naj bi se vzgajal ženski rokodelski naraščaj. Obljubil "je, da bi se to lahko izvedlo že v početku bodočega šolskega leta. Nadalje je podal tudi koristne nasvete za ustanovitev nižje strokovne obrtne šole in je bilo sklenjeno, da uprava posvetovalnice zborničnega obrtnopospeše-valnega^ zavoda, ki se razširi s pritegnitvijo raznih šolskih strokovnjakov, pripravi skupno z mestnim načelstvom potrebne predloge za ustanovitev omenjene šole za prihodnje šolsko 'leto. Ob koncu je g. načelnik podal tudi izjavo, da ne preti državni trgovki akademiji v Mariboru nikaka nevarnost ukinjenja. Filip Vratnih: Trbovlje Senator Ivan Hribar častni član JČ-Iige Maribor, 22. aprila. Danes se je vršil v prostorih hotela Orel izredni občni zbor mariborske Jug oslov en siko-č ešk osi o vaške lige, na katerem je poročal predsednik dr. Reisman, da bodo vse JČ-lige v dravski banovini izvolile razen redaktorja praških Narodnih listov g. J. K. Strakatega za svojega častnega člana tudi senatorja g. Ivana Hribarja v priznanje njegovih zaslug na polju j ugoslovensko-č eškoslo vaškega zbli-žanja. Mariborska liga se je z veseljem pridružila temu sklepu ter je soglasno sprejela predlog, da se senator Ivam Hribar imenuje za častnega člana. Izredni občni zbor je nato razpravljal še o raznih drugih aktualnih zadevah ter je skl enil, da bo priredila mariborska liga dne 5. maja v lovski dvorani hotela Orel častni večer reduktorju Strakatemu ter da se bo mariborska liga ofieijelno udeleži a tudi častnega večera, ki ga prirede JČ-lige dne 7. maja v Ljubljani na čast obema novoizvoljenima častnima članoma gg. Strakatemu in Hribarju. Jutri bo liga predvajala za udeležence češkega tečaja film iz življenja prezidenta Masarvka, o bnkoštih pa priredi skupen izlet na Sm-olnik na Pohorju. Iz seje magistratnega gremija Ljubljana. 22. aprila. Popoldne se je vršila pod predsedstvom župana dr. D. Puca seja magistratnega gremija. »Zadrugi slaščičarjev« se dovoli pod starimi pogoji prodaja sladoleda na iavnih prostorih, in sicer tako. da dobi vsak član zadruge po dva prostora. Načrt najemne pogodbe z go. Tinco Groš-ljevo za kopališče na Ljubljanici se odobrt. Pogodba velja za 10 let proti najemnini 10.000 Din na leto. Kopalne pristojbine ns smejo biti višje kakor doslej.. Nabavi se 30 m visoka lestva »Masiraš« za poklicne gasilce za vsoto 526.000 Din. Da se vožnje za reševalno službo povsem avto-niobilizirajo. se nabavi nov rešilni voz; ša-sijo »International? bo dobavila tvrdka Žužek za 78.740 Din, karoserijo pa tvrdka Fajfar za 37.000 Din. Kotel v mestni ljudski kopel ji bo dobavila tvrdka Pičman za 47.730 Din. Slikarski atelje v hiši Meščanske imovine se odstopi do preklica slikarju Ivanu Vavpotiču. Podeljena so bila stavbna dovoljenja: Rozi Rohrman za dvig hiše na Sv. Petra cesti št. 28 za eno nadstropja; Tinci Grošlje-vi za gradnjo restavracijskega paviljona ln adaptacijo mostnega kopališča na Ljubljanici; Antonu Fišingerju za gradnjo lesen? hišice ob Cesti dveh cesarjev; Miroslavu Aleš za gradnjo enonadstropne hiše ob Soški ulici v Trnovem; dr Francu Poje za enonadstropno vilo ob Cesti na Rožnik: Antonu Vrbinc za gradnjo enonadstropne hiše ob Korvtkovi in Bohoričevi ulici; Antonu Rup-nik za gradnjo (»nonadstropnp hiše ob Pekovskih njivah; Karolu Štrukelj za gradnjo visokopritlične hiše ob Gorbičevi ulici; Frančiški Plevnik za gradnio pritlične hišice ob Ižanski cesti; Mariji Ilumek za gradnjo enonadstropne vile ob Groharjevi ulica (na vrtu); Francu Peganu za gradnjo enonadstropne hiše ob Linhartovi ulici in več dovoljeni za prezidave, ograje itd. Uporabna dovoljenja so dobili: Zlatnar Peter za enonadstropno hišo v koloniji »Železniška družina«: Adolf Stresen za visoko-pritlično hišo v Mencingerjevi ulici, ki se mu je obenem podelilo tudi stavbno dovoljenje do preklica za drvarnico; Rozaliji Goršič za hišne adaptaciie na Velikem štra-donu št. 11 in Mariji Ziberna za lokal na Bregu št. 2. Obup dveh učenk v Beogradu Beograd, 22. aprila p. Snoči okrog 7. zvečer so opazili delavci, ki so bili zaposleni ob Savi na nasipih, dve deklici, ki sta skočili v Savo. Delavci so v čolnih takoj pohiteli za njima in posrečilo se jim je, da so ju rešili. Na policiji sta izjavili, da sta učenki prvega razreda trgovske akademije. Ker sta obe dobili iz francoščine slabo oceno, sta se odločili, da gresta skupno v smrt. Ves dan sta tavali po ^mestu in ob vodi, zvečer pa sta hoteli izvršiti svoj naklep. Policija ju je izročila staršem, ki .90 bili seveda že v velikih sVrbeh. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Ie zavarovan za 10.000 (finariev! Ljubljana, 22. aprila. Današnji listi poročajo, da je prišlo v Hrastniku zaradi odpusta delavcev do spontane protestne stavke vsega delavstva. Sicer stavka gotovo ni pravilno sredstvo, s katerim bi se dalo v slučaju odpustov in nezaposlenosti kaj doseči. Je pa to prvi pojav, ki dokazuje, da se polašča delavstva obup, in resen memento. da ie treba mačeti obravnavati problem nezaposlenosti vsaj za industrijska in rudarska naselja, kjer je naslon na okolico nemogoč, drugače kakor smo delali to doslej. Pričakovati je. da bomo imeli v kratkem v vseh naših revirjih precej nad 1000 rudarjev na cesti. Vsi ostali rudarji delajo skrajšano in so gmotno tako izčrpani, da je popolnoma izključeno, da bi mogli brezposelnim pomagati. Zato je treba najti za podpiranje nezaposlenih druga sredstva. Naša dolžnost je, da javno ugotovimo, da bije za to dvanajsta ura in da je tudi pri današnjih težkih razmerah pri dobri volji mogoče najti potrebna sredstva za prehrano nezaposlenih. Ta sredstva morajo biti zadostna. Ce ne bodo presegala milijona dinarjev in več. bo pomoč popolnoma brezuspešna. Č-e dobi vsaka brezposelna rodbina samo po 300 dinarjev na mesec podpore, kar je gotovo minimalno. bo milijon dinarjev v par mesecih izčrpan. Odkod naj dobimo taka sredstva? V prvi vrsti je potrebno, da priskočijo na pomoč rudarska podjetja sama. Trboveljska premogokopna družba, ki deli letno po 20 in več milijonov divi-dende, bi lahko v slučajih take krize potreben milijon sama dala. Kranjska industrijska družba, ki gotovo ni bogatejša od Trboveljske premogokopne družbe, je to storila. Ako se je tam dalo dobiti za nezaposlene tak prispevek, medtem ko je treba napeti vse sile. da se dobi od Trboveljske premogokopne družbe pri najtežji krizi po kakih 100 tisoč dinarjev, potem tu ni razlog v tem. da bi se na eni strani lažje dalo, kakor na drugi, ampak je razlog v tem. da pojmuje eno podjetje svoje socialne dolžnosti drugače, kakor drugo. To je treba javno pribiti. Sredstva pa .ie treba poiskati tudi povsod ^drugod. kjer so na razpolago. Tudi naši socialni zavodi morajo priskočiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi na pomoč. Pravna možnost za to se mora najti, kjer je še ni. Zakon in pravo sta mrtvi besedi, življenje pa je vse. Kadar in kjer ljudje kruha stradajo, je treba najti pota, da se jim more kupiti kruha iz fondov, ki so tu. Večkrat se je pisalo o težkem položaju naših bratovskih skladnic. Gotovo je. da so zlasti v penzijskem zavarovanju prispevki in rente v popolnem ne-soglasiu. da se s sedanjimi rezervami v bodočih letih ne bo dalo vzdrževati rent. ki jih pokojninsko zavarovanje za rudarje predvideva. Vendar imamo pred seboj tu težak položaj, ki se bo pokazal. če se ne odpravijo njegovi vzroki, šele v bodočnosti. Brezposelna kriza pa je akutna, zato ie skrb za brezposelne danes mnogo važnejša, kakor vse drugo. V banovinskem proračunu imamo precejšnje zneske za podpiranje nezapo-slenil in imamo tudi pol milijona dinarjev. ki so namenjeni za sanacijo pokojninskega zavarovanja rudarjev. Današnja situacija zahteva, da se porabi denar. ki je namenjen za sanacijo pokojninskega zavarovanja, za brezposelni fond bratovskih skladnic in da se dajo za ta fond na razpolago tudi vsa sredstva, ki se morejo pogrešati iz fonda, ki je namenjen v banovinskem proračunu za podpiranje nezaposlenih. Poudariti moramo končno tudi, da so rezerve nekaterih bolniških blagajn v revirjih zelo znatne, mnogo večje, kakor je to trenutno potrebno. Tako so imele naloženih v decembru 1931: bratovska skladnica v Hrastniku 1 milijon 244.000 Din: bratovska skladnica v Trbovljah 2.683.000 Din: bratovska skladnica v Rajhenburgu 599.000 Din: bratovska ksladnica v Zagorju 441.000 dinarjev in bratovska skladnica v Velenju 635.000 dinarjev. Rratovskim skladnicam se mora omogočiti, da prenesejo del teh rezerv v obliki posojila v brezposelni fond bratovskih skladnic. Ako se ti ukrepi iz-vrše. pa le tedaj, bo mogoče prebiti težko poletje, pred katerim v revirjih stojimo. Če bi se dalo posojilo preko banovine. bi se mogla organizirati okrog revirjev javna dela, ki bi ogrožene rodbine prehranila. Takšni ukrepi pa so nujmf. Akcije, ki jih narekuje obup, so zunanji znak težkega psihičnega razdejanja, ki ga sedanje stanje v revirjih povzroča. Morda obstojajo sredstva, ki lahko preprečujejo zunanji izbruh nevolje. V dušah popraviti zlo pa more le učinkovita akcija, ki bo prizadetim pokazala, da razumemo njih bedo in da z ;ijimi čutimo. Drama iz Zgornje Besnice pred velikim senatom France Megušar, ki je z lovsko puško ustrelil Mihaela Bernika, obsojen zaradi prekoračenega silobrana na 10 mesecev strogega zapora šter, ki je bil deloma očividec dogodka. Ljubljana, 22. aprila. Pred velikim senatom se je danes ob 8.30 pričela kazenska razprava proti lovskemu čuvarju, 50-letnemu Francetu Megušarju, k: je povzročil smrt svojega sorodnika, posestnika Mihaela Bernika. Predsednik g. Anton Mladič, sosodmiki gg. Ivan Kralj, Žigon, dr. E. Kobe in dr. Štrukelj. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je Megušarja obtožil umora, storjenega s tem. da je 25. januarja popoldne ustreli! v Zgornji Bes-nici na poti med »Divjažem« in »Rovni-kom« z lovsko puško Mihaela Bernika naravnost v desno stran prsi ter je prodrlo v nje 25 šiber. Nekatere šibre so predrle celo hrbtno steno. Obtožnica obširno navaja vse okolnosti, kako je prišlo do traoedijc. Sprva je vladalo med Megu.šarje.m in B-ernikom, ki je imel njegovo nečakinjo za ženo, največje prijateljstvo. Ko pa je I. 1929. umrla Me-gušarjeva žena, je nastalo zaradi dedščine sovraštvo in pravda.nje. Krirični dan je Bernik vozil pesek iz gozda. Okoli 9. dopoldne je v drugič peljal s sanmi v gozd, ko je za njim prišel France Megušar s puško na ramenu in sta se začela prepirati. Megušar je na razdalji kakih 10 korakov ustrelil. Ko je u videl strašno posled co, je odvedel konja na Bemikov dom, se nato praznično oblekel in od-^el v Kranj, kjer se je javil orožnikom. Prinesel je seboj tudi samokres, o katerem je dejal, da ga je Miha Bemik v prepiru vzel iz hlačnega žepa in nanj pomeril. Po prečitani obtožn:ci se je France Megušar vzravnal in sodnikom dejal: »Tako ne priznam, kakor pravi obtožnica. Da sem streljal, ne tajim. Šel sem v gozd. kjer sem imel lisicam nastavljene pasti. Ko sem Bernika došel in sva se spet sporekla sem mu dejal: Lepo te prosim, pusti me pr' gmah! Pa je dalje rinil v mene. Jermen pri pušk: mi je odtrgal. Iz žepa je potegnil revolver in menda ustrelil. Sam ne vem. kako je prišlo. Bil sem zelo razburjen. Sprožil se>m ... »Čudna stvar s tem revolverjem. Pravijo, da ga niso nikdar videli pri Berniku,« pripomni predsednik. »Pri meni ni bilo revolverja, ker ne morem ž njim streljati. Imam desnico nekoliko pohabljeno. Revolver je imel Bernik V »Čemu mu neki revolver, ko je šel po pesek?« »Nosil ga je vedno seboj. Kazal ga je tudi po gostilnah. Revolver mu je gledal iz hlačnega žepa.« Zaslišanih je b lo 19 prič, vaščanov iz Zgornje Besnice. Podrobneje so opisali žalostne razmere, ki so vladale med Megu-šarji in Bemiki. Nekatere priče so označila obtoženca za hudobnega, druge za mirnega moža. Tudi opisi značaja Bernikove-ga so bili razponi. Vsi pa so soglašali v tem, da sta se oba večkrat prepirala in pravdata. Povod je dala dedščina 2000 Din. ki jo je dobila Bernikova žena po svoji teti Megušarjevi. Žena ustreljenega je izpovedala: »Tisto jutro ni imel nobenega orožja pri sebi.« — Sedai že nokoin,i nosesfmilr F^nef«. Re- je v preiskavi povedal: »Okoli 9. sem ju srečal v gozdu. Bernik je šel iz vasi v smeri proti gozdu Rovniku. Opazil sem. da je za njim prišel Megušar s puško. Oha sta bila zelo razburjena in sta glasno vp la drug na drugega. Slišal sem Megušarja zabičati: Daj mi mir! Bemik pa mu je odvrnil: Kaj lazi.š s to flinto za menoj? Meni ni za življenje! Kar c-uni! Pognal sem nato svoj voz, ker nisem hotel biti priča prep-ra. Pozneje, ko sem bil že kakih 370 korakov oddaljen, sem cul strel.«: Državni tožilec piedira za obsodbo zaradi umora. Branilec dr. Vladimir Ravnihar utemeljuje oprostilno sodbo, češ. da je obtoženec ravnal v skrajnem in upravičenem s:lobranu. Zastopnik pokojnikove žene Angele dr. Ženko predloži odškodninske zahtevke: 300 Din mesečne rente za 3 nedorasle otroke in (/X) Din mesečno za ženo. — Sodba: France Megušar je ra vn a 1 v silobranu. a ga je prekoračil in se zato obsoja na 10 mesecev stogega zapora. Glede odškodnine je zasebna udeleženka zavrnjena na civilno pravno pot. Sod šče je obsojencu, ki se je doslej nahajal v zaporu, dovolilo odlog kazni, da more urediti domače zadeve in obdelati polje. Stavbna nesreča v Novem Sadu Novi Ssd. 22. aprila, n. Davi ob 7. uri se je zgodila v Semerinški ulici težka nesreča. Lani so pričeli dvigati hišo. v kateri je bila nameščena šola. Dograditi so hoteli še eno nadstropje. Zaradi zime pa so delo prekin:li. Dež in sneg je razrahljal napol dokončano konstrukcijo in danes se ie zrušilo zidovje prav na delavce, ki so nadaljevali gradnjo. Osem delavcev je bilo hudo ranjenih in so jih takoj odpeljali v bolnišnico. Njihove poškodbe so nevarne in je le malo upanja, da bodo okrevali. Skupščina vojnih dobrovoljcev Beograd, 22. aprila AA. 24. aprila t. 1. priredi Udruženje vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije redno letno skupščino v veliki dvorani doma Kola srbskih sester v Frankopanovi ulici št. 11. Skupščina se začne ob 10. dopoldne. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dano«« Precej vedro, prphodno oblačno, podnevi toplo, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk prekriva južno in jugozapad-no Evropo. Barometrska depresija prevladuje v severnem delu kontinenta. Jadranski minimum je oslabel in je v zadnjih urah skoro docela izginil. Pritisk je v splošnem narasel za 1 do 6 mm. najbolj na jusu, na(-manj na zapadu in v Sloveniji. Temperature so padle v Liki in v Primorju za 1 do 3 stopinje, drugod so ostale brez snremembe ali pa so narasle za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved ia soboto: Verjetno, da bo večia oooblačitov začasno 1/vo ri la «r q 2JUTRO« št. H - - ■ --3 . Sobota> 23' IV' 1932 a splošno željo olK-instva, ki se hoče smejali in zabavati! Renate Miiller Hermana Thinišg v sijajni komediji Jošta pa je »joštarski mežnar« gotova* še v najboljšem spominu. Ko je še imel gostilno v Kranju, so se pri njem radi zbirali gorenjski in ljubljanski inteligenti, na stara leta pa se je preseli! na svoje posestvo v Stražišču. Njegov sin biva že mnogo let v \ewyo-rku in je upravn k »Glasu Naroda«. Častitljivi starček je svojo narodno zavednost posebno pokazal pri zadnjih volitvah. Ker zaradi bolezni ni mogel na volišče, je poslal komisiji pismo s prošnjo, da bi to veljalo kot njegov glas za srečno bodočnost Jugoslavije. Starega rodoljuba bomo ohranili v častnem spominu. predlog obširneje obravnaval na prihodnjem občnem zboru, ki se bo vršil v kratkem. Zelo važen predlog je bil podan po prof. dr. Turku, da bi se novo društvo ta-kaj z vso vnemo udejstvovalo tudi v kulturni smeri: naj se osnuje poseben odsek, ki bo pritegnil k sodelovanju vse kulturne delavce in skrbel za osnovanje muzeja, ki bi bil za tujski promet zelo privlačna točka. Sklenilo se je, da sc ta nadvse važni predlog stavi v obseg novih pravil, kot veja društvenega delovanja in da se na prihodnjem zboru i/vrše zadevne priprave odnosno organizacija odseka, ki bo pričel s pozitivnim delom. Naloga odseka bo. da sc zasnova izvede. Zborovanje je trajalo z živahno debato kasno v noč. Jutri velika premiera! Zažgal si je hišo in prerezal vrat \~inkovci, 20. aprila. Sodsr .losip Bonert, po rodu iz sombor-ske okolice, jc kot mlad dečko odšel v Ameriko. Leta l('OS.. se je tam oženil a v vojni se je vrnil v domovino. Bila sta z ženo sama in sta kupila hišo v \ inkovcih, kjer sc je Bonert začel bav ti s svojo obrtjo. Živela sta prav dobro nekaj let, dokler ni Bonert začel svojo ženo nadlegovati z ljubosumnostjo in popivati. Ženi to moževo ravnanje seveda ni bilo prav in že tako so se pripiri ponavljali, kar jc slednjič dovedlo ženo do ločitve. Po razsodbi socUšča bi ji bil Bonert moral odstopiti polovico vsega imetja, o čemer p-.: ni hotel nič slišati. Ko pa jc stvar prišla tako daleč, d.i bi sc bila morala razdelitev izvršiti, je začel nagovarjati ženo, da bi sc vrnila k njemu, česar pa žena nikakor ni hotela storiti. Btvnert je b i zato zelo potrt in jc par dni kakor v omotici taval po mestu in popival, a naposled sc jc porodila v njem maščevalnost, ki mu je narekovala strahovito dejanje, s katerim jc za vedno končal svoj spor v ženo. Snoči so Bonertovi sosedje zapazili, da jc nastal v njegovi hiši ogenj. Skušali so Emil Jannings —- Ana Sten Elitni kino Matica JUTRI! ,1 TKI! gasit;, pa niso mogli v hišo. ki jc bila zaklenjena. Ko so prihiteli g.isilci. so vlomili vrata in spoznali takoj, da je bil ogenj podtaknjen. Gorelo je po vsej hiši. v stanovanju in v delavnici. Ko so ogenj, ki je napravil veliko škode, pogasil', so ugotovili. da je bilo tudi še na raznr po ognju neprizadetih krajih zažgano s trskami, pa sc ogenj ni oprijel drugih nerta ni bilo nikjer. Ko jc bil ogenj pogašen. jc ostala na pogorišču samo straža, ki jc kmalu nato opazila, da se na bližnjem katoliškem pokopališču nekdo sumljivo suče okoli gro-barjevega stanovanja. Pohiteli so tjakaj, neznance je stekel kakih deset korakov daleč po pokopališču in nato padci. Spoznali so v njem Bonerta, ki pa jc bil ves krvav in v nezavesti. Prcrczai si jc vrat /c pri grobarjevi hiši z velikim kuhinjskim nožem in ko je videl, da ga zasledujejo, je iznustil nož na tla. tekel šc nekaj korakov >ci zanj izdihnil. vmmmmm <59 Za^osSeiije v ebratšh KID se ravna po naročilih — Hud* posledice dolgotrajnega Isprtja Jesenice. 22. aprila, časi sc jc začel iz nekaterih tovarni-dimnikov valiti dim, dan za dnem j 'jo gosteje množice delavstva v to-i) in vedno več strojev je stavljen h v •n. Zaposlenost dclastva je nestalna, a sc po naročilih blaga. Za enkrat je lenih nekaj nad 1(K) delavcev, v prvi nih. predvsem družinskih j po večini 0 ur dnevno, delajo namestu treh prejšnjih dnevnih izmen sedaj lc v dveh izmenah. nekateri oddjlki pa izmenjujejo delo tako. da gotov čas dela ta skupina in potem zopet druga. Na ta način znaša povprečno za.poslenje delavcev, ki sploh tlela io. 4 ure na dan. Y splošnem je zatvoritev tednov hudo prizadela vsi decembra lan. 15. leta jc večina delavstva dc-ia!a dnevno lc po 4 do 0 ur. večje število delavstva pa jc bilo poslano na dopust. Po 15. marcu pa se jc ustavil > delo v vseh obratih in jc bilo zaposlenih lc nekaj desetin Gasilcev. čuvajev in profesijonistov za montažna dela. škoda, ki jo je utrpelo deli' v-tvo na izgubljenem zaslužku, gre v miiijcne. a tudi država sama bo utrpela lv.fdc izgube na uslužbenskem davku, ki je do 15. marca padci na polovico, po 15. marcu pa na eno petino prejšnjega normalnega iznosa. Seveda so pri tem hud trpeli tudi trgovci n obrtniki. Gostilne so po večini prazne, trgovci pa morajo dajati na upanje, pri čemer rskirajo vse. kar imajo, kir se nc ve, kateri delavci bodo ostali v tovarni, kateri pa ostanejo na cest:. 1 ukc zime, kakor jc bila minila, na Jesencah ne pomni. Primerjati bi se dala z v svetovni vojni, a takrat je imel del Jeseničanov še denar ali kako dočim n 'Irce < mirni velik podporo in polno zaposlcnj pri nas v zadnjem času brezposelno vse. I/prt ju delastva v tovarnah družila še redukcija pri železnici ni kontroli. Onim. ki so ostali. e b jo skoro se je pri-in finanč-pa so se občutno znižali njihovi prejemki. Trgovci in obrtniki so morali zaradi brezdelja odpustiti \se svoje pomočnike, tako da je zavzela brezposelnost silen obseg. Na občino dežujejo še vedno prošnje za podpore v denarju in v živilih, toda obči- na že v normalnih čas'h ni lahko krila svojih potreb. — Da ni prišlo do obžalovanja vrednih dogodkov, se je zah iliti v prvi vrsti občudovanja vredni disciplini delavstva, ki ni izzvalo prav nikak'h incidentov. tako da ni bila potrebna skoro nikaka intervencija varnostnih organov. Tudi ni bilo neredov pri razdeljevanju živil. Za preprečenje gladu tisočev družin ima veliko zaslugo krajevna bratska skladniea, ki je vzorno organizirala pomožno akcijo in katere uradniki so delali noč in dan. Iz sredstev, ki jih je dala KID na razpolago. sc dajejo vsakih 14 dni boni za delavno osebo v vrednosti 100 Din, za družin ske člane pa po 30 Din. da v jo najpotrebnejša živila v si lahko naba-delavskih kon- zumih. Te dni se bo začelo razdeljevati 10.000 kg masti, ki jo jc priskrbela KID. in siccr po 1 in pol kg za delovno osebo in p cnckaj manj za svoice. Y veliki meri so pomagali lajšati bedo občimi Jesenice in Koroška Bela in njuna aprovizacijska odbora, ki sta z nabranimi živili podpirali one družine, ki so že poprej živele v velikem siromaštvu. Vsa čast in priznanje obema županoma, ki sta v blagor delavstva storila vse, kar jc bilo v njunih močeh. Y glavnem so najhujši tedni za nami. toda posledice tega izprtja se bodo še dolge mesece čutile v mnogih družinah. \ eči-na delavcev ima velike družine, katerih edini vir dohodkov jc bilo očetovo delo v tovarni. Mnoge družine so živele že poprej v enakih razmerah. Prehranjevati H do 10 Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasiuzenosti, nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. ljudi, plačevati draga stanovanja, skrbeti za obleko in obutev, kurivo in šolske potrebščine, plačevati socijalnc dajatve in odplačevati dolgove pri trgovcih in obrtnikih. povzroča ubogim družinam hude skrbi. OTTO \VA LI.IU KG — HANS BRAUSEWETTEK Ob 4., 1 tS in 914 zvečer. Elitni kino Matisa Telefon 2124 Za lepoto dolenjske melropc!e Novo mesto. 22. aprila. Y mestni posvetovalnici sc je snoči vršil občni zbor Olepševalnega društva. Po poročilih društvenih funkcionarjev so pretresali nova pravilo. Sklepalo sc jc o preimenovanju v Olepševalno in tujsko -prometno društvo. Ko bodo pravila končno veljavno redigirana, bo skl can izredni občni zbor in se osnovalo novo društvo, ki bo imelo veliko obsežnejše delovanje. Nova pravila so bila na zboru soglasno sprejeta. Stari odbor bo pripravil vse potrebno za likvidacijo sedanjega društva. Odbornik g. Paučič Jože je stavil obširnejši predlog, da se na starem pokopališču pospeši izkopavanje mrličev in njih prevoz na novo pokopališče. Oskrbijo naj se načrti za bodočo ureditev parka, ki bo stal na tem prostoru, in naj se že sedaj prične s predhodnimi regulacijskimi deli. v kolikor je to potrebno in dovoljeno pred zakonitim rokom. Odbor je sklenil, da se bo Neiiaf m Pttcdmjeva Pred nocojšnjo premiero v ljubljanski operi Kdo nc pozna v Ncffata. kapcinika ljub-n. i.a^v. opere:' ia ponižna, dobra du^a! Z vsakim je prijazen, vedno jc pripravljen debatirajo, naj žc bo o literaturi, tehniki politiki m takšnem. Najljubša stvar pa mu jc seveda muzika. O tej najraje govor . Tu jc njegovo znanje tako popolno, da ga ni vprašanja, ki bi nanj nc vedel odgovora. Tega se tudi mnogi zavedajo im zato prihajajo k njemu, kot strokovnjaku, po nasvete (pevci, muziki, komponisti). Dirigiral bo opero »Turandot«, pa po-stopim k njemu. Č m me ugleda z notesom v roki. jc presenečen: »Kaj rnc intcnvju-vate?« »Tako nekaj p dobnega. Najprej o Pu-cciniju samem.« »Enostavno. Rodil sc je 22. junija v Lucci kot sin stare glasbeno nadarjene družine in je umrl 2*'. novembra v Bruslju za rakom v grlu. Študiral jc na milanskem konservatoriju pri Bazziniju in Ponclvelliju. Napisal jc 11 oper. zadnja Je Turandot. Puccini jc najizrazitejša pojava 10. in 20. stoletja na pozorišču operne produkcije. »Zakaj so njegova dela tako zaslovela r« »Ker razpolaga s cenenimi sredstvi, ker računa na zunanji efekt in je njegova glasba še najbolj podobna salonski glasbi, posebno pa. ker je tako polna sentimentalnosti, opojnih melodij, nežnih čih arij. Njegova moč ic v liriki. Puccini predstavlja razcvet in nekak zaključek velike romantične, odnosno veri-stične operne epohe v Italiji. On je tip-čen predstavnik izraza pomehkužene bur-žoazijc ob zaključku 1". stoletja. V tistem času je ugašala velika konccptna linija \Vagnerja in grami' opere in začela izginjati v imprešijonističnh instrumentalnih in scen:čnih utrinkih. Nastala jc dekadenca ki sc do danes ni popolnoma premagala in prebolela, posebno ne v Italiji. Kot reakcija na razcvet te dekadence in pomehkuže-nja je začelo vstajati novo življenje, nova glasba. Puccini je precej jasno videl ta preokret in večkrat so ga obšli trenutki, ko jc podvomil v dolgo življenje svoje umetnosti. Nekoč je rekel: »Kmalu me bo koncc; pozabili me bodo.« V glavi so mu rojila nova imena, nove zvezde: Sira vinski, Sehonbcrg ... Puccini pa jc z vnemo kom-poniral dalje, ker brez dela bi nc bil imel m tu in ravnotežja.« »In Turandot? Kako ga primerjate z njegovimi deli?« »Povedal bom samo to. da je Turandot Puccinijev labudji spev. Toliko prekrasnih melodij, toliko nežnosti in opojnosti ni v vsej operni literaturi. Poleg tega pa jc tu uporabil prvič nov element: zbor. To delo je p sal Puccini z največjo ljubeznijo. Zanimivo je pri tem. da je sam žc naprej slutil, da tega dela nc bo dokončal. Nekoč se je izrazil: Turandot bodo igrali nedokončano in pri predstavi bo prišel nekdo na ram po in bo rekel občinstvu po zadnjem akordu: »po tem akordu je mae-stro umrl«. — kar se jc v resnici tudi zgodilo. Puccini te opere ni dokončal in pri Pogled z letala na poplavljeno Sremsko Mitrovico ob Savi. Po fotografskem posnetku letalskega poročnika & * Juria Haueria iz Zemuna premieri 1926 v Milanu jc šel nekdo pred zastor in povedal občinstvu, kje je Puccini svoje delo prenehal. — Skladatelj Franc Alfan. Puccinijev prijatelj, je opero končal na podlagi skic in navodil, ki mu jih je ta nesmrtni skladatelj zaupal.« »Ali ni naš teater premajhen za tako veliko delo? Kako sodite o uspehu?« »Naš teater je v resnici majhen, a se kljub temu ta stvar da uprizoriti. Čc bi namreč šli s pravega stališča, potem bi pri nas ne mogli igrati niti Aide, Borisa, Snc-guročke, Tanhauserja in sl čnega. Seveda je vsaka stvar primerno zmanjšana, kar p.i v bistvu ne moti. A kar sc tiče uspeha, mislim, da bo Turandot najuspciejša predstava letošnjega repertoarja.« Zdruvko Ocvirfc. s Grenčica Hunyadi Jarcos je najzanes- jivejše in najidealnejše odvajalno sred-vo. Pogreb starega rodoljuba Kranj. 22. aprila. V torek popoldne sc je iz Stražišča 118 preselil v večno domovanje na šmartinskem pokopališču 02-letni posestnik Jože Bcne-dik. To je bil vzor krepkega, narodno zavednega Gorenjca, starm obiskovalcem Sv. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Desno: Sloviti starinski grad J urja Bran-koviča v Smederevu, ki je bil do leta 1457- prestolnica zadnjih ostankov p red t urške Srbije, stoji oh desnem bregu Duiiava, lik ob njem pa kolodvor. Mogočno narasli Dunav se .je razlil tudi tu daleč preko bregov. Slika je posneta z letala. Levo spodaj: Mestece Obrenovac ob Savi .je tako poplavljeno, da se promet po ulicah vrši s čolni. — Desno: pogled v eno izmed obrežnih ulic Sremske Mitroviee. Gdueilite l^riudo! Ne zakrivite si sami usodo zamudnika. Le še par dni nas loči od prvega žrebanja ne vega kola državne razredne loterije in le malo srečk je še na razpolago. Kupite si srečko, da ne boste ovirali poti sreči, če je namenjena k Vam. Srečke dobite v vseh podružnicah „Jutra" in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 * Izpremembe v sanitetni službi. Z odlokom ministra, za socijalno politiko in narodno zdravje sta imenovana zdravnik dr. Ivan Peršič v 'Ljubljani in dr. Božena Z^jčeva za uradniška pripravnika v ti-plošni državni bolnici v Ljubljani; Štefanija Humkova, dosedanja vzgojiteljica zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece pri higijenskem zavodu v Ljubljani, pa za vzgojiteljico na šoli za sestre v Ljubljani. -Državni tehniški izpit je napravila prva Slovenka ga. inž. Joža Debelaik o va iz Ljubljane s prav dobrim uspehom pri ministrstvu za gradbe. čestitamo? + Izpit za javno prakso je napravil te dni v Beogradu z odličnim uspehom elektrotehnični inženjer g. Slavko Zajec, mslužben pri mestni elektrarni v Ljubljani Čestitamo! * Nov zdravnik. Dr. Bogomir Magajna, zdravni k-volonter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani. * Balokovič se vrača v Jugoslavijo. Svetovno znani virtuoz na goslih Hrvat Zlatko Balokovič se s svojo jahto vrača v Jugoslavijo. Iz Zedi,njenih držav, kjer se je mud'"l več let, je umetnik posetil tudi Avstralijo In Filipinske otoke. Po prihodu v Jugoslavijo priredi koncert v Splitu. * Koncert dveh naših pevskih umetnic v Ameriki. Kakor javljajo ameriški jI isti, priredi znana koncertna pevka Ana iFabijanova s sodelovanjem pevke Nežke Radovičeve dne 7. maja v Oaklandu velik koncert pod pokroviteljstvom Slovenskega prosvetnega društva in Ju gosi o venskega Sokola. Fabijnnova in Radovi-t-eva sta znani pevski umetnici, ki z uspehom popularizirata, v Ameriki našo pesem. * Slovensko 'i-zobraževalno društvo >Primorje« v Sao Paulu (Brazilija) je imelo v nedeljo H. februarja letos svoj KI. redni občni zbor, na katerem je bi.l zvoi; -n naslednji odbor: predsednik Franc Čer n igo j, podpredsednik Marko Barčot, tajnika Franc Cotič in Stevan Kozoderovic, blagajn.: Anton Šeparovic ln Alojz Kravos; knjižnic.: Kazimir Prizmi č In Nikola Surjan, domačin Marijan Mari-jetič; nadzorni odbor: Mate Franulovic fin Drago Vučetič; pevski' odsek: pevo-svodja profesor Emil Pavlovskv in načelnik Petar čaja; dramski odsek: režiser Franjo Cotič in načelnik Franc Copic; ženski odsek: načelnica Boroca Z vero v a. -Primorje? je nacionalno društvo, ki širi jugoslovansko miseil med našimi izseljenci in ljubezen do mile nam domovine Jugoslavije. * Višja pedagoška šola v Zagrebu. V prvi letnik zagrebške višje pedagoške šole se je vpisalo 35 slušateljev. Vsi slušatelji imajo plačan dopust, le trije študirajo na lastne stroške. Iz dravske banovine je med slušatelja 15 učiteljev in učiteljic. * češkoslovaški otroci na okrevanju v Dalmaciji. V Split je predvčerajšnjim prispela skupina nad sto češkoslovaških otrok v starosti od R do S let. Vsi so otroci železničarjev. Nadaljevali so s pa-Tobrodom pot v Dubrovnik, .kjer ostanejo mesec dni v okrevališča Marijinem dvorcu na bližnjem otoku Lapadu. * Dijaki tekstilne šole iz Kranja na izletu v Karlovac. V Karloveu so se predvčerajšnjim mudili dijaki tekstilne šole iz Kranja. Ogledali so si tamkajšnjo teks- Zvojjm kino Ideal Kiasna ljuba vna drama iz življenja v zimskem letovišču Liubezen in šampanjec Svetislav Petrovič Ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, stanje barometra, 5. smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10 8. temperatura 4. relativna vlaga ▼ %, 7. vr»ta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo nadir iijo, dru^e najnižjo temneratoro. 22. aprila. Ljubljana 7, 765.5, 4.4, 80, NI, jasno, — Ljubljana 14, 763.4. 16.2, 40, WSW1,9, _ _; Maribor 7, 764.0, 5.0, 80, mirno, rjasno, — —; Zagreb 7, 765.1, 6.0, 80, W2, jasno, — —; Beograd 7, 765.0, 10.0, 80. mirno, jasno, dež. 2.0; Sarajevo 7, 766.6, 5.0, SO, mirno, jasno, _ Skoplje 7, 765.0, 9.0, 70, SI, — — —; Kumbor 7, 764.3, 10.0, 90, mirno, jasno, — —; Split 7, 764.8, 12.0, 90, mimo, »/«, _ Rab 7, 766.1, 10.0, 80, mirno, 1/2 — —. Temperatura: Ljubljana 15.2, 3.2; Maribor 13.4, 4.0; Zagreb 17.0, 5.0; Beograd 15.0, 5.0, Sarajevo 14.0, 2.0: Skoplje 16.0, 5.0; Kumbor 18.0, 9.0, Split 17.0, 10.0, .Rab 16, 5.0. Solnce vzhaja ob 5.7, zahaja ob 18.52, luna vzhaja ob 21.53, zahaja ob 5.18. tilno tovarno. Ekskurzijo je vodil inženjer Hočevar. * Potovanje v restavracijskem vagonu. Potniki, ki imajo vozni List 3. razreda, se smejo v času obeda zadrževati v restavracijskem vagonu najdalje eno uro v času večerje in juži,ne pa tri četrt ure, nakar se morajo vrniti v prostore 3. razreda. Potniki, ki bi se pregrešili proti tej odločbi, morajo na zahtevo sprevodnika doplačati pristojbino za 2. razred. * Naš zračni promet. Društvo za zTač-ni promet >Aeroput« letos ne namerava aktivirati proge Zagreb—Sušak—'Zagreb, marveč bo od vseh lanskih prog obdržala s a mo Zagreb—B eogr ad—Skoplje—Solun. Varčevanje je glavni razlog ukinjenja ostalih prog. * Nove telefonske zveze. Prometni minister je uvedel telefonski promet med temile mesti v Jugoslaviji in Malnitzom na Koroškem: Maribor, Celje, Bled, Ljubljana in Sv. Janez—Bohinjsko jezero— Malnitz na Koroškem Taksa znaša 3.40 zlatih frankov. Od opasnosti gripe, in- fluence in nalezljivih vratnih obolenj varujejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl g. Ivan čer ne, souni poduradnik v pokoju, v starosti G5 let. Pogreb bo jutri ot> pol 18. — Nadalje je umrl v ljubljanski bolnici g. Ivan Orel, železniški zvanič-nik. Pogreb bo jutri ob pol 16. — V četrtek je umrla v celjski bolnici 7 letna Ilza L i a d e n t h a 1 e r j e v a, hčerka g. inž. Franca Lindenthalerja, poslovodje tovarne keramičnih izdelkov v Gotovljah. — V petek zjutraj pa je nenadoma umrl v Celju (Gosposka ulica 25., krojaški pomočnik Herbert B 1 a. z n i k. Star je bil 21. let — V Bodovljah pri škofji Loki je po dolgotrajnem trpljenju preminila v starost! 71 let ga. Marija Kožuhov a, m«4 posestnika g. Kožuha na Poljanski cest! v škofji '.^okl. Pokojnico, ki je bila znana kot izredno skrbna mati in gospodinja, sd ob veliki udeležbi sovaščanov in škofjeloškega meščanstva pokopali v sredo na škofjeloškem pokopališču. — Pokojnem blag spomin, žalujočim naše Iskreno šoza-Ije! * Koroške novice. Sko.ro ves Rož in del Podjune je mogel nedavno opazovati silen požar, ki je nastal na Selu pri šma.rjeti. Močan vihar je nosil iskre celo do Lečen. Tri gasilna društva so prihitela na pomoč, a rešiti se ni dalo nič. Zgorelo je trinajst objektov in z njimi tri goveda, deset svinj, vse orodje, žito, obleka in krma. škoda znaša nad 100.000 šilingov. — V Kočnhu so našli te dni posestnika in gostilničarja Jerneja Olinov-ca v hlevu z razbito glavo. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Jug iz Barovelj, ki ga je dal prepeljati v deželno bolnico. Ali gre za uboj ali samomor, še ni ugotovljeno. * Smrtna nesreča pri delu. V gozdovih pni Mirni na Dolenjskem so te dni delavci podirali drevje. Med drugim je bil pri tem delu zaposlen tudi Alojzij Somrak, star 23 let, doma z Drenovega vrha. Po nesrečnem naključju se je nanj zvalil težak ploh in ga zmečkal, tako da je nesrečni mladenič obležal mrtev. Pokojnik je skrbel tndi za svojo staro ma-ter-vdovo, ki je s svojim sinom izgubila edino oporo. * žrtve granate. V vasi Miirosaljcl pri Lazarevcu se je te dni pripetila tragična nesreča. Neki kmet je na polju našel dve granati, jn prinesel domov in je izkuša! odpreti eno granato, da bi vzel iz nje eksplozivno tvari.no. štirje sosed1! pa so poizkusu prisostvovali. Nenadno pa- je granata eksplodirala in vseh pet oseb je obležalo mrtvih. Eksplozija je bila tako silna, da je tudi v hiši napravila veliko škodo. * Požar zaradi isker 'vz dimnika. Dne 17. t. m. zjutraj je nastal ogenj pri posestniku Lubcu Ivanu v Hajdošah. Goreti je začelo na gospodarskem poslopju in je ogenj objel tndi stanovanjsko hišo. Ker je bilo celo poslopje zgTajeno iz lesa in s slamo krito, je seveda zgorelo do tal. Uničenega je tudi veliko gospodarskega orodja. Ogenj je nastal najbrže zaradi isker iz dimnika, ki jih je veter zanesel na gospodarsko poslopje, škoda je krita z zavarovalnino. * Da se reši vasovalca, je najel pretepače. Posestnik Cankar Janez v Savcih je imel deklo, katero je rad videl 28 letni zidarski pomočnik Fridrih Janez iz Savcev, ki je 16. t m. prišel malo v vas k Cankarju in so se vsi prav prijazno pomenkovali. Ko pa je zvečer Fridrih odhajal, sta ga nenadno zunaj pred hišo napadla Cankar Martin, posestnikov sin iz Bratonešcev in Janžekovnč Janez, kočar-ski sin iz Savcev, ter ga prav pošteno na-klesti.la z motika.mi po glavi in po vsem telesu, tako da so morali prepeljati Fri-driiha v ptujsko bolnico. Kakor sam .izpoveduje. so orožniki že oba tiča izslediti, ki sta pa tudi napram njim izpovedala, da GOJZERJ! PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 tiri nad škofjo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! ju je najel Cankar Janez, ki se je hote) njbrže na ta način odkrižati neprijetnega vasovalca. Seveda se bo zadeva še nadaljevala pred sodiščem. * Prase z opičjo glavo. V vasi Lakušije pri Požegi je te dni povrgla svinja nekega tamošnjega kmeta tri mladiče. Eden prascev pa nima običajnega rivca, marveč opičjo okroglo glavo, raztegnjena usta in istotake čeljusti, nad usti pa širok opičji nos. Nad nizkim čelom ima živalca ohlapna ušesa. Prase je živo. Prvi dan so ga hranili z žlico, potem pa mu je gospodar kupil cucelj, s pomočjo katerega pije mleko kakor otrok. * Lovski blagor. Ga. Jerka Erzinova je v četrtek ob 5. zjutraj ustrelila v lovišču Logu pni Vrhniki krasnega divjega petelina. * župana Permeta jama na Taboru pri Grosupljem je odprta vsako nedeljo in praznik. * Hunyadi Janos, neprecenljive usluge. Zanesljivo, milo in odvajajoče učinkujoča poživi ves organizem. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah i.n vseh boljših trgovinah. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Liubljane u— Ivan Noč je pred kratkim koncer-tiral v Pragi Vsi češki listi so se izredno laskavo izrazili o njegovi klavirski igri. Tako piše »Narodni Politika«: »Ivan Noč je v vsakem oziru izreden virtuoz in umetnik. Imenitno je podal Bachov koncert za orgle v lastni klavirski priredbi, z velikim temperamentom Tajčevi-čeve »Balkanske plese« in je žel burno odobravanje.« »češke Slovo«: »Ivan Noč ima brezhibno, kristalnočisto tehniko in prednašanje.« »Narodni Listy«: »Tehnično krasno uspelo, zelo interesant.no in silno težko priredbo Bachovega koncerta za orgle je igral Ivan Noč z ogromno tehniko ta preprlčujočim prednašanjem ...« Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Koncert bo v ponedeljek 2-5. t. m. v veliki dvorani Uniona. u_ Chaplinov velefilm »Luči velemesta« danes ob 14. uri. ZKD bo predvajala danes ob 14. v prostorih Elitnega kina Matice Chaplinov zadnji 'in najlepši film »Luči velemesta«. Vsi, ki cenijo Chapli-novo filmsko umetnost, naj si ga ogledajo. u_ II. delavski večer slovenske glasbe priredita »Svoboda« in »Zarja« pod vodstvom člana, opernega orkestra Ja.nKa Gregorca v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v dvorani Delavske, zbornice. Nastopi sloviti slovenski vokalni kvintet in zapoje Mirkovo -Ju tre r, Adamičevo »Jaz imam tri ljube« in Volaričevo »Razstanek«. Pevski zbor Grafike« pod vodstvom pe-vovodje profesorja Grobminga zapoje Adamičevo »Ljubica vstani, vpihni luč« .in >Fran.ica«. Koncertna pevka Štefanija Frankovska-Vukova zapoje Devovo »Srne-guičico;< in Adamičevega »Jezdeca^;, a operni pevec Anton Dermota zapoje Rav-nikovega »Vasovalca« m Adamičevega »Planinca«. Godba na pihala in orkester Zarje« zaigrata nove suladbe Janka Gregorca »Abiturijentsko koračnico«, >Go-renjska, ti kras slovenski« in »Kranjskogorsko salonsko koračnico? in dr. Doli-narjev-Bernardov venček >V zarji jutranji«. Sedeži so po 3 Din, stojišča po 2 Din. V prodaji v naprej se dobe družinski sedeži po 2 Din. u_ Koncert zagrebškega učiteljskega pevskega zbora »Ivana Filipoviča« bo v Ljubljani v ponedeljek 2. maja v dvorani Uniona. »Ivan Fliipovič« je moški zbor zagrebškega učiteljstva, v Ljubljani nastopi pod vodstvom dirigenta Borisa Papandopu-La in bo izvajal jugoslovenski program. Vstopnice bodo na prodaj v Matični knjigarni od ponedeljka dalje. u— Dve interni produkciji gojencev državnega konservatorija v Ljubljani bosta 28. t. m in 3. maja, vselej ob 18. v Filhar-monlčni dvorani. u— Pomladek Rdečega križa na državni klasični gimnaziji v Ljubljani priredi v petek 29. t. m. v dvorani Uniona svojo letošnjo akademijo v korist Rdečega križa z izbranim zanimivim sporedom. V vseh točkah nastopijo gojenci klasične gimnazije. Mešani zbor zavoda vodi profesor Emil Adamič. Vstopnice se že dobe v Matični knjigarni. u_ Preporodova akademija bo drev. točno ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Program prvovrsten. Naj omenimo le ........................ : »Kazino BLED" 1 vabi izletnike na j Z ! Čajanko s plesom1 Važno za avtomobiliste Cesta LJUBLJANA — BLED popolnoma na novo urejena. 1 4902 X .................................. Dentist F. Palovec Kongresni trs št. 14, ne sprejema od 25. aprila do 9. maja. 4905 FOTO TOURIST šelenburgova ulica št. 6 nudi vsem foto amaterjem najcenejšo izdelavo kopij, povečanih slik, pokrajinskih razglednic, kakor tudi razvijanje filmov, plošč in vseh drugih v to stroko spadajočih del! Cene nizke! Postrežba točna! POSKUSITE! nekatere sodelavce: gdč. Lovšetevo, tov. Igličevo, tov. Prevorška, oktet in duet TS5, društveni orkester. Po programa Do ples; sodeloval bo jazz Sonny-boy. Poskrbljeno bo tudi za dobro okrepčilo. Pričakujemo, da bo naše občinstvo posazaiC razumevanje za prireditev naprednega di-jaštva! u— Predavanje za vajence in vajenke! Obrtniško društvo v Ljubljani, vajenski odsek, naproša mojstre ln mojstrice, da zanesljivo opozore vajence in vajenke, na; se udeleže brezplačnega zdravsiveneta predavanja s filmi v nedeljo dopoldne ob 9. v kinu »Ideal« in ne v »Dvoru« kakor je bilo prvotno javljeno. u_ Ustanovni občni zbor k. o. JRKD v Mostah bo drev.j ob 20. v gostilniških prostorih pri g. Rahnetu na Selu. Pridite vsi! u— Občni zbor Znanstvenega društva za human stične vede v Ljubljani se bo vršil 5. inaja ob 10. v društvenih prostorih (Narodni dom). u— Pevski zbor »Treznosti«. Drevi ot) 20. prva pevska vaja na učiteljišču (vhod na moškem oddelku). Lokal v pritličju levo. Pevci skupaj! Namesto pili bomo peli im bomo vendar veseli! u_ Akademiki in akademičarke, drevi ob pol 19. bo na univerzi soba 77/1 informativna sestanek zaradi obnovitve akademska »Treznosti«. u— Sokolski oder na Viču. V nedeljo ob 20. nastopijo na našem odru igralci šentjakobskega gledališkega odra z igro »Ljubezen sedemnajstletnega«. Opozarjajo n.i to gostovanje našega najboljšega diletantskega odra. u— Viški Sokol naznanja svojemu članst "m žalostno vest, da je n jogo v član brat Danilo žigon v četrtek 21. t., m. umrl po mučni bolezni. Pokojnik je bil od svoje rane mladosti najmarljivejši in najvestnejši telovadec pri deci, pri naraščaja in pozneje pri članih. Sokol poziva člane, da se v civilu z znakom udeleže pogreba, ki bo danes ob 17. v.pred mrtvašnice državne bolnice na viško pokopališče. u— Pomladna slana. Včeraj zjutraj ie padla po okoliških poljih huda slana, ki pa ni mogla napraviti posebne- škode, ker se je priroda šele začela buditi. Zjutraj je bilo precej mrzlo in je voda v zunaj stoječih posodah zmrznila. u— Pazite na nasade v parkih. Mestno načelstvo je s precejšnjim.' stroški na novo uredilo in zasadilo park pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici, prav tako pa je uredilo tudi .razne nove nasade v Tivoliju in drugih mestnih vrtovih. žal pa naša mladina do javnih nasadov nima potrebnega spoštovanja, zato je nadzorstvo v novih parkih neobhodno potrebno od starejših ljudi pa tudi od oblasti same. V bodoče bodo hodili po mestnih nasadih civilni stražniki, ki bodo pazili na red in skušali na ta način preprečiti škodo od strani mladine im pa seveda tudi od raznih ponočnjakov, ki jim je obzirnost neznan pojm. u_ Preiskava proti dr. Meglerju. Včeraj je preiskovalni sodnik odredil, da sta bila dopoldne izpuščena na svobodo dr. Vendelin Megler in dr. Ivo Miličič proti položitvi visoke kavcije im obljubi, da ne odpotujeta v inozemstvo. Preiskava se nadaljuje. u— še en slepar pod streho. Bivši natakar, 31 letni Ivan D. iz Kočevja, se je posvetil že pred meseci poklicu agenta in je potoval okrog za razne zavarovalnice, obenem pa se pečal tudi s prodajo srečk. Nekaj časa je bil uslužben tudi pri Vzajemni samopomoči, ki je zdaj v likvidaciji, sčasoma pa mu je zmanjkalo dohodkov im sredstev za življenje. Z zadnjim denarjem se je odpeljal v Maribor in se zglasil v okolici pri raznih strankah; kontroliral je srečke vojne škode. Od raznih strank je nato srečke izvabil pod pretvezo, da bo pogledal pri »centrali« v Ljubljani, če morda že niso izžrebane. Stranke so mu nasedle, nakar je D. prislepar-jene srečke prodal. Na ta način je oškodoval več strank v okolici Maribora in drugod na deželi za več tisočakov. Pred nekaj dnevi se je pripeljal spet v Ljubljano, kjer so ga pa kmalu izsledili im vtaknili v zapor. u_ Pretep in nesreče. V Vodicah pri Smledniku se je zbrala večja družba fantov, ki so uganjali razne burke. Naenkrat pa je zaradi neke malenkosti nastal med njimi prepir. Nekateri fantje so potegnili nože in že je bil pokolj tu. Najhuje jo je izkupil 21 letni mizarski pomočnik Josip Stare iz Vodic, ki je dobil več vbodov. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Končno besedo bo imelo sodišče. _ V Begunjah na Notranjskem se je igral s p-ra-čo 18 letni Rudolf Kokalj. Pri tem pa je zadel s kamenčkom 14 letno posestnikovo hčerko Jožefo Bodljajevo v levo oko in ga ji hudo poškodoval. u— Tatinski poseti v Kolizejski ulici. V Kolizejski ulici je bilo predvčerajšnjim v teku dneva in zvečer vlomljeno kar v tri različna stanovanja. Storilci so v vseh primerih obiskali jedilne shrambe in si nabrali večje množine jedil. Pri tem pa niso pozabili vzeti -s seboj tudi razno obleko, ki so jo našli v sobah. Kakor kaže so morali biti storilci nekje iz bližine, vendar jih policija doslej še mi mogla izslediti. u_ Domov hočejo. Na policijski upravi se je včeraj javilo večje število Bosancev, ki so že nekaj tednov iskali po Ljubljani delo, a ga niso našli. Poleg Bosancev so bili tudi Ličani, ki so vsi prosili, naj jih pošljejo domov s prisilnimi potnimi listi. Ker so bili vsi ti delavci res brez vsakih sredstev in so v Ljubljani glede na splošno krizo samo nadležni, seveda ni kazalo drugega, kakor da so njihovi želji ustregli u— Cepljenje svinj. Posestniki iz področja mestne občine, ki hočejo, da se jim cepijo svinje proti rdečici, naj pr.ja-vijo do 15 maja mestni klavnici v Ljubljani svoje naslove in število svinj. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto in nedeljo zanimiv film »Pustolov«. h— Delo v rudniku se je vršilo včeraj spet v popolnem redu. Vsi stavku joči so šli zjutraj zopet na šiht. Naknadno se je do-znalo, da so nagovarjali ljudi k stavki le nekateri nepremišljeni mladeniči. Zato ;e bilo pet takih aretiranih Obratovanje v rudniku se vrši v popolnem redu. Name6to izgubljenega četrtka se bo zaenkrat obratovalo v soboto, ki bi bila sicer prosta. Tudi v steklarni so začeli včeraj z deloma Siliti bodo trajali po šest ut. Tako se bo^ brezposelnost vsaj malo omilila. ' Iz Celja e— Shoda poslanca g. Prekorška na Vranskem in Gomiiskem. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek bo imel jutri v nedeljo po rani maši ob pol 8. zjutraj shod na Vranskem, ob 10. dopoldne pa na Gomiiskem v prostorih g. Hočevarja. Na shod 60 vabljeni vsi volilci iz Vranskega, odnosno gomilskea Bohinjec iz Ljubljane. Na proslavo so vabljeni zastopniki oblastev in korporacij, obrtniških in delavskih organizacij; delodajalci in delojemalci. e— Celjsko okoliško občino si dovoljujemo na prošnjo številnih pasantov opozoriti na skrajno derutno stanje železne ograje ob cesti pod starim gradom pri kolenu Savinje. Rja je že'ezo čisto razjedla in ograja ne zasluži več svojega imena. e— Pred turnejo CPD. Drevi bo izredno važna pevska vaja celotnega zbora CPD. Ker se bodo na vaji končno določile vse podrobnosti turneje, je udeležba strogo obvezna. e— Za dramo »Vzrok«, katere reprira bo jutri ob pol 17., je še dovolj vstopnic na razpolago v knjigami Goričar in Leskov-šek na Kral ja Petra ce^ti. e— Nesrečen skok. 2.} letni posestnilcov sin Martin Juteršek iz Rečice pri Laškem je skočil tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Zdravniško pomoč je poiskal v celjski bolnic-:. e— Mestni kino bo predvaja! danes ob JO.JO izvrstno rvoano veseloigro ^-Inšpektor I laselhuhn« z znanim češkim komikom Vlasto Burianom r glavni vlogi t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. zvočni film »Azija »s budi«. Iz Maribora a_ Važna konferenca za ustanovitev nsžje obrtne šole v Mariboru. Včeraj se je vršila v mestni posvetovalnici .konferenca, na kateri so razpravljali o ustanovitvi nižje obrtne šole v Mariboru. Pri konferenci so bili prisotni tudi načetašk ministrstva za trgovino in industrijo David Korenič, mestni žnpan dr. Lipoid narodna poslanca dr. Pivko in ravnatelj Krejči. ravnatelj trgovske akademije Dolenc, sreski načelnik dr. Ipavic. obrtni nadzornik Založnik, ravnateljica Vesne ga. Rapotčeva, profesor Fink in drozgi zastopniki obrtništva in trgovstva. O usp«-hu konference bomo še poročali. a_ Haydnova proslava, ki jo priredi mariborska Glasbena Matica skupno z društvom »Maribor« dne 3. in 4. maja v dvorani ».Union«, bo obsegala, vseskozi bisere kompozicij tega nesmrtnega staroklasika, ki ga danes, ob 200 letnici njegovega rojstva, proslavlja ves svet. Spored obeh večerov bo tako sestavljen, da bo občinstvo -Imelo priliko spoznati Havdna v najslavnejših panogah glasbene tvorbe. Izv arij al se bo prvi večer pod vodstvom ravnatelja Hladka-Bohinjskega godalni kvartet G-mol. op. 74. klavirski koncert D-dnr, s spremI.ievanjem orkestra ter XI. simfonija G-dur. — Drugi večer pa se bo izvajal .pod vodstvom stolnega kapelnika Ga-špariča Hadnov nesmrtni, veličastni oratorij >Vstva rj en je«, sola mešani zbor in veliki orkester. a— Jugoslovensko kemično društvo^ sekcija Maribor, poziva vse kemike v pobllov, priklopnih vozov in mo-tociklov. da prijavijo najpozneje do 15. maja s\\>ja vozila mestnemu knjigovod- ebvu. Vsa vozila, izvzemši kočije, morajo biti od mestne občinske tehtnice uradno stehtana ter je treba potrdilo o čisti teži, kakor tudi certifikat o tipi vozila pri prijavi predložiti. Za čisto težo je razumeti težo vozila v običajnem in vožnje zmožnem stanju. a_ Vlom. V noči na petek je bilo TlomljeDo v šolo v Dobrovcih. Tat se je faplazil skoz-i okno v notranjost šoie te-r odpeljal šolskemu upravitelju Franu Gašperju dobro ohranjeno kolo. Tatvine je osumljen neki brezposelni delavec, ki jo prejšnji dan beračil po vasi, drugo jutro pa izginil brez sledu. a_ Krčevinski Sokol uprizori jutri v nedeljo ob 11. v krčevinski šoli gledališko predstavo jUžitkarjic. Člani 'ln prijatelji sokolstva, pridite! Iz Pttila Občni zbor Jugoslovenske Matice bo drevi ob pol 20. v spodnji dvorani Narodnega doma. Iz Trbovelj t— Banska uprava je preskrbela za brezposelne v trboveljski občini 4 vagone koruze, ki se bo zmleta v moko razdeljevala brezplačno brezposelnim delavcem. Banski upravi najlepša hvala. t_ Ustanovni občni zbor JRKD. Še nikdar se ni tako jasno pokazalo, kako potrebno jc. da nastopajo vsi sloji naroda skupno. Ako je prizadet le en sloj, preide ta kriza, na vse ostale. Ako spoznamo to, moramo spoznati tudi potrebo, da se vsi 6loji enotno organizirajo in da se v skupni organizaciji bore za splošno blaginjo vseh č-tanov. Borba enega samega stanu ne more roditi uspehov, kar se je pokazalo baš v tej krizi. JRKD je vsedržavna organizacija, v kateri naj se združijo vsi stanovi za gospodarski podvig naroda in države. Le združeni v taki organizaciji lahko upamo Razglas o iskinjenfu kuluKa Kraljevska banska uprava dravske banovine je objavila v Službenem listu« dravske banovine od 23. t. m. razglas o ljudskem delu za nedržavne ceste. Ta razglas pravi glede banovinskih cest naslednje: Proračun dravske banovine za 1. 1932. 33. izkazuje med dohodki tudi 25% nadomestno cestno doklado na račun ljudskega dela, odnosno odkupnine za banovinske ceste. Ta proračun ie zakonito potrjen. Ker Je označeni dohodek banovine predviden izrecno kor nadomestek za banovinski kuluk. se ljudsko delo (odkupnina za to delo) glede banovinskih cest \ proračunskem letu 19:>2./33.. v območju dravske banovine ne bo izvajalo. Javni uslužbenci plačujejo tmli v tri dobi obvozno odkupnino po izjemni določbi § 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja 1'.»30. Oni zavezanci, ki iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče •cestne obveznosti za leto 1930./31. na banovinskih cestah, morajo odslužiti delo banovinskih cest na občinskih cestah, in sicer na račun banovinske subvencije za gradnjo jn vzdrževanje občinskih cest. Zavezanci, ki s,» v zaostanku s plačilom odkupnine za banovinske ceste na račun cestne obveznosti za loto 1930. in 1931., so zavezani odkupnino plačati, ker tvori označena odkupnina sestavni del dohodkov ba-novinskega proračuna za leto 1931./32. vendar se davčne uprave pooblaščajo, da opn-»te prisilno izterjavo označene davščine, ako bi zavezanci zaradi siromaštva ne mogli plačati odkupnine. Kuliik za občinsko eoste. Ljudsko delo in odkupnina za gradnjo tn vzdrževanje občinskih cest I. in IL reda, se izvaja v vseh onih občinah, ki no morejo označenih dol opraviti z dohodki občinskega proračuna ali z najetim posojilom. Državna nadzorna oblast je po S 68. zakona o nedržavnih cestah v zvezi s členom 28. pravilnika o ljudskem delu dolžna, da odredi prisilno popravo občinskih cest. kjer je ogrožen, oviran ali onemogočen promet, in sicer 7. ljudskim delom po določilih navedenega pravilnika. Iz gornjega razloga morajo imeti vse občine, ki ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi za označen namen, stalno v evidenci odobrene sezname zavezancev za ljudsko delo in odkupnino. = povračilo državne in banovinske trošarine na vino in žganje. Glede na novi zakon o spremembah in dopolnitvah trošn-rinskega zakona, ki ie 20. t. m. dobil obvezno'moč, in v smislu brzojavnih navodil finančnega ministrstva, ie finančna direkcija v Ljubljani poslala podrejenim uradom In organom naslednjo okrožnico: Registre m shraniščne knjige je treba zaključiti po stanju z 2!). aprilom 1932 in napotiti točilce vina in znanja, da zaprosijo za povračilo plačane državne trošarine na vino in žganje s kolka prosto vlogo neposredno pri tukajšnji direkciji do 20. maja 1932. Ta rok je preklusivnega značaja in se tedaj prošnje, vložene po tem roku. ne bodo mogle upoštevati. Isto velja glede prošenj za povračilo trošarine na špirit kot tak kakor tudi špirit v likerju, rumu itd. Za povračilo trošarine na špirit morejo zaprositi samo točilci teh tekočin na debelo, drugi prodajalci in točilci pa ne. Prošnje za novračilo banovinske trošarine je vložiti tudi kolka prosto neposredno pri kr. banski upravi, oddelek VII. v Ljubljani. Od 20. aprila 1932 dalje odpade vodenje registrov za alkoholne pijače; prav tako se ukinejo s tem dnem zasebna prosta shranišča za vino in žganje. Invtmki zasebnih shraniše za vino in žganje smejo razpolagati z blagom le tedaj, če imajo točilno pravico in plačajo točilno takso. = Celjsko trgovstvo proti zakonu o pobijanju draginje. Načelstvo Gremija trgovcev v Celju je na svoji redni seji 15. t. m. razpravljalo o predlogu zakona o pobijanju draginje ter s soglasnim sklepom zavrglo ta zakonski načrt, in sicer iz naslednjih razlogov, navedenih v sklenjeni spomenici: Trgovstvo preživlja v današnji kritični dobi najtežje čase. na eni strani zaradi padanja kupne moči in omejevanja kreditov od strani denarnih zavodov, na drugi strani pa onemogočajo ugoden razvoj trgovskih kupčij zaščitni zakonski ukrepi za izboljšanje položaja našega kmeta in stroge devizne omejitve Osnutek novega zakona o pobijanju draginje bi prav občutno zadel vse trgovce; ta zakonski načrt vsebuje gotovo nevarnosti za vsakega trgovca, tudi onega, ki je mor. da najrealnejši, pa navzlic temu lahko nehote zaide v konflikt z doložbami takesa zakona. V spomenici se gremij odločno izjavlja proti temu, da bi se znova uve- na ozdravljenje razmer, pod katerimi trpimo vsa. Ustanovni občcis zbor JRKD bo v soboto ob 19.30 v Fortejevi dvorani. Pridite in pokažite, da ste pripravljeni za složno sodelovanje vseh stanov. t— Naš trg je bil na plačilni dan zopet enkrat dobro obiskan. Največ je bilo pač regrata in jajc, katerih se je dobilo 14 do 16 za 10 Din. V tržnih lopah sta pa dva mesarja izsekavala govedino po 5 Din za kilogram in takoj razprodala vso zalogo. Temu konkurenčnemu boju bodo pač morali slediti tudi drugi mesarji ir. znižati cene mesu, če bodo hoteli kaj prodati. t— U družen je vojnih invalidov je pred časom priredilo tombolo, odnosno srečolov, v korist pohabljenim žrtvam svetovne vojne in se po tem potu najlepše zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov in prostovoljnih prisDevkov. t_ Občni zbor Protituberkulozne lige bo v soboto 23. t. m. ob 18. v dvorani Delavskega doma. t_ Film o steklini se bo predvajal v soboto ob 16. v Sokolskem domu. Film bo tolmačil domači živinozdravnik g. Rajko Dcv. Vstop prost. t_ Ni primerno. Pod tem naslovom p:se »Slovenec« o nogometni tekmi, ki se je vršila v nedeljo na igrišču SK Trbovlja, ki leži pri pokopališču. Ugotoviti moramo, da je sodnik takoj prekinil tekmo, ko je prišel sprevod na pokopališče in jo je otvoril zopet takrat, ko so bili pogrebni obredi končani. Da je bilo temu tako, lahko priča občinski stražnik g. Draksler. ki je imel službo na igrišču. Ne more pa se zahtevati, da bj se tekma prekinila že takrat, ko gre sprevod po dolini, ker bi se morale potem ob takih prilikah ukiniit vse prireditve in tudi vsa dela, ki povzročajo hrup. Sicer pa bi »Slovenec« morda tudi lahko kaj pripomogel k lepšemu ponašanju publike in vsi športni klubi bi mu bili samo hvaležni. 1 javljale protidraginjske akcije, ki so popolnoma nepotrebne in ne bodo nikdar imele zaželjenega uspeha, pač pa bodo škodovale trgovstva. Kazni po tem zakonu so izredno drakonične in proti njim ni pravnega leka, ki ga sicer ima največji hudodelec v primeru obsodbe. Kakor znano, je in ostane najboljši regulator cen: »povpraševanje in ponudba«. To se tudi v normalnih časih najbolj obnese, v nenormalnih razmerah pa tudi tak zakon nič ne pomaga, ker zadene morda večje število nedolžnih žrtev pravih krivcev pa ne doseže. Misliti dajo tudi številni konkurzi in poravnave, ki pričajo kako se danes trgovci, obrtniki in razni podjetniki nesmiselno pobijajo in pehajo za odjemalci. Pri uveljavljenju zasonskega načrta, ki dovoljuje 20 % dobička, bi se moralo marsikatero blago znatno podražiti, kajti danes se pri veliki večini blaga ne zasluži niti polovica dovoljenega dobička; so pa zopet predmeti, ki se redko in samo v mali množini zahtevajo in če tu ne bo dovoljeno zaslužiti nekaj več, potem tak trgovec ne bo mogel kriti niti režij. Gremij predlaga na koncu svoje resolucije, da se sedaj veljavni protidraginjski zakon ukine, novi pa nikakor ne sprejme. Ce pa je brezpogojno treba uveljaviti tak nov zakon, potem se mu naj vstavi tudi klavzula, da so kot podlaga za izračunanje dovoljenega dobička vedno veljavne dnevne, oziroma zopetno nabavne cene = Propaganda za devalvacijo dolarja. Zedinjene države so v zadnjih mesecih pričele širokopotezno akcijo, da bi ustavile deflacijske poslcdice. povzročene zaradi nazadovanja cen v zvezi s težko gospodarsko depresijo Država je" dala na razpolago obilna denarna sredstva za pomoč denarnim zavodom in železnicam, da prepreči nepotrebne nadaljnje konkurze. Z vsemi sredstvi se trudi, da spravi gospodarsko življenje zopet v normalni tek. Na podlagi novega zakona o federalnih rezervnih bankah (novčaničnih bankah), ki daje olajšave glede zlatega kritja dolarja, so federalne rezervne banke nakupile na trgu že za več sto milijonov dolarjev državnih papirjev, da bi tako posredno povzročile kreditno ekspanzijo. Ti ukrepi so v gotovem pogledu pokazali uspehe, vendar so narodno-go-spodarski teoretiki mnenja, da so z dosedanjimi sredstv, izčrpane možnosti državne intervencijske politike. Če bi se izkazalo, da kreditne stagnacije ni mogoče odpraviti. bodisi da denarni zavodi n«i najdejo možnosti za sigurne investicije denarnih sredstev odnosno se ne pojavi večje povpraševanje po kreditih, tedaj ne preostaja po mnenju nekaterih uglednih strokovnjakov nič drugega, kakor da se zmanjša kupna moč denarja. Na opustitev zlate valute sicer nihče ne misli, pač pa se mnogo propagira predlog, da bi se /manjšala zlata vrednost dolarja z dekretirano spremembo z1'a te paritete pri nižji relaciji (seveda le za kakih 20 odst.). Tak ukrep smatrajo prvi ameriški strokovnjaki, med njimi znani Owen Young, kot zadnje sredstvo za odpravo sedanje stagnacije. Seveda imajo ti načrti med strokovnjaki tudi močne nasprotnike. Vsekakor pa je treba v zvezi s tem zabeležiti najnovejšo nevvvorško vest, ki pravi, da je senator Fletcher vložil zakonski predlog, ki pooblašča federalni rezervni urad. da določi novo vrednost dolarja na podlagi kupne moči. ki jo je imel dolar v letu 1926. Nivo cen je bil v letu 1926 precej višji nego je danes, čeprav je v primeri s prvimi povojnimi leti že bistveno nazadoval. Predlog Fletcherja gre torej za tem, da se z delno devalvacijo do-laria zopet ustvari približno isti nivo cen, kakor je bil 1. 1926. Seveda je še vprašanje, če bo njegov zakonski predlog sprejet. — Ponovno povečanje hranilnih vlog pri Državni hipotekami banki. Iz najnovejšega izkaza Državne hipotekarne banke je razvidno. da so privatne hranilne vloge pn tem zavodu dosegle 31 marca t. 1. že 693.5 milijona Din nasproti 615.8 milijona Din ob koncu pret. leta. Za r>rvo četrtletje znaša prirastek vlog 77.7 milijona Din, samo v marcu pa so se vloge dvignile za 27.6 milijona Din. = Taksni formularji za najemninske pogodbo. Finančni minister je odločil, da se od 25. t. m. puste v promet taksni formularji za pogodbe o zakupu stanovanj in lokalov ter za priznanice o plačani zakupnini (najemnini). Formular za pogodbe je tiskan v isti barvi kakor vtisnjeni kolek in obstoji iz originala z vtisnjenim kolkom in dupll-kata. — Priznanice o plačani najemnini sestoje prav tako iz dveh delov (originala z vtisnjenim kolkom in duplikata) in so vezane v zvezkih po 10 komadov. Pri pogod- bah je treba za formular sam plačati 50 par. poleg vrednosti vtisnjene takse, pri prl-znanicah pa je treba za blok od 10 komadov plačati 1 Din. = Jugoslovcnsko - češkoslovaška pogajanja za kliring. Kakor poročajo iz Prage, so tja dospeli predstavniki jugoslovenske Narodne banke k pogajanjem zaradi jugoslo-vensko - češkoslovaškega deviznega kli-ringa. == Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah od 25 marca t. 1. je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« dravske banovine od 23. t. m., na kar opozarjamo interesente. == Konkurz ie razglašen o imovini Rudolfa Ahčana. prot. trgovca v Zagorju ob Savi (upravnik mase dr. Artur Wurzbach. odvetnik v Litiji: prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Litiji 28. aprila ob 10., prijavni rok do 28. maja, ugotovitveni narok ■4. junija). = Konkurz je razglašen o imovini Vinka Weita. čevljarskega mojstra v Domžalah. Ljubljanska cesta 95 (upravnik mase dr. Konrad Janežič. odvetnik v Kamniku; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Kamniku 23. aprila ob 10.. prijavni rok do 18. maja. ugotovitveni narok 25. maja.) = Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini dolžnice Apolonije Fiillekrus, trgovke v Mariboru, Gosposka ulica 1 (poravnalni upravnik dr. Fr. Hoinik. odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Mariboru 19. maja ob 10., prijavni rok do 1-5. maja), nadalje o imovini Ivana Lesarja in Alojzije Lesarjeve, trgovke v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah (poravnalni upravnik dr Fr. Roš. odvetnik v Laškem: narok za sklepanje po-lavnave pri okr. sodišču v Laškem 23. nu>-ia ob 9., prijavni rok do 18. maja. kvota 40%), nadalje o imovini Marije Piskove, trgovke z mešanim blagom v Lopati pri Celin in Josipa Piska, zasebnika (poravnalni upravnik dr. Gvidon Sernec. odvetnik v Celju; narok za sklepanje potavnave pri okrež. sodišču v Celju 21. maja ob 11., prijavni rok do 17. maja. kvota 40%); !n končno o imovini Leopolda Senice. trgovca v Sevnici (poravnalni upravnik dr. Alojzij Klemenčič; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod v Sevnici 23. maja ob 9., prijavni rok do 18. maja. kvota 40%). = Potrjene prisilne poravnave: Senica Marija, trgovka z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter posestnica v Šmarju pri Sevnici, za 50"/« kvoto, plačljivo v 4 obrokih po 4 mesece; F. Perkič in Polak, tvornica perila v Mariboru, za 40°/« kvoto, plačljivo v 12 mesečnih obrokih. = Velika iv. razstava perutnine in kuncev v Ljubljani. Kmetijska družba v Ljubljani priredi po svojih odsekih za pe-rutninarstvo in kuncerejo v času od 3. do 13. junija t. 1. v prostorih velesejma v Ljubljani svojo IV. veliko razstavo. Razstava perutnine bo obsegala: I. Oddelek za živali: a) selekcijonirana štajerska kokoš, standard 1930 Celje; b) štajerska kokoš drugih rej; c) različne pasme perutnine, ki jih gojijo rejci v dravski banovini, č) druga perutnina, kot race, gosi, purani in d) kapuni. Drugi oddelek bo obsegal krmila, orodja in priprave ter razne pripomočke za uspešno rejo perutnine. V HI. oddelku bodo bolezni perutnine, ki se bo aranžiral s pomočjo drž. bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Razstava kuncev bo obsegala štiri oddelke in sicer: oddelek za živali, oddelek za kožice in izdelke iz kožuhovine, oddelek za razno orodje, posodo in kletke ter oddelek strokovne literature, slike itd. Razstavni pogoji za perutninarje so objavljeni natančno v 7. in S. številki »Kmetovalca«. Rejci in člani odsekov, ki se želijo razstave udeležiti, se morajo priglasiti čim prej pri Kmetiski družbi v Ljubljani. Za to razstavo vlada že sedaj veliko zanimanje, saj se bedo živali tudi strokovno ocenile in najlepše nagradile z denarnimi nagradami in diplomami. Novost na tej razstavi bo, da bo vsak stoti obiskovalec nagrajen s primerno živalico. t. j. s perutnino ali kunci. Člani odseka bodo tudi priredili primerna poučna predavanja potom ljubljanskega radia o reji perutnine in kuncev. — Četrto letošnje znižanje diskonta v Angliji. Angleška banka je v četrtek ponovno znižala svoj diskont od 3.5 na 3% To je že četrto znižanje v letošnjem letu; najprej je bil diskont znižan od 6 na 5%. v početku marca od 5 na 4 %, sredi marca pa od 4 na 3.5%. Pred dnevi je tudi nizozemska Narodna banka izvedla ponovno znižanje diskonta in sicer od 3 na 2.5%. Likvidnost na nizozemskem denarnem trgn se je v zadnjem času lako povečala, da je privatna diskontna mera padla že na %% letno, dočim znaša v Nevvvorku 1%, v Curih u pa 1.5 %. = Znižanje glavnie češkoslovaških bank. Dve praški velebanki sta pravkar ob[aviIi bilanci za pret. leto in predloge za znižanje glavnice. Živnostenska banka bo znižala glavnico od 300 na 240 milijonov Kč, rezerve pa od 230.9 na 182.2 milijona Kč. pri tem pa bo plačala 5% dividende. Banka za trgovino in industrijo (prej Landerbank) pa bo znižala glavnico od 160 na 120 milijonov Kč in rezerve od 13S.6 na 121.2 milijona Kč. Tudi ta banka bo plačala 5% dividende. = Nobena dunajska banka ne bo plačala dividende. Kakor poročajo z Dunaja je avstrijska Narodna banka priporočila denarnim zavodom, naj zaradi likvidnosti, pa tudi zaradi nejasnosti položaja, opustijo za leto 1931. vsako razdelitev dividende. Tudi Narodna banka sama je dobiček za preteklo leto prenesla na nov račun. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, ne bo nobena večja dunajska banka izplačala za preteklo leto dividende in tudi znana velebanka Nieder-oesterreichische Eskomptegesellscliaft« je sistirala svoj prvotni sklep, da izplača 5 odstotkov dividende. Banque d' Pays de PEurope Centrale (Zentraleuropaische Landerbank), ki ima sedaj svoj sedež v Parizu, tudi na prioritetne delnice ne bo plačala dividende. = Konkurz Krengerjeve vžigalicne družbe za Ameriko. Ameriška družba International Match Corp., ki je največje podjetje Kreugerjevega koncema, je stavila te dni predlog za otvoritev konkurza. V družbi International Match je ime! Kreuger koncentrirane vse svoje interese v pogledu ameriške vžigalične industrije. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg la- nenega firneža. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omenjenem oddelku.) Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 23. maja pri komandi mornarice, ekonomski oddelek v Zemunu glede dobave 20.000 kg domače, svinjske masti i« 60 tisoč škatelj konserv; 25. maja glede dobave lesenih čolnov- 27. maja pa glede dobave 30.000 kg testenin. 30.000 kg riža. 20 tisoč kg fižola. 500 kg čaja in 500 kg paprike (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 2500 kg bencina. Dne 24. maja se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave portland-cementa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) ^ Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 komadov tirefondov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni omenjene direkcije.) — Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. maja ponudbe glede dobave 100 kg solne kisline. 50 ka žveplene kisline. 50 kg dušikove kisline. 50 kg amo-nijaka. 10.000 kg karbida, 50 komadov za-tikačev. 2000 kg beagid kolut in 200 plošč pločevine. Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg cementa in 20 komadov gumijastih cevi. Direkcija državnega rudnik* Senjski Rudnik sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 2300 kg bakrenih vrvi. Direkcija državnega rudnik?) Banja Luka sprejema do 4. maja ponudbe glede dobave 600 kg graha. 600 kg kave in 2000 kg transformatorskega olja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 22. aprila. Na ljubljanski borzi so danes tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza London je za malenkost popustila, prav tako tudi deviza Amsterdam. Pri ostalih devizah pa ni zabeležiti bistvenih sprememb. Na zagrebškem efektnem tržišču je Volna škoda nadalje nekoliko nazadovala. 'I rgovala se je za kaso po 208. 206. 205 in 204 ter za maj po 202. Tudi 7% Blairovo posojilo je popustilo in se je trgovalo po 48. 47 in 46.75. V ostalih vrednotah ni bilo premeta. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2286.92 - 2298.28. Berlin 1338.37 _ 1349.17, Bruselj 791.20 do 795.14. Curih 1097.35 — 1102.85, London 211 95 — 213.55. Ne\v>'ork ček 5626.63 do 5654 89 Pariz 222.78 _ 223 90. Praga 167.22 do 168.08. Trst 290.05 — 292.46. Zagreb. Amsterdam 2286.92 - 2298.28. Berlin 1338.37 _ 1349.17. Bruselj 791.20 do 795.14. London 211.95 — 213.55, Milan •290 05 — 292.45. Newyork 5648.63 _ 5676.89. NevvVork ček 5626.63 - 5654.89. Pariz 222.78 do 223.90, Praga 167.22 — 168.08. Curih 1097.35 — 1102.85 Curih. Beograd 9, pari? 20.296. London 19.305. Newyork 514.75, Bruselj 72.10, Milan 26.49. Madrid 40.20, Amsterdam 208.35, Berlin 122.15, Stockholin 95.50. Oslo 96, Koben-havn 106, Sofiia 3.73. Praga 15.24, Varšava 57.65 Bukarešt- Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 204 _ 207. za mai 202 — 206, za junij 200 den,. 7% investicijsko 56 — 58. 4% agrarne '?6 — 29, 6% begluške 35 — 35.75, 8% Blair 52 — 53, 7% Blair 46.50 _ 47 7% Drž. hip. banka 51 — 52. Beograd. Vojna škoda 210. 208. 209 zaklj., za april 207. 206 zaklj.. 7% investicijsko 57 bi., 4% agrarne 27 bi.. 6% begluške 36.50. 36.25, 36, 35.50. 36 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 51 den.. Narodna banka 4610—4650, Fr:v. agrarna banka 229.50, 229 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za les nadalje slaba, zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 1 vagon bukovih tavolo-nov (obrobljenih (I., II..: vagona 4.50 X 7 cm. V* vagona 4.50 X S cm in '/s vagona sortirano po 4. 5, 6, 7 in 8 cm. —- Pomladanska sezona v stavbnem lesu ie sicer nekoliko oživela, vendar pa ne v taki meri kakor lani ^ tesanc-m 'e«u se nadalje 7.an'- "d p> vsem suhe in nierk^ntuno lesar.'* blag* v posebnih dimenzijah. Zaradi popdnega zastoja p- 0'lukcijp tramov v pr »t :k'- n Mu, s? scd-ti čuti pTccjšnje pomanjkanj na ser-timentih. Iz Italije prihaja živahnejše po-voraševan?e po tesanem lesu »a-ad.i rire-n^negi pon.vr.iikanja pa dobavitelji le težko ustr< žr.;.i kupcem. Naši <'o .l.tči cdifiua'-ci zaradi pomanjkanja sredstev nudijo ie dolgotrajne plačilne pogoje, kar zopet zadene naše producente. 2ito + Chicago, 22. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 57.25, za julij 60.125, za september 62.50; koruza: za maj 32.50, za julij 3.5.875, za september 38.125: oves: za maj 23. za september 23.875; rž: za maj 13.625, za julij 45.875. + Winnipeg. 22. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 63.125, za julij 65.25. za oktober 67.75 4- Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 1 v. pšenice. Nudi se: pšenica (si. post., po rnlev. tar. plač. v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 180 — 182.50. baška. okolica Sombor. 79 kg po 185—187.50. baška potiska. 80 kg po 190 - 192.50; moka: baška »0«. franko Ljubljana, plač. v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 dn 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152.50. + Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 66 vagonov. pšenica: baška. okol. Novi Sad. 79 k« 130. — 132.50- haška. okolica Sombor. 78 ks 129 — 131: srednjebaška in gornjebaška. 79 kg 130 - 132.50: baška potiska. 79 kg 130 - 132.50: gornjebanatska. 79 kg 129 do 131: banalska. pariteta Vršac. 78 kg 128 do 130: banatska. ladja Tisa. 79 kg 132.50 do 135 Oves: baški. sremski. slavonski 132.50 do 135 Ječmen: baški. sremski 63/64 kg 140 _ 145: pomladni. 67/68 kg 155 — 160 _ Koruza: baška sremska in banatska 96 — 98: baška. okolica Sombor 97 — 99. baška bela 109 — 111; sremska. okolica Šid 96 _ 100. Moka: baška. banatska »0gc tn »Ogg« 240 _ 245: »2< 215 -r 225: >5« 195 do 205: »6* 180 _ 185: »7< 150 — 155; >8« 92.50 — 97.50 Fižol: baški. sremski 235 do 245 4- Somborska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca prijaznejša. Pšenica: baška, okolica Sombor. 78/79 ka 130 — 132.50: gornjebaška. 79/80 kg 132 _ 134; sremska, slavonska. 78 kg 130 — 132.50; baška potiska. 80 kg 132.50 — 135; banatska, 79 kg 130 ao 132.50. Koruza: baška 96—98; za maj-jun.98 do 100. Moka: baška. banatska >0g< in »00g< 245 — 255; >2« 225 — 235; »5< 205 — 215; >6< 180 _ 185- >7< 150 _ 155; »8« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški 85. — 87.50. Fižol: baški, uzančni 240 — 250. + Budimpeštanska terminska borza (22. t. m.) Tendenca slabša, za koruzo prijazna, morne* miren. Pše-nica: za maj 12.b2 12.63 za itmii 13.06 — 13.08: rž: za mai 15.30 do 15 "2, k«erantsko predavanie. — 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Aktualna sodobna gospodarska vprašanja. — 11: balonski kvintet. — 12: Cas. poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: pevski koncert g. M. Rusa. — lb.15: Tamburaski zbor z Vrhnike. — 16.45: Jurjevanje planink iz Kranja. — 20: Češka glasba na ploščah. — 20.45: Samospevi gei Golobičeve. — 21.15: Salonski kvintet. _ "22: Napoved časa in pofočila. — Salonski kvintet. BEOGRAD 11.30: Prenos Ha>dnovega koncerta. — 16: Jugoslovenska glasba. — 17: Jazz — 19.20: Celo. — 21.20: Simfoničen koncert. — Z \GREB 11.30: Plošče. — 17: Plesna glasba. _ 20.30: Tamburaški zbor. __ 22.40: Plesna glasba. _ PRAGA 18: Opera. — 19.30: Opereta »Netopir«. — 22.20: Plošče. — BRNO 18: Orkester. — 19.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Poi>ol-danski koncert. — 20.15: Operna glasba. — 22.10: Klavirski koncert. — 23: Plesna glasba. __DUNAJ 9.45: Godba na pihala. — 10.15: Simfoničen koncert. — 11.30: Kanta-ta. — 12.40: Lahka glasba. — 13.30: Zborovsko petje. — 15.30: Kitare. _ 16.20: Orkester. _20: Poljuden koncert. — 24: Plo-— BERLIN 19: Orkestralen koncert. — KoNIGSBERG 16.25: Popoldanski koncert. — 19: Iz Berlina. — Lahka glasba. — MCHLACKER 16: Simfoničen koncert. — 19: Prenos iz Berllina. — BUDIMPEŠTA 17.05: Vojaška godba. — 20: Operni večer. _ Ciganska godba. — RIM 17; Prenos koncerta iz Augustea. —■ 20.45: Mešan glasbeni program. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA dbama Začetek ob 20. Sobota. 23. ob 15.: Zdravnik na razpotju. Dijaška' predstava. Globoko znižan« cene. _ Ob 20.: Kar hočete. Izven. Znižane cene. . Nedelja, 24.: Kvadratura kroga. Izven. Zn>- žane cene. Ponedeljek, 25.: Jubilej. B. ljubljanska opera Začetek ob 20 Sobota, 23.: Turandot. Premijera. Izven. Nedelja. 24.: Faust. Gostuje gosp. Baklamrv. Izven. Ljubljanska drama. Danes ob 15. se uprizori Shavvova drama »Zdravnik na razpotju po zelo znižanih cenah. Sedeži so od 20 Din navzdol. Na predstavo opozarjamo di-jaštvo in tudi ostalo občinstvo. — Izvrstno Shakespearejevo komedijo >Kar hočete« uprizori drama drevi po znižanih cenah — V nedeljo zvečer se igra »Kvadratura kroga*. Interesantno delo. ki nam slika današnje razmere v Moskvi. Znižane cene. Ljubljanska opera. Sobotna premijera Puccini jeve opere »Turandot« bo pomenila pomemben dogodek za naše gledališče. Mu-zika je prekrasna, posebno v liričnih mestih. kjer je Puccini nedosežen mojster. Za uprizoritev je potreben velik aparat, ki ga vodi režiser prof. Šest Muzikalno vodstvo ima kapelnik Neffat. Naslovno ulogo bo pela pri premijeri ga. Zinka Vilfan - Kunčeva, članica zagrebške opere. Izven abonmaja. — Georgij Baklanov je imel pred dnevi pn svojem gostovanju na Dunaju v open -To-ski« ogromen uspeh. Dunajski kritiki poio slavo in hvalo velikemu ruskemu P^vni-Baklanov nastopi v Ljubljani v nedeljo -4. t. m. kot Mefisto v operi >Faust«. Zvišane operne cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota. 23.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja. 24.: Ljubezen sedemnajstletnega Gostovanje na sokolskem odru na Viča. ★ šentjakobski gledališki oder ponovi drevi ob 20.15 prekrasno Dreyerjevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega r. ki je _ doživela dosedaj že pet razprodanih his. V glavnih ulogah nastopajo prve moči odra. Zasedba ulog ista kakor pri premijeri. le starega gospoda igra namesto obolelega g. Karusa g. Košak. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure. To Je predvidoma zadnja predstava te krasne drame. Jutri ob 20. bo gostoval oder z »Ljubeznijo sedemnajstletnega« na sokolskem odru na Viču, na kar opozarjamo vse Vi-čane. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Sobota. 23.: Brez tretjega. Premijera. Proslava 251etnice pisateljskega delovania M. Begoviča. A. Nedelja. 24.: Viktorija^ in njen huzar. Znižane cene Zadnjič. Ponedeliek, 25.: Zaprto. Torek, 26.: Brez tretjega. C. * Iz gledališča. Drevi bo v proslavo 251et-nice pisateljskega delovanja Milana Begoviča premijera njegove zadnje drame »Brez^ tretjega«, zelo uspelega in učinkovitega delavki je. dasi ie bilo napisano šele pred kratkim, obšlo že vse velike odre Jugoslavt-je. Kot režiser debitira B. Stupica. nastopita pa ga. Sava Sever - Šerbanova in VL Skr-binšek. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. — Jutri bo kot večerna predstava poslednja uprizoritev Abrahamove operete »Viktorija in nien huzar«, ki spada med najbolj priljubljene in privlačne operetne uprizoritve poslednjih sezon Veljajo znižane cene. Ne zamudite ooslednje prilike! CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE Začetek ob 16.30. Nedelja, 24.: Vzrok. Repriza. Gostoval bo g. Kralj iz Ljubljane. KU LTU WNII PREGLED Emerson Ob 50 letnici smrti, dne 27. aprila. Sodobna ameriška omika je preplašila evropske bistrovidce: v njenem zrcalu spoznavajo zoprn obraz bodočega zamerika-n-iziranega sveta. Nihče ne bo prečital n. pr. l>Lih,ameIovega pričevanja »Prizori iz bodočega življenja«, ne da bi ga obhajale modrc.slovne skušnjave. Ali je to smoter, h kateremu vodi človeštvo tolikanj opevani »napredek«? Suženjstvo človeka v velemestnem mravljišču, ki nas po svojih trdih življenjskih normah spom nja termit-ske družbe, kakor jo je opisal Mauriee Maeterlin-ck. Življenje, ki ie obdano s stroji kakor jetnik s tesnimi stenami in oropano največjega čara: svobode in pri-rodnosti. Svet, v čigar tesnobnem, primitivno pojmovanem kolektivizmu je polet genija podrejen istim togim sponam kot nagib izrojenca. Družba, ki ima eno samo merilo: povprečnost. Strojstvo in statistika sta ji najv šji in končni smoter. Ne blaženost '-:udi na zemlji, kakor je hotel Platon, te...več popolnost strojev in izriw-čunljiva povprečnost človeškega občestva. Po takih knjigah se ti zaj* >če preprostejše duševne hrane, kakor i po pretirani pojedini poslastic poželiš uobrega domačega kruha. Ameriška književna gostilna t: postrežp tudi z aperitivi. ki ti dajejo okus docela drugačne Amerike. Amerike, ki je še vsa starinska in domača, prerijska, romantična: skoraj še kmečka in po vsej svoji duhovni podob' Ijuhko narodna. Duha tc Amerike, ki še vedno ni izumrla, označujejo imena Emerson. Thoreau. Poe, \Valt \\'hitman itd. Ti možje so stali ob rojstvu sedanje zmehani/irane Amerike: videli so prikupno dete. ki jc sicer čebljalo o moškh rečeh in kazalo čudovite življenjske sposobnosti, ki pa je vendar le bilo otrok, posoda na jrazkošnejših nad. ki nam tolikanj sega k srcu. Iz tega otroka je zrasla današnja Amerika: v nji zdaj počasi izumira zadnje po-kolenje romantičnih pijonirjev. Nekdanja ljubkost je izginila pod možatimi potezami: mnoge lepe nade. ki so jih nekoč polagali v mlado Ameriko, so se izjalovile. Iz nje jc nastalo drugačno bitje, kakor si ga jc zamišljal svetli duh K.ilpha \Valda Emercona. Dmes bi tudi ta oče sodobne amerške kulture doživljal vso tragiko starega razp ira med očeti in sinovi, ki ie v Ameriki, da se izrazimo v njenem žargonu, stoprocentno pomnožen. Zakaj Emerson jc še ves od one Amerike: lahko bi rekli kmečke, rustikalne. Nemara so zadnje koreninice usodnega r.izpora med rod ;vi prav v teh težko iz-razljivih in vendar za osebno barvo posameznih ljudi važnih razlikah med kmeč-k m in meščansko-industrijskim poreklom. Emerso-n je potekel iz rodu pastorjev, ki so sc držali grude in ljudstva: rodil se je 1. lSO.>. in je preživel vse. kar je takratnega ameriškega mladenča mikalo in vzpodbujalo. Po naravi ognjevite čudi, se jc kaj rad zaganjal k »zgrešenim ciljem«, kakor bi bil slutil, da sc hudournik njegove mladosti prirodno nagiblje na široko ravan, kjer ho tekel pokojno in vedro, ogledalo heživm oblakorti in večnim zvezdam. vse do izliva v ocean Praduše. Nič n: tedaj čudno, da sc ta vrtoglavi mladenič ni zadovoljil s pastorskim poklicem, k: so mu ga namenili in tudi ne s polovičarskim razumarstvom. ki je značilno za protestantsko ver *. Slckel je kakor Rcnan duhovniško haljo in se posveti svobodnemu razmišljanju, kamor je bil po volji narave usmerjen ta »homme pensant«. kot ga karakter.loško označuje Rčgis Michaud v svojem izvrstnem nrcgiedu sodobne ameriške književnosti. .Mladi ameriški dvom-l'ivcc. ki se je tolažil z novo Ameriko in ji obetal svetovno kulturno poslanstvo (danes ga kaj vneto izvršuje s čekovnim prometom po vsem svetu), sc je napotil v Evropo. Obiskal je na Angleškem slo-večega Carlv'c.a. učitelja novega, življenjsko dejavnega rodu, čigar ge.-io je bilo: delati hi nc obu-pavati! To spoznanje jc Emerson prenesel čez Atlantski ocean. Od 1. 1S30. do lS.Vi. je izdajal proglase, v ka-terih se hrabro vojskuje z rastočim kori-stoljubstvom ameriške malomeščanske in farmerske družbe in oznanja potrebo od-reš t ve v znamenju »notranjega Boga«. 1'oda hudournik Emersnnovega življenja jc že dospel na ravan: bobneči gromovnik novega rodu krene v puščavo, da bi zbrano posluša! glas svojega »notranjega Boga«. Naselil sc jc v lični hiši v Ooncordu bilzu Bostona, v dobri soseščini polj in gozdov, katerih blaga umerjenost je bila temu novemu samotariu slajša od b.ičanja množic. Rodil se je fiozof samote, oživljene z bogato in nikdar utrujajočo druščino izbranih človeških duhov. V svoji hiši si jc uredil obilno knjižnico, ki ji ni nedosta jalo nobene pomembne stvaritve človeške drmislenosti in raziskovalnega nagiba. Knjige in priroda. študij in svobodno už vanje preprostega, zdravega življenja so temu ameriškemo Montaigneju pokazale vse razkošje modro in srečno urejene samote. O beata solitudo, o sola bcatitudo —- blažena samota, edina blaženost! Ta ameriška idila, ki ima tolikanj všečni vonj po novelah \\ ashingtona Irvinga, je obrodila človeštvu nekoliko Emersonovih knj g. ki ne bi mogle nastati drugje kot v taki ameriški samoti. To je predvsem njegov krasni esej o naravi, dalje zbirki, ki jima je dal naslove »Hseii« in »Reprezentativni možje« in Tei nas seznanjata v toliki meri s samim Emersonom kot z osebami, ki jih obravnava. Dalje knjiga »Družba in samota« in spis. ki ga je namenil kot brcvir dobrim Američanom in drugim ljudem: mi bi mu rekli »Knjiga o ž:v!jenju«. Ysc tc Emersonove knjige so po mislih in po slogu jedrnat plod samotarskega razmišljanja. ki mu je poglavitni smoter: uravnovesiti človeka in naravo. V pojmu človek je zaobsežena tudi vsa njegova gmotna, duhovna in socijalna kultura, torej tudi tehn ka. Emerson bi težko razumel današnji čas, ki mu izpopolnjena tehnika dela načelne preglavice. Ta ljubitelj srečnega človeka v lepi pri rodi je bil izrazit plod sredine 1(>. stoletja, pomnožene z ameriškim pijonirstvom. z vso mladostno naivnostjo te naglo in samovšečno rastoče celine. Veroval je. da poznejši razvoj nc bo zapustil zdravih osnov, kakor jih je v del v prirodi. v poljedelstvu, v obrti, v rodbini, v tradiciji in kulturi, pojmo- Spomini na Antona Aškerca Nikdar v življenju ga nisem videl. A njegova osebnost živi v mojem spominu, v kolikor odsevajo Aškerčevo pesniško in človeško dušo njegovi lepi umotvori, i pred leti sem jih delno prevedel v ruščino) in presrčna. name naslovljena, pisma. Srečen sem. da imam zdaj, četudi dokaj kasno priliko, oddolžiti se svetlemu spominu že dolgo mrtvega navdušenega pesnika slovenske domovine. * Bilo je nekako pred 25. leti v Petrogra-du. Neke nedelje sem obiskal svojega nekdanjega srednješolskega profesorja V. N. Korabljova in ga našel pri urejevanju jutranje pošte. — Poglejte, je rekel in mi ponudil pravkar sprejeto drobno knjižico poezij v neznanem mi jeziku. — Tu imate dvojno nalogo. Lahko uporabite svojo zmožnost, pisati verze in hkrati pričnete s samo-učbo slovenščine. Pogledal sem naslovno stran in videl poprej popolnoma mi neznano ime: Anton Aškerc. . ^ >\ — To je največji izmed sedanjih slovenskih pesnikov, — mi je pripomnil profesor Korabljov, — poglobite se v njega, m vživeli se boste v svetli čar njegove kosmične poezije. Rad bom objavljal vaše prevode v »Izvestjih Petrograjskega slavjan-skega blagotvoritelnega obščestva«, kjer sem urednik. Nekaj časa sva se še menila o Aškercu in potih slovenske poezije. Nato sem se poslovil od profesorja in stopil na tiho, zasneženo ulico Vasiljevskega otoka. Varčno sem nosil zbornik nepričakovano odkritega pesnika. * Kmalu sem si oskrbel slovensko-ruski slovar in se lotil Aškerčeve knjige. Neznan jezik mi ni delal pri čitanju posebno dosti težkoč. Pričel sem z malimi liričnimi pesmami, ki sem jih prevajal v ruščino. Prof. Korabljov jih je takoj objavil v svojem časopisu. Pivi uspeh mi je vlil poguma. Pričel sem pozorno proučevati Aškerčeva dela. čim bolj sem se poglabljal v njih, tem razločneje sem opazoval glavno potezo osebnosti. Namreč — njen sonini značaj. Spominjam se, da so ruski kritiki primerjali Aškerca Puškinu. Po mojem mnenju ima ta vzporedba dvojni pomen. Razen Puškinovega sončnega značaja je bila Aškercu lastna tudi Puškinova univerzalnost pri vtelesbi. Dobro se spominjam, kako me je navdušila pri prevajanju pesem Kraljevič Marko«, kjer je avtor tako čudovito predočil duha srbske narodne poezije. Dan za dnem je Aškerc postajal eden mojih najbolj priljubljenih slovanskih pesnikov. Navdušenje mi je oblastno narekovalo čim več izbirenosti in strogosti pri prevodih, ker sem hotel obvarovati oblike izvirnika. * Ko je Aškerc prečital moje prve prevode v Izvestjih«. mi je poslal prve pre-srčne pozdrave. Tako se je pričelo prijateljsko dopisovanje med Ljubljano in Pe-trogradom. Ta, zame dragocena Aškerčeva pisma je doletela žalostna usoda. Kot župana mesta Pavlovska (blizu Petrograda, mojega stalnega bivališča v zadnjih letih) so me bolj-ševiki preganjali in oktobra leta 1910 sem pobegnil na Estonsko. Nisem utegnil poskrbeti za svoj obsežni literarni arhiv. Kratka, pozneje sprejeta poročila so zatrjevala. da so moj dom opustošili komunisti. Med drugim so uničili veliko knjižnico in neprecenljivo literarno korespon- vanjih po okusu in potrebah njegovega časa. Veroval je in se varal. V Emersonu je ves čas žive'o nekoliko Rousseauja in nekoliko Nietzscheja. potreba vere ni bila slabejša od potrebe kritike. Ce danes nrebiramo spise ameriškega modreca iz Ooncorda. se ne moremo ubraniti njih čaru- ali n: to čar dragocenih starin. ki spadajo v stekleno omaro? Nikar misliti, da je s tem ves Emerson uvrščen med muzijsko blago današnje kulture: ne. njegovo delo je in ostane približno na :sti l:,iiii kot Platonovi dijalogi. Spinozova »Etika« in vrsta drugih knjig, ki imajo za sedaj polno pravico, da nas vzpodbujajo k spoznavanju svojega časa in k njega premagovanju v imenu »večn:h vzorov«. Ta tihi punteist iz Concorda je po pla-tonovsko ali po goethejevsko mislil za Ameriko svojega časa: na pol rustikalno, pretežno maloprodukcijsko. individualistično i.n puritansko Ameriko. Ameriko, ki je bila tako široka, da ni nihče potreboval komolcev; v nji so bogastva nastajala skoraj kakor v pravljicah. Tej Ameriki jc Emerson utemeljil nje modroslovje. ki pa je od nemškega (na pr. Heglovega) tako daleč kot je bila concordska »akademija« od evropskih filozofskih stol e. Praktično, konkretnim življenjskim potrebam namenjeno modroslovje: v njem ni nič več kot je treba sitemu človeku. Iz te filozofije so nastali »christiam science«. pragmatizem, Fordova »filozofija dela«: ona je posredno oplodila tudi sodobno ameriško književnost, ki stoji v trdi borbi zoper prevLadu- denco. Najbrž so doživela isto usodo tudi Aškerčeva, name naslovljena pisma. Nekatera so ohranjena v moji knjigi »Slovanski pesniki«, kjer sem objavil poleg prevodov iz Aškerca tudi nekoliko prepesnitev iz O. Župančiča. Ta knjiga je izšla leta 1908 v Petrogradu. Aškerc mi je leto dni poprej, ko je bil zvedel, da pojde knjiga v tisk, za njo izredno ljubeznivo prispeval lasten življenjepis. Slednjega sem objavil v zborniku »Slovanski pesniki-.. Ob istem času. leta 1907, mi je poslal Aškerc svojo fotografsko sliko s presrčno posvetitvijo. Naklonil sem njegovi sliki časten prostor na svoji pisalni mizi. Stala je poleg lastnoročno podpisanih slik, ki ju sem prejel v dar od Leva Tolstega in Antona čehova. Aškerc me je velikokrat vabil v Ljubljano. Hotel me je bliže seznaniti s Slovenijo in slovenskim ljudstvom. A usoda mi ni naklonila prilike, da bi bil srečal pesnika v njegovi domovini. * Čim je izšla moja knjiga "Slovanski pesniki«, sem poslal Aškercu enega prvih izvodov. Ni bil popolnoma zadovoljen z mojim izborom njegovih, za prevod določenih pesmi. Nemara je imel s svojega stališča prav. A njegova poezija je bila zame učna knjiga slovenščine, in v prvem času sem dokaj slabo ločil postransko od najvažnejšega. Lahko bi bil marsikaj v svojem zborniku nadomestil z boljšimi in zna-čilnejšimi Aškerčevimi pesmi. Vendar se mi je toplo zahvalil za izvrstni, (kakor je sam pisali pievod njegove male poeme, ki sem ji dal v ruščini naslov »Stranicah :z ljetopisi Jurjeva Monastvra«. — »To je ena mojih priljubljenih stvari.« je dodal. V tem pogledu sta imela pesnik in ruski prevajalec isto mnenje. Tudi zdaj mislim, cla je Kuno, junak te poeme — Aškerc sam. Oba sta neločljiva od kosmičnega utripanja elementarnega življenja narave, jo obožujeta ter ji posvečata vso srčno kri. Nikoli nisem mogel brez globokega razburjenja prečitati to pesem. * Ob koncu 35-Ietne službe slovanski muzi mi je usoda naklonila bližino Aškerčeve rojstne dežele. Tem razločneje gledam v duhu pesnikovo osebnost in tem globlje razumem njegov pomen kot umetnika-fi-lozofa. Ni mi bilo sojeno, da bi ga bil srečal v -■•med gore stisnjeni dolini« njegove ljubljene domovine, matere Slovenije. Naj mi bo u,soda vsaj toliko naklonjena, da bom kdaj spustil svojo zakasnelo cvetko kot spomin na najino staro prijateljstvo na pesnikov nepozabni grob. SER.GEJ STEIN. bivši kustos Puškinovega doma pri Ruski akademiji (sedaj v Beogradu). Glasovi o Levstikovem ,Gadjem gnezd«4 Zadnjič smo na tem mestu zabeležili, da je londonska revija :-David« uvrstila Vlad. Levstika »Gadje gnezdo« (v angleškepi prevodu ge. Fanny Copelandove) med svetovne mojstrovine. Danes prinašamo v izvlečku nekatere nadaljnje tuje sodbe: »Near East and India« (London, 4. n. 1932) ~Gadje gnezdo« je deklaracija slovenskega narodnega čuv.stva in povest o boju tega naroda za »staro pravdo . ..« Levstik je vsekako velik umetnik. Povest je dobro zasnovana in se zelo lepo čita. .. Prevajalki je treba čestitati, da je premagala težkoče izvirnika z njegovim jasnim, domačim, živepisnim jezikom. Prevod osebnih imen je kajkrat pi-av posrečen; drugi prevajalci bi se lahko pri tej prevajalki učili, kako naj se izmikajo tujim besedam in pišejo v naravnem slogu. Prevajalka je podala kratko, a temeljito poročilo o znamenitem pisatelju te knjige in je tudi razložila alegorije. »Glasilo K. S. K. Jednote« Clevelantl, 12. I. 1932). Ena najboljših povesti, kar jih je bilo napisanih po svetovni vojni je zdaj natisnjena v angleškem prevodu in je tako dostopna tudi onim. ki ne razumejo slovenski ... Levstikove osebe so vzete s polj ... Pravijo, da je Levstikov humor, prav tako kakor Mark Tvvainov, dostikrat le krinka za globeko sočutje in preroško razumevanje. Tak je tudi hiumor v »Gad-jem gnezdu«. Povest je umetniško napisana in polna opisov naravnih lepot. Vsak mlad ameriški Slovenec bi moral to knjigo čitati. »Cleveland Journal« (Cleveland. 29. januarja 1932). Nedavno je izšla povest Vladimirja Lev-?tika» Gadje gnezdo«, ki jo je prevedla jočega duha Amerike (Sinclair Lewis, Th. Dreiser i. dr.). Nastalo jc približno vse. kar lahko današnja Amerika nudi človeštvu kot protiutež svojemu brezobzirnemu pohlepu po denarju, racionalizaciji in tako zvani standardizaciji vseh vrednot. A tudi na nasprotni strani čutiš izro-jene oblike te lahne, vedre Emersonove miselnosti. ki sc tako lahko poplitviči! Ameriški »svetovni nazor«, ki koren ni v Emersonu, s,e je pretvoril v dobrohotno duševno higijeno. Emersonova vedrina, izvirajoča iz miru in zadovoljstva podeželskega življenja in iz globokega študija v bogati knj žnici, je bila izpremenjena v standarden optimizem, ki ga ponujajo z enako praktično prenričevalnostio kot antiko-ceptne potrebščine za Lindsevev zakon na poskušnjo. Iz miselnosti Emersona in nje-oovih učencev je razvoj današnje vcliko-produkcijske, zmehanizirane Amerike izloči njene najosnovnejše sestavine: pro-svetljeno kmečko ljubezen do prirode, svobodno voljo poedinca in priznanje k vred-nJIam. ki so gmotno brezkoristne. Emerson je umrl pred petdesetimi leti mirno in vdano večnim zakonom, ki obvladujejo pradušo. zanj poslednje bistvo vseh skrivnosti. Filozofa priljudne, osrečujoče samote so pokopali v dolini Sleepv IIolovv. Tu je na njegovi gomili napisano: Misleči mojster je zapustil svojo roko široki duši, čije nameni so ga vodili. B. Borko. ga. F. Copelandova, lektorica angleščine na ljubljanski univerzi. Povest je polna slovenskega ozračja, slovenskega duha in slovenskih prilik — povest, ki kaže lepote slovenskega kmečkega življenja ... Gospa Copelandova je zelo srečno izbrala to delo za svoj prvi prevod. Saj bi bila lahko vzela kakšnega bolj znanega klasika iz prejšnjih dni: n. pr. kakšno delo Frana Levstika ali Ivana Cankarja. Toda »Gadje gnezdo« Vladimirja Levstika ni mogoče primerjati nobeni drusi povest:, če hoče kdo številnim čitateljem angleških knjig pokazati pravega Slovenca in slovenskega duha. Po čitanju tega dela ti postane razumljivo. zakaj so Slovenci danes tako napredni in živahni. In kar se tiče ameriškega življenja: zakaj so Slovenci, kakor hitro so zapustili Evropo, takoj začeli organizirati društva, zidati narodne dome, dajati dramske predstave in izdajati svoje časnike. Povest je mojstrsko delo. Značaji so skrbno orisani. Kastelka je točna slika znane ameriške žene — Sondre iz Ferberjeve povesti So big*\ Druge osebe so tako človeške, da skoro stopajo iz knjige in hodijo pred čitateljem. Prevod je lep. »Glasilo K. S. K.« (Cleveland. 5. januarja 1932). prinaša zanimiv intervju s prevajalko Gadjega gnezda« go. F. S. Copelandovo. »Observer«: To je mojstrsko delo; če ga enkrat prečitaš. ga nikdar več ne pozabiš. (Gerald Gould). Lepe in obširne kritike sta priobčila tudi »O b z o r« v Zagrebu z dne 1. aprila t. 1. in Nova Dob a« v Spiitu z dne 25. februarja t. 1. Izjava dr. Laha o njegovih kritikih. Prejeli smo: Gospod urednik! V svojem odgovoru na Vaš članek »Kako je torej s kritiko«, mi g. Mirko Javornik šteje v zaslugo. češ da nisem sam odgovoril na kritiko. To zaslugo moram odklanjati, ker sem -ia občncm zboru Vodnikove družbe podal kritiko Košakove kritike in označil tako »kritiko« z imenom, ki jo zasluži. — Dr. Ivar. Lah. Pojasnilo radi komedije »Za narodov blagor« v zagrebškem gledališču. Prejeli smo: V članku, ki ga je objavil g. Debevcc v zadnji sobotni številki »Jutra«, se je zagrebškemu gledališču zgodila krivica v toliko, v kolikor sc tiče tudi letošnje sezone. Ko je koncem lanske sezone postal direktor drame g. Bach. je takoj vzel v načrt uprizoritev kakega slovenskega dela. Ob istem času je povabil mene za režijo. Dogovorili srno se za Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Da letos delo ni pri-lo še do uprizoritve, ne zadene zagrebškega ravnateljstva drame nobena krivda. Bi sem večkrat pismeno pozvan, a sc zaradi svoje zaposlenosti v Ljubljani nisem mogel odzvati. Edino to je vzrok, zakaj se šc delo ni uprizorilo. Ker pa gre glavna sezona žc h koncu in ker sc še do danes nisem mogel odgovoru odzvati, sem prosil ravnateljstvo drame v Zagrebu, da preloži uprizoritev na začetne mesece prihodnje sezone. — Bratko Kreft. Spor za Prešerna v beograjskem tisku. Pred meseci smo tudi mi priobčili daljše poročilo o beograjski izdaji Prešernovih poezij s srbskimi prepevi prof. Trifuna Gjukiča. Prepevi g. Gjukiča so bili splo- šnem sprejeti manj ugodno in zaradi njihove kritike se je razvila obsežna polemika. V reviji »Život i rod« je B. Stojkovič objavil daljšo oceno, v kateri je očital prevajalcu Prešer.ja, da je svoje delo opravil preveč površno in tako ni rešil lepote Prešernovih poezij. To sodbo je skušal utemeljiti s primeri. V eni naslednjih številk iste revije je g. Gjukič obširno odgovoril gosp. Stojkoviču; v glavnem je poudarjal to, da . si je tudi Prešeren v nemških prevodih I svojih pesmi dovolil precejšnjo svobodo nasproti izvirniku in da njemu (Gjukiču) ni šlo za prevod, marveč za prepev. V na j-novejšem zvezku -života i rada« se je oglasil k tej repliki g. Stojkovič in ponovno zavrnil g. Gjukiča, očitajoč mu. da ne zna slovensko, dasi prevaja Prešerna. — Tudi v beograjski Politiki« se je zaradi Prešerna razvila ostra polemika med g. T. Potokarjem. ki je v tem listu kritiziral Gjukičevega Prešerna in prevajalcem, ki se je branil. Mislimo da je glavna bitki zdaj končana in izid je, kakor se nam zdi, remis. Zakaj prav ima kritika., a v marsičem ima prav tudi g. Gjukič. Vsekakor drži to. kar mo zapisali v poročilu o Gjuki-čevem Prešernu: Prevajati Prešerna je izredno težka in odgovorna naloga! »Goethe und die serbisehen \ olkslieder«. Jugoslovanski konzul v Gradcu dr. Omčikus je te dni priredil pred mnogimi odličnimi gosti predavanje s citiranim naslovom. Po poročilih graških listov je predavatelj poslušalce odlično vpeljal v obravnavani predmet in svoja izvajanja podprl s citati iz srbskih narodnih pesmi, ki jih je recitiral v izvirniku in nemščini. V snov je vpletel tudi srbsko zgodovino in navdušeno govoril o umetnostni kulturi stare Srbije, ki je bila šele v zadnjih letih odkrita v starih samostanih. Ta kultura, jo izvajal dr. Omčikus. je enakorodna sočasni gotiki in italijanski zgodnji renesansi. I pehi Ada Dariana v Kodanju. Solist državne opere v Kasslu. naš odlični rojak g. Ado Darian je nedavno nastopil na velikem koncertu v Kodanju (Kopenhagen). Večer je bil posvečen dunajski klasični glasbi in so ga prenašali tudi po radiu. Dvorana, ki ima prostora za 1500 oseb. je" bila takoj prvi dan v teku ne cele ure razprodana: mnogo ljudi je odšlo brez vstopnic. Koncertu je prisostvoval . tudi danski kralj. G. Darian je imel velik uspeh. Vsi vodilni listi so bili polni hvale. So-cial Demokraten je pisal med drugim-»A. D. ima krasen glas, treba pa je predvsem pohvaliti njegovo izvrstno tehniko in okusno predna.šanje. Občinstvo je slavilo gosta kot prvega zvezdnika.« Beri, Tidende«: A. D. si je na mah osvojil občinstvo s svojim temno barvanim tenorjem. ki ga odlikuje prekrasen piano. Svoje pesmi je pel s šarmom in zanosom.': G. Darian je bil v Kodanju angažiran še za en koncert. Basni Krvlova v slovenščini. Pravkar je izšla knjiga I. A, Krylov, Basnih (80 str.). Tj bleščeče stvaritve ruskega uma. ki jih lahko postavimo v isto vrsto z Lafontainovimi basnimi, je mojstrsko poslovenil Bogomil Vdovič. O njegovem prevodu bomo ob prvi priliki priobčili daljše poročilo, kakor ga je vredna ta vsebinsko in pesniško tehtna knjiga. >Basnk stanejo vezane Din 30.— in se naročajo pri preva-. jalcu. Ljubljana. Vc-gova ulica 8. „Ca$anova" v Mariboru (Komična opera v treh dejanjih. Tekst in glasba Kazimira Sancina, besedilo uredil Albert Širok. — Krstna predstava v mariborskem Narodnem gledališču dne 16. aprila 1932.) Pribijamo tri močna dejstva: predvsem, mariborsko gledališče je prvič, odkar obstoji, dalo krstno predstavo giasbene novitete, dalje, ta noviteta je domača, in tretje, v krog ustvarjajočih glasbenikov je vstopil nov, doslej neznan avtor. Da se je mariborsko gledališče odločilo za to noviteto, mu je treba šteti v čast. V tem njegovem koraku je razumevanje dobre volje in umetniškega hotenja naših kulturnih delavcev — dramskih novitet nam je n. pr. v teku poslednjih dveh sezon dalo menda devet — dokazalo pa je tudi svojo življ?njsko sposobnost in energijo, dasi se mora neprestano boriti z materijal-nimi težkočami. Upravnik dr. Brenčič zasluži v tem pogledu največjo zahvalo. Giovanni Casanova, rodom Benečan, je živel v 18. stoletju in je vsem dobro znana osebnost. Na velikih potovanjih po Evropi se je neštetokrat zapletel v nevarne ljubezenske pustolovščine, ki jih je pozneje opisal v svojih obsežnih ^Spominih«. Iz teh si je izbral Sancin snov za svojo komično opero in si sam prikrojil libreto, ki ga je Albert širok dokončno uredil za odrsko porabo. Sujet je na kratko ta-le: Casanova zasleduje hčerko beneškega patricija Santino in doseže, da se je dekle vanj zaljubilo. Tako je prišla navzkriž z nameni staršev, ki so ji določili za moža mnogo starejšega, a bogatega, pa tudi bebastega in jeclja-vega drožista Timoteja. Niti intervencija rodbinskega prijatelja Don Giulia ne more odvrniti Santine od njene ljubezni. Ko pa se je nekoč Casanova vtihotapil na maskiran ples. ki so ga priredili v patri-cijevi hiši ob priliki namenjene zaroke Santine s Timotejem, so Casanovo prepoznali in kruti oče je svojo hčerko vtaknil v samostan Mu ran o pri Benetkah, kjer je bila tudi njena prijateljica Mirella. ki je takisto postala žrtev pustolovca Casanove. Santini nikakor ni prijalo samostansko življenje in tudi Casanova se ni dal ugnati. Ob neki priliki, ko so Santinini starši prišli v samostan obiskat hčer, so zalotili Casanovo v samostanskem vrtu, da je komaj utekel njihovi in Don Giulievi divji jezi. Santina pa je tedaj pristala navidezno na poroko v Timotejem, samo da se reši samostanskih zidov. Pripravlja se veliko poročno slavje: povabljeni so vsi rodbinski prijatelji, med njimi Don Giulio in Mirella. Zopet se je neopaženo vrinil Casanova in je najnrej srečal Mirello, ki ji ie na novo odkrival svojo ljubezen. Toda prav v tem trenutku ju je zasačila Santina. To jo je streznilo, nakar se je zaročila s Timotejem, med tem ko ie Casanova zbežal. Libretist je imel v glavnem srečno roko. dasi ie režija mnra^ marsikaj črtati bodisi radi dolgoveznosti bodiri radi vsebine. Prizori se vrstijo v logični medsebojni zvezi, vsebinsko pa so bolj površni. Dejanje, ki se razvija dokaj živahno, ie prepojeno z neko zanimivo humoristično noto one vrste, ki jo srečavamo sicer v farsah. Ponekod je tudi nekaj ne vedno utemeljene grobosti in neokusnosti in nekateri tipi so pretirano karikirani, tako na pr. Don Giulio ali pa samostanska pred' niča. Muzi kalni del vsekakor kaže talentiranega glasbenika. Kazimir Sancin se v tej operi — prav za prav ni to opera v modernem snrslu, temveč v stilu starejših »igralnih oper«, v katerih se menjata dialog in glasba — - giblje v miljeu Casanovo-ve dobe. v ostalem pa se sprejaha eklek-tično po zmernejši romantiki, ogibajoč se moderne, kar je delu, čeprav le deloma, v škodo. Slišali pa smo nekatere prav prijetne melodične poteze, kakor n. pr. me-nuet. koračnico ob nastopu gostov, začetek 2. dejanja s petjem nun v cerkvi in s San-tininimi protispevi. samospeva Casanove in Mirelle. dočim je uvertura nekoliko šibka. Tudi oblikovno je nekatere točke zadovoljivo izpeljn!, pri nekaterih pa smo pogrešali potrebno razpredenest ali pa je ta bila preširoka. Na splošno treba Sanci-nu šteti v čast, da se ne zgublja mnogo v konvenciona!nost;. čeprav se poslužuje enostavnejših sredstev. Zelo dober je balet. ki pa se radi tehn:čnih ovir ni mogel izvajati. Pač pa marsikatera 2-tomična situacija trpi radi preresne glasbe, ker glasbeni del ni vedno stilno v zvezi s prozo, 'z katere se prirodno izvije. To pa pomeni, da bi bil Sancin dober za resnejšo opero. Instrumentacija opere je različna. V glavnem nam priča, da ima avtor smisla za karakteristične lastnosti posameznih instrumentov. Naš ansambl je naštudiral to delo z veliko ljubeznijo. Režiser Trbuhovič je položil vanj ves svoj trud. tako da se je pred-vedla opera v precej živahnem tempu, gotovo in v dobro posnetem beneškem ambi-jentu. Tskisto se je kapelnik Hercog posvetil glasbi z vso vnemo, hoteč prikazati opero v kar najlepši luči. To mu je tudi uspelo, le ponekod bi bil moral nekoliko bolj hiteti, ko so pevci radi uveljavljenja glasovne strani po nepotrebnem zavlačevali. Vloge so bile vse v dobrih rokah. Vsi pevci so se zavzeli za delo in treba vse enako pohvaliti (Sancin — Casanova, Go-rinšek — Prosdocimo. P. Kovič — Don Giulio. Medven — Timoteo. Udovičeva —• Santina, Barbičeva — Mirella. Gorinškova kot mati, Kovičev" kot samostanska prednica!. Tudi zbor in orkester sta bila povsem kos nelahki nalogi. Avtor je bil večkrat poklican pred ram-po in počaščen z venci in cvetlicami. .Razpoloženje v gledališču je bilo kar najboljše. včasih prav navdušeno; tudi ni manjkalo aplavza ob odprtem odru. Opera je dosegla torej res lep in časten uspeh. A to naj avtorja ne zavaja, temveč naj mu bo v spodbudo za nadaljnje in še uspešnejše delovanje. Tudi njegovemu prvorojenčku, »Casanovi«. bo zasiguran daljši obstoj, če mu bo nekatera mesta oblikovno m glas-beno-tehnično uredil 'er odstranil manjše nedostatke. brez katerih ni noben prvenec. Približevanje novejšemu glasbenemu duhu bo dvignilo delo. pa skoraj ni to potrebno v vehki meri, ker je njegova muzika v glavnem boljša kot pa marsikatera moderna poteza v onih novejših operetah, ki jo skušajo voditi nazaj h komični operi. »Casanova« torej ni remekdelo. tudi ni rešilo vprašanje naše odrske glasbe, a je kljub temu upoštevanja vredno delo. V. M. i n ROBERT LOUIS STEVENSOJN ie eden največjih angleških roma nopiscev, čigar obsežno delo hgraGCjett ?! je pravkar izšlo v založbi TISKOV- 1 USB8. NE ZADRUGE. Ureiufe dr. Milan Vidmar Po svetovni vojni je inflacija prepojila ■s svet. Tucii šahovski. Pred vojno je bil hovski mojster velik igralec, po vojni mojstri že hodili okoli s pohlevnim zna-cm. Pred vojno je bilo malo mojstrov, t vojni so vse nacionalne šahovske zveze umor no deliie mojstrski naslov. Tudi nas je bilo tako. Deflacija je postala neizbežna. Tudi v hu. Lani je na šahovski olimpijadi izdihnila splošna zahteva po reviziji moj-rskih naslovov. Ta revizija je že na de-Sedaj pa je še nemška zveza pokreni-vprašanje trpežnosti naslova nacionalna mojstra. Prav je tako. Ogromna večina današ-h mojstrov ne zasluži starega častnega -lova. Ogromna večina teh mojstrčkov propadla na kakem starem »glavnem«: rnirju nemške šahovske zveze. Kaj po-ga slabiču naslov? Kaj se briga z dru-strani mojster za diplomo? Na mednarodnih turnirjih ne vidimo na-onalnih mojstrov. Prirejevalcev te korito ne zanimajo. Težko vdre od časa do sa kak mlad igralec v mednarodno are-Lanski blejsivi turnir je odprl mladini kogrudno vrata. Uspeh je opravičil ■fkus. Bog ve kako dolgo bodo sedaj rnirska vrata novincem zopet zaprta, edtem pa bo izvršena revizija in v Savskem svetu bo zopet red. ★ Iz dvoboja Euwe-Spielmann, v katerem Spielmann pogorel, prinašam danes .o partijo, ki jo je Euwe izborno igral. :i: R. Spielmann. črni: dr. M. Euwe. 1. d2— d 1 d7—d5 .; c2—c4 c7—c6 nana slovanska obramba. Sgl —f3 SgS—f6 i. sbl— c3 e7—e6 o teza do c4 ni več priljubljena. Pre-aroa je večini mojstrov. e2 -e3 . . . r i ix> najbrž 5. Lcl —g5 vendarle moč- Sb8—d7 Sf3—e5 . . - r elmann ne mara. meranske obrambe. -■> isrra nskant.no potezo, ki jo je v Sanmi "proti dr. Vidmarju poskusil Rubin- ■: in. . . Lf8—e7 Lfl—d3 0—0 S. f2—f4 c6—co! To je pravi sistem! 9. c i ■ d5 • • • i> ; i -> sme čakati, da mu nasprotnik 5 d4 in d5xc4 naredi slabotnega . . Sf6Xd5 Sc3Xd5 e6Xd5 0—0 Sd7—f6 mi ne vza?ne na d4. ker čaka. da beli . je lovca, ki mu takoj polja e3 ne pri- . Lcl—d2 ■ ■■•ia i je prava prilika! e?, • d4 t. Ld2—e3 remoči dveh lovcev c5Xdl! Sf6— e4 Spielmann na- ■ ■ r riku nikdar rad ne prepušča. Rajši :-;na, da je zapravil tempo. : Dd8—b6 .. ft—f5 ... Začetek krize. Beli zadržuje lovca na n grozi Ld3 ■ e4 ter Ddl—c2. Kmeta b2 ponuja, ker je uverjen, da ga črni bo vzel. .-,. . . . Db6 Xb2! Euv.-p je korajžen, ker ima pripravljeno res presenetljivo, genijalno kombinaci-Napačno bi bilo: 15. . . . f7—f6 za-■ ifi. Se5—g6!, h7xg6 17. f5Xg6 in Dhl— h5. Ddl—f3 Le 7—g5!! Ld3X e4 ... 17 Le3 X go sledi seveda 17. . . . dl + . d5 X e4 f 'f3—g3 • . kaj ne 18. Df3Xe4? Zato ker crm •vori 18. . . . Lc8Xf5!! To je ideja r ieve kombinacije. Dama potem lov-• :eti ne sme, ker črni lovec s šahom . e belega na e3. Trdnjava tudi ne bi a udariti na f5. ker mora čuvati to-■•'-'co na al. Genijalno zamišljena kom-acija! Lg5Xe3-f Dg3xe3 Lc8 X f 5! n i si je priboril 2 kmeta, toda le za j tek. In vendar zadostuje tudi ta tre-k. Medtem namreč, ko se črni trudi, kmeta zopet dcoi, konstruira črni na- Tfl— bi Db2—c 2 Tbl X b7 Ta8—b8! na poteza! Na 22. Tb7xa7 bi namreč !.!o TbS—b2. 23. De3—g3. e4—-e3! z •njo Lf5—e4. Ce pa beli zamenja, vdre i.ga črna trdnjava v beli tabor. Tal—cl • • "'orei sta vendar 2 kmeta. Dc2 X a2 Tb7Xb8 Tf 8 X b8 < c;e5_cg Tb8—e8 v 2__h3 h 7—h6 vav/e je svoj plen zavaroval. Kmet na •e ogromen. Napada beli nima. Bitka orej odločena in Spielmann igra le še pomirjenje svoje vesti. Tel—c5 Da2—bl + - 7. Kgl—f2 • • • Xa 27 Kgl—h2 igra lahko črni: 27. Dbl—d3!, 28. De3=d3, e4Xd3, Tc5X f5, d3—d2, Tf5—fl, Te8—el. 27. . . . Lf5—d7 Kuwe igra sedaj na napad. 18. d4—d5 f7—f5 Brutalno namerava črni zamenjati lov-<" za skakača in udariti nato s f5—f4! :"• Tc5—cl • • • Obup. črni je itak izgubljen. Dbl—a2 + "0. Kf2—gl Da2Xd5 Tretji kmet. Na 31. Sc6Xa7 sledi lahko f5—f4!, 32 De3Xf4, Dd5—d4 + , 33. Df4 na f2, e4—e3 kar ni več lepo. Spielmann je vse to videl, pa se je vdal. Sokolska zborovanja v Beogradu Sokolski domovi, tisk in socialno delo — Glavna skupščina SK J Zanimivo je bilo poročilo gradbenega odseka, ki ga je podal br arh. Momir K o-r u n o v i č. Ta odsek bo zbral načrte vseh obstoječih Soko'skih domov, izdelal pa bo tudi nekoliko idejnih načrtov z-a bodoče stavbe. Vendar pa se ne namerava napraviti nlkakih šaibior.skih načrtov, temveč le take, ki naj bi služili za smernice bodočim gradnjam. Sokolskih domov je v Jugoslaviji sedaj zgrajenih 99, 29 jih je v gradnji, okrog 50 društev pa se pripravlja na gradnjo. Pričakovati je, da bo v nekaj letih imelo naše Sokolstvo že lepo število domov, vendar pa bo treba izvršiti še marsikaj, da bodo domovi gospodarsko tudi osiguranii. Urednik »Sokolskega Glasnika« brat St. Čelar je v svojem referatu o sokolskem tisku pravilno omenil, da število naročni-kov nc narašča zadostno v primeru s številom članstva in pripadn.ištva v obče. Sa-vez je izdajal lani poleg svojega uradnega glasila še prosvetno prilogo SG »Sokolska Prosveta«, za prednjaštvo posebni strokovni list »Sokola«, ki ga je urejeval načelnik br. Bajželj, za naraščaj list »Sokoliča« pod uredništvom br Jerasa in za deco »Našo Radost«, ki jo je urejeval br. Lavrenčič. Vsebinsko so Listi lani veliko pridobili, ker se je tudi v redakcijah delo primerno razdelilo dn pridobilo mnogo novih sotrudni-kov. Sokolsko socijalno delo predstavlja zaenkrat poškodb eni fond. Kasneje, ko bodo dovoljevala sredstva, se bo prešlo tudi na druge panoge, ki bodo v korist članstvu in pripadništvu sploh. Leta 1931. se je po-škodbeni fond ' pomnožil napram prejš.e-mu letu ter je znašal po odbitku vseh med letom izplačanih podpor 438.180 Din. Izplačalo se je na podporah 37.770 Din Kakor hitro bodo dopuščala sredstv., se bo skušalo preskrbeti in urediti dvoje zdravilišč, eno ob morju, drugo v planinskem območju za obolele pripadnike. Velika in dolga je bila debata o poročilu gospodarskega odseka, ki mu je lani predsedoval br. Branko Živkovic. Istočasno z gospodarskim poročilom je oil spi ejet tudi proračun za leto 1932—1933, ki znaša na izdatkih nad 2,330.000 Din. Ob enem ie bilo sklenjeno, predlagati skupščini, naj se predpiše za leto 1932. savezni prispevek po 5 Din za člana, torej polovico manj kakor lani. Po proračunu sodeč, se pripravlja v sa-vezu veliko notranjega, konsolidačnega dela. ka.r je pravilno, ako pomislimo, da je bilo lani ustanovljeno nad 700 edinic. ki se jim mora vsem utrditi njihovo pozicijo. Za načelništvo je določeih nad milijon Din, za prosvetno delo nad pol milijona. Tudi socijalni odsek je dobro dotiran^ da ee bo lahko pomagalo brezposelnim članom, poslalo siromašno sokolsko • ' dino na morie. Orno va na je tudi glavnica za sokolsko zdravilišče za tuberkulozno mladino, za Siromašne Sokolice pa se je ustanovil fond za podporo pri možitvi. * Glavna skupščina sama je bila v nedel jo 10. aprila v prostorih Ratničkega doma. Poleg polnoštevilne udeležbe vseh delegatov "je I. podstarosta G a n g 1 pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, polkovnika Krstiča, ministra za fizično vzgojo br. dr. Dragana Kraljeviča, zastopnika ministra prosvete \ r. K. Sretenoviča, zastopnika ministra vojske in mornarice br. generala St. Kneževiča. Vlado je zastopal minister /a socijalno skrbstvo in zdravstvo Ivan Pucelj, veliko ložo treznosti pa g. Pavlo-vič. Češkoslovaško poslaništvo je zastopal Primorjc : Atletiki Jutri se bo nadaljevalo podsavezno ligi-no prvenstvo. V Ljubljani bo tekmovalo moštvo Primorja z ambicioznimi celjskimi Atletiki Gostje so biili od nekdaj privlačen ^ resen nasnrotnik. zlasti v prvenstvenih borbah in so večkrat zmešali račune našim vodilnim klubom, ko so bili v najboljši formi. , Podsavezno prvenstvo ki se bliža Kraju, pridobiva od nedelje do nedelje na privlačnosti in zanimivosti. Jutrišnja tekma r beta zanimivo in napeto borbo ker bo moralo Pritnorje nastopiti v nekompletni P°Začetek glavne tekme bo ob 15.30. V pred tekmi igrata Grafika in rezerva Pn-morja. Obe tekmi bosta na ;griscu Primorja ob Dunajski cesti. Zborovanje Mariborskega smučarskega kluba V prostorih hotela Orel se je vršil nedavno ob veliki udeležbi članov in delegatov dru"ih klubov občni zbor Mariborskega smučarskega kluba. Predsednik gospod Bruno Parma je v svojem pozdravnem tovoru orisal delovanje kuba v pretekli se/oni, katero se je začelo v mesecu decembru ter nehalo na dan občnega zbora. Iz njegovega, kakor tudi iz poročila tajnice «dč? Ferenc ter blagajniškega poročila je razvidno, da se je klub v svojem komaj dveletnem obstoju povzpel med nase vodilne zimskosportne organizacije. Posebno zadnja zima ie bila bogata na delu in tem bolj na uspehu. Priredilo se je kar pet črnuških tečajev, in to na Pohorju,^v Sv. Lovrencu, Mariboru in alpinski tečaj na Peci. Zanimivo je, da večina udeležencev teh tečajev ni bida iz Maribora, ampak tz oddaljenih krajev. Zlasti so bili zastopani smuearii iz Zagreba in drugih hrvatskih mest. To je pač najboljši dokaz, da je ideja smučarskega kluba, ožiiveti tujski promet tudi v zimski sezoni, doživela popoln uspeh. Izmed tekem, katere so bile vse ja-ko dobro obiskane, je vzbudila posebno zanimanje 50 km na Pohorju. Bila je res im-pozantna prireditev, ki je zbrala na startu naše naiboljse tekmovalce ter celo dva ino-zemca. Ravno s to tekmo je MSK dokazal, da je organizatorno in tehnično na višku, kar so mi ob priliki te velike tekme laskavo prizna1! vsi tekmovalci in navzoči funk-cijonarji ter posebno naše časopisje. Zmagovalec na tej tekmi je bil član Smučarskega kluba Ljubljana Stane Bervar. ki 6e je plasiral pred Godcem in Jakopičen. Na velikonočni ponedeljek 6e je vršila še ena važna prireditev, in sicer tekma v smuku na Peci. Alpinski teren ni zahteval od tek-movalceiv samo tehnične dovršenosti, am- svetnik Rajs in v naši sredi smo pozdravili tudi odposlanca češkoslovaškega Sokolstva, brata Krejčega in Havla. Prvi podstarosta br. G a n g 1 je uvodoma naglašal potrebo poglobitve sokolskega bratstva, da doseže Sokolstvo še večji -az-mah in zasadi svoje zastave povsod, k.ier se zbirajo pravi Jugosloveni. Vse sile je treba posvetiti v dobro domovine in naroda, nobene zapreke in ovire ne smejo in ne morejo zadržati našega pohoda. Sokolstvo je pozvano v prvi vrsti, da ustvari krepak jugoslovenski rod in mora s svojimi sredstvi, s telesno in moralno vzgojo poseči v oeloti v življenje naroda. Nato jc govornik nazdravil v lepih besedah prvemu Sokolu države, Nj. Vel. kralju Aleksandru, dalje Nj. Vi6. prestolonasledniku in starosti s a veza kraljeviču Petru ter vsemu kraljevskemu domu. Delo tehničnih in prosvetnih organov je bilo preteklo leto plodovito. Sokolska misel je globoko prodrla v koče r.aših selja-kov in na stotine je že sokolskih čet med njimi, ki predstavljajo hrbtenico države. In potrebno bo. da se nadaljuje s tem delom vedno naprej in naprej! Moj pozdrav naj velja našemu seljaku. našemu delavcu, rudarju, vsem ostalim bratom po vsem s'o-vanskem svetu. V dobi, ko praznuje So, kolstvo 1001etn:eo rojstva svojega ustanovitelja dr. Miroslava Tvrša, naj bo naše delo osredotočeno okrog velike sokolske misli, ki bo velika manifestacija vsega slovanskega Sokolstva. V daljšem svojem govoru se je nato br. podstarosta spomnil umrlega br. dr. Josipa Schenerja in v; Grafika, Ljubljama. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: Hrastnik : Zagorje 7:0; Maribor II • Mura 6:1; Trbovlje : Dobrna 2:0; Trbovlje : Retje 5:2, Amater : Dobrna 4-4 Maribor - Svoboda 2:2, Zagorje : Dobrna 4:2, Svoboda : Železničar 4:1, Svoboda : Atletiki 5:1, Ilirija : Atletiki 4:1, Ilirija : Železničar 4:0, Amater : Retje 3:2 železničar II. : Mura 3:3. Tajnik II. Sodniški kurz za hazenske sodnike, katerega priredi ljubljanski hazcnsKi podsavez, prične v ponedeljek 25. t. m ob 20. v damskem salonu kavarne Emona. Nadaljnje ure se določijo sporazumno pri prvi uri. Vsi prijavljeni se prosijo, da se zg lase točno in polnoštevilno ob navedem jn v določenem lokalu. .. . , SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri dopoldne ob 10.30 obvezen trening za vse igralke na igrišču. Pri vsakem treningu sc sprejemajo nove članice. ŽSK Hermes. Danes ob 20. zaradi nedeljskih tekem za vse obvezen sestanek vseh nogometnih igračev v klubovem lokalu, vila Kovačič, Podlimbarska cesta. ^ SK »Jadran«. Danes ob 8. uri zvečer strogo obvezni članski sestanek sledečih o a nov pri M. Sokliču: Logar, Kosmač, ko-tar. Kos, Macarol, Rogač, Zaje, Zadel, Ja-nuš I., Brcar, Kern, Lij>ovšck, Oven II., I.. Obenem se poziva tudi oelokupna rezerva. Kdor se izmed imenovanih ne udeleži, se ga bo črtalo iz članstva. Pozdravni večer tekmovalcem SKL. Letošnji pozdravna večer tekmovalcem in ostalim sodelavcem Smučarskega kiuba Ljubljana bo danes ob 20.30 v restavracij; Zvezda. Vabljeni vsi člani in prijatelji kluba. Motokole«arski klub Ilirija v Ljubljani javlja svojemu članstvu naslednje razpisane dirke: 1. Hrv. Motokluib, Zagreh razpisuje motociklist.iono gorsko dirko na Vončinlni—Vočarski cesti 5. maja t. L — Zaključek prijav 1. maja t 1. Motoklub Biclovar pošilja razpis za motociklistično dirkaiiščno dirko v nedeljo 8. maja t. 1. v Bjelovaru. Zaključek prijav 5. maja t. 1. Povodom motooikl.istične dirke I. Hrv. Mo-tokluba v Zagrebu 5. maja bo priredil MK Ilirija č'anski izlet v Zagreb. Točni razpisi so razvidni pri glavnem tajništvu, kjer se sprejemajo tudi prijave dirkačev, kakor tudii u deležni kov za izlet. Moto-Sa-vez kraljevine Jugoslavije urgira ponovno verifikacijo motociklistov, zaradi česar se prosi članstvo, da takoj predloži glavnemu tajništvu stare licence in fotografije. Nogomet na Jesenicah. V nedeljo otvo-ri agilni SK »Bratstvo« na svojem igrišču nogometno sezono. Dopoldne ob 10.30 pred-tekma, pri kateri nastopa rezerva »Bratstva« proti SK Radovljici. Ob 15. nastopi prvo moštvo »Bratstva« proti Villacner Šport Vereinu iz Beljaka, ki je biil že večkratni prvak Koroške. Cisti dobiček ene tekme gre v korist mestnemu aprovizacij-skemu odboru za brezposelne na Jesenicah. Pričakuje se številna udeležlba. Igra godba. SK Ilirija, nogometna sekcija. Za prvenstveno tekmo s Slovanom jutri dop. naj bo točno ob 9.30 v naši garderobi naslednje moštvo: Malič, Francot, Berglez, černač, Dekleva, Pogačnik, Domicelj, Lu-ce, Oman, Pfeifer, Ladiha, Rihtar, Ložar, Grintal. Sestanek tega moštva in ostalih igralcev skupine I. bo danes ob 18.45 v »Evropi«. — Kombinirani juniorski team igra jutri ob 16. na Rakovniku s Korota-nom. Sestanek juniorjev bo danes ob 18.30 na tribuni, prinesite izkaznice s seboi! SK Svoboda (Ljubljana). Za prvenstveno tekmo s SK Jadranom v nedeljo ob 9. na iigrišču ASK Primorja naj bodo točno ob 8.15 na igrišču v klubski garderobi: Mirko Marjetič. Jože, Habicht II., Simon, Serše, Feliks, Boneelj II., Jeršek, Andrej, Stane. Rezerve Janežič II. in Pepe. Stranski sodnik S mere k ar. reditelji Jakša. Sim-čič. SK Grafika. Danes od 16. naprej trening za v.se igralce obvezen. Prijateljska tekma s SK Diskom v nedeljo odpade, zato se igra prijateljska tekma s SK Primorje II. kot predtekma. NSK Sparta. — Drevi ob 20. uri strogo obvezen sestanek vsega članstva pri Vospemiku zaradi predstoječih prvenstvenih tekem. SK Reka. Danes ob 9.30 naj bodo na igrišču Hermesa: Klemene, Debevc, Bojan. Cešnik. Ico, Nani Pukl. Are, Brani, Karle. Eržen. Tipko. SK Svoboda (Vič). V nedeljo ob 8.30 igramo trening-tekmo z NSK Sparto in naj se v soboto ob 19.30 javijo pri gospodarju v naši garderobi: Pogačar. Petrovčič. Korošec. Burmk. Jamnikar. Jenko. Erjavc, Blaj, Velkavrh. Stane. Šmid. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Dogodki za mejo Kriza istrskih in goriških vinogradnikov V Pulju se je vršil občni zbor Zveze istrskih zadružnih kleti. Glavno poročilo je podal predsednik Cristofoli, ki ie ugotovil, da povzroča opravičeno največje skrbi položaj istrskega vinogradništva, če se vpo-števa dejstvo, da se prodaja na primer v Tržiču liter vina za eno liro in v Trstu za eno liro in 20 cent. Ta vina so alkoholno zelo šibka in navadno nezdrava, vendar pa vršijo kruto konkurenco dobremu in zdravemu istrskemu vinu. Cristofoli želi za uspešnejše razpečavan;e istrskega vina stikov z delavskimi zadrugami v Trstu. Po izvestiu kemičnega preizkuševališča v Gorici so priredili lani« v Brdih precej dobre rebule. Na kraški strani je bila trgatev slabejša od prejšnjega leta zaradi toče. V Vipavski dolini je napravila ponekod huda burja precej škode vinogradnikom tik pred trgatvijo. Pridelek je bil večinoma dober. Razpečavanie goriškega vina pa gre le počasi izpod rok. Iz Gorice. Trsta in Vidma je bilo par večjih naročil vina. vse drugo je ostalo doma. V Brdih in na Vipavskem se spominjajo starejši gospodarji časov, ko je šlo mnogo goriškega vina na Kranjsko in ko so v Ljubljani pridno pili briško rebulo. Cene lanskega pridelka segajo od 50 do 120 lir za hektoliter. »Dopolavoro« v Julijski Krajini »Dopolavoro« je fašistična institucija, kateri ie namen, nuditi predvsem mladini po izvršenem dnevnem delu poduk in zabavo. »Dopolavoro« bi moral v Julijski Krajini nadomestiti nekdanja slovenska izobraževalna in pevska društva. Predlanskim je bilo dopolavorističnega delovanja med Slovenci le še malo. lani pa je že ogromno na-rastlo. V tržaški pokrajini je ime! dopolavoro lansko leto v 111 društvih nad 21 tisoč članov, filodramatičnih odsekov je delovalo 25, prireditev ie b;io 2-^8, delovale so številne izletne in športne skupine, srodbe. orkestri, pevski zbori, predavanja, knjižnic je 17. Pnako napreduje dopolavoro tudi po ostalih pokrajinah Julijske Krarne. To je podrobno razpletena asimilacijska organizacija. ki stane mnogo denarja. Pokrajina in občine prispevajo z velikimi svotami. Laš-ka »pozabljivost« Na Trst je pozabila italijansko~az\i?ka trgovska zbornica v Genovi v svoji pub! -kaoiii o Kitajski. Gre za pospešen je italijanskih trgovskih odnošajev s Kitajsko. Publikačja navaja kot odhodni italijanski pristanišči za Da'.nji vzhod s"mo Benetke in Genovo, kar je razkačilo Tržačane, da javno obsojajo genovsko »pozabljivost«, češ. Trst ima vendar že stare zveze s Kitajsko in zato morata veljati glavni nr-stamšči za trgovino s Kitajsko samo Trst in Genova. Fašistični tisk je zadnia leta ob razniih prlikah naglašal. da je imelo tržaško pristanišče leta 1913 z Daljnim Vzhodom več prometa kot vsa italijanska pristanišča skupaj. Ali to so tempi passati. V Genovi so pozabiP na Trst. ker je bi po zadnji plovni ureditvi pač dovolj očitno postavljen za Benetke. Tržaška tujsko-prometna propaganda Tržaško društvo za tujski promet ie izdalo propagandno brošuro z atrakoiiskimi slikami v nemškem, angleškem, češkoslovaškem in madžarskem jeziku. Izvodov je stotisoč in so že razdeljeni po določenih deželah. V sedanjih suhih časih išče Tr^t virov za potrebne dohodke tudi v tujskem prometu pa ne baš z upom na uspeh, ker radr gospodarske krize tujski promet povsod zastaja. Značilno j<\ da so dobili brošuro tudi Madžari v Jugoslaviji, katedro pa sicer tržaško prometno društvo svojem trudu za pri vabo inozemcev prezira. Fašistično odlikovanj«* Z bronasto kolajno za zasluge je bilo rdlikovan h več Italijanov, ki vodijo Kili lske organizacije v goriški pokrajini, in med njimi Slovenec, učitelj Fran D"ks-koblcr, ki se je odlikoval s svojo balilsko organizacijo v Grahovem. Mož je mislil, da se bo s tem delom zavaroval pred premestitvijo v stare provrnce, pa se je varal. kajti premeščeni« ie sledilo vseeno in Dakskobler učiteliuje sedaj nekje pri Vi-cenzi. Prazna učiteljska mesta šolsko oskrbni št vo v Trstu je ob*av"V>, • da so nekatera, učiteljska mesta, na šo!?h v Julijski Krajina izpraznjena. Ta mop+a. so v Giradežu. Hrenovicl, Srnhe^i pri Postojni, na Čoln, v Podkraiu. v Re.neah. Čer-ničah, R^rnmanon v Furlaniji, v Cerknem, Gorenji vasi, Rergnem, v Kanfa.na.rn. Ru-zetu, Piranu. Matulja.h, Zagorju in Juriši-čih. Samo ob sebi je razumljivo, da bodo na teh šolah namestili italijanske učne moči, pa čenrav bi jih marali poklicali iz Kalabrije. Po Goriškem in Tržaškem, pa tudi v Istri in Lisuriji živi medtem hroz posla mnoeo učiteljev, ki so sk-er >tuje-rodci«, a prav tako zaslužka potrebni. Aosts-ki vojvoda v Istri in Brdineih Zadnje dni je potoval Aostsk.i vojvoda, ki je kot poveljnik artilerijskega polka, nastanjenega v garnizlji pri Sv. Ivanu v Trstu, po Istri. Bil je v Rov in ju in Porečit med Italijani ob zapadni istrski oba.!i. Nato je z avtomobilom odpotoval do Divače in škoeijana., kjer si je ogledal škocija.nsko jamo. Iz škoc.ijana se je vrnil v Trst in nato krenil proti Devinu k Timavu in v Trž>Ič. Pokojnine za reške zanellovce. Na Reki se je dogodil čudež. Sicer pTav majhen, čudež je pa vendarle. Rimski uradni list je namreč objavil dekret, po katerem se priznajo pokojnine uradnikom bivših avtonomnih oblasti na Reki, ko j« tam še v'adal znani Zanella. preden si je njegovo oblast usurniral D' Anunzio. k! je Reko priključil Italiji. Pokojnine se bodo izplačevale za dobo od 1. marca 1032 dalje in bodo neznatne, Ker se bodo nakazale v sorazmerju s takratnimi plačami Pristaši Zanolle in njegov«; uradniki — takozvani zanellovci — so bili takoj po priključitvi Reke k Italiji odmiščeni službe, ker ^ vePali za nasprotnike fašističnega režima. Seda i so končno uredili njihov položaj v skladu z mednarodnimi konvencijami in jim priznali n.Khove zahteve. Vendar je bilo za to treba posredovanja faš;stičnesa pokrajinskega ta;'nika in prefekta na Reki. z življenja In sveta Volilna agitacija v Avstriji Tudi v Avstriji so to nedeljo volitve in boj med strankami se bojuje z vserui mogočimi sredstvi. Slika prikazuje de) socialističnega propagandnega obhoda po dunajskih ulicah, ki močno spominja na predpustne obhode. Na deski, pritrjeni na tovorni avto, je videti slika človeka, ki ga bole zobje, na drugi strani pa smejoče se lice brez zobo-bola. Napis pripoveduje, da so socialisti ustanovili 15 zobarskih klinik v okrajih, kjer imajo večino krščanski socialci Homer, sveto pismo, stari eposi. .Shakespeare se poslužujejo pomembnih sanj pred obravnavanjem važnih dogodkov. Rilo hi napačno, če bi takšna na branja •matrali samo /a neumnost. Koren nijo v prastarih poganskih naziranjih. Stari Grki so smatrali san za božjega sla, ki napoveduje ljudem bodoče stvari — ali pa jih premamlja. Y sanje so star Grki verovali torej le pogojno, važno pa jc, da so videli v njih nekaj, kar noteka o-d nadnaravnih si!, kakor so ljudje nekoč vse, česar n-so razume'i, prinisovali bogovom, ki fw> človeku prjazm.j ali sovražni. Y dohi prcsvetlje-ncti so ljudje san jem zanikali vsa k pomen. Moderna znanost ni tega naziranja. Spo-7'i'ia jc- fia se skrivajo v sanjah globoke resnice. Seveda pa jih ne pripisuje naravnim silam, temveč čisto naravn m dogajanjem. Sanje smatra kot nekaj, kar nam razodeva duševna dogajanja, ki sc jih v budnem stanju nc zavedamo, m kar duševno ustvarja. Vse želje, bojazni, razočaranja in upanja se zrcalijo v sanjskem življenju in preko sanj najde moderna ps:-holog i'U psilvater dostop v notranje življenje svojega pacienta. Malo manj ie znana vloga sanj kot stvari te jic. Že marsikateri oče je men ! v šali znanosti svojemu sinu. ki se je zaman trudil s kakšno težko nalogo: »Položi si ponoči knjigo pod glavo in se boš v spanju naučil.«' Y teh besedah pa je nekaj resnice, saj spanje ne pomeni prekinitve dela vseh duševnih sil. Če smo sc intenzivno bavili s kakšno nalogo, ne da bi j' našli rešitve, nas bo ta naloga često zasledovala tudi v ganili in ni prav nič izključeno, da ji rešitev dobimo v teh okoliščinah. Prof. IIo-chc iz I re burga je povprašal preko 100 vscuči.liških profesorjev, da bi mu povedali, ali so doživeli, da so v budnem stanju nerešljive naloge rešili v spečem stanju. Večina odgovorov je to potrdila in vmes so bili prav zanimivi primeri. Neka profesor se je kot študent dolge tedne mučil s težkim matematičnim problemom za svojo doktorsko d sertacijo i.n ji ni našel rešitve. Neke noči je lege! ves zbit jm obupan — spal je strašno slabo, ker ga je problem mučil še v sanjah — zjutraj pa se je mahoma prcliud.il nad rešitvijo, ki se mu je pojavila sama od sebe. Neki drugi profesor, ki se je isto tako zaman trudi!. da bi našel pomen neke besede v težkem koptskem rokopisu, jc sanjal, da stoji pomen tc besede na določenem mestu v leksikonu. Mahoma se je zbudil, vstal, odprl leksikon — in je našel, kar jc iskal. Češkoslovaške omejitve za potovanje v inozemstvo češkoslovaški ministrski svet se je na posebni seji bavil z vprašanjem deviznih omejitev za potovanje v inozemstvo. Finančni minister, ki je v skrbeh, da bi se na ta način utegnile zmanjšati devizne rezerve v ČSR. je predlagal uvedbo posebne takse za inozemska potovanja. Taksa naj hi se določala za vsako potovanje sproti in naj bi se ravna'a po svrhi potovanja in po trajanju odsotnosti v inozemstvu. Vsekakor pa naj bi ta taksa znašala najmanj 3000 Kč. Kakšno stališče je zavzel k temu ministrski svet še ni znano. Dejstvo pa je. da je praška Narodna banka takoj naslednji dan izdala ukrepe, ki naj kar mogoče izdatno omejijo potovanja v inozemstvo. Kdor bo odslej hotel v inozemstvo, bo lahko nabavil za potovanje, stroške in vse druge izdatke nakazilo do največ 3000 Kč. Pa bodo zaradi tega ukrepa trpele države. ki so jih doslej obiskovali čehoslovaki, Ježi na dlani. Knj izmea sovražnika žensk Ameriški odvetnik Zing, ki je pred kratkim umrl, je slovel kot velik sovražnik žensk. Svoje imetje v znesku več milijonov dolarjev je zapustil raznim dobrodtl-nim ustanovam, med drugim pa tudi za osnovanje knjižnice, ki naj bi imela na pročelju ogromen napis: »ženskam vstop prepovedan!« V knjižnici morajo biti zastopana samo dela, ki so jih napisali moški, iz revij in listov morajo iztrgati strani, ki vsebujejo prispevke in sliKe žensk. Posebno pažnjo naj knjižnica posveča delom avtorjev, ki so bili sovražniki žensk. Njih kipi pridejo v slavnostno dvorano. med njimi zlasti Schopenhauerjev kip. Zmg je tega filozofa zelo vneto prebiral. V slavnostni dvorani se bodo vršila predavanja, ki bodo bičala ženske. Samo ob sebi je umevno, da ne bo imeia ženskih nas^avljencev. V oporok: je -nidaški odvetnik določ;l tudi po 2000 dolarjev nagrade tistima dvema pisateljema, ki bosta v naslednjih petih letih napisala najboljša romana s pro-tižensko tendenco. Hrib se je razlezel Pogled na Cochem. Puščica kaže kraj katastrofe Prebivalci Cochema ob Mozeli so že pred časom ugotovili, da popušča kom-paktnost skalovja in zemlje na hribu, ki stoji nad deželno cesto in da grozi plaz cesti in prebivalcem ob njej. Lastniki hiš v tem pasu so bili opozorjeni, naj se pravočasno izselijo, da si ubranijo nevarnosti, ki bi lahko nastala zanje, če se bo zemlja utrgala. Te dni ponoči je res nevarnost dosegla višek. Masiv je zgrmel v obliki kamenja in zemlje po pobočju, na mestu, kjer se je utrgal, pa so nastale do pol metra zevajoče razpoke. Grmenje, ki je spremljalo ta pojav, je fcilo tako močno, da je zbudilo ljudi iz spa- nja. Ko so prišli na cesto, so videli, da je cesta popolnoma zasuta, očividci pa so pripovedovali, da so med grmenjem plazu švigali tudi plameni, ker so se potrgale električne žiee in podrli električni vodi. Katastrofa se je primerila baš pred jutrom, ko je imela priti v Cochem komisija, da bi pregledala teren in svetovala domačinom, naj razstrelijo hrib z dinaroi-tom. Kako velik in silen je bil plaz, izhaja iz dejstva da je cesta z njim zasuta 200 m v dolžino in 115 m v višino. Strokovnjaki ga cenijo na 10.000 kubičnih metrov. ^ Gigantski načrt Na mednarodnem kongresu za gradnjo cest v Milanu je sporočil predsednik Mednarodnega urada za delo v ženevi, Albert Thomas, da se pripravlja načrt za zgraditev večjega omrežja cest v Evropi. V naslednjih petih letih se bo zgradilo 14 tisoč kilometrov novih cest, v katere bodo graditelji vložili 4.200,000.000 zlatih frankov. Na ta način bo mogoče zaposliti v prvem letu gradnje 180.000 delavcev, v drugem letu 470.000. v tretjem letu 560.000 in v četrtem letu 655.000 delavcev. Za financiranje tega načrta sc oo povišal davek na bencin, ki se ga porabi okroglo 10 milijard litrov letno, za 3 do 4 zlate stotinke franka pri litu. Kapital za zgraditev cest se bo na ta način amortiziral v 15 do 20 letih. »Izsušite v<( New Yorka Ameriška vlada je začela velikopotezne racije za tajne točilnice alkohola. Cela armada prohibicijskih organov je zadnje dni prejela povelje, da mora temeljito prečistiti Manhattan. Stražniki hodijo v skupinah dveh mož od hiše do hiše in preiskujejo ne samo sumljive lokale, ampak vobče vse prostore tudi stanovanja. Naloga, ki jih čaka. je zelo velika, kajti ameriška vlada ima podatke, da je v New Yorku nad 20.000 tajnih točilnic. Zasebni poznavalci razmer cenijo njih število še višje, namreč na 32.000. Zardi racij je prohibicijska policija 'o nadaljnjega ukinila vse dopuste svojim nastavljencem. Oblasti upajo, da bo New York na ta način do junija popolnoma izsušen. Smrt dunajskega kardinala Dunajski nadškof, kardinal Piffl, ki je umrl za kapjo. Rodil se je 15. oktobra 1864 v Lanškrounu na češkem. 1913. je bil imenovan za dunajskega nadškofa, leto pozneje pa za kardinala Emil Ludwig in Remarquc švicarska državljana Del nemškega tiska je nedavno dvignil velik prah, češ, da živi pisatelj romana »Na zapadu nič novega« Erik Marija Re-marque v Švici, kamor je odnesel tudi 7 do 8 milijonov svojega premoženja. Resnica je nekoliko drugačna Remarque je že pred časom prosil za švicarsko državljanstvo, ki ga je tudi dobil. Enako je prosil za švicarsko državljanstvo znani pisatelj avtobiografskih romanov Emil Lud-wig, ki živi že nad leto dni na svojem posestvo! v Tesinu. Lastovice so sc vrnile Pisali smo, da so se lani v jeseni zatekli mogočni tropi lastovic na Bavarsko, odkoder so jih z letali odpeljali v južnejše kraje, da ne poginejo na severu. Lastovice so opremili s posebnimi obročki, da bi se pozneje preverili, če se bodo vrnile spomladi. V zadnjih dneh so imeli mnogi prijatelji živali na Bavarskem priliko uve-riti se, da so se vrnile prav tiste lastovice. ki so jih bili pred meseci odpeljali na jug. Zeleni pas okolu Prage Praška občinska uprava je napravila načrt. po katerem se mora okoli Prage zasaditi zelen pas parkov, gajev in livad. Vsako leto se posadi določen kompleks, tako da bo Praga v nekaj letih opasana z zelenilom. Parke in gaje zasajajo šolski otroci, delo pa nadzoruje češkoslovaški Rdeči križ. Nevaren pfin Nad Hamburgom se je te dni pojavil strupen oblak, ki je povzročil med ljudmi veliko zmedo. Ob 7. uri zjutraj je dobi'!o več ljudi na neki ladji težko sapo. Istočasno je začela vse boleti g!ava in go jeli poka-šljevati. Deli ladje iz bakra in medenine je pokrila plast prahu. Po sodbi strokovnjakov gre za pojav klorove žveplene kisline, ki je izpuhtela iz kakšne tvornice in jo jc veter zanesel v bližino ladje. Samotni ocean Yelike angleške paroplovne družbe po, kakor smo poročali, znatno znižale prevozne cene za potovanja iz Evrope v Ameriko in obratno. Od tega ukrepa so se družbe nadejale živahnejšega potniškega prometa. Zgodilo pa «e je narobe. »Homeric«, ladja \Vhite Star Line, ki je imel v sredo odpluti, je zaradi pičlega števila prijavljenih potnikov odpovedal vožn jo. Tudi Cunardo-va »Mauretamia«, ki je imela oditi na pot 30. aprila, ima tako skromno štev;!o prijav. da bo najbrže odgodila prekotnorsko vožnjo. Lakaste pričeske Najnovejša modna iznajdba so lakaste pričeske. Razmrščena frizura, ki jo je uvedla v modo Lilijana Harvey, je s tem odpravljena kot dernier eri, na njeno mesto stopa lakasta pričeska. Seveda so iznašli lakasto frizuro predvsem damski saloni, ki bi hoteli s tem priti do novega vira dohodkov. ampak v današnjih časih je zelo dvomljivo, če se jim bo novotarija posrečila. Gospodarstvo preveč pritiska na mošnje in tudi miselnost naše dobe je vse prej kakor naklonjena modnim smerem, ki jih hočejo oživeti zato. da bi se saloni okoriščali z denarjem svojih odjemalk. SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA je težko prizadela tudi japonsko industrijo. Trgovina z inozemstvom je padla. Nastala je mandžurska kriza. Japonska vojska je vdrla na kitajsko ozemlje in razgnala neorganizirane kitajske vojne sile. Kitajci so odgovorili z bojkotom japonskega blaga. Japonska je udarila, šanshai ie zaseden . . . Ves svet se je začel zanimati za Daljni vzhod, zlasti za Japonsko. Veliki narodi imajo dovolj knjig in časonisov z opisi japonske zgodovino, kulture in civilizacije, običajev itd., v našem jeziku pa ie bore malo zadevne literature. Ilustrovana tedenska revija »2HXJE\TJE IN SVET« si ie pridobila pravico, da sme kot edini časopis v Jugoslaviji prinašati serijo slik s članki RAZVOJ JAPONSKE V SLIKI IN BESED! ki prične izhajati v začetku ma ja. Kdor še ni naročnik edine slovenske tedenske revije, naj nc zamudi ugodne prilike! »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani: Knafljeva ulica 5 in stane polletno Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Prva slika o uporu na ?4overa Fundlandu Naval razjarjene množice na parlament v St. Johnsu. Nekaj minut nato je množica če vlekla ministrskega predsednika Squiresa po ulicah prestolnice Mladost je nenadomestljiva V dunajski >Ura.niji< je predaval univ. prof. dr. Julij Schnitzler, glavni kirurg bolnice v Wiednu o nadomestnih in nenado-mes-t.n.ih delih v človeškem oraa.nizmu. Njegovo predavanje je bilo prav poučno in nazorno. Najboljši prosled o tem, kaj s*1 da v človeškem telesu nadomestiti in kaj so nc na, ima pač kirurg, čeprav so večkrat primeri da se rod c otroci z raznimi pomanjkljivostmi in se celo dosaja, da takšni otroci žive, je mnogo zanimivejšo to, kateri deli se lahko od.strani.io iz našoga organizma ne da bi zaradi tega moral človek umreti. Ranocelnik jc torej tisti čarovnik, ki mu je dovoljeno posegati r skrivnostno tvorbo našega organizma, ne da bi zahtevali za odkupnino bolnikovo življenje. Splošno je znano dejstvo, da je človekovo življenje brez priobisti izključeno, če se tega organa loti jetika aK če nastopi krvavenje, mora bolnik umreti. Tudi raznih žlez ni mogoče odvzeti človeku brez nevarnosti za življenje. Brez ščitne žleze bi telo propadlo v najkrajšem času. Nastale bi namreč takšne motnje v preena.vljanju, da bi človeka v najkrajšem času uničile. Dokazano pa je, da more človek živeti s primerno zmanjšanim delom ščitne žleze, kar daje ranooelniku možnost, da .io deloma odstrani, če ne deluje pravilno. Tudi trebušna slinavka je izredno važna za predelovanje ogljikovih voda.nov in presnavljanje sladkorja, vendar zadostuje petdeseti del te žleze, da ohrani telo v normalnem delovanju. Zdravilna umetnost je prišla danes že takorekoč tako daleč, da se dado sok.i mnogih žlez umetno nadomestiti. Takšna zdravila ima v zalogi vsa k a lekarna. Med organ!, ki jih človeški organizem more pogrešati, je v prvi vrsti vranica. Pri nekaterih krvnih boleznih je celo potrebna njena odstranitev. V takšnih primerih prevzamejo vlogo vranice jetra. Slepič je takisto brez vidnega pomena v trebušni votlini. Nešteto ljudi živi tudi brez žolčnega mehurja in so s tem rešen- strašnih bolečin, k.i jih povzročajo žolčni kamni. Da se lahko odstranijo razni deli želodca, je znana stvar. Nič manj znano ni, da žive ljudje lahko brez želodca. Zdravniki so imeli priliko opazovati primere, ko 9s je bolnik brez želodca zredil. Seveda pa n<» smemo pri operac' ah to vr?tr pozabit*, da rada nastopi malokrvnost. k>i večkra' povzroči smrt.. Tudi dan k a se lahko odstrani. Tenkega črevesa pa sme od režat: operater največ pet metrov, sicer lahko umre bolnik za lakoto. Od mišic je najvažnejša srčna mišica, vse druge sc lahke, odstranijo z operacijo. Kite, ki služijo človeškemu telesu s;, .no za prenašanje ukv . niso neobhodno potrebne za življenje. Cc lo v možganih človeka so mrtvi deli, k se lahko odstranijo. Tako se n. pr. str' izreza ti precejšen del mai:h možsanov. i polnoma nenadomestljive pa so oči ušesa. Ud ni živci se lahko .Hvala vam, lepo dekle. Nadaljujte, vaše besede me zanimajo.« In Bertille je spet mrzlo povzela: »Ta človek je izrabil svojo moč, da je delal silo mlademu dekletu. To je, sodim, zločin, ki je drugače neodpustljiv, kakor tisti, ki ga vi nočete odpustiti, gospod.« Ob besedi ,gospod' je kralja zgrabilo. Toda premagal se je in se zadovoljil samo z zaničljivim posmehom. »Cujte zdaj nekaj, kar še niste vedeli: Blanche Saugiška je imela zaročenca, ki ga je oboževala.« Henrik se ie zdrznil. Doslej je poslušal kakor da ga to ne bi dosti brigalo in kakor da bi bil že vse vedel. Toda posiednje, kar mu je bila Bertille povedala, mu ji bilo res novo in zato je jel pazljivo poslušati. »Ko je bila brez časti,« je Bertille nadaljevala, »se moja mati ni upala odkriti svoje sramote človeku, ki ga je ljubila. Mislila je, da ga ni vič vredna, vrnila mu je besedo in ga pod neko pretvezo odslovila. Toda vrli plemič jo je oboževal. Slutil je, da mora biti za njeno odpovedjo nekaj drugega, neka tajnost, in prisilil jo je. da ie odkrila resnico njemu, ki ga ni nikdar prenehala ljubiti. Bil j2 plemenit, blag človek. Vzlic vsemu jo je hotel vzeti za ženo. Toda moja mati je bila preveč ponosna, da bi sprejela njegovo žrtev. Zato sta se sklenila združiti v smrti. Pripravila sta se že za dvojni samomor, tedaj pa je Blanche Saugiška opazila, da bo mati. In veste, gospod, zakaj sta se odločila? Sklenila sta počakati, da pride otrok na svet. Tako sta tudi storila. Dan po mojem rojstvu sta izpila smrt fe iste čaše... Če vas kdaj zanese pot v Saugis, stopite na pokopališče! Tam boste videli na enem grobu dva križa. V tem grobu počivata združena v smrti onadva, ki ju je mušica človeka, ki ju je v življenju ločila mušica človeka, ki je bil kralj, ki je bil pijan in ki se je hotel raztresti in se zabavati. Gospod, ali ni to dvojen umor?« Kralju se ni več ljubilo norčevati se. Bled, pobešene glave, je poslušal odkritje vseh teh podrobnosti, ki zanje še vedel ni, in žal mu je bilo, da ga je izzval. Ko je videla, da molči, je njegova hči nadaljevala z bolestnim glasom: »Tako sem postala dan po rojstvu sirota brez očeta n matere. Ko sem doraščala, sem se jela zavedati, da moram imeti očeta. Samo kje je ta oče? Kaj dela? Kako mu je ime? Nisem vedela. Stara strežnica, ki mi je nadomeščala mater, kar sem prvič zajecljala, me je naučila moliti zanjo, ki je v nebesih, in zanj, ki se r.e spomni, da ima hčer in ne pride ponjo. Ob tej molitvi sem se zavedla, da moram imeti očeta. Ne bom vain pravila, kolikrat sem po njem iz:praševala svojo staro rednico... Ko sem videla, da mi noče povedati, sem nehala siliti vanjo...« Bertille je prcmolkniia »Zakaj obujate spomine, ki bole vas in mene?« je tiho vprašal Henrik. »Zato, da boste vse vedeli... Sairfi ste tako hoteli! Dve leti»bo kar me je rednica odpeljala iz Saugisa v Pariz. Na moje vp/ašar je odgovorila, da prebiva moj oče v tem velikem mestu in da bom tako vsaj v blizu njega. Morda ga srečam, mi je rekla, in utegne se zgoditi, da me spozna in se me usmili. Toda mojega očeta ni bilo od nikoder. Moja krušna mati pa je rekla, da mu je sporočila, kako blizu njega sem ...« »Zaklinjam se vam. da tega nisem vedel,« je vzkliknil kralj. Dekle se mu je zazrlo v oči, kakor bi mu hotelo pogledati v duišo. »Morda je to res,« je hladno odvrnila. »Kmalu nato je umrla moja rednica, ki je bila že v letih Ln betežna. Pred smrtjo pa mi je še naročila, naj pregledam pergamente, skrite v skrinjici, ki mi jo je izročila. V teh listinah sem odkrila tajnost svojega rojstva in materine smrti. Za dekle petnajstih let, ki še ni poznalo življenja, je bil to hud udarec. Toda moja rednica me je naučila odpuščati in zato nisein preklinjala niega, ki je bil moj oče. Vendar sem hotela svojega kraljevskega očeta spoznati. To se mi je kmalu posrečilo. Lahko bi se bila — morda bi se bila celo morala vrniti v Saugis. Ne vem kakšno skrivno upanje me ie zadrževalo. Pravim vam. da me misel na kraljevskega očeta ni prav nič opa.iala in veselila. Mislila sem celo. da moj oče ne more biti tako zelo kriv, kakor ga je moja mati obsojala, da se je morala zgoditi neka strašna zmota, in rekla sem si, da mu bom vse iz srca odpustila v materinem in svojem imenu, če mi bo izkazal vsaj malo ljubezni, naj bo že šc tako pozna. Drugega nisem želela. Še na misel mi ni nikdar prišlo, da bi me priznal za svojo hčer. Nisem se hotela vdajati varljivim nadam. Le da bi objela očeta in izginila v pozabljenje. da bi se vrnila v svoje mile Saugiške gozdove. Le o tem sem sanjala. Nič drugega, prisegam vam.« »Bogme, in mislil sem, da ste brez skrbi!« »•Mojega očeta ni bilo... nikoli ga ni bilo. In počasi sem jela nanj pozabljati.« »In vendar sem prišel, čeprav pozno. Da, pozno, toda pravijo, da za dobra dela ni nikdar prepozno.« »Bolje bi bilo, da niste prišli!« je grenko vzkliknilo dekle. »Kaj pravite?« »Pravim,« je odvrnila Bertille s prezirljivim glasom, »pravim, da ste se hoteli pritihotapiti k meni, kakor ste se pred šestnajstimi leti pritihotapili k moji materi. Ce vam ne bi bila povedala svojega imena, bi bili izvršili na hčeri, svoji hčeri, zločin, ki ste ga pred leti izvršili na moji materi!« »Razum vas zapušča,« je zajecljal Henrik. I:i življenja na deželi Iz ŠkoSje Loke 51— Imenovanja. Za šolskega upravitelja >v Žabnico je imenovan g. Kavčič, doslej upravitelj šole v Mavčičah. Bivši žabniški upravitelj g. Ivan Demšar se je preselil v Ljubljano. — Kot tretja učna moč je nastopila učiteljsko silužlbo v Retečah gdč. Koci jančičeva. — B a n-o vinska tehniška dela za škofjo Loko vodi g. inž. Emil Navin-šek. ki izdeluje sedaj regulacijski načrt za mesto. — Pisarniško mesto pri okrajnem sodišču v škofji Loki je nastopila gdč. Martina Klofutarjeva, ki ie prišla iz Kamnika. šl— Sadjarji, udeležite se polnoštevilno predavanj, ki bodo v nedeljo ob 8. v Re-teč-h ob 13. pri Sv. Duhu in ob 16. v Sta-r Loki pri posestniku Antonu Žagarju. Predaval bo delegat Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane. Interesenti bodo ob tej priliki lahko pristopali k podrurž-::ici SVD ra. škofjeloški okraj. šl— Sokoli iz Dražgoš uprizorijo v nedelo ob lo. na domačem odru v Narodnem domu učinkovito burko »Trije vaški svet-« i ki«. Vabimo! škofjeloško sodno poslopje, ki je v evoji zanuščenosti močno kvarilo lice mesta. so sedaj vendarle prenovili. Dvonadstropno in zelo obsežno stavbo so predelali uajpreje v notranjščini in so vsi hod-jrki, mostovži in stopnišča renovirani. 1 radne sobe so moderno preslikane. Posebno se je gledalo na razpravno sobo. ki je "obarvana v močni vijoletni barvi. Poslopje je prenovljeno tudi zunaj. Vsa dela, razen pleskarskih, ki jih je izvršil domačin g. Janez Ilumer. ie solidno izvedlo stavbno podjetje g. Adolfa šušteršiča iz Ljubljane. Lo-ka sodni ia je bila popravljena zadnjikrat pred 30 leti. Iz Tržiča Č — Tržiški kulturonosci so se enkrat ■zopet izkazali. Sokol je povabil osnovni v)l: v Lomu in Tržiču, otroški vrtec v Tržiču in meščansko šolo, da napravijo s svo-vmi šolskimi pesmicami koncert. Lični lepak; so potem vabili na to prireditev. V redeljo med jutranjo mašo pa/ je nekdo, ki je poznan, nalepljal čez te iepake druge s približnim besedilom: »Starši, s čigavim dovoljenjem sodeluje mladina pri sokolski prireditvi? Z Vašim? Ne!« Ti prelep'jeni lepaki dokazujejo, kako malo srčne kulture in kako silno malo sp^šne na-obrazbe imajo te vrste ljudje. Preiskava bo, žal, kakor vedno naprtila kazen nahuj-skanim. hujskači pa si bodo kakor Pilat umili roke. Sokoli gredo preko tega na dnevni red s pomilovanjem slepih zapeljan-cev. č— Mladinski koncert, ki so ga na povabilo Sokola izvajale tržaške šole in osnov-n.i šola iz Loma, je uspel v vsakem oziru o 'lično. Nastopi posameznih šol so bili prav dobri in so pokazali, da ee petje goji po naših šolah z velikim razumevanjem in Pubeznijo. Nadvse ljubek je bil nastop tržiški h malčkov iz otroškega vrtca.. Lom-liani so navdušeno in pogumno zapeli šti-r dvoglasne pesmi in pokazali veliko iz-ve-žbanost. Najboljši je gotovo mladinski zbor tržiške osnovne šole. ki sc je posebno odi koval v odlomku iz Gobce ve spevoigre »V bratskem objemu«, ki jo pripravlja šola za vidov dansko proslavo. Mladi goslač Zazvonil in njegova spremljevalka Stranska sta i/vršil a svojo nalogo odlično. Mladinski zbor meščanske šole je močan in zna dosegati lepe uspehe v zbornem petju. Palmo koncerta pa je odnesel mlad solist rz IV. razreda Radon, ki je zapel Hatze-jevo »Majko« s takim občutkom, da jo je Moral na gromek aplavz ponoviti. Želimo, d nastopijo drugo leto vse tržiške in okoliške šole v skupnem koncertu samostojno in d-a slišimo naše mlade slavčke potem vsako. leto č— Preizkušnja nove motorne brizgalne, k: e tretja po številu, kar jih premore trži ško gasilno društvo, se je izvršila v nedelo dopoldne in popoldne v zvezi z gasilsko vajo. Brizgalna ie ma'ega tipa, vendar ima tako moč, da črpa po navpični cevi vodo iz globine 8 m in jo brizga po dveh curkih više od najvišje tržiške hiše. Blagoslovitev nove motorke bo n.n praznik sv. Florjana z veliko slovesnostjo. Ta praznik je sicer praznik za vse gasilce, toda za tržiške še prav poseben. L. 1811. je namreč na dan sv. Florjana zgerel skoro ves Tržič. V spomin ra to strašno požarno katastrofo slavi tržiško prebivalstvo s posebnim praznikom in procesijo god patrona gasilcev, da ga vsako leto znova in znova poprosi, naj mestu prizanese s podobno nesrečo. č_ Otroška objestnost. Šolar Janko Ča-dež je nosil posestniku Markiču drva v drvarnico. da zasluži kaj okroglega. Kmalu so se nabrali še drugi in kmalu je prišlo do prepira. Neki objestnež je tedai zagnal Čadežu v glavo poleno, ki je ranilo rtesno oko. Dečka so odpeljali svojci k zdravniku. ki ie odredil takojšen prevoz v bolnico. Poškodba je huda in bo deček najbrže izgubil oko, ker je ranjena očesna puncica. č— Gostovanje viškega sokolskega odra obeta postati pravi sokolski praznik. Saj obišče Tržič priznana gledališka družinica, ki jo vodi nekdanji tržiški sokolski režiser, nepozabni br. Metod Paternost. Med ansamblom je tudi njegova ženica, ga. Vida, ki je bila v Tržiču silno priljubljena kot igralka in kot poštna uradnica. Zaigrali nam bodo znamenito burko »Pred poroko«, ki jo je pohvalno omenjala tudi ljubljanska kritika. Na ta izredni večer se resnično veselimo in kličemo bratskim igralcem: Dobrodošli! — Običajna tržiška gledališka družba obišče ljubljansko opero spet v soboto, ko bo premijera »Turandot«. č—• Nova obrt. čevljarski mojster Janko Kramar je odprl v hiši na Glavnem trgu 5 moderno in z vsemi tehničnimi pripomočki opremljeno popravljalnico za čevlje iz usnja in gume. Priporočamo! č—- Kino bo predvajal danes veliki zvočni film »Modri angel«. V glavni vlogi Marlen eDietrich in Emil Jannings. Iz Novega mesta n— Podružica »Soče« priredi drevi ob 20. v Prosvetnem domu dramo »Dobravo«. Pri igri bo sodeloval iz prijaznosti sokolski orkester. Čisti dobiček se uporabi le v dobrodelne namene: v podporo emigrantov in 'brezposelnih. Pridite! n— Občni zbor podružnice SPD se je vršil te dni. V lanskem letu je podružnica lično ogradila studenec Gospodično na pobočju Trdinovega vrha ter priredila prostorno, lepo razgledno ploščad, poraslo z mehko travo, in kopalni bazen. Postavilo se je tam tudi zavetišče v obliki prostorne koče, ki je blagohotno darilo veleposestnika in industriica g. šiške Ivana. Romantiko urejenega studenca in njegove okolice bo povečal vrt s floro Trdinovega vrha. Poročila, funkcionarjev so bila sprejeta soglasno z odobravanjem. V odbor za prihodnje triletje so bili izvoljeni: za načelnika prof. g. Ferdinand Seidl, za na-čelnikovega namestnika notar g. Matija Marinček in za odbornike gg.: inž. Karel Barborič, učitelj Ivanetič, hranilnični uradnik Anton Ogrin, gozdarski referent sreskega načelstva Franc šulgaj in učiteljski nadzornik Fran Zagorc. n— Otvoritev letnega strelišča. Strelska družina bo otvorila letno strelišče 5. maja. Družina si je nabavila premično tarčo tekočega zajca. Članom bodo zdaj za streljanje na razpolago 8 vojaških pušk, ma-lokalibrske puške in revolverji. Iz Laškega 1— Dobrodelno žensko društvo »Blago srce« je imelo v nedeljo 10. t. m. občni :bor. Načel niča je v pozdravnem govoru pozivala zborovalce, naj pridobe čim več novih članic. Spomnila se je tudi umrlih članic odbornic ge. dr. Drnovškove in ge. Tropove. Da je moglo društvo tako uspešno vršiti svojo plemenito nalogo, se je zahvaliti neumorno zbirajočim članicam kakor tudi banski upravi (2000 Din) termalnemu kopališču v Laškem (368 Din, podružnici CM D (1000 Din), županstvu laške občine (300 D.in) laškemu Sokolu (215 Din) in vsem ostalim Laščanom. ki so na katerikoli način pomagali društvu. Zato je bilo tudi poročilo blagajničarke doKaj razveseljivo. Letni dohodki so znašali nad 17.000 Din. Obdarilo se je čez 100 šolskih otrok z obleko in obutvijo ter podprlo 12 občinskih siromakov. Društvo šteje 156 članic. Lanski odbor se je izpopolnil z orlbornieama go. dir. Roševo in go. dr Lušinovo, za namestnice so bile izvoljene ga. Osolinova, gdč. Peršičeva in gdč. Cesarjeva. Iz Slovenske Bistrice sb— Seja občinskega odbora sc je vršila t. m. Zupan dr. Jagodič jc v uvodu pozdravil na novo imenovana odbornika gg. Kaca in Ferenčaka Na mesto odstopiv-šega blagajnika krajevnega šolskega odbora g. Josipa K'adnika ie bil izvoljen gospod Matko Sajko. Ponovno se je razmo-trivalo vprašanje preimenovanja obeh železniških jx)staj, ker generalna direkcija državnih železnic svoječasno predlagane izpremembe v prid interesentom ni odobrila. Sklenilo se je, da občina sporazumno s trgovskim gremij em zaprosi za smotreno rešitev zadeve na ta način, da bi se postaja ob glavni progi imenovala »Slovenska Bistrica—južni kolodvor«, postaja v mestu pa na kratko »Slovenska Bistrica«, kar bi onemogočilo pogoste zamenjave. Proslavo 60 letnice gasilnega društva, ki bo 26. julija na svečan način z župnim zletom gasilske zveze, bo vsestransko podprla tudi mestna občina. V društvenem pripravljalnem odseku bodo sodelovali vsi občinski odborniki. Na predlog g dr. Pučnika se je sklenilo umakniti lanskega leta vloženo prijavo za dodelitev primernega gozdnega kompleksa po agrarni reformi razlaščenega dr. Attemsovega veleposestva. Grof dr. Attems zaposluje namreč v svojem gozdarskem obratu precejšnje število delavcev in nameščencev, ki bi izgubili zaslužek, če b'.i se obrat zaradi razlastitve pretežnega dela gozdov moral reducirati. To bi seveda ne bilo v interesu n-aših obrtnikov in trgovcev, dočim bi mnogo že itak slabo zaposlenih delavcev izgubilo poslednjo možnost zaslužka. Dasi je v Slovenski Bistrici sedež okrajnega sodišča. davčne uprave in znatne vojaške ga>rnizije, je po določilih novega uradniškega zakona uvrščeno naše mesto v najnižji draginjski razred. Ker pa ta uvrstitev nikakor ne ustreza dejanskim prilikam in so cene skoro vseh potrebščin celo znatno višje kalsor v nekaterih sreskih mestih, se je sklenilo zaprositi na odločilnem mestu za uvrstitev našega kraja v 2. dra-ginjski razred. Na tajni seji se je razpravljalo o sluižbenih prejemkih občinskih nameščencev. Nekaterim se je službeno raz-merie bistveno izprccier.ilo in 60 se reducirale tudi plače. Iz Prekmurfa pm— Zvezna strelska družina v Murski Soboti. Pred kratkim se je ustanovila na inicijativo murskosoboškega Sokola zvezna strelska družina. Predsednik je učitelj gospod Ladislav Benkovič. Mlada organizacija se je takoj podala na delo m zavzema že po tako kratkem času prav častno mesto med drugimi organizacijami. Dne 8. maja stopi družina pred javnost. Ta dan se bo vršila otvoritev streljišča v Mačkov-cih. Zaradi velikega zanimanja članstva za to prireditev v oddaljenejših strelsk:h družinah so zaprosili za poseben vlak. pm— Mladinska igra »Pehtaki so jo igrali na sokolskem odru minilo nedeljo otroci dclnjelendavske osnovne šole, je zelo dobro uspela. Nekateri mali igralci so igrali tako dovršeno, da s>o zbujali občudovanje občinstva. Občinstvo je v lepem številu prisostvovalo prireditvi. Igro je režirala učiteljica gdč. Križeva, ki je že lansko leto pokazala pri sličm.i prireditvi, kaj se lahko doseže z marljivim delom z našo mladino. Lep uspeh naj bo plačilo režiserki .im drugemu učiteljstvu, ki je sodelovalo. Gdč. Križeva zapušča Dolnjo Lendavo in odhaja na svoje novo službeno mesto v Grosuplje. Njeno petletno delovanje v šoli in izven nje v raznih kulturnih in narodnih društvih je bilo požrtvovalno in uspešno. Energije, ki jo mora pokazati vsak delavec v P rek morju, ni manjkalo vrli učiteljici. Na novem mestu ji želimo mnogo uspehov. pm— Tatvina kolesa. Posestniku Lukaču Ferdinandu iz Bakovcev je neznan tat odpeljal kolo izpred Turkove gostilne v Murski Soboti. pm— Svinje kradejo. Pri posestniku Fli-sarju Štefanu v Gorici so neznani zlikovci vdrli sredi noči v svinjski hlev iin odnesli veliko svinjo. Zlikovce zasleduje orožni-štvo. Iz Ptuja j— S krampom po glavi. V nedeljo zvečer so pripeljali v ptujsko bohvco Šmigov-ca Franca, vin i ča rja od Sv. Lovrenca, k.i ga je v soboto popoldne iz neznanega vzroka napadel s krampom Franc Matjašič, vi-ničar. Prizadel mu je hudo poškodbo na glavi in po rokah, da se nahaja Šmigoc v kritičnem stanju. VIČ. V nedeljo 24. t. m. ob 20. bo gostoval na sokolskem odru na Viču šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane s krasno Dreverjevo igro »Ljubezen sedemna jstlet-nega«. Igra je izvrstno naštudirana in nastopajo v njej prvovrstne moči. Opozarjamo občinstvo, naj si ogleda tudi razstavljene slike nekaterih scen iz te prekrasne urame. Prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v prodaji v naprej. BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal v soboto 23. t. m. ob 8. uri zvečer ter v nedeljo 24. aprila ob 3., pol 6. in 8. zvečer grandiozni veletonfilm »Atlantic«; v glavnih vlogah Fric Kortner in Franc Le-derer. LITIJA. Ciril-Metodova podružnica ima svoj občni zbor danes 23. aprila ob 20. pri Pavli Meškovi. Vabljeni vsi člani in prijatelji CMD. BUČE. V nedeljo 17. t. m. se je vrfcil v šoli ustanovni sestanek krajevnega odbora JRKD. Sklical ga je po naročilu sreskega odbora šolski upravitelj g. Kos in ga je tudi vodil. V uvodu je g. Kos udeležencem v daljšem nagovoru pojasnil delovanje Narodne skupščine in sedanji gospodarski položaj. Nato pa se je sestavil krajevni odbor JRKD, kateremu na čelu 60 gg.: Anton Gračner kot predsednik, Anton Kostanj-šek kot podpredsednik in Jože Sikošek kot tajnik in blagajnik. V krajevno organizacijo stranke se je vpisalo doslej že lepo število članov. VELIKE LAŠČE. Ustanovni občni zbor JRKD se je vršil 17 .t. m. v telovadnici So-Kolskega doma. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem ministra gospoda Puclja Ivama, ki je obrazložil politično stanje v državi im v svojem govoru poudaril potrebo po močni organizaciji na »emelju državnega im narodnega edinstva. Kako 60 bili prisotni navdušeni, je pričalo veliko odobravanje, ki je sledilo govoru našega rojaka. Po kratkem posvetovanju so zborovalci izvolili odbor organizacije, ki obsega občine Velike Lašče, Lužarje, Sv. Gregor, Turjak in Rob. Za predsednika je bil izvoljen g. Koprivec Ivan, p<»estn'k in gostilničar v Velikih Laščah. Ostali člani odbora so ugledni možje, posestniki omenjenih občin, kar jamči, da je ideja stranke našla polno razumevanje v našem ljudstvu. MIRNA. V nedeljo 17. t. m. se je vršil prvo shod JRKD, ki je uspel zelo dobro. Na shodu je poročal sreski delegat g. dr. Trošt. Po shodu se je vršil v posebni sobi Bulčeve gostilne ustanovni občni zbor. Zbor je otvoril sklicatelj g. Buc in podal besedo g. d?. Cepudru kot banovinskemu delegatu, ki je orisal naš gospodarsko-j»oli-tični položaj in pomen JRKD. Možje so pazljivo sledili njegovim izvajanjem ter bili zelo zadovoljni, da vsaj nekaj zvedo o današnji situaciji. Zatem sta se vršila volitev odbora in vpisovanje novih članov. Ožji odbor sestavljajo naslednji gg.: predsednik g. Bule, podpredsednik g. Kramer, tajnik g. Lipovž in blagajnik g. Krištof. V ostalem odboru so zastopane po večini vse večje vasi v občini. Stranka JRKD bo imela v Mirni stalno tajništvo in bo za strankine člane posredovala v obrtnih, davčnih in sličnih zadevah brezplačno. Posebno pažnjo pa bo posvečala pravični razdelitvi državnih, banovinskih in občinskih podpor. Upamo, da je seme padlo na rodovitna tla, saj je že skrajni čas, da v teh hudih čas>;h delamo vzajemno, kajti le v slogi je moč. Proč s hujskanjem soseda na soseda! SVIBNO PRI RADEČAH. Tudi Sviban-ci se gibljemo. Pod vodstvom šolskega upravitelja g. Nanuta Anteja smo uprizorili na šolskem odru 14. februarja igro »Zemljo«, ki smo jo 21. februarja ponovili in 28. februarja gostovali z njo v Št. Juriju pod Komom. Prinesla nam je lep dobiček, g katerim smo nakupili nekaj obleke in čevljev za revne šolske otroke. Velikodušno volilo umrlega predsednika krajevnega šolskega odbora g. Povšcta Josipa za revne š par; za naslov aH S>fro 3 Din. — Kd« a i 'Ii zaslužek, pa za v*ak<> besedo 1 Din, »a dajanj« nas'ov« a!' za šifro pa 5 Din. (3) Trgovski potnik bi samo pro*: proviziji •prejel zasfi>;~'vo kratke in piotone robe za Hrvat-»ko. Slavonijo in Bosno. V; si o V pove oglas-ni oddelek »Jntra«. 15058-3 Trg. zastopnike dobička. odstopim radi odpntovanja. Predznanje je ne-vvtrebno. Vidi se lahko T>o ,-sod. 7.a od -1op potrebno takoj 7000 Din gotovino. Samo resni kupci naj t>"š|jejo naslov na oglasni oddelek ..lnTa* pod -:fro »Konec ?kr:>':. 15001-3 ' 11] IJ VsaJca beseda 50 par: za da lame na-s-iova aii za š:f r» t« 3 Din. (1) Učenko ftOrojTTlo trgovina mesane- ga bi .i g i -Torne v Morav- čar. 15061-1 V ajenca pridnega in poštenega sprejmem za kleparsko in inštal aei *»k o obrt. Jakelj R.. instalater, Kl-ovenjgra-d... . 15025-1 Za tamburaško danisko Kapelo cm učenko, ki ima rto- bor ar'a s za pet e. — Po- no. i>e orosirn s fotografijo na naslov: Drag a Pa paro. V-*! einica. Bi.og ad. Grn- »f -ka ulica br. 30. Brez- p a. ni brana ir stanova- plača po d ogovoru. 15032-1 Kontoristinjo VT li- i "no v vseh i.:sarn'škth pi s ih. z znanje n nemšr-i- no sprejmem s hrano in R' . ova njem v hiši. Pn- n-. ' i. ■ na oglasi oddelek »Ju -.c pod »Tr g. pi-arna na d«■' • " - 15034-1 Pletiljo jzu-jenn na inlarzijskem »'roja za kopalne kostume enrejm** takoj trkotaža Zdravko SchPn. Zagreb — Xas.vykova uitca štev. 5. 14S67-I Služkinjo za Celje ki zna kuhati in pospravljati fine -obe ter likati. *-iažno, pr!dno in nhi.giji-t> sprejmo takoj ali s 1. ma em bo'%» družina treh o ; h. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko »Dos?o;na«. i 1951-1 Trg. pomočnico (ka) zmožno samostojno vodit.i m -> 'hno trgovino meSanega blaira »Kiosk« v Kranju, s kavcijo. *p-o:-mem proti pr»v!7;,;. 3 li oddam ngod no v najem. Eranc Majdič Kranj. 100',.">-1 Brivski pomočnik y\ mora poleg samostojne, •ra dela v moški r-ostrežb: mati tudi strvi bubi in onduiirati. dob: s t. a 1 n o f' l»o izven Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ».Provioi-a . 1."j" >77-1 Hotelskega slugo Tm-o/ne-jra kn v'. 'n .. -ši-1. -ga nemščine išče h"*'-' .ikelj. J 5099-1 Mizar, učenca »•"'mi' takoj Fratir Vido. ▼'č. mizarstvo, Va č e pri i.:t ••:. i.-c«r-i Modistinjo d.bro izvežhano sproimem takoj. Ponudbe na oglasni oddeielc ».Jutra« pod ?:?ro »Perfektna«. 15106-1 Plačilno natakarico za hotel in kavarno sprejmem takoj. V poštev pr; i i '-.j o samo kavcije zmožne Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15097-S Natakarico išče za takoj gostilna Mohar, Celovška cesta 65. 15109-1 Vnaka beseda 50 par; r.a daionjo nas.!o^a a>i za »ifno pn 3 Din. (2) Šofer inteligenten — z znanjem nemškega in italijanskega jezika, išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- pod šifro »Trezen«. 141>8«>-2 Perfektna kuharica ki govori tudi nemško, gre k maihni družini, ali kot gospodinja k enemu gospodu. Na=lov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 15057-2 Pri trgovcu kjer se irovori nemško, želi mlajši trg. pomočnik nameščenje. v svrho izpopolnitve nemščine. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »7.55«. 14002-2 Plačilni natakar trezen iti pi-tšten. prosi za inostn. Cenj. nonudbe na podružnico »Jutra« v Ma-iboru pod »7/može-n«. 14045-2 Kuharica pridna in varčna gospodinja, išče mesto s 1. nia-jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 14015-2 Pridno dekle ki zna rudi šivati, išče službo postrežnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 151.24-2 Natakarica m'ada in čedna išče službo za sezono ali za stalno v boljšem lokalu. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celin nod šifro »Pridna in poštena«. 15<144-2 ^mdam Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka boseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro p, 3 Din. (61 Lep okrasek za vrt :!6 let stara aloja napro-da: na G->sposvetski cesti št. 12 lit. ' 15045-6 Pozor! Strokovnjak razprodaja pri-t :kova drevesa najboljših vrst. vrtnice. kompleten ribes. pelergonie. cactus itd. Olu-oztije tudi drevesa >.-. Petra cesta štor. 31, d vor:šče. 15043-6 »Penik« čevlji ?o najboljši in najcenejši. Ljubljana. Kolodvorska ulic-a štev. 35. 170 Vozove-kočije 1 landauer. 2 bruna in 1 skoraj novo polodprto ko-»"'jo z gumi obroči ter 3 pare konjske opreme po zelo nizki ceni proda špedicija Turk v Ljubljani. i 4S03-6 Ličen paviljon v gorenjskem slogu, na Velesojmn naprodaj. Informacije v slaščičarni No-votnv. Gosposvetska cesta 1480! -6 Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka nI. 4 (nasproti gledališča). 114-6 Tehtnica Schulz-ITniversal. do 5 kg. malo rabljena, za delika-tese. mesarije in podobno, zelo usodno naprodaj. — Natančneje pri Aloma Com-panv. Ljubljana. Alel(i7-ti Orehova jederca na drobno po Din 12 za 1 kg nudi Sever & Komo. v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 5. 15007-6 Omara malo rabljena za 220 Din naprodaj v Zvezdni ulici št.' 11. 15081 -S vseh vrst z in brez polaganja. — Najsolidnejša izdelava proti jamstvu PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH PARKETUNION d. d., ZAGREB, Trg kralja Tomislava 10 — BEOGRAD, \Yilsonov trg 1 Umivalnik n-ov, zelo U-p. z marmornato belo p'oščo, rad! selitve za vsako ceno pro.1a Povhe, Dunajska c. 6 II. 15084-6 Aparat za trajno ondulacijo kompleten proda sa'on \Vi!dmann, Ljubljana. Napoleonov trg. 1.5000 6 Fotoaparat Detektiv Zeiss-Tessar 4.5 X 6 cm prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 15006 R 2 oleandra prodam. Vprašati med 2. in 3. Soban na Celovški cesti 14. 15105-6 Ribji pribor m scrvice za čaj, za 12 oseb. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15104-6 Vsaka besed« 1 Diin; ia daja.nj* oa-nio-va ali ta šifro pa 5 Din. (10) 1 Austro-Fiat pripraven za avtotakso — 4—6sedežen, zamenjam za 1—\it, tonski tovorni avto. v dobrem stanju. Natančne pismene podatke po pošti ali po dogovora daje J. G.. Celje, Kralja Petra c. It. S7. 14S46-1P Buick avtomobil petsedežna limuzina v (z bornem stanju in novo pnevmatiko ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14569-10 Motorno kolo »James« — malo rabljeno proda Florjančič, Nunska ulica 3. " 15102-10 4a besedo. Oglasi so eijaluega značaja po .50 i»r beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (Id) Dve kolesi popolnoma novi, moško in damsko, svetovne znamke, poceni naprodaj na Miklošičevi cesti štev. 7/TTI. 15113-1.1 Vsaka beseda t Dim; »a tajanj« naslova ai; za šifro pa 5 Dim. (16) Iščem interesente z 1.000.000 Din. plačljivo sukcesivno ali s knjižico, za osnovo dobičkanosmega podjetja. — linam lastnega premoženja okrog 3.000.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 25039-16 Družabnika s 15.000 Din i š 5 e m r,a damski in moški frizerski salon v centru Ljubljane. Event. istega tndi prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »15.000 Din«. 15134-16 4—6000 Din posojila nujno išče gosna, ki živi drugače v zelo nrejeniti razmerah. Kdo more nudit: pomoč? — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točnost 36«. 13158-16 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali ia šifro 5 Dio. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; :a dajanje na.sl.ova aii za Šifro pa 3 Din. (7) Desintektor diplomiran, izurjen v delu s ovanutn, dobi takoj stalno mesto. — Ponudbe na Zavod za desinfikcij-u — Beograd, Car a Lazara 10. 14005-7 Pisarniško mizo in oma.ro kupim. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra« 15023-7 Stolni naslanjač dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 15066-7 Resistrir. blagajno v dobrem stanju kupim. Ponudhe na 0j nudi F. I. Goričar v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 29. Poseben oddelek za dain-sko konfekcijo. 14934-13 Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« naslova «8 ca iiir« pa 5 Dim. (20) Parcelo v izmeri 1Č00 m5, v severnem delu mesta prodam proti gotovini. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Su voborska«. 15041-20 Hišo v Celju cca . 10 mlmit oddaljeno od kolodvora, ležečo ob glavni cesti. pripravno za obrtniški ali tovarniški obrat, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon ter plinom, a uporabno tudi za stanovanjsko hišo. ceno prodamo. Pismene ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Tovarniški objekt«. 14693-20 Man.išo hišo kupim v Mariboru. Pla-am v gotovini do 10O/KK) Din. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 15037-20 2 stavbni parceli lepi, vogalni, po 487 m2 veliki, prodam blizu Dunajske ceste. — Toizve se pri Kreditni zadrugi T>aj-tar. Kolodvorska ulica 26. dvorišče — ali pri Tičarju v Hrenovi ulici štev. 3. 15088-20 Hišo z vrtom kupim v nkol;ci Ljubljane ali v Domžalah. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 15103-20 Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče pre hrauo pa za besedo 50 paj; za dajanje na slova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. fU) 7< evr-^ki cj',12 1 Dii Na prvovrstno domačo hrano sprejmem boljše dame in gospode. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15050-14 V najem Vsaka beseda l Din: sa dajanj« aaeiov* aB U Šifro pa 6 Dia. (17) Suho skladišče 2 miuuti od kolodvora ln pošte, v sredini Celja oddam takoj v najem. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 1022S-17 Paviljon za vinotoč, na velesejmu vzamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Velesejem«. 15121-17 Delikates. trgovino s točilnico, dobro vpeljano. sredi Maribora prodam rad! odiKttovanja. Dopise pod šifro »Prvovrstna točka« na podružnico Jntra v Mariboru. 15146-19 Gostilno radi bolezni oddam s 1. majem proti nizki odkupnini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15147-19 Prostoren lokal lop in suh oddam s 1. majem v Tavčarjevi ulici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15125-19 Vsaka beseda 1 Din 1 ia dajanje naslova ali | ta šifro na 5 Din. (33) I Seno in deteljo v vsaki množini kupuje tvrdka Lj. Meštrovič, Za greb, Savska cesta št. 11. 15033-33 Lanene tropine prvovrstne nudi Sever & I\omp., Ljubljana. Goepo-svetska cesta štev. 5. 11200-33 Dobrega sena 3000 kg proda ing. Stare. Kolovtc, pošta Radomlje. 15093-33 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslon« ali za Šifre pa 5 Din. (10) Trgovino galanterijsko in modno- na zelo .prometni glavni cestd Ljubljane, z inventarjem in blagom, proti mesečne->111 odplačil': takoj oddam ali s hišo prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek .-»Jutra« pnd »Galanterijska 'trgovina«. 1-5062-19 Skladišče -veliko i.n suho. sredi me*t« takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Kometa k ega nI. St. 17. 14802-10 Lokal na Miklošičevi cesti oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1474S-19 Dir i -t. -MS "M Vsaka beseda S Din. za dajanj« naalora aU iifr« pa 5 Din. (34) G. Medved, dijak v Ljiibljatji, rodom \i. Idrije. se profti. da tpusti svoj naslov v cgli*reim oddelku »Jut.ro« pod šifro »Krašo-vec«. 149P2-34 Vsaka tv«ie<1« 1 Di.n; za lajanj« tu ulova ali m Šifro pa 5 Din. (15) _ Hlode razžaguj«" strankam po najnižji ceni parna žaga l^v-renčič & Co.. Ljubljana. Vošnjakova ulica štev. 16 15019-15 f Občina Ljubljana Mestni pi>grobn.i zavod Naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni brat, gospod Ivan čeme sodni poduradnik v pokoju dne 22. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, v 65. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, dne 24. aprila 1932 ob ^ 6-liri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. aprila 1932. 4911 ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, hčerke, sestre, tete, svakinje, gospe Adele Fistar roj. MuLLER se vsem toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, postajenačelniku g. Mejaku, kakor tudi pevcem ljubljanske železniške direkcije pod vodstvom pevovodje g. Premelča ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti v Subotici in ji poklonili krasno cvetje. 4906 Subotica — Zagorje, dne 22. aprila 1932. Žalujoči ostali. Za ladijska tla potrebujemo večjo množino desk. 25—30 mm debeline, cca 12 c-,n širine. — Cenj. ponudbe z navedbo cene je poslati občinskemu uradu brežke. 15040-15 Vsata beseda 1 Din: j ia dajanje naslova »!! ' '.a šifno pa 5 Din (30) ( Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj najbolje in najceneje fotograf Joško Smuč, W'oliova ul. 12 in špecijalna foto-trgovina A. šmuc, Marijin trg št. 8 vogal \Volfove ul. 1. 31 Izolacije za hladilnice ledenice, kleti ter za vsa ke vrste parne in hladilne naprave, kakor tudi ognja-varne plošče za zgradbe, nabavite najugodneje direktno od specijalne tvor-nice. Obrnite se pred na bavo vedno na naslov: Inž. Mihor, Ljubljana VII. 171 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; aa dajanj« naslova al sa Šifro pa 6 Din. (31) Dvosob. stanovanje takoj odda Koza.m ernik, Vič 140, Cesta na Brdo. 15053-21 Vsaka beeeda 50 par; sa dajanj« naslova aJi ul iifro S Dia. (21-a) Dvosob. stanovanje s pritiklinam: išče mirna stranka 2 oseb za avgust. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro »900«. V, 276-31 /a Trisob. stanovanje s kabinetom in pritikiina-mi, v mestn iščem za 1000—1200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Točno plačam«. 14073-21/a Sobo odda Vsaka beeoda 60 par: sa dajanj« naslov« aii sa irfr« 8 Din. (23) Cisto sobico s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. majem. — Istotam oddam tudi sobo za 2 osebi Hrenova «!ka štev. 12/1. 15052-28 V bližini Zvezde sprejmem 2 gospoda v vso oskrbo po 550 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ti5047-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu v Hrenovi ulici št. 19. pritličje. 1.5054-23 Opremljeno sobo oddam gospodični v Ko. menskega ulici š?. 26/11. 15019-23 Ooremljeno sobo na Taboru oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15002-23 Lepo sobo v centru opremljeno, z elektriko in separatnim vbodom, event. « souporalKt kopalnice in klavirja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15068-23 Sobo 7. 2 posteljama s posebnim vhodom — v krasni legi oddam takoj stalnima cro=podoma. Oglodati v Knafljevi ul. 13'IT. 151.56-23 Sobo « strogo posebnim vhodom, prosto uporabo kopalnice in vsem komfor-tom oddam boljšemu gospodu. Vprašati v trgovini »Rekord«. Aleksandrov^ ? 15074-23 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Alešovčevi ulici št. 34 — Ljubljana VII. 1.5080 21 Trisob. stanovanje odda za mai Batič, Cesta v Rožno dolino štev. 5. 15?40-21 Opremljeno sobo blizu glavnega kolodvora oddam boljšemu solidtHtnn gospodu. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 14932-23 Opremljeno sobo » posebnim vhodom oddam Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 14877-23 2 sostanovalki sprejmem v zračno so-bo s 1. ma:em. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11252-23 Prazno sobo svetlo, ulično, s posebnim vhodom, na Mestnem trgu oddam takoj v podnajom. — Vprašati v parfumtriji Uran, Mestni trg štev. 11. 11090-23 Opremlieno so ho lepo in veliko, s separira-nim vhodom, v solnčni legi oddam stalnemu gospodu v Knafljevi ulici 13/11. 10523-23 Sobico solnčno in zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v vili takoj oddam. Naslov v ogl. eddelku »Jutra«. 13016-33 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, v bližini univerze takoj oddam Naslov v oglasnem eddelku »Jutra*. 14970-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Rožni ulici št. 19/1. 15063-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15083-33 Opremljeno sobo svetlo in čisto, z elektriko, parketom in tv-parira-nim vhodom ucrodno oddam gospedn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15002 23 Sostanovalko t vso oskrbo sorejmem v j lopo sobo na Taboru. Naslov pove oglasni oddcjo.k »Jutra«. 15087-23 Sobico 1 elf^trlčno ra-7.t»vnf!:avo in vso preh-ano oddam p 1. ma iem solidnemu jro«T»n-du. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15110-23 Dve sobi '<*•« opremljeni, zračni in solnčni. oddam — event. tudi prazni, « souporabo kuhinje. Re«'ieva cesta 0. visoko pritličje lil. vrata levo. 15112-23 Opremljeno sobo separirano. v eentrn mesta oddam s '1. malem. Na«!ov v oglasnem oddelku Jutra nij. Vsaka beaeda 50 par] sa dajanj« naslova aU sa Siire 3 Dui. (2S-a) Boljši gospod iffie s 1. majem sobo s posebnim vhodom. — Ponudbe z oznaibo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Roje«. 15:0!-23a Prazno sobo solnčno. v centru mesta iSče drž. uradnik s 1. majem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Do 300 Din«. 15120-23/a Glasbila Vsaka beseda 1 Dinj za daianj« naslova sil ta šifro ps S Din. (26!) Lastnik čela ki ima znotraj napisano, da ga je izdelal, oziroma restavriral pokojni skladatelj R:har. se naproša, da ga proti primerni odškodnin' posodi za razstavo Glasbene Matice v Ljubljani. ki lastnika čela prosi. da ji sporoči svoj naslov. 15016-26 Gramofon dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«. 15098-26 Koncertni klavir kratek, prvovrsten, z metalno konstrukcijo, tvrdke »Scliweighofer« poceni proda Turin. Ljubljana. Glin-ce. cesta VIT/21. 15119-26 2 kovčeg-gramofona tovarniško nova prodam za neverjetno nizko ceno. ali zamenjam za pisarniško opravo. Miklošičeva 7/111 15114-26 Vsaka Oes^la j Dijj. 13 '.ajanje !Mst0Ta »a šifro na - f>in. f29' Motor na nafto 15 lip, znamke Lanz. ugodno proda Izidor Pau lin. strojno mizarstvo. Grosuplje. 11313-29 Šivalni stroj popolnoma nov za 13<«i D!:i naprodaj na Miklošičevi c. št- 7 III. 15115-29 Mali pisalni stroj poceni naprodaj na Miklošičevi cesti štev. 7 111. 15116-29 vsaka tmseOa 1 Dm: ! 'A dajanje na-slova ali 1 '.a šifro r« 5 D:n. (31) ' Frančiška Kuzmin stara 40 let. srednje postave. v črni obleki, je dne 11. t. m. neznano kam odšla od d-"-m a in se do dano« ni javila. Ako je o njej komu kaj Znanega, prosimo. da to javi v Cerkveni ulici štev. 5'L 1 .V 55-3:1 Vsaka be—Oa 1 Dm. za d-iiank naslova aH za šifro pa 5 D,n. ,'32> Prostovoljna dražba travnika se vrši v nedeljo 24. t. m. na Iku mesta na Lavorci v K luk i. 15044-32 Vsaka beseda 1 ta dajanje naslova _ za šifro pa 5 Din. (37) | Din: { a ali Tri glavne dobre lastnosti ima Vitekova „Yarekina" 1.) da prihrani kuhanje perila; 2.) da pere snežno belo; 3.) da perilu absolutno ne škodi. Gospodinja, en sam poskus Vas bo prepričal! Dobi se povsod! 46,13-It PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 TrafRO kodraafe na najnovejšem Ilen-telnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer. Vogal KimsKe ceste 24. 478« Damski KLOBUKI in SLAMNIKI že od Din 60 naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La femme Chic« Anica Puhok, šelenburgova ul. 6/1. Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suha DRV A ritKfio<; pri Iv. Schumi Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951 5wraH—g«BUl, milimi Čebelarji! Vse čebelske potrebščine kurite po zmernih cenah v trgovini Fr. Stu-pica, železnina in zaio-ga poljedelskih strojev, Ljubljana. Gospos-.et^-ka cesta št. 1. 10014-30 v Zagrebu v neposredni bližini glavnega kolodvora, Petrinjska ulica 79, ODDA v najem čiste, opremljene sobe. Cene zelo zmerne, po 25 do 30 Din za postelj. Za red in čistost jamči lastnik hiše in hotela. Za mnogobrojen poset se priporoča Martin Vrkljan. — Telef. 54—72. 4858 za samostojno vodstvo sezonske biljetarnice ir, menjalnice v Rogaški Slatini ISčE Tujsko prometna zveza v Mariboru, kamor je nasloviti podrobne ponudbe. Prednost imajo prosilci z železniško - blagajniško prakso. 4869 Zahvala, Dne 12. marca 1932 mi je pogorelo pri »Vzajemni zavarovalnici« zavarovano skladišče. Zavarovalnica mi je zavarovalnino brez odbitka nakazala, za kar se ji r.aj-lepše zahvaljujem in jo cenjenemu občinstvu najtopleje priporočam. JOŽEF RAJGEL, Orehck pri Kranju. 4909 4812 ^Becilifa iSncel; Stojnica dJetiniŠcov tr| JC«*tzeeitfs£a ulica stev. SZ PRODAJA IN POPRAVA DAMSKIH SLAM' NIKOV IN KLOBUKOV. £f u tu Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aioj2 Movak. Vsi v LjubljanL