Leto Vin., št. IS („Jutro* xvL, št. 88 a) Ljubljana, ponedeQek IS« aprila 193$
Cena 2 Din
opiüviiiütvo. Ljubljana, Knafljeva Ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner} a.
Ponedeljska izdaja
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa ^gt. 8122, 8123. 3124. 3125 In 812Ä, Ponedeljska Irdaja »Jutra« isbaja vsaV ponedeljek zjutraj. — Na* rota se posebej tn velja po poèti prej emana Din 4.-. po raznaSal-dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefo« št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa
Solidarnost Francije, Anglije in Italije
Na konferenci v Stresi so dosegli sporazum o vseh mednarodnih problemih in zavzeli enotno stališče v cilju okrepitve mednarodne
varnosti in miru v Evropi
Stresa, 14. aprila, r. Konferenca treh velesil, to je Francije, Anglije in Italije., ki je zasedala v Stresi, je danes po tridnevnem zasedanji! končala svoje delo na proučevanju sredstev za ohranitev mednarodnega miru. Na današnji zadnji seji, ki se je pričela ob 9. dopoldne in je trajala do 11.30, je bil sestavljen in odobren komunike, ki naj pojasni javnosti uspehe razgovorov in posvetovanj med državniki, zbranimi na tej konferenci
Komunike predvsem ugotavlja, da je prišlo med zastopniki treh velesil do popolnega soglasja ter da je bila ugotovljena absolutna solidarnost Francije, Anglije in Italije v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu te konference in ki se nanašajo na splošni mednarodni položaj. Sporazum, ki je bil dosežen, obsega v glavnem sedem točk, ki obravnavajo posamezne najbolj pereče probleme mednarodnega položaja» Vsi ti sporazumi predvidevajo odločne ukrepe za zagotovitev miru tako v za-padni, kakor v srednji in vzhodni Evropi.
V smislu sporazuma, ki je bil dosežen na tej konferenci, je smatrati francosko-rusko obrambno zvezo za izvršeno dejstvo. Prav tako se je konferenca sogiasila z željo Italije glede zagotovitvi? neodvisnosti Avstrije.
Komunike podčrtava nadalje ugotovitve angleškega zunanjega ministra Simona glede oborožitve Nemčije, čije vo,|no letalstvo je enako vojnemu letalstvu Anglije. Razprava, ki se je vršila v zvezi s tem, je dovedla do sporazuma gkde meje ob Renu, o čemer se je v zadnjem času zlasti mnogo razpravljalo v angleški javnosti.
Vzhodni pakt bo po izmen javi misli v Stresi sklenjen za enkrat kot dvostranska pogodba med Francijo in Rusijo, kateri pa se bodo mogle pridružiti še ostale zainteresirane države.
Glede podunavskega pakta, ki naj tvori jedro jamstev za neodvisnost Avstrije, se bo vršila takoj po zasedanju sveta Društva narodov, predvidoma, 20. maja, v Rimu posebna konferenca. Toda že sedaj je več ali manj
o tem dosežen sporazum s Francijo in Italijo na eni ter Francijo in Malo antanto na drugi strani, tako, da bo osnutek podunavskega pakta definitiv-no sestavljen že pred sestankom rimske konference.
Generalštabi posameznih zainteresiranih držav bodo nemudoma pristopili k sestavi skupnega obrambnega načrta, ki naj zajamči in zagotovi mir v srednji in vzhodni Evropi.
Kar se tiče takozvanega letalskega pakta, Id ga predvideva londonski sporazum, bo ta pakt sklenjen najprvo med Anglijo in Francijo ter se mu bo pozneje pridružila tudi Italija. Ta pakt bo predstavljal predvsem jamstvo po-renjske meje.
Tako bo s sporazumi, ki so bili doseženi v Stresi, ustvarjen nov Locamo, toda z mnogo bolj uspešnimi in izdatnimi jamstvi.
Po končani konferenci je Mussolini kot predsednik konference prečital novinarjem skupno izjavo v smislu tega komunikeja in izjavil, da se iz komunikeja, vidi, da so zastopniki treh velesil obravnavali vsa vprašanja, ki se nanašajo na mednarodni položaj. V zveri s tem so razpravljali tudi o francoski pritožbi na Društvo narodov v zadevi nemškega oboroževanja ter zavzeli enotno stališče, ki ga bodo zastopali na izrednem zasedanju sveta Društva narodov, ki se prične jutri v Ženevi. Ugotovili so soglasno, da je Nemčija z zo-petno uvedbo splošne vojaške dolžnosti porušila zaupanje narodov v mir. Zato so se vse tri velesile zedinile, da "bodo v okviru Društva narodov storile vse, da se za jamči mir in varnost vseh narodov. Uspehi konference, je zaključil Mussolini svojo izjavo, so torej nadvse zadovoljivi in aktivna solidarnost Francije, Anglije in Italije je v stanju, da zajamči in varuje mir v Evropi.
Nato sta še Flandin in Macdonald izjavila novinarjem svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi konference, nakar so se vsi člani delegacij podali na kosilo, M ga je priredil francoski ministrski predsednik.
V teku popoldneva so vsi državniki zapustili Streso. Macdonald je odpotoval naravnost v London in se torej ne bo udeležil zasedanja sveta Društva narodov, prav tako pa je tudi Flandin krenil naravnost v Pariz. Francoski zunanji minister Lavai in angleški zunanji minister Simon sta odpotovala iz Strese direktno v Ženevo na jutrišnje izredno zasedanje sveta Društva narodov.
Zadovoljstvo v ženevi
ženeva, 14. aprila, b. V tukajšnjih krogih so z največjim zadovoljstvom sprejeli izid konference v Stresi ter vidijo v doseženem sporazumu jamstvo, da bo tudi Društvo narodov prebrodilo vse težkoče sedanjega mednarodnega položaja in ustvarilo čvrste temelje za varnost, mir in sodelovanje v Evropi. Zato z mnogo večjim mirom pričakujejo razprav, ki se bodo pričele jutri o francoski pritožbi zaradi nemškega oboroževanja.
Francoska vlada je svojo pritožbo podkrepila danes še z obširno spomenico, v kateri podrobno navaja stanje nemške oborožitve in dokazuje kršenje vojaških določb versaj&ke mirovne pogodbe. Spomenica ugotavlja, da je dolžnost Društva narodov baviti se s tem vprašanjem, ker je postopanje Nemčije v nasprotju s cilji Društva narodov in z obveznostmi, ki jih je prevzela Nemčija. Francoska vlada se obrača na Društvo narodov v interesu obnove mednarodnega zaupanja in spoštovanja prevzetih obveznosti. Svet Društva narodov naj zaradi tega po Sfvoji dolžnosti zavzame stališče k temu vprašanju in sklene primerne ukrepe za bodočnost.
Večina članov sveta Društva narodov je že v teku današnjega dme prispela v ženevo. Med drugimi so prišli danes predsednik svet-a Društva narodov Tevfik Ruždi Aras, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, rumunski zunanji minister Titulescu in ruski zunanji komisar Ldtvinov. Beneš in Litvinov sta imela danes dolg razgovor ter sta, kakor zatrjujejo poučeni krogi, razpravljala o ukrepih za medsebojno varnost in okrepitev miru v Evropi.
VELIK PHOGRAMATIČEN GOVOR NOTRANJEGA MINISTRA POPOVIcA
ManiSestacijski volilni zbor za drinsko banovino v Sarajevu — Minister g. Velja Popovič o idejnih osnovah državne politike
Sarajevo, 14. aprila. AA. Danes dopoldne se je vršil na prostornem Rankoviče-vem trgu v Sarajevu manifestacijski shod za drinsko banovino. Shodu sta prisostvovala v imenu vlade notranji minister dr. Velimir Popovič in minister za gradnje dr. Marko Kožulj. Od včeraj opoldne, vso noč in danes dopoldne so dovažali vlaki množice: iz vseh krajev. Računajo, da se je zborovanja udeležilo 20.000 ljudi. Ministroma so množice priredile velike ovacije. Prvi je govoril notranji minister dr. Velimir Popovič, bivši sarajevski ban. Izvajal je med drugim:
Pet let ban drinske banovine
čeprav nas ločijo samo štirje meseci od skupnega petletnega dela in življenja, sem vendarle živo želel, da vas čimprej zopet vidim in da se toplo in bratsko pozdravimo. Ko sem pred petimi leti prišel v vašo sredino, sem se resnično bal, ali bom mogel opravičiti pričakovanja, s katerimi ste me sprejeli in ali se bomo medsebojno razumeli. Kmalu pa je izginila poslednja sled strcJiu in ugibanja. Izkazali ste mi svojo ljubezen in zvestobo do skupnih ciljev. Prav tako ste s svojim sodelovanjem izpričali, da razumete naše medsebojne od-nošaje in potrebe banovine in ljudstva. Na ta način smo se kmalu in lepo našli pri skupnem delu v korist nacionalne celine, v ljubezni in zvestobi do domovine in do interesov drinske banovine in njenega prebivalstva. Teh pet let štejem med svoje najdražje spomine. Krepe mi voljo, naj bi delali skupaj tudi v bodoče. V tem smislu razumem vaš soglasni poziv, naj prevzamem poslansko kandidaturo v našem belem Sarajevu. (Viharne ovacije.) To veliko čast in veliko dolžnost sem sprejel s popolnim zaupanjem. (Zopet viharne ovacije.)
Državno in narodno edinstvo
V svojem vsakdanjem stiku in delu v teh zadnjih petih letih smo skupaj izrazili, kako razumemo naš unitarizem in državno edinstvo. kako ne gledamo samo na posamezne dele našega ljudstva, marveč
na celoto. (Viharno odobravanje.)
V vsem svojem delu ta prizadevanju moramo biti prvi. S svojo neomajno zvestobo in s svojo vztrajnostjo hočemo to pokazati na dan volitev vsemu našemu narodu. 5. maja boste pokazali, da so te naše vrline neizčrpne. Ni je ovire in zapreke, kadar gre za delo za zgodovinske pridobitve našega naroda, še smrt ni ovira. Tisti, ki pridejo za nami, bodo morali biti enako odločni na tej poti za slavo in srečo jugoslovenskega naroda.
Zato posvetimo vse svoje sile temu cilju. Delajmo zanj zvesto, z apostolskim zanosom, junaško, brez strahu in motenj. V eni roki imejmo oljčno vejico ljubezni in bratstva, toda druga roka naj bo vedno pripravljena s svojo močjo in odločnostjo.
Konec je pogajanj in medsebojnih izigravanj. To tembolj, ker napak in zablod ni mogoče popraviti s pogajanji in z izigravanjem, marveč sama z odločnim delom. Kdor se hoče rešiti napak in zablod, naj stopi v naše vrste. Kdor pa tega noče, naj se odstrani ali pa naj se vda. Za nas velja samo en klic: Vztrajno naprej! (Viharno odobravanje.)
Nacionalno edinstvo je naša svetinja. (Viharno odobravanja. Klici: živela Jugoslavija!) Nastalo je s krvavimi napori vseh delov našega naroda v stoletnih borbah. Narodno edinstvo je pridobitev, ki jo je zapečatil naš ljubljeni in veliki voditelj kralj Aleksander s svojo mučeniško krvjo. (Slava mu! Slava kralju-mučeniku! živelo narodno edinstvo!) Vsi, ki smo dobri m prekaljeni borci, vemo, kaj pomeni ta svetinja. Vsi vemo, da se za take svetinje dajejo življenja, da je to največja vrednota nas vseh ta da je vredna naših življenj. To svetinjo smo ustvarili in ohranili s krvjo.
Zato je skrajni čas, da vsakega zadnjič opominjamo, naj ne ograža tistega, kar je tako sveto, ker je treba vsako kršitev najstrožje kaznovati ta drago plačati. Naš opomin naj velja predvsem nam samim. Spričo volitev storimo sklep, da hočemo -z vsemi silami braniti svojo nacionalno in državno edinstvo. (Tako je!) Napačno izraženo in krivo izvajano narodno edtastvo je ustvarilo težko stanje v vseh delih našega naroda. Popravimo napake in zlo med nami. Odstranimo mržnje in zablode,
ker je to naša prva in nujna dolžnost
(Viharno odobravanje.)
Jugoslovenstvo
Jugoslovenstvo kot izraz nacionalne celine je splošni izraz harmonično združenih interesov srbstva, hrvatstva m slovenstva. (Soglasni vzkliki': Tako je!) Zato jih ni nikoli rušilo. Jugoslovenstvo izraža njihovo skupnost ta budno varuje njihove interese, usmerjene na celoto. Hrvatstva ne uničuje, marveč ga krepi v harmoniji z interesi srbstva ta slovenstva. Jugoslovenstvo noče porušiti nobenega teh elementov, marveč hoče zediniti vse te sile, da jih združi v enotno narodno celoto. (Viharno odobravanje.) Narodno edinstvo ne pomeni negiranja posameznih delov, marveč njih aktivacijo potom celote ta za celoto. (Navdušeno odobravanje.)
Interes celote zahteva, naj bodo narodni deli skupaj, interes delov pa je, da bodi narodna skupnost prva Narodno edinstvo se ne more razvijati z rušenjem delov, marveč na podlagi zdravega ta krepkega življenja v celoti. Vedeti je treba, da so narodni deli obenem deli narodne celote, (Tako je!), da niso sami zase in da nikjer ne tvorijo ločene celote.
Unitaristična država
Ker smo en narod, imamo tudi enotno unitaristično državo. Ker pa smo v preteklosti živeli v raznovrstnih okoliščinah, imamo banske samouprave. Kakor ne bomo nikomur dovolili, da širi mržnjo ta poziva ljudi, naj se odrečejo narodnega edta-stva ta unitaristične oblike naše države, prav tako ne borno dovolili, da bi s slabim upravnim ustrojem zanašali v naš narod zablode. Zavarovati naše edinstvo na zunaj in skrbeti za srečo v našem domu samem, to je naš cilj in obenem najboljše opravičilo našega unitarizma. (Viharno odobravanje.) Odstranimo vzroke, ki so ovirali naša složna prizadevanja, in lahko bomo pospešili svoj napredek ta srečo svojega doma in celote. Spričo sedanjih mednarodnih razmer, kjer je delo v vseh prav-cih življenja tako težko, lahko samo veliki ta močni organizmi, samo velike in močne celot? uspevajo. Niti ene države ni, ki bi skušala svoj unitarizem pretvoriti
n. pr. v razcepljene državne oblike. Pač pa vidimo, da izvajajo države svoje unitaristične oblike čedalje strožje. Novi nacionalizem ta unitarizem ravna tako v Nemčiji in dela tako v Italiji na koncentraciji sil. Celo skrajni internacionalizem v Rusiji koncentrira ta zedinja takisto svoje sile. To je najboljši dokaz, kako zahtevajo razmere mednarodnega življenja organsko zbiranje in zedtajevanje narodnih sil.
To naziranje boste vi, Sarajevčani in Drinci, potrdili 5- maja s svojim glasovanje min boste poskrbeli s tem, da ga bomo lahko ostvarili. Visoka narodna zavest vseh delov naše domovine bo morala 5. maja poudariti to zgodovinsko resnico naše nedeljivosti. Treba je to storiti in podčrtati na način, da za vedno odstranimo vsako nadaljno pogajanje ta izigravanje.
Izvenparlamentaraa opozicija
S svojim glasovanjem za listo g. Jevtiča moramo razpršiti vse elemente, ki se strupeno in licemersko zajedajo v naše narodno telo, v naše narodno življenje. Njihova akcija v hrvatskem delu našega naroda je docela v znamenju skrivnostnega šepetanja, intrig ta poniževanja vsega tistega, kar je narodu sveto, v znamenju groženj ta terorja. (Dol ž njimi!) V srbskem delu našega ljudstva se pojavlja njihova akcija v znamenju klevete in laži. Skrivaj pripovedujejo in dokazujejo, da je Maček priznal absolutno državno ta narodno edinstvo (Viharni vzkliki: Dol z Mačkom!), da je vedno ljubil enako srbertvo, kakor druge dele našega naroda in našo skupno narodno celoto in državo. Pravijo celo, da bi jo hotel konsolidirati in rešiti, da pa ga Jevtičeva vlada preganja ta njegovo listo ovira. (Viharni klici: Dol ž njimi.)
V vaše muslimanske vrste zanašajo drugačne glasove ta govore o nekih poročilih od Spaha (Dol s Spahom!). Pravijo, da je muslimanska vera v nevarnosti ta da jo je treba rešiti pred nevarnostjo iz Beograda.
V čem pa je njihov sporazum? Vsi imajo pravico, da zahtevajo ta odgovor od ljudi, ki bi hoteli odločati o usodi naše domovine, če ta sporazum sploh obstoja, ali so ga sklenili v znamenju naziranj ta akcij, ki jih izražata ta med ljudstvom izvajata Maček ta njegova okolica? Ali pa v znamenju nazorov ta akcij, ki jih izražata ta izvajata tista dva starca po svojih beograjskih mladeničih ?
če so za prvi sporazum, pomeni to, da je treba našo državo razdeliti ta razkosati. (Tega ne bomo nikoli dopustili! živelo narodno edinstvo! živela državna celota!) če pa gre za sporazum onih drugih, tedaj je gotovo, da Maček tako važnega podviga ne bi mogel izvesti v srbskem delu našega naroda ta na tak način ta s pomočjo tistih dveh slabih starcev, ki v šumadiji nimata nobenega vpliva več. To Maček dobro ve. če bi Mačkovo jugoslovenstvo v resnici obstojalo, te-laj bi ga mogel uveljaviti varnejše ta neposrednejše.
če torej sploh gre za sporazum, potem je med njimi mogoč samo tak, da je treba red ta ustroj v naši državi zrušiti. Kaj pa je treba kasneje ustvariti, o tem bi se naj na ruševinah naše države kasneje dogovarjali. O tem pa obstojajo med njimi razni cilji, toliko, kolikor je med njimi skupin, ki tvorijo to pisano družbo. Sporazum je med njimi izraz za medsebojne intrige ta spletke. Kotorije v posameznih Skupinah žele, da bi druga drugo izigrala in na ta način sama uresničila svoje cilje. (Dol z njimi!) Maček kuje ta snuje eno, njegova frankovska okolica drugo, rodbina pokojnega Radiča pa tretje. Ali: Ljuba Davidovič ima eno misel, njegova splet-karska okolica pa popolnoma drugačno. Ta mje zopet Joe a Jovanovič, ki zastopa eno smer, njegova boljševiška okolica pa je za popolnoma drugačne cilje. Spaho ima svoje misli, Behmen in Hrasnica pa popolnoma nasprotne. Družijo jih le intrige
in spletke in vsi skušajo izigrati narod ln domovino.
Volitve 60 razpisane samo zato, da tm oibnovi Narodna skupščina, ki bo delala v pravcu politike, predpisane po ustavi. Ta pisana družba pa hoče, naj bi se volitve viršile v mračne in zahrbtne cilje. Tega ne smemo dovoliti! (Dolgotrajno odobravanje: živela kraljevska vlada!) Kraljevska vlada je dala možnost, da se vsak Lahko samostojno previstavi ljudstvu. Toda kraljevska vlada prav tako budino motri, kaj se dela in kako se dela. (živela kraljev, vlada!) Vsak se moti, kdor misli, da bodo intrige in spletke uspele. Laži, grožnje, zablode in podobno je treba neposredno in naglo preprečiti. (Viharno odobravanje.)
Naša državljanska dolžnost ni le J tem, da izberemo narodno skupščine, marveč da na podlagi sfvoje zdrave zave-6ti omogočimo izvedfbo edino prave in zgodovinsko mogoče politike, ki jo vlada Bogoljuba Jevtiča izvaja. (Viharno odobravanje.) Treba je prav tako enkrat za vselej zrušiti intrige, laži in spletke, ker spada to med bistvene pogoje naše politične ureditve. Prepričan sem, da boste to svojo dolžnost izpolnili in da boete vsi kot en mož šli 5. maja na vodiišče.
Minister g. Velja Popovič je končal svoj govor s pozivom na Sarajevčane: »V življenju našega naroda je Sarajevo igralo veliko vlogo. Ne izdajte te svoje vio-ge, marveč hodite po tej poti tudi v bodoče. Lani so sinovi Sarajeva v svetom hramu na Oplencu prižgali plamen večne hvaležnosti. 4z tega plamena, ki priča vsem o neizmerni ljubezni vaših src in hrabrosti vaših mišic, odimeva domoljubni glas mrtvega AJeksandira-mučenika: Čuvajte Jugoslavijo!
Sarajevčani, vi hrabri sinovi stare ka ponosne Bosne, dobro veste, kaj to pomeni!
Zaključek zbora
Govoru g. notranjega ministra Je sledilo dolgotrajno viharno odobravanje, združeno z ovacijami ministru in celi kraljevski vladi. Drugi govornik je bil seljak Popovič, za njim pa je govoril, od množice tudi navdušeno pozdravljen, gradlbeni minister dr. Kožulj. Govorila sta še sreski kandidat Ivan Turbešič iz Sarajeva ter znani muslimanski nacionalni delavec Rešid Kurtazič, nakar je predsednik zbora Ibrahim šarič predlagal pozdravno brzojavko predEedmiku Jevtl-ču. Ko je bil njegov predlog z navdušenjem ln soglasno sprejet, je ob 13.30 zaključil shod. Množice so se razhajale med navdušenim vzklikanjem Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, državnemu in narodnemu ediinstvu ter predsedniku in članom kraljevske vlade.
¥
Notar Jereb odložil kandidaturo
Gosp. notar Rado Jereb v Konjicah, Id je bil od sreskega volilnega odbora postavljen za kandidata na Jevtičevi listi v konjiškem srezu, nam sporoča, da je g. predsednika vlade kot nosilca državne liste naprosil, naj ga razreši kot sreskega kand;data na svoji listi.
Konferenca na banovini
Minister g. dr. Marušič se je mucKl včeraj v Ljubljani ter je na banski upravi konferiral o pripravah za volitve. Konference sta se udeležila poleg g. bana taxìi senator Pucelj, ki se je vrnil s svojega oddiha na Jadranu, in g. dr. Fox, ki je, kakor znano, poleg g. Kavčiča bil določen za kandidata v Ljubljani.
Dopoldne se je minister dr. Marušič odipeljal v logaški srez, kjer je imel volilni shod v Cerknici.
Jugoslovenski Rdeči križ
Zvest velikim ciljem, ki mu jih je zadal blagopokojni kralj-Uedinitelj, se je jugoslovenski Rdeči kriz razvil v mogočno vsenarodno organizacijo
Beograd, 14. aprila. AA. Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je imelo danes svojo 47. letno skupščino. Otvoril jo je prvi podpredsednik senator Svetozar Tomič. V svojem otvoritvenem govoru je najprvo pozdravil odposlanca Nj. Vel. kralja divizij-skega generala čolak-Antiča, zastopnika predsednika vlade pomočnika zunanjega ministra Momčila Jurišiča, za tem zastopnike vseh veroizpovedi, zastopnike posameznih ministrstev, beograjske občine in raznih drugih ustanov in organizacij.
Nato je predsedujoči v imenu Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla, predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki ni mogel prisostvovati današnji skupščini, prečital njegovo poslanico, ki se glasi:
Poslanica Nj. Vis. kneza-namestnika
Predno preidemo k podrobni razpravi na današnji skupščini, ki je najvišji organ društva. imam bridko dolžnost, da se spomnim tistega, ki je še pred šestimi meseci bil njegov vzvišeni, veliki in plemeniti zaščitnik. V svoji brezmejni ljubezni do naroda in pri svoji trajni in živahni skrbi in delu za uspeh in napredek našega društva blago-pokojni viteški kralj Aleksander I. Uedini-telj ni prezrl vsega obsežnega dela našega društva. Vlogo in pomen naše ustanove je zelo visoko cenil. V hudih in usodnih dneh našega naroda je mimo vseh svojih ogromnih vladarskih poslov motril blagodejno delo našega društva, ga podpiral in bodril. Spom-
nimo se njegovih besed v pismu, ki ga je poslal predsedniku društva meseca maja leta 1928. V tem pismu pravi med drugim:
Kot izrazito nacionalna ustanova mora naš Rdeči križ postati močan činitelj bul« turnega, zdravstvenega in družabnega na* predka domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Društvo mora biti vedno pripravljeno, da nudi nujno in obilno pomoč povsod, kjer bi nam grozila nesreča.
Koliko časti in dragocenega priznanja za naše društvo je v teh besedah! Koliko plemenitih čuvstev in želj za uspeh njegovega dela. Posvetimo zaradi tega nekoliko trenutkov svoje misli in svoja čuvstva velikemu pokojniku. (Takrat je predsedujoči prenehal čitati in v najgloblji tišini so vsi prisotni vstali s svojih sedežev in izkazali čast in spoštovanje z večminutnim molkom. Nato je pa vsa dvorana soglasno vzkliknila: Slava! čast med nami blagopokojnemu kralju. (Spet trikratni gromki: Slava!)
Poslanica se nato spominja v preteklem letu umrlih članov društva, ko jih spomin so navzoči počastili s trikratnim: Slava! Poslanica nato nadaljuje:
Pred letom dni mi je blagopokojni kralj storil veliko čast in radost, ko me je imenoval za predsednika društva. Ponosno sem prevzel to mesto, želel sem posvetiti tej svoji nalogi čim več pozornosti in prizadevanja. Obilno delo, ki ga ta služba zahteva, mi brani, da bi pri društvu sodeloval tako zelo, kakor bi želel. Toda vzlic temu mi to ne bo omejevalo moje pažnje ne moje ljubezni do društva in tudi ne mojega strem-
To so res
5
skrajno nizke cene!
Prima športni suknjiči po 98 Din
VELIKA IZBIRA oblek, Tranichonthov, pumparic, modnih hlač i. t. d. — Res poceni kupite le
pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
ljenja in prizadevanja, da izpolnim željo in zaobljubo pokojnega viteškega kralja ter pričakovanja vas in vseh drugih članov in prijateljev.
Ideja Rdečega križa si je do danes pridobila milijone izbranih pobornikov, katerih število neprestano rase in ustvarja pri njih zavest, da bo postala v bližnji bodočnosti temelj mednarodnega reda. V našem narodu je bilo čuvstvo plemenitosti zmerom razvito in negovano. To mi daje prepričanje, da bo naš narod prav pojmoval in pravilno ocenil pomen dela Rdečega križa, ki mu je osnova usmiljenje, in da bo zato pri delu sodeloval s spoštovanjem do Rdečega križa in podpirajoč ga in da bo v našem društvu Rdečega križa naš narod gledal ne samo človekoljubno in koristno ustanovo, temveč eno izmed podlag; za naše nedotakljivo narodno edinstvo in poroštvo za mir in bratstvo med narodi.
Kakor ste mogli videti iz poročil glavnega in banovinskih ter beograjskega krajevnega odbora, je bilo delo društva obilno, naporno, pa tudi plodno. Postavljeni so temlji za bodoče delo. Popolnoma sem zadovoljen s tem, kar se je v tem pogledu doseglo. Zdaj nas pa šele čaka glavno delo pri izgradnji in pripravah za izvršitev nalog, poverjenih društvu.
Za to delo so nam potrebna znatna sredstva. Zato bomo skušali najprej doseči tisto, kar je važnejše in potrebnejše, upoštevajoč državne in narodne potrebe ter mednarodne obveznosti, ki jih je naša država prevzela.
Za to delo je potrebno tudi mnogo truda in vztrajnosti, volje in ljubezni do ideje Rdečega križa. Z zanesljivostjo pričakujem, da bom pri vas in pri vseh odborih in članih društva srečal zmerom popolno razumevanje za nesebično sodelovanje, da se skupno potrudimo in zastavimo vse sile za čim boljše in uspešnejše delo pri izpolnjevanju velikih in častnih dolžnosti.
Toplo se zahvalim vsem našim odborom in članom za njihovo sodelovanje in podporo, posebno pa predsedstvu in članom glavnega odbora.
Vas, zastopnike naših društev iz vseh krajev, pa prosim, da sprejmete in sporočite to zahvalo z mojimi prisrčnimi pozdravi vsem članom in prijateljem društva. Prosite jih, naj delajo, da se ideali Rdečega križa čim bolj uresničijo in da se prebivalstvo še bolj zavzame za to človekoljubno ustanovo — na čast in v ponos vzvišenih zaščitnikov društva in nas.
Udanostne brzojavke
Navzoči so z velikim odobravanjem sprejeli poslanico svojega vzvišenega predsednika in priredil dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu-namestniku. Med neprestanimi ovacijami so bile nato sprejete udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru n. in Nj. Vel. kraljici-materi Mariji ter predsedniku društva Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu.
Poročila
Nato je društvo sprejelo in odobrilo poročila o delu društev v letu 1934 in dalo odboru absolutorij ter sprejelo proračun za leto 1935.
Iz poročil o delovanju društva se vidi, da so v smislu zakona o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije na sedežih srezov in občin predpisane organizacije. Organizirane so v 97 % sreskih krajev in 55 % občinskih sedežev. Drugod so organizirana poverjeni-štva. Ne bo težko letos izvesti organizacije v vseh sedežih. Naraščaj je organiziran po šolah in je v teku leta novoosnovanih 466 šolskih organizacij s 37.194 člani, število članov se je povečalo v primeri s prejšnjim letom za 20.000. Z izvajanjem novega zakona o Rdečem križu so se povečala sredstva društev pri članarini za 2000 Din, fond za podeljevanje pomoči pri centrali pa znaša danes 8 milijonov dinarjev.
Maribor preko nedelje
Maribor, 14. aprila.
Bitke in zmage
obmejnega sokolstva
Obmejno sokolstvo, organizirano v mariborski župi, je na današnjem zboru manifestiralo svoje tvorne sile, ki so v zadnjih letih z neprekinjeno organizacijsko akcijo ustvarile nove sokolske postojanke.
Zbor je v spodnji kazinski dvorani otvoril župni starosta dr. Milan Gorišek, ki se je v toplih besedah spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja, čigar spomin so navzoči počastili stoje in s parminutnim molkom. Nato je izrekel prisrčne besede sokolske zvestobe kralju Petru n. Tudi se je v prisrčnih besedah spomnil vseh umrlih sokol-skih delavcev, imenoma br. Vanička in br. štepanka. Sledila so številna poročila, ki so vsebovala s številkami in konkretnimi navedbami podprte dokaze žilavega, zanosne-ga, vsestranskega sokolskega dela. V središču zanimanja je bilo obravnavanje poročil tajnika Mihajla Dojčinoviča, načelnice s. N. Mačusove, blagajnika Janka Zorka in pro-svetarja Ruperta Lintnerja. Iz teh poročil povzemamo:
Vložni zapisnik župnega tajništva izkazuje 2370 številk brez došlih rednih in izrednih ter poslanih dopisov. V župi je 18.810 pripadnikov, od tega 6430 članov, 2274 članic, 1121 moškega naraščaja, 858 ženskega naraščaja, 4172 moške dece in 3955 ženske dece. Tudi tehnično delo je bilo zelo uspešno. Smučarstvo vedno bolj prodira v sokolske vrste. Tudi strelstvo se lepo razvija. Vzorno je bilo delovanje socialnega in narodno obrambnega odseka ter odseka za sokolske čete. V oktobru so se začeli prirejati tehnični tridnevni tečaji za več edinic skupaj. Takšnih tečajev je bilo do sedaj 10. Razen tega je župa priredila tečaj za pia-vanje, za vodnike naraščaja, obči prednja- ' ški tečaj, okrožne tečaje in 12 društvenih tečajev ter 1 smučarski tečaj. Vpisanih telovadcev je bilo 11.168 nasproti 8172 v letu 1933, telovadnih dni 32.305, skupni obisk 511.300 napram 417.839 v letu 1933. člani telovadijo v 101 edinici, članice v 74 edinicah. Predavanj je bilo 858, govorov 3557 pred 172.113 poslušalci. Prosvetnih tečajev ie bilo 24.	J
Razen tega so bile na sporedu tudi obširne debate o delovanje sokolskega okrožja Maribor levi in desni breg, slovenjegoriške- ' ga, ptujskega, koroškega, dravinjskega, prekmurskega in murskega sokolskega okrožja, nadalje poročilo smučarskega referenta ter refereta za vojaško vzgojo in strelske odseke S. niča, referenta za sokolske čete br. G. Lukačiča, referenta o socialnem delu R. Lenarta in narodno obrambnega odseka (referent L. Kranjc). Aktiva in pasiva župe znašajo 204.739, prejemki in izdatki 237.929 Din.
Zbor je brzojavno pozdravil I. podstaro-sta SKJ E. Gangl.
Zbor mariborskih trgovcev
je bil dopoldne pri Orlu. Predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor gospod F. P i n t e r se je v uvodu spomnil muče-niške smrti velikega kralja, nakar je v obširnem poročilu opisal težko stanje mariborskega trgovstva. Omenjal je zahtevo po gospodarskem svetu, ki naj bi pomagal, da se pospeši izhod iz gospodarske krize Pozval je zborovalce, da se z zaupanjem oklenejo svoje stanovske organizacije. Izčrpno je bilo poročilo tajnika gosp. S k a s e Poročilo vsebuje podrobne navedbe glede vseh številnih akcij in intervencij. ki jih je Združenje izvršilo v korist svojemu članstvu V poročilu ie bilo govora o krošnjarstvu in drugih škodljivih pojavih na mariborskem tržišču, nroti katerim se je organizacija borila. Toda Združenje je vršilo tudi važno socialno nalogo,
kar se je pokazalo iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Zidan-š e k. Združenje je izplačalo na podporah obubožanim trgovcem 9227 Din, kot podporo brezposelnim trgovskim nameščencem 10.559 Din, raznim dobrodelnim tn humanitarnim društvom 3223 Din. Bilanca izkazuje 723.908 Din aktiv in ravno toliko pasiv. Tudi so se obravnavala razna pereča vprašanja organizacijskega in stanovskega značaja. Združenje bo vodila v prihodnjem letu sedanja uprava. Sprejeli so obširno resolucijo. Zbornico za TOI je nastopal tajnik dr. Ples.
Zborovanje „Zbora41
je bilo dopoldne v veliki unionski dvorani. Govoril je D. L j o t i č, ki je razvijal program »Zbora« in se obširno pečal z nekaterimi teoretičnimi političnimi vprašanji. V dvorani, ki lahko sprejme vase 3500 zborovalcev, se je zbralo okoli 50 ljudi.
Spomenik vzornemu Sokolu
Ob 10. je bila v magdalenski cerkvi za-dušnica za Ivanom Gerželjem, ki se je lani pri sokolski telovadbi smrtno ponesrečil. Po maši je krenil lep sprevod, v katerem so bili Sokoli pobreškega in drugih sokol-skih društev, na pobreško pokopališče, kjer so odkrili vzornemu pokojniku krasen spomenik. Tople besede so spregovorili ob spomeniku starosta pobreškega Sokola br. Klemenčič, zastopnik župe br. Tomažič in slednjič dr. Lašič v imenu NO in Ciril Metodove družbe. »Zarja« je odpela dve lepi žalostinki. Ohranimo br. Gerželju svetel spomin!
Pazniki iz vse države
so imeli danes občni zbor svojega Združenja kaznilniškega pazniškega osobja. Prihiteli so delegati iz Skoplja, Niša, Po-žarevca, Sremske Mitrovice, Zenice, Lepo-glave in Stare Gradiške. Občni zbor je s primernim nagovorom otvoril agi Ini predsednik združenja Ivan M e š k o, ki se je toplo spomnil Uedinitelja. Sledila so poročila o delovanju združenja. Združenje, ki obstoja od leta 1928, je za svoje člane storilo veliko dobrega.
člani Nabavljalne zadruge
so se zbrali danes dopoldne k svojemu občnemu zboru v Narodnem domu. Vodil ga je predsednik Anton R e h a r. lz poročil je bil razviden lep napredek zadruge. Članov šteje zadruga 3726. Članom se je vrnilo 940.557 Din, v članske namene pa je vo-tirana vsota 180.650 Din. v odbor pridejo v smislu pravil Kudelka, Mulan, Lahar-ner in Maheri, v nadzorni odbor pa Ootič in Kofou.
Krvavo obračunavanje
V Nasipni ulici 25 je ponoči pridrvel v stanovanje 25-letnega Bogomirja Nipiča delavec Andrej N. Iskal je moža Alojzije Klamferjeve, s katerim je hotel obračunati. Ker ga ni našel doma, je navalil na njo in jo s kolom in dletom poškodoval po tilniku in prsih. Na pomoč ji je priskočil omenjeni Nipič, ki ga je pa napadač tako obtolkel s kolom in zidarskim dletom po glavi in prsih, da je njegovo stanje zelo resno. Klamferjevo in Nipiča so prepeljali v bolnišnico
160 ribičev pogrešajo
Oslo, 14. aprila. AA. Tu so zelo v skrbeh zaradi usode devetih norveških ribiških ladij, izmed katerih so nekatere v grenland-skih vodah. Skupno Imajo 160 ljudi posadke, o katerih ni doslej še nobenih vesti. Domnevajo, da so ladje obtičale v ledu. Na pomoč bodo odposlali posebno ekspedicijo.
Občinska afera na Viča
Z Viča pri Ljubljani nam pišejo: »Jutro« je objektivno in nepristransko, ne glede na levo ln desno, pojasnilo občinsko afero na Viču ter pri tem ni àte-dUo niti tistih, ki bi po mnenju gotovih krogov na Viču pripadali sedanji večini v občinskem odboru. Toda »Slovenec« odnosno ljudje, ki mu z Viča poročajo, ne morejo mirovati ln hočejo iz žalostne afere kovati kapital za sebe. Privlekli so na dan najhujše kanone in streljajo na slepo, samo da razburjajo prebivalce; ne briga Jih, če s tem otežkočajo nemoten razvoj preiskave. Započeli so akcijo z nabiranjem podpisov proti sedanji večini v občinskem odboru, ter s tem hoteli pro-vocirati uradno revizijo obč. goepodar-| atva, v glavnem pa so hoteli doseči raz-; pust občinskega odbora in postaviti sebe za komisarje v občinski upravi na Viču. Ugotavljamo še enkrat, da imajo zaslugo, da je prišlo do revizije v obiinskem gospodarstvu na Viču, edinole predstavniki viške občinske organizaoije JNS in pa člani občinske uprave, ki so, sledeč neprestanim zahtevam obč. organizacije JNS, naravnost prisilili g. župana, da se je končno odiločil za revizijo.
Vodja današnje opozicije g. Gale sedi v občinskem odboru od oktobra 1. 1933. pa ni nikdar niti ustno niti pismeno zahteval revizije. Sedaj pa, ko je začela občinska uprava sama z revizijo, bi rad pripisal to revizijo sebi v zaslugo.
Ugotavljamo dalje, da je bila oblastvena revizija občinskega gospodarstva na Viču odrejena že predno je prišla deputaci ja g. Galeta na bansko upravo, povedati pa moramo tudti naši javnosti, da je revizor bansike irprave objasnil to g. Galetu, ki pa seveda nima časa In volje, povedati to tudii svojim pristašem
»Slovenec« ln za njim še »Domoljub« sita svojim bralcem natvezila marsikaj zanimivega, in med drugim pripovedujeta tudi, da je enega izmed prizadetih uradnikov sprejela sedanja večina v obč. odboru v službo. Konstatiramo: dotični uradnik je bil sprejet v občinsko službo 1. 1931., ko se je začel izterjevati občinski kuluk; takrat so imeli večino v obč. od/boru na Viču gospodje od bivše SLS in pa gospodje iz okolice g. Galeta, sedanjega voditelja viške opozicije.
Tudi očitek glede neplačanih računov na vodarini s strani občinskih odbornikov z večinske liste, bi opozicija če bi bila malo bolj previdna, lahko zamolčala; dejstvo je da tisti ljudje, ki danes očitajo to drugim, ne vedo ali pa nočejo vedeti, da sami dolgujejo občini znatne vsote na kuluku, čigar revizija se bo začela, čim ho končano poglavje o dolini vodarini.
Mi, ki smo po mnenju opozicije odgovorni za občinsko gospodarstvo na Viču, bomo že našli še druge prilike, da bomo prav izčrpno poročali o tej aferi viški javnosti ter jo točno in nepristransko poučili o vsej zadevi. Pribijamo pa že danes, da ne bomo dopustili nikomur, da bi na naš račun slepomišil v občini.
še ena ugotovitev se nam zdi končno potrebna: nerednoßti v občinskem gospodarstvu izvirajo lz 1. 1929. do 1933. in torej iz dobe, ko je imela v občini večino črno-rdeča koalicija in so bili občinski revizorji razen enega vsi pirlstaši te družbe. Napredni blok pa je prišel do večine šele leta 1932. ko je bila že vßa afera v najlepšem tekù, L 1933. pa Je začel x zahtevo po reviziji, ki je pa zaradi odipo-ra g. župana nI doseged prej kakor še le sedaj.
Film Z. K. D.
v prostorih Elitnega kina Matice Samo še danes ob V<3. popoldne originalni ruski velefilm
Pot v življenje
Himna dela in volje! Sila človeškega ustvarjanja! Najnižja vstopnina: Din 3.50, 4.50 5.50 in 6.50
Dva nova groba
Umrl je v soboto zvečer po kratki ln težki bolezni v splošni bolnici v LJubljani br. Poljšak Ferdo, starosta Sokola v Zagorju. Pogreb bo v torek popold. v Zagorju iz Sokolskega doma; ura bo določena v posmrtnem oglasu. Na željo pokojnika naj se namestu venca daruje za siromašno sokolsko deco v Zagorju.
V Konjicah je po daljšem bolehanju umrl v soboto zjutraj ugledni posestnik in trgovec z lesom gospod Avgust Sor-man. Bil je med slovenskimi krogi zelo priljubljen m radi so se zbirali v njegovi prijazni gostilni na važne pomenke. — K večnemu počitku ga polože danes popoldne ob 16. url.
Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Tragična smrt
mladega tesarja
gkocijan, 13. aprila 2e dolgo vrsto let je edini tesarski mojster v naši dolini stari Rupar, zadnja leta pa mu je pridno pomagal sin Jože. Zadnje čase je bil sin čuden. Nedavno je prišel domov precej razburjen, vendar pa se j je na videz pomiril z ženo, s katero se je i pred letom oženil. Dokaj dolgo je prijazno govoril in skrbne pestoval svojega, komaj pet tednov starega otročička. Proti večeru je nenadno rekel ženi: »šla boš z otrokom v Toplice.« Tam žive njeni starši. Spet je vzel v naročje otročička, ga pe-stoval in dolgo gledal, nato ga je dal ženi v roke in odšel iz hiše. žena ni slutila, da je bilo to slovo za večno. Ko ga pa poz-! no zvečer ni bilo od nikoder, je bila prepričana, da je odšel v Kronovo, kjer je vodil tesarska dela. Enako sta bila mati in oče uverjena, da je sin v Kronovem. Stari Rupar je odšel naslednje jutro v Gorenjo 1 vas na delo, njegova žena pa je ostala do-f ma. Ko se je slednjič mati odpravila v gozd, ki je oddaljen kakih pet minut od vasi, da pogleda, če je listje za steljo že dovolj suho, je spotoma pridno nabiral p dračje. Sredi gozda je zagledala dolgo su ho veje in hoteč jo odlomiti, je pogledal-navzgor. Nudil se ji je strašen prizor. Vi-
soko na drevesa, kakih 10 metrov od tal, je visel na debeli hrastovi veji človek. In ie je prestrašena ženica v nesrečnežu spoznala svojega sina. strašna resnica je nesrečno mater zrušila. Ko si je komaj opomogla, je zbežala v vas in med obupnim vpitjem povedala vaščanom, kaj je našla. Strašna vest je nato še očeta tako po trla, da nekaj časa ni mogel k sebi. žalostno so doneli zvonovi, ko so polagali v grob mladega človeka, ki je končal v najlepših letih, star komaj 29 let. Pokojni Jože je bil znan v najširši škocijanski okolici zaradi pridnosti in vestnosti. Le duševna
zmeda je bila vzrok njegove žalostne smrti.
Ruparjeva družina je že nekaj časa sem
nesrečna Pred dobrim letom je umrla v Južni Srbiji, kamor je odšla za zaslužkom, najstarejša hčerka za za vratno boleznijo; pred nekaj meseci pa je v gozdu, kjer so sekali drevesa za gospodarska poslopja, močan hrast padel na starega Ruparja in zdravniki so mu v bolnišnici jedva otell življenje. In zdaj še nenadomestljiva izguba edinega sina, ki bi bil na stara leta staršem močna opora! Z družino sočustvuje vsa okolioa.
O potresih in visokih stavbah
Ljubljana, 14. aprila.
Prirodoslovno društvo je imelo v soboto zvečer na univerzi svoje zadnje predavanje te sezone. Docent dr. Božo Škerlj je pozdravil številno publiko in dal besedo prof. inž. Foersterju Jaroslavu.
G. predavatelj je orisal potek potresne katastrofe, ki je pred 40 leti prizadejala Ljubljani ogromno škodo. Prvi sunki so bili najhujši in so povzročili razdejanje.
V	dveh dneh so našteli 30 do 40 sunkov, katerih je bilo do konca leta več sto. Ljubljana je štela takrat 30 tisoč prebivalcev in je imela 1420 hiš. Od teh se je dobra desetina porušila. Škoda je znašala samo v Ljubljani 3 milijone goldinarjev, na deželi pa nad štiri milijone. Z Dunaja je prišlo 17 inženjerjev, ki so ocenili škodo in pregledali hiše. Potres je proučil s tehničnega vidika nadinženjer Stradal, ki je napravil tudi regulacijski načrt Ljubljane. Siss je naredil zemijevid ožjega potresnega ozemlja, ki je segal od Rakitne do Stranj, to je okoli 15 km okoli Ljubljane. Najbolj so bile poškodovane zgradbe v Ljubljani in Vodicah.
Tehnika se proti potresom najtežje bori, ker so nepreračunljivi, rušijo tla poslopij, in to je najhujše. Lažje je zavarovati zgradbe proti vetru, požaru in povodnji.
V	zadnjih desetletjih posveča tehnična znanost potresom vso pozornost. Potresi v San Frančišku (1906), Mesini (1908), Los Angelesu (1920) in na Japonskem (1923) so dalf veliko pobudo tehničnim krogom, ki so naredili veliko študij in pripomočkov, s katerimi se lahko borimo proti potresom. Da je stavba vama proti potresom, mora tehnik v projektu in kon-
strukciji misliti na nje. Važno je tudi
gradivo in zgraditev sama, ki mora biti solidna in nepogrešna.
Na vsem svetu imamo na leto 10 tisoč potresov, torej pride na uro več ko eden. Polovica teh je občutna le za aparate. Japonci, ki največ trpijo od potresov, imajo najbolj razvito seizmologijo. Zadnji potres, ki je porušil na Japonskem samo slabo zgrajene hiše, je bil dosti močnejši od ljubljanskega. Potrese delimo po jakosti na enajst stopenj. Moč ljubljanskega potresa se je gibala okoli sedme do osme stopnje, zadnji japonski je pa imel moč desete stopnje. Jakost potresa je na nizkem peščenem pasu največja Poškodbe hiš so najrazličnejše, na kar vplivajo različni potresni valovi, lega ir, zgradba hiš. Razpoke poiščejo slabotne točke na hiši, tako je bilo največ poškodb po ljubljanskem potresu okoli oken, vrat in dimnikov.
Na skioptičnih slikah smo videli razne načrte z« gradbo stavb, ki bi bile varne proti potresom. Tak načrt postavi hišo na kroglaste ležaje, ki omogočajo hiši potrebno elastičnost Slike japonskega potresa so pokazale vso strahoto razdejanja, kateremu se pridruži navadno še požar. Predavatelj je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je vsak materijal dobro po-rabljiv za zgradbe, varne proti potresom, le konstrukcija mora biti solidno zgrajena. Na koncu je želel g. profesor vsem poslušalcem in poslušalkam, da jih potresna katastrofa ne bi nikoli zadela Poslušalci so se zahvalili z močnim odobravanjem.
Živ zakopan v vodnjaka
Pri kopanju ga je zasulo in ima le glavo na zraku
Maribor, 14. aprila.
Davi ob 6. se je na dvorišču Cankarjeve ulice 26 na Pobrežju pripetila povsem nenavadna nesreča. Pri kopanju vodnjaka, kjer je bil zaposlen neki 24-letni delavec, se je iz doslej neznanega vzroka nenadno zrušila zemlja in v globini 8 metrov zasula delavca tako, da mu je ostala samo še glava na zraku. Nesrečnež je kričal na pomoč, pa mu ljudje niso mogli pomagati, ker je bila nevarnost, da ga popolnoma zasujejo. Spustili so v vodnjak pokrov, s katerim je prekril glavo, da ga ne zasuje za pri-
mer, če bi se še rušilo, a zrak so mm dovajali po ceveh. Nesrečnež je bil taiko preplašen, da je od groze kar onemel in ni bilo mogoče ničesar izvedeti od njega. Povedal je samo, da je nekje iz okolice Maribora.
Na kraj nesreče so poklicali mariborske gasilce ln reševalce. Več delavcev je pričelo kopati stranski rov. Ko so prišli mariborski reševalci, je manjkalo še 3 metre do njega. Hitro se je kopanje nadaljevalo, a ko so že bili blizu rešitve, se je zemlja vnovič vsula in se reševanje nadaljuje v noč.
Slovenska izdaja I9I9-20
Frankovna znamka za 20 Kr, ultramarinmodra
Naklada: 400.000 kosov; obstoja samo ena naklada Reisser, Wien, z dne 1. marca L 1920.
Tiskovne in poštne pole so bile sestavljene iz 10X10=100 kosov.
Poizkusni tisk je znan le v bledozelen-kastomodri barvi na cigaretnem papirju; je to kontrolni odtisk klišeja, ne pa poizkus glede barve.
Papir. Razločujemo štiri vrste papirja: 1. gladki beli papir »A«, pri katerem se opažajo kot posebnosti, da je a) vidno porozen, b) izrazito črtičast, če ga gledaš proti luči, c) tu pa tam hrapav (raskav), sličen ovojnemu papirju »J«, toda bolj tanek; 2. papir slonokoščenorumene barve »E«' (zelo redek); 3. kartonskomoöni papir »F« in 4. novinski papir »H«. Barva. Imamo samo eno izrazito barvo: • a/A ultramarinmodra, al/F isto na kartonskem papirju, a2/H isto na novinskem papirju,
a3/E sivkastoultramarinmodro na papirju slonokoščenorumene barve.
Lepilo je pri papirju A, F in E belo do bledorumeno, tanko, enakomerno nanešeno, pri papirju H rjavorumeno, tanko, enakomerno nanešeno.
Zobčanje. Imamo samo linijsko zobčanje 11%. Znani so tudi nezobčani in le deloma zobčani kosi, mišje, slepo in širok o-robno zobčanje z iglastimi in širokimi luknjicami.
Tiskovne napake. Znani so dvotiski, odtis ki, predirajoči tiski in gube, nadalje prehod od svetlejše v temnejšo nianso ultra-marinmodre barve.
Izrazite in tipične pogreške plošč. Pri 14. znamki: v šrafiranem prostoru levo in desno glave dva bela madeža, pri 17. znamki: v navpičnem okviru desno levega številka >1« zgoraj nima zastavice; pri ki: pri levem številu >10 K« je nad »K« bela črta (mesec); pri 30. znamki: leva številka >1« zgoraj nima zastavice; pri 31. znamki: pri levem številu >10 K« je ničla levo zgoraj prekinjena; pri 62. znamki: pod desnim očesom solze; pri 68. znamki: pri levem številu >10 K« je pod ničlo pika.
Obeskov nt
Vodni znak: navpični štreftd na papirju »A«.
Razpolovi Jene znamke doslej niso znane.
Provizoriji niso znani.
Redkosti. Med najboij redke znamke spada lOkronska na slonokoščenorumenem papirju >E«; slede ji kot redke znamke na več ali manj hrapavem papirju, podobnem papirju >J« in na kartonsko močnem papirju. Primeroma redka je tudi znamka na papirju, ki je izrazito črtičast, če ga gledaš proti luči.
Potvorbe niso znane.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za ponedeljek: Po večini oblačno in deževno.
t
SOKOLSKO DRUŠTVO V ZAGORJU javlja žalostno vest, da je ▼ ljubljanski bolnici po kratkem trpljenju preminul njegov soustanovitelj in dolgoletni starešina,
brat FERDO POLJŠAK
K večnemu počitku ga bomo spremili dne 16. aprila ob 16. url na farno pokopališče v Zagorju.
Hvaležen spomin na sokolskega vzornika ne bo v naših srcih nikoli ugasnil.
Zagorje, dne 15. aprila 1935.
IH
rosiiKa cve
Cvetna nedelja letos sicer ni dosti p.i-radirala s solncem, toda vsaj dopoldne je pokazala prijazno lice, da so otroci lahko z veiikim, odkritosrčnim veseljem ponesli p;sane butare k žegnu. Ljubljanske farne cerkve so bile polne, mladina sc je zgrin;ala pred oltar, kjer se je majal cel gozd i>utar. Bili so res ljubki in lepi prizori.
Na glavnih ulicah se je v uri pred poldnem razvijala živahna promenada, bilo pa je še prehladno, da bi se pomladna
moda pokazala s svojimi novostmi na lepih živih modelih. — Spominska razstava v Jakopičevem paviljonu je bila prav številno obiskana, učinkovite recitacije akademikov gg. Gerka in Bergerja so se močno dojmile vse navzočne družbe.
Za občne zbore in razne prireditve ie bila današnja nedelja dobrodošla, — izletnikom se pa nikakor ni obnesla. Kmalu popoldne je začelo rositi in je potem nepretrgano in precej močno deževalo v noč.
Fresrčno gasilsko slavje na Tabora
Gasilska zajednica dravske banovine je na manifestanten način proslavila 70 let- 1 nico svojega starešine g. Josipa Turka. V soboto zvečer ob 19.30 je krenila izpred Mestnega doma povonka gasilcev v svitu bakelj in z godbo »Sloge« na čelu po mestnih ulicah pred jubilantovo hišo na Vidovdanski cesti. Bilo je okrog 150 gasilcev v novih krojih, večinoma iz Ljubljane in okolice, med njimi pa števil ni delegati iz vseh krajev Slovenije. Tur-kovo hišo so razsvetljevali žarometi, a na pročelju je žarela letnica »70«,
Gasilci so se ustavili pred hišo, štirje ugledni gasilski funkcionarji Vrbinc, Go-stiša, Pristovšek in Roš pa so krenili na stanovanje, kjer so starešini v imenu ljubljanskih gasilcev izrekli prisrčne čestitke k jubileju. Pridružili so se še drugi gratulanti. Pred hišo je medtem godba zaigrala podoknico. Za dokaz toplih simpatij se je sivolasi jubilant ganjen zahvalil. Spregovoril je nato gasilcem in se zahvalil tudi godbi, a jubilantove sinahe so gostom postregle s sendviči, izbranim pecivom, likerji in dobro kapljico.
Gasilci in vsi ostali so nato krenili na Tabor, kjer je bila oficielna proslava Turkovega jubileja. Zbrane goste je pozdravil v krogu osrednjega odbora in župnih starešin prvi podstarešina Cerer. Posebno topel pozdrav je veljal zastopniku bana banskemu inšpektorju dr. Guatimi, zastopniku divizionarja polkovniku skriču in podpolkovniku Jakliču, zastopniku mestne občine podžupanu prof. Jar-cu in zastopniku Sokolstva br. dr. Riku uxu. Proslave so se ugeležili med drugimi primarij dr. Rus v gasilskem kroju, ravnatelj Jeran v imenu Zveze kulturnih društev, g. Maks Hrovatin za Zvezo hiš-
nih posestnikov in drugi. V zanosnem govoru je nato podstarešina Cerer orisal vse Turkovo delovanje pri gasilstvu od njegovih mladih let, njegovo udejstvovanje ca kulturnem, socijalnem in humanem poprišču ter pri Sokolstvu, a ob zaključku je poželel, da bi ga Bog ohranil čvrstega in čilega še mnogo mnogo let ter da bi v sreči in zadovoljstvu preživel jesen življenja. Izročil je krasen bronast relief, k' predstavlja jubilanta samega, delo mojstra medaljerja prof. Severja. Kranjska gasilska četa je poklonila v usnje vezan album, ki vsebuje nazorne slike o razvoju in napredku kranjskega gasilstva, a ljubljanske čete so poklonile krasen šopek dehtečih nageljev.
Jubilant se je krepko zahvalil vsem za pozornost in ljubeznivost, ki mu jo iz-knzujejo, naglašujoč, da je pač vršil samo «vejo dolžnost; a tudi v bodoče bo posvetil vse svoje sile in delo bližnjemu v korist. H koncu je vzkliknil kraljevskemu domu in Nj. Vel. kralju Petru II, godba je zaigrala himno.
S tem je bil oficielni spored izčrpan. Na odru so vprizorili simbolično dramsko igro, ki je nazorno pokazala, kiko je gasilec vedno pripravljen priskočiti bližnjemu na pomoč in če je treba, zani tudi tvegati življenje. Učinkovito predvaiana igra je zapustila globok dojem. Gospa Pristovškova je nato zvonko zapela tri pesmice in je bila deležna toliko toplega aplavza, da je morala dodati še eno. Po tej točki so nastopili gasilci s sekiricami. Osem strumnih gasilcev v krojih je močno učinkovito in precizno izvajalo težke vaje in želi so mnogo zaslužnega priznal ja. Ob zvokih izvrstne godbe se je razvila res prijetna zabava, ki je trajala do jutra.
¥ 14 sezonah 223 predavanj „Soče"
V salonu »Pri levu« je bilo v soboto rvečeT izredno dobro obiskano zaključno predavanje marljivega primorskega diru-ètva »Soče«, ki je zaključilo že svojo štirinajsto predavateljsko sezono, v teku katerih je dalo nič manj nego 225 predavanj iz vseh panog znanosti in umetnosti.
Večer je s pozdravnim nagovorom otvoril g. Urbančič, ki se je zahvalil za številni obisk in pozdravil navzočne zastopnike Tabora, Branibora, Jadranske straže, Kluba akademikov Trst, Gorica, Reka, Kluba Primork in Slovenskega planinskega društva. Dal je besedo g. dr. Lavu čermelju, ki je burno pozdraven nastop 1 s predavanjem o kulturnem življenju Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini po vojni. Njegovo vseskozi stvarno gledanje na današnji položaj Slovencev in Hrvatov je izzvalo med vsemi poslušalci istkreno priznanje, ki ga je odlični predavatelj res v polni meri zaslužil. Ne gre, da bi tu ponavljali vsebino njegovih izvajanj. Za bodoče le opozarjamo na njegova predavanja, v katerih razčlenjuje našo sodobnost in jo prikazuje v luči, k:i mora zanimati v pogled« na naš
politični položaj vsakega Jugoeilovena.
Z tóbranimi besedami se je govorniku zahvalil posle vodeči podpredsednik g. Sancin, ki je orisal delo predavateljskega odseka v potekli sezoni, se zahvalil občinstvu za številni obisk, zlasti pa aranžerju predavanj g. Josipu Sfiligoju, ki se ni strašil nobenega truda, da je »Soča« ohranila svoj sloves kot eno naj-marljivejših ljubljanskih kulturnih društev.
Nazadnje se je predstavil lansko leto ustanovljeni mešani pevsiki zbor, ki je pod vodstvom žel. višjega kontrolorja g. Miška Rožanca zapel nekaj primorskih pesmi. Ta zbor, ki je za »Sočo« prepotreb-na nova pridobitev, se je odlločil, da sitrga pozabi primorsko pesem. Njegov pevovod-ja je doslej harmoniziral že nad 50 primorskih pesmi, zlasti manj znanih ln takih, ki jih zaradi bolj ali manj težko dostopnih primorskih krajev sploh še ne pozinamo v širši javnosti. Vso zbirko teh pesmi je poklonil g. banu dr. Pucu, predsedniku »Soče«.
Tako vrši »Soča« res hvalevredno delo v socialnem in prosvetnem poglediu. Sadovi njenega dela so vedno bolj jasno
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
DANES OB 4., 7.15 in 9.15 VELIKA PREMIERA VELEFELMA VELIKA PREMIERA VELEFILMA
PESEM POMLADI
v katerem poje slavni tenor
RICHARD TAUBER Glasba: FRAN SCHUBERT
Sodeluje:
DUNAJSKI DEČJI ZBOR.
Rezervirajte vstopnice!

vidni. Vrlim delavcem le želimo, da tudi v bodoče širijo med našim narodom prosveto tako uspešno, kakor so jo doslej. Kakor običajno, se je tudi na zaključnem večeru po oficijelnem delu razvila lepa zabava.
Občili zbor Kola jugoslovenskih sester
V restavraciji »Zvezdi« so se v nedeljskem popoldnevu zbrale Kolašice k velikemu pregledu svojega dela. Zbor je otvorila predsednica gospa Franja Tavčarjeva s pozdravnim nagovorom. Ko se je spominjala blagopokojnega viteškega kralja, je lepo orisala Njegovo veliko delo za veličino in moč jugoslovenske države. Vzkliknila je mlademu kralju Petru n. in pridružile so se ji vse navzočne. v nadalj-
njem govoru je gospa dvorna dama prikazala pomen in delo Kola jugoslovenskih sester ter predlagala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji in pozdravno brzojavko Kolu srbskih sester. Sledilo je poročilo tajnice ge. Anke Celnarjeve, bla-gajničarke ge. Likozarjeve, odseka jedno-te slovenskih žen, ki ga je podala ga. Pavla Hočevarjeva, odseka Jugoslovenske majke, o katerem je poročala ga. prof. Marjana željeznova, nakar je ga. Gašper-linova poročala o odseku za Dom v Kraljeviči. Razprava je bila mestoma zelo živahna. Nadzorni odbor je dal svoje poročilo in izrekel odboru razrešnico.
Pri volitvah'je bil z majhnimi spremembami in z veliko večino izvoljen dosedanji odbor. Pri raznoterostih je bilo sklenjeno, da poromajo Kolašice letos 6. junija na Oplenac. Po kratki debati o raznih bolj ali manj perečih zadevali je predsednica ga. Franja Tavčarjeva zaključila zbor z iskreno željo, da se Kolašice v bodočem letu z vso vnemo lotijo dela ter tako pomagajo vršiti zapoved velike oporoke: Cuvajmo Jugoslavijo!
Večer prijateljev Slovenskih goric
V soboto zvečer je priredilo Društvo prijateljev Slovenskih goric v dvorani hotela Metropol svoj prvi družabni večer. Pod geslom »Prleki vkup« se je zbralo precej rojakov iz panonske Slovenije, pa tudi njih simpatizerje smo opazili, na pr. g. prof. dr. A. Debeljaka, ki je Slovenske gorice lepo opisal v »življenju in svetu«, pisatelja g. Ivana Zorca in Se nekatere, ženske organizacije so bile posebej zastopane po gosrpej Minki Govekarjevi, izmed panonskih rojakov pa naj omenimo pro-rektorja univerze g. dr. M. Slaviča.
Navzočne je s toplo dobrodošlico pozdravil predsednik Društva prijateljev Slovenskih goric g. M. Spindler, pomočnik finančnega direktorja v p. Nato je urednik B. Borko v kratkem predavanju povedal, kaj so dale Slovenske gorice naši literaturi in kako so jih opevali njihovi pesniki. Po tej točki se je šele pričel pravi družabni večer, ki je obsegal pevski nastop solista, šaljivo prleško improvizacijo g. Polaka in skupno petje sloveče himne vseh naših Panoncev »Dere sem jaz mladi bija«.
Naj samo še zapišemo, da je solistov pevski program upošteval tudi »sorodnike« Prlekov; neimenovani, toda vsega uvaže-vanja vredni pevec je namreč zapel poleg prleških kranjsko-slovensko, hrvaško in francosko pesem (slednjo zato, ker se Pr-leki smatrajo solidarne z vsemi tl-karji; lahko bi si v tej zvezi mislili tudi še kakšno turško pesem, saj so panonsko-turški »stiki« v Babjem klancu že zdavnaj pozabljeni). Da je na prvem družabnem večeru ljubljanskih Prlekov zavel sladki vonj domače zemlje, gre hvala ljubeznivim damam, ki so spekle prave panonske »hajdinske pogače« s sirom in orehi, ki so — zalite z ljutomerčanom — vzbujale do-mačnostna občutja tudi na gastronomski osnovi. Kdo bi se čudil, da je bilo dovolj petja, smeha in plesa ter vmes prave pr-leške zbadljivosti ?
Skratka: ta regionalističnl večer je potekel v prijetni domači zabavi ln bi le želeli, da bi Društvo prijateljev Slovenskih goric v prihodnji družabni sezoni še večkrat zbralo »ljubljansko-prleško gmajno«.
Akademski pevski zbor na kmetih
Po dveh razprodanih koncertih v Ljubljani, kjer se je častno oddolžilo meščanstvo naši narodni pesmi, jo je mahnil Akademski pevski zbor danes popoldne v Št Vid, naravnost na kmete. Prav srečna je bila ta misel mojstra Franceta Ma-rolta. Naravnost potrebno je, da gre akademik, ki bo vodil narod v gospodarskem in prosvetnem delu, tudi z obrušeno narodno pesmijo nazaj v široke množice. Svetovna vojna je bila zelo v kvar naši fantovski pesmi, saj je zrasla med njo mlada generacija, ki ni Imela vzornikov in starih vežbalcev na vasi, katere ji je vzela fronta. Po vojni se mlajši rod spet ni imel kje učiti, ker so se fantje, kolikor se jih je vrnilo iz vojne, zresnili, da je še celo vino komàj zdramilo nekaj otožnih spominov fantovanja. Osirotela je naša fantovska pesem, ki ji je prej prislu-hovalo mlado in staro v toplih letnih nočeh.
Zmagoslavje
To je bila prava cvetna nedelja ljubljanske mladine narodmih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol. Podmladek Rdečega križa je imel v Unionu veliko akademijo. Ob pol 11. je bila velika dvorana polna. Prisili so vsi ljubitelji mladine, med njimi zastopnik vojske art. polkovnik Jovanovič, zastopnik mestne občine podžupan prof. Evgen Jarc, pokroviteljica prireditve ga. Kroftova, prosvetni inšpektor Vrhovnik, številni odličniki, šolniki in srtarši. Toda kljub temu, da so se odrasli odizvali klicu mladine v kar se da razveseljivem številu, je mladina vendarle odinesla prvenstvo, da sama presodi uspeh svojega dela in truda svojih vrlih učiteljev, ki so pokazali tako visoko požrtvovalnost, da zasluži sleherni njih vso pohvalo naše kulturne javnosti. V dvorani je nekaj časa vladal tak živ-žav, da skoraj ni bilo razumeti besede. Ko so se pa na odru prikazali podmladikarji H. deške in II. dekliške meščanske šole in zapeli Kunčičevo himno podimladkarjev: »Mi smo podmladkarji«, ki jo je uglasbil St. Premrl, se je šum kmalu polegel, seveda ne v tolikšni meri, da bi se človek mogel počutiti kako drugače, kakor vesel med življenja polnim upom naše bodočnosti.
Obširni, malo preobširni program je obsegal 21 to k, med temi 6 deklamacij, ki so, daei ne prav dobro podane, vendarle dosegle zadovoljiv uspeh. Tem bolj so pa bili posrečeni skupni nastopi. Ta-
Obisk sam, ki ga ni prav nič motilo slabo vreme, je pokazal živo zanimanje naše vasi za narodno pesem. Kakor v cerkvi je zbrano poslušala polna dvorana ubrano petje. Zdelo se je, kakor da ne pojejo ljudje, temveč da so oživele rase reke, gore, ceste in sveže zorane njive in zapele svojo čudovito pesem. Ne bomo hvalili akademskih pevcev, ne njihovega neumornega mojstra Franceta. Več kakor vsa kritika je bila tale beseda kmečkega fanta, ki je vzkliknil na koncu: »Jurja bi dal, če bi ga imel, da bi še eno zapeli.«
Kakor so danes redki jurji, tako je dragoceno priznanje akademskemu pevskemu zboru, da je na pravi poti. Želimo mu le po flosarski: ...»dobro upiraj, humplaj po žnor!« Akademski zbor, vračaj še naprej kmetu, kar je njegovega, povsod kamor boš prišel, ti bo odpevala ljudska duša!
pod praporom RK
bo je draga točka : »Ob grobu kralja Aleksandra L Zedinitelja« »pravila res vse v svečano razpoloženje in mireikomu so se ob milih otroških glasovih in ob lepi inscenaci ji kraljevega groba zasolzile oči. Prizor, kako mladina časti svojega mrtvega kralja in kliče mlademu Petru II. svoj pozdrav in stopa v njegovo siužfbo, so izvajale učenke narodne šole iz Lich-tenturna. Od šolskih pevskih zborov so nastopili zbor L dekliške meščanske šole, kvartet m. državne realne gimnazije, zbor H. deške in 41. dekliške meščanske šole (dlrig. ga. Laharnarjeva), zbor drž. trg. šole (dirig. Kramolc), mladinski zbor II. državne realne gimnazije (dirig. Schweiger), kl je bil med vsemi najboljši in največji. Podmladikarji so se svojemu učitelju g. Schweigerju zahvalili s tremi krasnimi šopki nageljev. Nadvse ljubka je bila 5. točka III. deške narodne šole, ki je dala prizor: Trije zdravniki (Solnce, Voda, Zrak; napisala in režirala ga Sirc-ljeva). škratje in zdravniki so se Imenitno odrezali. Prav tako ljubek je bil pri-zorček M. Grošljeve: »špelca z medvedkom«, ki so ga izvajale deklice licejeke deklišlke narodne šole. špelca se je ob tej priliki pokazala kot prava umetnica, ki si je s svojo ljubko in poglobljeno igro z medvedkom osvojila vb a srca, zato pa je tudi požela splošno priznanje. Preosta jata še 2 točki, 7. in 21. Prva je rajalni nastop s petjem, ki so ga Izvedle deklice I. dekliške narodne šole, dru-
ga in zadnja je mešani zbor s harmonikami in violinami, mladinski orkester, ki
je vse presenetil. Obe točki sta bili pravi umetniški užitek. Rajalni nastop b petjem (delo ge. Mušičeve) je bil izveden ne glede na svojo lepo zamisel in ljubkost tako precizno, tako občuteno, da je nad tistimi pojočimi in rajajočimi deklicami v deč vah morai sleherni ostrmeti. Deležne so "bile tako spontane pohvale, tako prisrčnega odobravanja mladine kakor odraslih, da bi bilo prav, če bi ples in pesem ponovile. Pa program je bil preobširen.
Zadnja točka, mešani zbor s harmonikami in violinami pod vodstvom priznanega glasbenega pedagoga na I. drž. realni gimnaziji je bil prava senzacija in največji uspeh te prireditve v umetniškem kakor organizatoričnem pogledu. Pri tej zadnji točki je bilo vseh udeležencev 171 od 1. do 8. razreda I. drž. realne gimnazije, ko se je odlgrnil zastor, je v dvorani nastal pravi vihar navdušenja. Prof. Ran-čigaj je dal znak — oglasile so se harmonike in violine — zadonela je Zajčeva pesem »U boj« — vmes je posegel mešani pevsiki zbor — ln tako mirno ni bilo v dvorani pri nobeni točki, kakor pri tej. Bil je res čudovit pogled na veliko pisano skupino dijakov, ki so igrali in peli kakor bi bili rojeni le za to. Navdušenje, ki je nastalo v dvorani po tej pesmi, je nepopisno. Bilo je pravo zmagoslavje. — Mtladina je vzklikala, cepetala z nogami, od/rasli so ploskali in se mladini povsem pridružili. Zbor je zaigral še dve pesmi: »Kraljevsko kolo« in »Seljančico«. In navdušenja sipet ni hotelo biti ne konca ne kraja. Profesorju P. Rančigaju je treba k temu uspehu iskreno čestitati! Na koncu so njegov zbor pričeli obstreljevati fotografi.
Tako so podlimi adkarji Rdečega križa pokazali, kaj znajo in vlili vsem novega zaupanja, da so vredni velike dediščine in ne bodo pozabili velike oporoke viteškega kralja Aleksandra I.: »čuvajte Jugoslavije!«
Učiteljem pa, ki so pokazali danes tako veliko požrtvovalnost in ljubezen do mladine, vse priznanje. S svetlo mislijo zremo v svetlejšo bodočnost!
Društvo izložbenih aranžerjev
Cvetno nedeljo si je tudi Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine izbralo za svoj občni zbor, ki se je vršil ob 9. dopoldne v mali dvorani Trgovskega doma. Udeležba je bila prav lepa. PredseO. nik CuEk se je spominjal Viteškega kralja ln po pozdravu kratko orisal društveno delo, naglašujoč, da je stremelo za napredkom in da je članom pač nudalo, kar je bilo v njegovi moči. Priredilo je risarski tečaj, razne poučne ekskurzije ter propagandne izložbe ob priliki »Jadranskega tedna«. Predavanja za člane v Kranju so bila izvretno obiskana. H koncu je predsednik izročil častnim članom gg. Sossn, prof. Saatlu, Ketteju diplome, ki jih je izdelal g. Justin. Za diplome »o se vsi trije iskreno zahvalili, nato je povzel besedo tajnik Vidmajer.
Na predilo® odbora je bil tajnik Zbornice za TOI dr. Pless imenovan za častnega društvenega člana. Tajnik je dajje navajal, da je bilo društveno delo razdeljeno na posamezne odseke, ustanovljen je bil tudi propagandni odbor. Risarski tečaj sta z uspehom vodila prof. šantel in a rti. Herman Hus. Ostro je grajal tajnik tudi pojav šušmarstva v aranžerski stroki. Društvo je priredilo poučne ekskurzije po raznih tovarnah, v škofji Loki, v Kranju ln drugod. V Kranju so se vršila propagandna predavanja o trgovski reklami in sodobnem aranžiranju, — Društvo je poslalo tudi članico gdč. Smrečnifeovo v praktični tečaj na Dunaj. Zdaj šteje društvo 4 častne, 9 ustanovnih, 6 podpornih in 21 rednih članov.
Po poročilih drugih funkcionarjev eo attedile volitve, ki so potekle precej burno. Izvoljena je bila lista s predsednikom öulkom.
Drzen vlom pri Celju
Celje, 14. aprila.
V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno na drzen način v gostilno Dra-gotina Naprudmika na Lavi. Vlomilec je splezal čez ograjo na dvorišče, pobral lese drog in razbil šipo na vežnih vratih. Ker vrat kljuib temu ni mogel odpreti, je odstranil križe na oknih, nato splezal skozi shrambo in kuhinjo v gostilno. Tu je vdrl v pisalno mizo in pobral iz nje 1009 Din, s točilne mize pa je pobral za 400 Din jestvin in nato še odnesel iz shrambe posode z 2 in pol litra mleka.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar !
edija v Franciji
Odlomek iz življenja slovenskega izseljenca
V naslednjem podajamo kratek, značilen odlomek iz obsežnega rokopisa, ki ga je stavil uredništvu na razpolago slovenski delavec, povratnik iz Francije, in v katerem tako živo opisuje svojo odisejo po Evropi za delom, da se čita kakor roman, če bi rokopis našel založnika, bi naše slovstvo postalo bogatejše za originalno, zanimivo delo. Odlomek, ki ga objavljamo, se godi deloma v industrijskem kraju pri nas, deloma v Franciji.
V hiši, v kateri sem takrat stanoval, je bil v pritličju vinotoč, tako da nisem imel nikoli miru, in ker sem ravno takrat imel zmerom, polne roke dela, sem se odločil, da si poiščem mirnejše stanovanje drugod. Našel sem ga pri čevljarju Petru Mlinarju. A v nekaj dneh sem spoznal, da ne bom mogel dolgo ostati pri njem, ker je bila hiša polna samega siromaštva. Odkod mi bo neki ta človek hrano dajal, sem si mislil sam pri sebi. A da ne bi vzbujal nepotrebne pozornosti pri ljudeh, da tako drugo za drugim menjam stanovanje, sem le ostal nekaj časa. Jaz sem pošteno in točno plačeval, moja nova gospodinja pa se je tudi potrudila na vso moč, da sem bil s hrano zadovoljen, čeprav ona sama in njeni otročiči skoraj dobesedno niso imeli kaj obleči Bila je čedna, pridna ženska. a zmerom žalostna. In vse jo je jezilo, a ker ni mogla svoje jeze stresti nad nikomur drugim jo je stresla nad nedolžnimi otročiči Nisem se vtikal v njihove reči, videl sem pa, da med možem in ženo ni nobene prijaznosti. On je sedel pri svo-
jih čevljih in zmerom nekaj tuhtal. Kdaj pa kdaj se je spustil z menoj v pogovor, a zmerom je pripovedoval samo o svojih doživljajih, ko je bil še v Leobnu pri vojakih. Venomer je govoril o tem, kako je tam napadel nekega policaja, kako so se ga bali civilisti, da jim je le nož pokazal, in kako je nekoč položil dinamit pod kup opeke, da jo je razneslo na vse strani. Kaj pametnega pa iz njega nikoli nisem izvlekel.
Neko nedeljo je Peter dobil nekaj več denarja za svoje delo in je hotel z vsem skupaj zdoma žena ga je prosila, naj rajši ostane doma, on pa se je izgovarjal, da mora nekam nekakšen dolg za usnje poravnat. šel pa je seveda naravnost v gostilno, se tam spričkal s fanti, odprl nož in na slepo mahal okrog sebe. S kozarci, ki jih je izpraznil, je rasla njegova blazna besnost in nazadnje se je prav brez vsake pameti ruval s policajem In z žandarji na cesti. Ko je žena videla ta prizor, je joka je Zbežala v hišo in ko sem prišel domov. sem jo videl, kako sedi na malem
čevljarskem stolčku vsa v solzah, pred njo njena večja deklica, ki ji je bilo okrog pet let, potem ša manjši fantek, ki je samo debelo buljil predse, ne da bi razumel, kaj se godi, v vozičku pa je vekal najmanjši. Stopil sem k ženski in ji skušal reči nekaj tolažilnih besed.
—	Ne jemljite si tako k srcu tega, sem ji rekel. Saj ste še mladi in imate otroke in morate paziti sami nase. Saj veste, da je malo pijancev na svetu, ki bi bili mirni ljudje. Vsi skupaj so takšnile rogovileži. Drugi dan pa je spet dober in se svoje neumnosti lepo skesa.
—	Ta se ne bo zame nikoli več skesal, me je zavrnila. Zame ni več pomoči. Jaz sem izgubljena za večni čas. Samo to siro-maščino imam, ki mi jo je nakopal na glavo — in je pokazala na otroke —. Pa vi ste razumen človek in poštenjak, kakor sem vas spoznala. Ali boste molčali, kar vam bom povedala?
Obljubil sem ji in zgodba, ld ml jo je pripovedovala, me je resnično pretresla do dna.
—	Nikoli si ne bi mogli misliti tega, kar vam bom zaupala zdajle. Moj mož je morilec in- zato bom tudi jaz umrla lepega dne od njegove roke. Ta človek je prišel po vojni v naš kraj, in ko je videl mene, me je takoj začel snubiti. Jaz nisem imela nikogar razen brata in dveh sester. Stanovala sem tu pri sorodnikih in sem že od mladih nog hodila delat v tovarno. Kar vidite tu v hiši, je vse moja last, vse to sem si sama pritrgala od "ust. Ta človek me je na lepem pridobil zase. Obetal mi je celo kraljestvo, govoril je, da bo začel na svoje ln da bom mojstrova žena, tako
da mi ne bo več treba hoditi na šiht. Tako sem se odločila zanj. Čudno se mi je pa vseeno zdelo, zakaj se njemu s poroko tako mudi. Kar drugo za drugim sva bila oklicana in poročena. Pozneje sem izvedela, da je bil v vojni in da je bil pred vojno zaprt — bil je obsojen zaradi uboja Pa mi nikoli enako ne pove, koliko je prav za prav kazni dobil. Samo to vem, da je sedel šest let, da se je tam izučil čevljarstva, a ko je izbruhnila vojna, je bil oproščen, da je odšel na fronto. Niti on niti drugi ljudje mi pred poroko niso hoteli povedati, kaj je storil. Bog daj, da bi rajši na veke molčali, tako pa bom klela, dokler ne umrem, Ne morem ga videti, zmerom mi je pred očmi kot morilec. Odkar sem ga poročila, je zmerom samo pil in igral. Za poroka sem mu šla, da je dobil šivalni stroj, ker je obljubljal, da bo delal. Pa ga je plačal samo do polovice, potem pa ni hotel več ne plačevati, ne odslužiti in lepega dne so prišli in vzeli stroj. Njega takrat slučajno ni bilo doma, a ko je prišel malo pri j an, je navalil name z amerikan-skim samokresom, češ, zakaj sem jim pustila stroj. Imel je dva in štirideset nabojev in prav gotovo bi me bil ustrelil, če bi ne bila o pravem času pobrala otrok in se skrila pri sosedih. S samokresom v roki me je iskal povsod, a ko me nazadnje ni dobil, je od jeze šel v h osto nad hišo in streljal na slepo, dokler mu streli niso pošli. Tako se Je ponoči vrnil in ležal sam, dokler se nI izkadilo iz njega. Drugi dan me je poiskal in me poprosil, da sem se z otročiči vrnila domov. Drugič spet je nekega večera zaklenil vrata in pred prižgano svečo in golim nožem sem mu morala
priseči zvestobo. Rečem vam, da bi bdla bolj srečna če bi vzela cigana ali kogarkoli na cesti. Ne jaz ne otroci nimamo kaj obleči. Ko sem mu včasi rekla, naj gre delat v rudnik, če mu čevljarstvo ne gre, me je divje zavrnil, da mu želim smrti. Rekel je pa, da naj bi rajši jaz šla delat v tovarno, on pa bo pazil na otroke doma. Slišite, ali je sploh to mož«
Vrgla se je na posteljo in ihtela, jaz pa sem šel v svojo sobo in premišljeval. Kaj naj bi bil v resnici rekel na vse to?
Leta 1923. sem po tistem izgubil službo in nisem vedel, kaj naj počnem. Iskal sem dela na vse strani, a ga nisem dobil nikjer. Potem mi je na lepem padlo v glavo, da bi šel v Francijo. Ko je Peter Mlinar videl, da imam že potni list v rokah, se je opogumil tudi on, češ, ko bi le kam drugam prišel, bi imel veselje do dela tudi on. Naprosil me je, naj tudi njemu pomagam v Francijo, ko si bom tam prislužil kaj denarja. Obljubil sem mu, in ko sem mu čez nekaj mesecev ponudil iz Francije svojo pomoč, mi je ta' oj odpisal, naj mu pošljem 700 do 800 frankov. Pomolil sem mu prst. on pa je hotel kar celo roko. Takrat sem bil še sam siromak, za vlak pa sem mu vendarle poslal. Malo po tistem dobim pismo od njegove žene, da je Peter že trikrat prodal svoje orodje, da odpotuje v Francijo, in da je v resnici prišel v Avstrijo, tam zapil. kar mu je še ostalo in se nazadnje vrnil brez vsega. Tisti čas je obče zelo mnogo pil, da se mu je nazadnje zmešalo in so ga morali poslati v opazovalnico v Ljubljano. Zdravniki so žmi svetovali, naj ga pusti v blaznici, ona pa je v skrbi, kako bo sama preživljala ctro-
Dogodki po širnem svetu
Gloucesterski voivoda zopet doma
Pomlad se budi
Pogled na Square St. Pierre na pariškem Montmartru
Letalska nesreča pri Toulousu
' dni se je ponesrečilo letalo za prevažanje potnikov v bližini Toulousa. Dva potnika, ki sta se pripeljala čez Pireneje, sta se ubila
Vsi govorijo o miru
Stroge odredbe za neplačevanje alimentov
V ruskih otroških zavetiščih je 62 mitt-jona otrok, katerih očetje so bili obsojeni na plačevanje alimentov — toda premnogo teh očetov se za svoje denarne dolžnosti ni brigalo. Sedaj bo tega konec, kajti vlada je izdala strogo odredbo, da je vse očete, ki ne plačujejo, postaviti pod obtožbo m izterjati od njih vse do zadnje pare. Razen izterjatve so jim določene kazni do dveh let. Člani stranke in višji uradniki, ki bi se ne pokorili, naj se izključijo oziroma poženejo iz službe.
Hotel za otroke
V Curihu so otvorili prvi hotel, ki je namenjen samo majhnim otrokom
Hotel, ki se imenuje Baby-Hotel »Tupf« (Pega), leži sredi zelenega vrta. Vsak otrok bo imel svojo sobo, jedilna dvorana je steklena veranda, družabna dvorana pa seveda — igralna dvorana. Vsa oprava je bela, vendar posejana z barvnimi pegami, tko da so pege v vsaki sobi druge barve. Tako bodo imeli otroci v tem hotelu svoje modre, rdeče aH zelene sobe.
Angleški kralj Jurij V. in kraljica Mary sta te dni prisrčno sprejela svojega tretjega sina, Gloncesterskega vojvodo, Id se je vrnil s potovanja okoli sveta v London. Veličanstvi vidimo pri sprejemu vojvode na Viktorijinem kolodvor»
Sedemdesetletnica generala LudendorfSa
Nemci ne mislijo na revanžo
Pred pariškim potniškim uradom nemških državnih železnic so nastale te dni bučne demonstracije, ki jih je policija težavo ukrotila. Povod za te demonstracije dala karta v izložbenem oknu, ki je vabila na obisk Nemčije. Karta je predstavljala Nemčijo, toda Alzacija - Lorena je bila na njej naslikana z isto barvo, dočim je imela Francija drugo barvo. Tudi meje proti zapadni Češki in Avstriji so bile bolj ali manj zabrisane. Mimoidoči so seveda kmalu opazili ta svojevrstni zemljevid in nastala je rabuka. Na zahtevo policije je moral potniški urad karto seveda odstraniti.
Športni doktorji
Hamburška univerza je sklenila priznati študij telesnih vežb kot znanstveno stroko ter podeljevati iz tega predmeta doktorsko diplomo z odgovarjajočim naslovom. Športni učitelji bodo delali doktorske skušnje na filozofski fakulteti. Na univerzi v Lipskem imajo nekaj podobnega že od I. 1934., ko je dobil prof. Altrock pravico obravnavati telesne vežbe kot znanost. Vsak športni učitelj, ki bo hotel doktorirati iz svojega predmeta, bo moral poleg tega prestati skušnjo še iz dveh stranskih predmetov, za katere se zahteva univerzitetni študij.
Neobičajna ribiška sreča
Neki pariški list poroča o nenavadni ribiški sreči trgovca Jacquesa Herbarta. Mož je strasten privrženec ribarjenja ter prebije vsak prost trenutek na nabrežju Seine. Nalovil pa je v osmih letih svoje ribiške prakse 500 čevljev. Herbert se pritožujei, da plava v Seini več zavrženega obuvala kakor rib.
Nemški general Ludendorff je te dni obhajal 70-letnico rojstva. Nemčija je prosterna ta dogodek z vsem priznanjem, kljub temu pa je general odklonil spravo a Hitlerje« in njegovim režimom. Na sliki vidimo jubilanta z ženo pred hišo v Tutzingu
Tudi Angleži grade stratosferno letalo
Londonski listi poročajo», da je angleško ministrstvo za letalstvo že pred mesecem izdalo naročilo za zgradnjo enokrovnega stratosfernega letala. Gradnja bo trajala 18 mesecev.
Nepravilno zdravljenje povzročilo dve smrti
V Nyiregyhazi na Madžarskem je neki zdravnik zdravil tri majhne otroke proti nekim glivicam s strupeno snovjo. Dal jim je sukcesivno samo 5 centigramov, a je vendar zadostovalo, da sta dva umrla, stanje tretjega pa je brezupno. Na Madžarskem je v zadnjem času to že drugi primer, da je zdravnik z nepravilno dozacijo strupenih lečil povzročil smrt otrok.
In se oborožujejo za vojno. Na sliki vidimo novo italijansko križarko »Eugenio Savoia«
Oceanografski muzej ob Rokavskem prelivu
Francoski listi poročajo, da bodo v juniju v Dinardu ob Rokavskem prelivu otvorili oceanografski muzej. Te otvoritve se udeležijo tudi številni raziskovalci iz inozemstva. Muzej bo obsegal predvsem zbirke, ki se bodo nanašale na Rokavski preliv in Atlantski ocean.
Izgubljena stava
za ogromen sod vina
V kleteh grofa Esterhazyja stoji eden največjih sodov na svetu, ki je zdaj že več ko 135 let star. Leta 1802. je bil tedanji grof Esterhazy povabil nekoliko Angležev na lov na fazane. Gostom se je tako dobro godilo, da so postali precej objestni. Neki večer so se norčevali iz grofa, češ, da nima kdove koliko fazanov v svojih loviščih in so trdili, da je njihova lovska gorečnost večja kakor je število njegovi hfazanov. Beseda je dala besedo in naposled so sklenili stavo, za katero je grof stavil pogoj: »Ako se mojim angleškim gostom posreči, da postrele v 14 dneh vse fazane v mojih loviščih, se zave-žem, da pošljem vse postreljene fazane pečene v dar kraljevemu lovskemu klubu v Londonu. Ako pa bo po 14 dneh še kaj fazanov v mojih loviščih, morajo gospodje dati narediti vinski sod, ki bo držal petkrat toliko litrov, kolikor bo fazanov, ki bodo Se živi ostali.« Angleži so v 14 dneh ustrelili 2150 fazanov, vendar so izgubili stavo. Sod. ki so ga potem dali izdelati, je bil tako ogromen, da je bil od 1802 samo trikrat napolnjen, nazadnje 1. 1857. L. 1809 so se polnega lotili vojaki nekega polka, ki se je imel bojevati zoper Napoleona. Ampak posledice samovoljnega pitja iztega soda so bile take, da je bil ves polk tri dni tako nadelan, da je bil nesposoben za vsako uporabo.
Revija vojne mornarice Ob proslavi
angleškega kralja
Med številnimi prireditvami, ki se bodo poleti vršile ob proslavi 251etnice vladanja angleškega kralja, bosta tudi dve prireditvi na vodi; revija vojne mornarice in slavje na Temzi. Velike revije dne 16. julija se bo udeležilo nad sto ladij vseh vrat, in sicer 50 ladij od domačega brodovja, 20 iz rezerve in kakih 35 ladij od sredozem-skega brodovja. število ladij pa bo dokaj manjše kakor pri zadnjih dveh velikih revijah 1. 1911. in 1914. Ko se je 1911. vršilo kronanje kralje, se je revije udeležilo 165 ladij, 1. 1914. pa malone še enkrat toliko ko letos. Tudi glede vrst ladij bo letošnja prireditev dokaj skromnejša. L. 1911. je bilo navzočih 32 bojnih ladij i. vrste in 25 oklopnih križark, 1914 59 bojnih ladij in 55 križark. Letos pa bo samo 10 bojnih ladij in križark. Prireditev na Temzi se bo vršila 10. maja ponoči. Priglasilo se je zelo veliko število udeležencev, toda vodilni klubi so odobrili samo udeležbo 100 jaht, motornih čolnov in drugih manjših ladij. Med njimi bodo: kraljeva barka, poseben čoln angleške admiralitete, rešilni čoln Narodne pomorske reševalne družbe, ladja Rdečega križa itd.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
ka, prosila, naj ga puste domov. Doma si je spet malo opomogel .in nato sta prodala pohištvo z vso kuhinjsko posodo vred, da bi vnovič spravila skupaj denar za njegovo pot. Nekaj sem mu poslal tudi jaz, da se je v resnici lahko odpeljal, a z vlakom je prišel komaj do Kranja, ko je spet ves denar zapil. Takrat pa ga je bilo tako sram, da si ni upal več domov. Peš se je odpravil v Francijo, ženo pa je s tremi ma-Mini pustil doma s tridesetimi dinarji denarja, brez stanovanja, brez vsega.
Potem so tekle stvari, kakor so pač morale teči. po tistem, ko se je napotil z doma, ni bilo o Petru Mlinarju ne duha ne
sluha. A ko sem se nekega lepega dne _
bilo je to proti koncu junija 1925, dobro leto potem, ko sem prišel v Francijo — vrnil iz tovarne domov, sem na svoje največje presenečenje našel na svojem stanovanju — njegovo ženo z otroki. Ona je vsa zbita od dolge poti spala v moji postelji, kjer ji je gospodinja postlala, otroci pa so prav tako spali okrog nje, kakor bo vedeli in znali. Kar sapo mi je zaprlo, ko sem tako na lepem našel v sobi celò družino, a nisem izdal svoje zadrege. Videl sem. da je Polono tako vzelo, da je še komaj živa. pa sem jo povabil s seboj v gostilno nad katero sem stanoval, in sem ji naročil dva konjaka drugega za drugim, da si malo opomore.
— Kje imate pa kovčege? jo vprašam nato. Saj menda niste prav vsega prodali?
_ Ah, se ona razjoče pred menoj. Ne
morete si misliti, kake sem nesrečna. Za-vozila sem se v Pariz, saj nisem vedela ne kod ne kako. Nekakšne babnice so se
vozile z menoj, v naglici sem se morala presesti na drug vlak, pa so mi obljubile, da bodo prtljago spravile za menoj. Saj nisem mogla sama prenesti otrok in še dveh košar. A ko je vlak potegnil, sem videla, da sem osleparjena.
Poslal sem Polono počivat, jaz pa sem se v gostilni zmenil za sobo, ki je bila nasproti moji, da spravim nesrečno žensko in njene otročiče pod streho, dokler ne najdemo moža. Gospodinja pri tej priliki seveda ni opustila ujedljive pripombe, češ, ali je to moja »madamme«. V nerodni zadregi sem ji povedal, da ni, in sem s težavo spravil skrpaj, da je samo nekakšna daljna sorodnica, ki bo počakala tu svojega moža.
Zvečer se je Polona z otroki preselila v svojo sobo. ki je bila kakor nalašč opremljena za družino. Na srečo je bil prav tedaj plačilni dan, tako da sem lahko nakupil najpotrebnejšega živeža. Toda Polona je takoj po svojem prihodu obležala, in ko sem pripeljal zdravnika, Je ugotovil, da je bolna od lakote in da se je prijema suha jetika. Mene samega je bilo v dno duše sram, kakor da bi bila šla zdravnikova diagnoza na moj rovaš. Vzel sem recept in tekel v lekarno po zdravila. Tako je žena ležala teden dni, gospodinja ji je stregla, jaz pa sem kakor prejšnje čase hodil na šiht.
Medtem smo na vse strani poizvedovali, kam bi se bil neki pogreznil peter Mlinar. A dognali smo le toliko, da je v resnici prišel v Francijo, da je bil nekaj časa v Merlebachu — približno tako daleč od mene, kakor je od Ljubljane do Beograda_,
kjer Je delal tudi njegov polbrat, a da Je
nazadnje izginil s površja in da je menda nekje v zaporu. Tako je poteklo kakšnih sedem tednov. Nekega dne pa na lepem priteče gospodinja po mene v tovarno in mi pove: Peter Mlinar je prišel in zdaj hodi od krčme do krčme ter pije in grozi, da me bo zaklal, šel sem ga iskat, in ko sem ga naletel na cesti, je prihuljeno, z roko v žepu, počasi prihajal proti meni. Pobral sem za vsak slučaj kos opeke na tleh in sem se vstopil pred njim.
—	Stoj, prijatelj Mlinar, sem za vpil. Nikar ne misli, da boš lahko tudi z menoj naredil kratek proces. — In potem sem mu prerekel vse najhujše besede, ki so mi prišle na pamet in ki jih je tudi po vsej pravici zaslužil. Vse sem mu očital po vrsti, kako se je petnajst tednov potepal po Franciji, ne da bi bil kaj pisal ženi, ki je živela ta čas v največjem pomanjkanju in obupu. Stal je kakor okamenel, poslušal in gledal izpod čela proti ženi, ki je stala malo stran na trotoarju. Sredi pogovora se je na lepem zaletel z nožem proti njL Preplašena je zbežala v hišo in gospodinja je zaprla vrata, da bi jo obranila pred njim. Peter Mlinar je še z roko ujel starejšega izmed njunih otrok, ga vzel v naročje in šel. Gospodinja je medtem poklicala policijo na pomoč in policisti na kolesih so ga res dohiteli v krčmi pred kolodvorom. Preiskali so ga mu vzeli iz žepa dolg nož in ga vprašali, čigav je otrok.
—	Moj in nikogar drugega, se je Mlinar potrkal na prsi.
In tako so ga pustili, da ga je odvedel s seboj na vlak. Ko se žena ni mogla uto-lažiti zavoljo tega, se Je policist nasmehnil;
—	Ah vam ta dva, ki sta vam ostala, nista dovolj?
In ko je Polona odkimala, se je nasmehnil še enkrat:
—	Jaz jih imam pa sam preveč doma. Ita če imate res tako radi otroke, vam enega prinesem.
Tako je potekel ta dan, ki pomeni zame pričetek najlepšega življenja in največje pogube obenem, Polona je jokala brez konca in kraja, jaz pa sem jo tolažil, kakor sem vedel in znal.
—	Vaših solz, Polona, vendar ne bomo mogli kuhati, sem jo skušal spraviti v dobro voljo. Bo pa že treba kaj dejati v lonec.
In sem polagoma sam začel pripravljati ogenj in posodo za večerjo.
—	Kaj zato, če je Mlinar šel m zastran Petrčka si nikar ne delajte sivih las. Ko se bo Mlinar naveličal in unesel, ga bo že sam pripeljal nazaj. Boste videli, še kako Skesan vas bo prišel prosit oproščenja in kako dober vam še bo.
Nikdar mi on ne ne bo več dober, je razjarjena odvrnila ona Rajši se danes obesim za lastne lase.
—	Le počasi, počasi, sem prigovarjal jaz. človek pride s človekom zmerom skup.
Stala je pri štedilniku in pripravljala večerjo, jaz pa sem sedel na svojem običajnem mestu in s prsti bobnal po mizi. In Se danes ne vem odkod sem vzel takšne besede — zakaj dotlej mi Se nikdar nič podobnega ni prišlo na misel — ko sem dejal:
—Skoda res. da niste rajši moja žena Ali bi mene hoteli za moža?
Vrgla Je žlico iz rok, padla pred me m
kolena in zajokala, tako da so tudi meni solze stopile v oči.
—	Sam Bog govori iz vas, je rekla čez čas. Usmilite se me, saj vidite vso mojo siroščino. žena in mati vam bom, dokler bom živela.
Vse je prišlo preveč iznenada, da bi bü zadosti močan. Vstal sem in stopa proti vratom, planila je za menoj, da mi zastavi pot.
—	Saj se vrnem takoj, sem dejal tat odšel
Stopil sem na cesto in sem brez vsakega cilja hodil sme in tja, kakor da hi bil kaj izgubil. Kmalu je pritekla za menoj in me vlekla nazaj.
—	Ali vam je že žal vaših besed?
—	Ne, sem odvrnil. Kako hi mi moglo bita žal. Kam naj vas v resnici dam? Doma nimate, da bi vas poslal nazaj, za delo ste prešibki, da bi vas spravil v tovarna Saj vam v resnici ne kaže nič druaresra kakor da ostane z menoj.
In pri tem je ostalo.
A komaj sem se tako izročil valovom novega življenja, me je začela moriti skrb kako bom preživljal razmeroma velfko družino, ki sem jo tako na lepem dobil. V tovarni sem imel po 2 franka 50 centimoi na uro, osem ur sem delal na dan, tn č« sem odračunal prispevke za bolniško bla Mao za nezgodni fond, mi je bilo ka lahko jasno, da s tem denarjem ni bih mogoče dolgo živeti. Gledal sem sreča oženjene tovariše, ki so imeli stanovanj« in kurjavo od tovarne pa Se doklade zt otroke in ženo. Na ta način Je človek že lahko Izhajal Ah če bi mogel jas «vole zadev« tako urediti, sem 4 mMB ki m
Sesto kolo državnega prvenstva
Prehud poraz Prlmorja
V Beogradu je enajstorica Prlmorja v nesrečnih okoliščinah visoko izgubila revanžno tekmo z Baskom — Ostali „žrtvi" včerajšnje nedelje sta bili Jugoslavija in Sla vi ja (O.)
Ljubljana, 14. aprila.
Državno prvenstvo v nogometu se je danes premaknilo za tri srečanja, za katera so bila prizorišča igrišča v Beogradu, Sarajevu in Osijeku. Zagreb je bil z vsemi tremi moštvi oproščen prvenstvenih nastopov, ker je bila tamkaj medmestna tekma z Beogradom, in je zanjo lahko porabil najboljše moči iz vsega kadra prvorazrednih. Na slabšem v tem pogledu je bil Beograd, ki je mora.! — ker sta bila Bask in Jugoslavija angažirana v prvenstvu — poslati kot zastopstvo prestolnice »samo« kompletno enajstorico BSK.
V ospredju zanimanja je bila za Ljubljano revanžna tekma med Baskom in Primorjem v Beogradu, katere rezultat je naša nogometaa publika pričakovala s posebno napetostjo še zato, ker ji je bil še živo v spominu odločen in razveseljiv nastop domačega ligaša proti istemu nasprotniku pred tednom dni. Saj dobro vemo, kako smo se vsi oddahnili, ko je Primorje skoraj »v dvanajsti liri« spet zaigralo v nekdanji formi in storilo prvi korak po tabeli navzgor! Nesreča je hotela, da je revanžna tekma prinesla pravo katastrofo. Moštvo je po prvi tretjini igre izgubilo najboljšega branilca in imelo v vratih deloma poškodovanega vratarja, kar je ubilo tudi v ostalih vsako voljo in ambicijo. Povrh vsega je tekmo vodil sodnik, ki je bil vse drugo kot korekten in
konec je bil — olimpijski poraz! Težka je ta preakušnja za našega ligaša, ki se je komaj rešil zadnjega mesta, toda žoga je okrogla, sreča je opoteča, morda se zdaj nasmehne spet njemu... Saj še ni konec vseh dni!
Druga beograjska garnitura za prvenstvo, enajstorica Jugoslavije, je morala na pot v Sarajevo in ni prinesla domov — ničesar. Slavija je na domačih tleh trd oreh in zato je kar prisilila Beograjčane — na kapitulacijo. Morda jih teši zavest, da je zmagonosni gol padel iz enajstmetrovke, toda v tabeli se tega ne vidi nikjer...
Spličani so bili v gostih v Osdjefcu, kjer naj bi bila domača Slavija obračunala ž njimi zaradi skoraj dvošte-vilčnega rezultata pretekle nedelje v Splitu. Resno sicer ni nihče računal s to možnostjo, toda Hajdukovci so bili dokaz, da je tamkaj mogoče vse. To pot ni šlo in Hajduk je tudi na tujih tleh pospravil še ostali dve točki. Tabela je do prihodnjič taka-le:
Hašk Hajduk Concordia Bask
Slavija (S)
Slavija (O)
Jugoslavija
BSK
Primorje
GradjansM
5 5
5 4
6 6
3 2
4 2
4 3 2 2 2 2 1 1 1 0
0 1 2 1 1 0 1 0 o o
1 1 1 1
3
4 1 1 3 2
11:6 18:5 7:4 14:7 12:11 8:22 3:3 4:2 4:15 1:7
8 7 6 5 5 4 3 2 2 0
Bask : Primorje 7:0 (3:0)
Beograd, 14. aprila.
Po krasnem vremenu in pred približno 2500 gledalci se je vršila danes na igrišču Jugoslavije državna prvenstvena tekma med Baskom in Primorjem iz Ljubljane. Moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah razen Primorja, ki se je moralo odreči desni zvezi v napadu Repotočniku, bleziranemu v zadnji tekmi proti Basku v Ljubljani.
Tekma, ki se je končala s katastrofalnim porazom Ljubljančanov, bi se la.*ko
razdelila v dva dela, in sicer v prvih 25 min. do blezure branilca Bertonclja, in ostanek tekme, v katerem je padlo vseh 7 golov. Primorje je pokazalo v začetku prav lepu igro, bilo je na terenu nevarnejše in prodornejše, diktiralo je oster tempo ter bilo sploh najmanj enakovreden, če ne močnejši nasprotnik. V 25. min. prvega polčasa je branilec Bertoncelj v boju za žogo s To-maševičem po nesrečnem slučaju padel in si zlomil desno roko, tako da so ga morali odnesti z igrišča in takoj prepeljati v bolnico. Moštvo je sedaj vidno popustilo in dobilo v kratkem razdobju tri gole. Nesreči Bertoncelja se je kmalu nato pridružila še druga, ki je zadela vratarja Starca. Ko je branil oster strel na gol, ga je eden izmed napadalcev po nesreči zadel v glavo, kar je občutno zmanjšalo njegovo sigurnost. Posledica je bila, da gre velik del golov precej na njegov račun.
Tekmo je sodil g. Nenadovič iz Indji-je, ki je bil v vsakem pogledu nemogoč in delal napake, kakršnih ne bi smel delati sodniški začetnik. V bodoče bi bilo za takšne tekme delegirati sodnike, ki imajo predvsem nekaj več znanja in tuji nekaj več rutine kot jo je imel g. sodnik iz Indjije.
Nekaj o poteku.
Takoj po otvoritvi se P. hitrejše znajde in začne takoj pritiskati proti golu. V 2. min. ima Janežič čisto situacijo 3 m pred golom, toda žoga gre mimo v aut. V 4. min. brani Starec lep strel Tomaševiča. V 8. min. zaustavi sodnik igro v zelo ugodni poziciji zaradi dozdevnega Zem-ljičevega offsida. V 12. min. prvi kot za Bask, ki ne prinese spremembe. Sodnik vidi spet Zemljičev offside in ustavlja igro. P. je kljub temu na boljšem in dobro razvija igro. V 21. min. strelja To-
maševič zelo lepo, toda preko prečke. V ripostu P. zastrelja Bertoncelj. V 25. min. sledi Bertoncljeva nezgoda, takoj nato začne moštvo popuščati. Ze v 28. min. daje Babanovič prvi gol. Ko je Bask spet v napadu, trči leva zveza ob Starca in ga zadene v glavo. Odslej tudi Starec ni več v popolni formi. V 31. min. je na strelu Tomaševič, ki pošlje drugič v mrežo. 2:0 za B. V 38. min. je slednjič isti igralec avtor 3. gola v tem delu igre. P. izvede še en prodor, izvojuje kot, ki pa ostane neizrabljen.
Po odmoru nastopi P. popolnoma de-primirano in že v 5. min. beleži Babanovič 4. gol za barve svojega kluba. Starec je bil slabo na mestu in bi bil ta gol lahko ubranil. V 8. min. prodre Makovec in odda krasen strel na gol. ki ga pa ie lepše ujame Smiljanič. V 10. min. je spet* Babanovič na strelu; Starec je nesiguren in žoga je že v mreži. Bask je vedno močnejši. P. prodira samo še sporadično. V 13. min. je spet Babanovič pri žogi in takoj nato tudi v mreži. Tudi pri tem golu Starec ni bil n« mestu kot običajno. V 15. min. je kot za P., toda brez koristi. V 17 min. daje Mafijas Babanoviču ▼ oùitni offside-poziciji, toda sodnik ne vidi in slednji igralec pošlje žogo preko Starca sedmič v mrežo. V 14. min. sodnik spet prezre offside pred golom P. Bask je večinoma v napadu, toda mestoma se utrga tudi še P. Tako je Makovec v 26. min. po prodoru tik pred vrati, toda strelja ob drogu v aut. V 34. min. posreduje Starec v nevarni poziciji zelo lepo. Bask je v vedno večji premoči, toda rezultat se do konca igre ne menja več.
Naglasiti je treba še enkrat, da izid današnje tekme nikakor
ne daje prave slike o razmerju med jakostjo obeh moštev. Ljubljančani so po blezuri Bertonclja, ki je znan kot najzanesljivejša opora v obrambi in steber enajstorice, popolnoma izgubili voljo. Ker se je temu pridružila še nesigurnost Starca v golu, je moštvo tako klonilo, da je moralo oditi poraženo z enim izmed rekordnih negativnih rezultatov, ki so bili letos doseženi v državnih prvenstvenih tekmah. Kljub temu so zaradi svoje fair igre in lepega športnega nastopa zapustili najboljši vtis in osvojili simpatije izbirčnega beograjskega športnega občinstva.
povprašal polono, kaj bi rekla na to, da prepišem njo in njene otroke na svoje ime. Ona je bila vsa vesela na to misel in tako sem šel in sem storil, kar me je pozneje veljalo vso mojo življenjsko srečo: vzel sem Polonin potni list, s kemično tinkturo izbrisal njeno rodbinsko ime in pripisal svoje, še zdaleč mi ni prišlo na misel, kolikšen plaz gorja sem sprožil nase s tem dejanjem potem sem šel s tako popravljenim potnim listom na občinski urad in prijavil ženo in otroke. Dali so mi papirje in z njimi sem šel v tovarno in že pri prvi prihodnji plači sem dobil draginj-ske doklade za vso familijo in še pribitek za stanovanje in kurjavo.
Tako sem se iznebil največje skrbi, kako bomo izhajali, zakaj žena ni imela nobenega perila, razen kar je nosila na sebi, njeni otroci pa seveda niso bili prav nič na boljšem Kadar je prala, so morali nagi čakati, da so se reči posušile, in to je bila v Franciji največja sramota. Zdaj smo si polagoma pomagali iz najhujše sile in v ženi in v nas vseh je zavladalo največje veselje Poiskal sem si dela v mestu Valenciennes kjer sem takoj skraja nekaj več zaslužil. Kupil 3em Poloni šparovček in Ji odtlei zaupal ves denar, naj gospodari sama, naj nakupuje, kar je potrebno, a če kaj ostane, naj prihrani za poznejši časi Take smo živeli osemnajst mesecev naiboljše življenje, ki sem si ga lahko kdaj mislil. Medtem je žena porodila dekletce, postal sem oče in "esničen mož. Otrok se je razvijal od dne do dne, da je bil pravi angel in da ni bilo človeka, ki ga ne bi bil vzel v naročje. Polona je medtem prište-dila tisoi* frankov, da sem vso oblekel njo in otroke a za malo sem kupil lep moderen voziček. Polona je po porodu postala
zdrava, lepa žena, da človek samo stoji in gleda. Ob nedeljah se je oblekla, da je bila cela dama. šla sva v mesto, v kavarno. Bila je prvikrat v svojem življenju v kavarni, in ko je vzela z glave klobuk, so se ji usuli polni lasje skoraj do peta, da je gospoda začudeno vstajala od miz in prihajala od blizu gledat, ali so to res pravi, naravni lasje. Potem sva šla v muzej, kjer sem ji razkazal vse reči, nato sva se sprehodila po parku in sva se nazadnje vrnila domov. Tako nama je tekla nedelja za nedeljo.
Nekega dne sem bil iznenada poklican na policijski komisariat in komisar me je vprašal brez ovinkov, zakaj sem falzifici-ral potni list. Razložil sem mu po pravici vso reč, kakor sem vedel in znal in nato sem lahko šel. öez osem dni pa sva bila klicana na sodnijo oba, Polona tn jaz. Predsednik sodišča naju je poklical po imenu in začel čitati svoje ceremonije, kakršne so pač pri vseh sodiščih na svetu. Vprašal naju je, ali znava francosko, pa sva odkimala da ne. Nato je nekaj mahal z roko proti enemu in drugemu, se nekaj posvetoval z drugimi sodniki, nato je vstal državni pravdnik in zbrbral nekaj besed, kazoč na naju z roko Sodniki so se nekaj nasmejali in vstali ln ko je predsednik <*s nekaj zamrmral, je bila stvar končana. Dal mi je podpisati nekakSen papir in mi namignil z roko naj greva.
Niti od daleč mi takrat ni prišlo na misel, da sem obsojen na izgon, da moram v desetih dneh zapustiti Francijo in da bom moral prepustiti ženo, ki sem jo imel iz vse duše rad in ki razen mene nikogar ni imela na svetu njene otroke in svojo malo punčko neznani usodi, ki iim ne more prinesti ničesar drugega kakor propast.
Slavija (Se) : Jugoslavija 1:0 (0:0)
Sarajevo, 14. aprila.
Današnji prvenstveni tekmi med Slavijo in beograjsko Jugoslavijo je prisostvovalo okoli 3500 gledalcev.
V prvem polčasu je Jugoslavija zaigrala prav lepo in imela nekaj odličnih šanc, ki so jih pa njeni igralci zastreljali iz neposredne bližine. Po odmoru je skušala obvladati domačine z igro po tleh, ki ji
odlični obrambi Sarajevčanov, ki je delala tako, da Jugoslavija m mogla do zgo-
. ditka. Sele v 25. min. drugega polčasa se je Slavija oprostila pritiska Jugoslavije in začela sama napadati. V nevarnih situacijah pred gdlom Jugoslavije se je iz-cimila enajstmetrovka, ki jo je v 27. min. Zagorac poslal v mrežo in postavil končni rezultat. Jugoslavija se je še naprezala, da bi vsaj izravnala igro, toda rezultat se ni dal več popraviti.
Tekmo je sodil g. Podubaki iz Zagreba na splošno zadovoljstvo.
Hajduk : Slavija (O.)
3:0 (0:0)
Osijek, 14. aprila. Pred 3000 gledalci je danes Hajduk tudi na Slavijinih tleh slavil precej izdatno zmago nad domačini. Rezultat ne ustreza popolnoma razmerju obeh moštev, ker je sodnik Joksimovič napravil nekatere kar-dinalne napake, s katerimi je oškodoval predvsem Osiječane. Dočim njim ni priznal regularnega gola, je Hajduku priznal prvi gol iz očitnega offsidea. Gole za je tudi uspevala. Kljub temu pa so se vsi j Hajduk so zabili Lemešič dva in Kragič njeni napori za dosego gola zlomili ob enega.
ČSK je spet na vrhu
Po včerajšnjih dveh prvenstvenih tekmah, v katerih sta zmagala ČSK in Rapid, je ČSK začasno prehitel dva prednika in zavzel vodstvo v tabeli
LJubljana, 14. aprila.
Podsaveend prvenstveni spored so imeli danes samo v Celju in Mariboru; na preskušajo so morali Celjani in Ra-pidovci na svojih igriščih proti čakov-čanom in »bivšim« Herrnežanom.
Za Celjane so bili Cakovčani dovolj močan nasprotnik in morali bi bili napeti vse sile, če bi bili hoteli rešiti časten rezultat ali celo zmago. Ker je enajstorica igrala še precej pod formo, je bila njena usoda seveda zapečatena in morala je Cakovčanom oddati obe točki, sama pa ostati na predzadnjem mestu.
2SK je šel prvič pod novo zastavo na mejdan z Rapidom v Mariboru. Naloga ni bila lahka, toda, kolikor se da presoditi po prvih poročilih, topot je bila morda izvedljiva Moštvo je zapadlo v stare grehe in je na koncu koncev pustilo obe točki tamkaj. Zadeva postaja zdaj že precej resna...
Tabela je po današnjih rezultatih doživela majhen popravek na vrhu, kjer je ČSK preskočil Železničarje in Ilirijo in se z boljšo razliko golov — do prihodnjič — vsedel na prvo mesto — po naslednji sliki:
4 2 2 0 J. 3 2 0
ČSK	9 Železničar 10
Ilirija	8
Rapid .	.9
Maribor	10
Svoboda	10
Celje	9
2SK	9
5
6 5 5 3 2 2 2
0 2 1
4 6
5 5 7
26:11 27:20 31:10 23:14 13:29 12:48 13:18 19:23
14
14 12 10 7 7 6 4
V naslednjem poročila:
Rapid : Hermes
1:0 (1:0)
Maribor, 14. aprila. Današnja prvenstvena tekma med Her-mesorn in Rapidom Je mnogo obetala, toda kar uvodoma je treba poudarjati, da se je končala na nelep način. Občinstva sorazmerno z ražnosto tekme ni bilo mnogo, vendar se je ubralo okrog 500 gledalcev. Rapid je bfl
mofinejSi v polju, izkoristil pa je prednost v startu in boljšo kombinatorno povezanost, pred golom pa je bil neodločen. Nobena vrsta v mo- : štvu ni dobro funkcijonirala. Obramba ni bila dosti zaposlena, kar pa je bilo dela, ga pa ni vedmo opravila brezhibno. Srednja vrsta je bila raztrgana in Je le Seifert zadovoljil, Rakar pa razen surovosti ni ničesar pokazal. Golinar se je sicer trudil, bil pa je preveč defenziven. Napad je v gotovem momentu zadovoljil v kombinaciji, streljal pa je odločno premalo in slabo. Nemogoč je Pišof, ki Je samo oviral druge in tudi zastreljal vsako šanso- Najbolj aglina je bila desna stran, kjer 8« je debut K rajne rja v prvem moštvu povsem obneeeL Hermes je zaigral lepo
•amo 20 minut, v te«n dehi igre Je moštvo predvedllo lepo kombinacijsiko igro, ki pa ni rodila uspeha. Prva formacija, ki je popustila, je bila obramba, ki Je imela težak posel z nasprotnikom. Ko Je v 8. min. prišel Rapid po Baumiu v vodstvo, Je popustil §e napad, ki je odslej igral zelo nepovezano in Je posamezne njegove akcije z lahkoto ustavila obramba Rapida. Herrnesov napad si ni znal ustvariti niti ene zrele prilike in značilno je, da ni odldal niti enega strela na gol. Krilci, ki so se omejili bolj na obrambo, so bili precej dobri, skupno z obrambo je ta vrsta največ koristila. Vratar je bil zelo nesiguren in se ima le nemogočemu Rapidovemu napadu zahvaliti, da ni dobil več golov. Kakina je bila igra? Tekma je bila prava borba za točke. Takoj v začetku so imeli domači premoč, ki se Je Izražala v celi seriji kotov. Hermes je ubral nekaj bolj defenzivno taktiko in posvečal mnogo pozornosti obrambi, napad pa je pošiljal le sunkoma naprej Ko je prišel Rapid v vodstvo, »o Hermežani igrali Se bolj defenzivno. Ra pidov napad pa Je bil naravnost od sile nemogoč Tudi v drugem polčasa se slika ni spremenila. Hermes se Je trudil izravnati;' vsak napad pa se je razbil na Rapido vi obrambi. Sodnik je proti koncu igre spregledal več foulov, kar so igrači izkoristili in počasi Je igra postajala surova. V 26 min. je Golinar oèbro star tal na Korenino, ki je obležal Ker »od nik GoHnarja ni 'zkljnčil. je nastalo pre rekanje taed HermeFom 'n sodnikom, k' Je izključil še tri Hermežane. in sicer
vratarja Oblaka, Klančnika in De rendo. Po 10 min. odimoru, ko se je zadeva nekoliko razčistila, se je igra nadaljevala, brez omenjene trojice. Toda kar je sledilo, ni bil več nogomet. Hermes je šel v obrambo in pošiljal vsako žogo daleč čez plot. Rapid kljub vsem naporom rezultata ni mogel zvišati. Sodil je povsem objektivno, le premalo energično g. Veenauer.
Dopoldne je v prijateljski tekmi SfSK Maribor porazil Svobodo s 3:1« a rezerva Maribora je izgubila proti rezervi Rapida z 0:3.
ČSK : Celje 2:0 (2:0)
Celje, 14. aprila.
Na Glaziji je bila danes pred okoli 500 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med Cakovčani in domačim moštvom SK Celja, v kateri so popolnoma zasluženo zmagali gosti. Moštvi sta nastopili ▼
naslednjih postavah:
ČSK: Hrmoul, Vamplin, JaniS, Takač. Galovič, Vugrinec, Mihovec, Behojnik, Hrebak, Megla, Vaš.
Celje: Pressinger I in II, Mikuš, Skrl, Pressinger III, Volkar, Achtik, Gobec I, Zupane, Gobec II, Žarko.
Tekma je bila zelo živahna in napela. Gostje so predvedii dobro tehnično in kombinatorno igro z uspelimi napadi, lepim podajanjem in sigurnim startom. Celjani so se pokazali danes v kvaliteti drugorazrednega moštva, v katerem j« nekoliko zadovoljevala samo obramba. Napad je igral raztrgano in neodločno. Enajstorica si je po odmoru sicer nekoliko preuredila svoje vrste, kar pa tudi ni pomagalo. Najmanj je ugajal Gobec 13, ki je zastreljal dve sigurni šanci tik pred golom.
V	začetku je bila igra še nekam izenačena, nato pa so začeli prevladovati Cakovčani. V 7. min. je Gobec prišel do nasprotnega gola in poslal žogo v mrežo, katerega gola pa sodnik ni priznal. Cakovčani so bili nato ves čas do odmora v lahki premoči. Prvi gol je zabil v 19. min. Megla. Nato je bilo spet nekaj obojestranskih napadov, dokler ni Hrebak v 39. min. povišal rezultata na 2:0 ter postavil tudi končni izid. Celjani so imeli še nekaj prilik, da bi zboljšali razliko, toda jih niso znali izrabiti.
Po odmoru je bila slika skoraj enaka. CSK je imel ves čas nekaj vec od igre, toda kljub temu mu ni uspelo povišati rezultata. Celjani so se vidno umaknili v defenzivo. Nekaj minut pred koncem so imeli še enkrat lepo priliko, da bi dosegli vsaj častni gol. toda »srečno« so si pokvarili še to zadnjo šanso.
Tekmo je sodil g. Ramovš iz Ljubljane objektivno, toda prestrogo.
V	predtekmi je mladina Celja porazila rezervo Celja s 7:2 (3:1).
Na igrišču pri Skalni kleti so Atletiki odigrali prijateljsko tekmo proti enajsto-rici Hrastnika in zasluženo ter premočno zmagali s 7:1 (3:0). Gledalcev je bilo okoli 200. Domačini s precej slabim nasprotnikom, ki ni pokazal nobenega pravega starta in tudi malo znanja, niso imeli težkega posla.
Prvenstvo II. razreda
Sloga : Mladika 5:1 (4:0) Mars : Jadran 4:0 (2:0) Grafika : Slovan 4:1 (2:1) Svoboda : Slavija 4:0 (3:0) Reka : Korotan 7:1
Krepak revanž Beograda v Zagrebu
S šestimi goli je BSK v zastopstvu prestatatene reprezentance poga-
zB elitno moštvo Zagreba
Zagreb, 14. aprila.
Za današnjo medmestno tekmo, v kateri je Zagreb nastopil z najboljšo garnituro, Beograd pa postavil kompletni BSK, Je vladalo zaradi nedavnih rezultatov beograjskih moštev v Zagrebu Izredno veliko zanimanje Beograjčani so danes zaigrali v odlični formi in so skoraj poga-zili Zagrebčane. Njihova zmaga je izzvala med navzočnim občinstvom viharje navdušenja, ki 6o prevzeli tudi oni del občinstva, ki sprva ni bil z Beograjčani. Značilno Je, da je začelo občinstvo po rezultata 5:0 predčasno zapuščati igrišče.
Beograd : Zagreb
6:0 (3:0)
Toča golov
ee je sesula nad zagrebška vrata po telile napetih momentih:
V 9. min. izkoristi Moša trenutek, bo niso dovolj pazili nanj, in strelja lx 20 m daljave precizno v kot. Vratar Puhar se sicer vrže, toda strel Je preoster in žoga je že v mreži Presenečenje za Zagreb je tem večje, keT so bili sprva domačini prav za prav boljši. Zagreb Igra sedaj na izravnavo, toda napad je precej raz-
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Na igrišču Prlmorja: Slovan jun. : Primorje subjun. 2:1, Primorje jun. : Moste 11:0, Primorje L : Amater (Trbovlje) 6:0.
Murska Sobota: Mura : Ptuj 4:0 (3:0).
Praga: Avstrija : Češkoslovaška 0:0.
Cnrih: Švica : Madžarska 6:2.
Brnselj: Belgija : Francija 1:1.
Dunaj: Praga : Dunaj 2:1 (1:1).
Gradec: Dunaj : Gradec 1:1 (1:1).
Brno: Budimpešta : Brno 6:1.
BndimpeSta: Budimpešta : Južna Nemčija 5:0.
Marseille: Vienna (Dunaj) : Olympic 3:3.
Rim: Ambrosiana : Milan 2:0, Lazio : Pro Vercelli 6:0, Torino : Fiorentina 1:0, Sam-pierdarena : Brescia 3:0, Palermo : Napoli 2:0, Livorno : Roma 1:1, Bologna : Alessandria 3:3, Triestina : Juventus 2:1!
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. redna seja sekcijskega odbora. Zaradi važnosti prosim za polnoštevilno udeležbo.
Prva bazenska tekma v Zagrebu. V Zagrebu je včeraj v hazenski tekmi nastopila reprezentanca Broda ob Savi proti reprezentanci Zagreba in izgubila z 8:20. Revanž bo za praznike v Brodu.
13 novih avtomobilskih rekordov
Nedavno so se končale znane rekordne vožnje na >Avusu< pri Berlinu, pri katerih so bili doseženi skoraj neverjetni novi rekordni avtomobilski uspehi. Tako je n. pr. prevozil mali enoliterski avtomobil 16^000 km v 6 % dneh. odnosno v 151 urah. kar je približno anako povprečnim 106.36 km na uro Zadnje kroge je vozil celo s povprečnimi 115 km na uro. s čimer je dosedanji rekord zboljšan za 52 ur.
50 Kitajcev v Berlinu
Najmlajši olimpijski narod Kitajci, bodo 1. 1936. mnogo številnejše zastopani na olimniadi kot so bili na zadnji v Ameriki. Takrat ie startal za vso ogromno državo en sam človek in sicer lahkoatlet Heng-Lun-liu Za berlinsko olimniadc ie določeno odnoslanstvc 50 aktivnih snort nikov Za trening bodo Kitajci temeljito
trigan in se ga drži tudi izdatna porci j a simole. V 20. min. prodre Glišovič, daje v sredino, kjer je šurdonja nepokrit, ki iz 8 m daljave spet pošlje v isti kot kot Marjanovič prvič. Puhar je prepozen in Beograd vodi z 2:0. Publika &e nagiba za Beograd. Zagrebčani izvedejo nekaj napadov, toda Glaser v nasprotnem golu drži vse. Minuto pred koncem centrira Glišovič s krila naravnost v Puharja. Vratar se sklone, žoga mu pade iz rok ter se mu med nogami prav počasi zvali preko črte v gol. Po tem slučajnem golu je postavljen rezultat prvega polčasa.
Po odmoru Je zanimanje za dober rezultat že zelo majhno. V 10. min. preigra-vata Marjanovič in Surdonja obrambne vrste; ko se približata na 10 m, pošlje Marjanovič po bliskovitem zaokretu žogo med drogove. 4:0 za B. Ta gol je bil neubranljiv. Da je bil konec še lepši, so si Beograjčani dva najlepša gola prihranili za zadmjdh 10 minut. V 35. min. pride Vujadiinovič po lepi kombinaciji do žoge in pošlje iz precejšnje bližine peti gol v mrežo. Dve minuti pred koncem teče Glišovič po krilu, odda v sredino, tamkaj pa pobere žogo Vujadinovič in postavi končni rezultat.
Tekmo je sodil g. Mfkuiičič ir Zagreba.
izrabili letošnje poletje, ko bodo poslali 150 atletov za 6 tednov v poseben tabor bliizu Tsingtaua. Zanimivo je, da je med olimpijci tudi enajstorica nogometašev, kajti Kitajska se hoče udeležiti tudi nogometnega turnirja.
Nov plavalni rekord
Znani ameriški plavač Jack Medica, ki je nedavno popravil nepoboljšljivi rekord Šveda Arne Borga na 1500 m prosto na znamko 18:59.3, se je kmalu nato v Cam-bridgeu postavil z drugo svetovno znamko. Izboljšal je svetovni rekord na 440 y prosto na 4:42.5, do tedaj je branil rekord na tej progi njegov rojak Gilhula s časom 4:48.3.
Iz sporta v športni poklic
Znana poljska atletinja Stela Walasie-wicz (ali z ameriškim imenom — ker je često startala tudi za Ameriko — Walsh), ki je o svoji razmeroma kratki športni karieri dosegla nič manj kot 31 svetovnih in ostalih važnih državnih rekordov, se namerava umakniti iz aktivnega sporta in se polagoma pripraviti za športno učiteljico. Pra\ za prav s svojimf 23 leti za ta težak poklic še nima vseh vnanjih pogojev, toda kot odlični all-round športnici ji tudi uspehi v novi stroki ne bodo težko dosegljivi.
MAPODHO
t GLEDAL I
"	\r i i. I t n
V L Jì U R! Jam?
BCPEBTOJdflt
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 15. aprila: zaprto. Torek, 16. aprila: Malomeščani. Gostovanje v Celju. Sreda, 17. aprila: Malomeščani. Red Sreda.
OPERA. Začetek ob 20. nri. Ponedeljek, 15. aprila: zaprto. Torek, 16. aprila: Jenufa. Red C.
ČitnH* t<»4<»»f«fcfl rwfio 21VLJENJE IN SVET
TEDEN DNI FILMA
ojui ni.
Cesarica Marija Terezija (Lola Clud) sprejema v avdijenci dva z ljubeznijo hudo obremenjena — (Katica Nagy in Viktor de Kowa). Prizor iz filma »Mladi baron Neuhaus.
Ciganova ljubezen
Za izpremembo bomo v kratkem gledali v Ljubljani še film prizorov ciganske ljubezni. Vsebina? Stara kneginja Stauf-Eensteioska, pred katero trepeče vsa ro-iovina, pozove svojega nečaka Poldija k zimskemu športu v Kitzbühel, kjer naj bi se seznanil z baroneso Štefko, ki mu je izbrana in namenjena. Tam pa pravkar gostuje madžarska plesalka Honka in Poldi se kajpa takoj zatreska vanjo. Stara avstro-ogrska srčna vez je pač vedno še močna, vsaj v filmu. Kneginja pa da Poldija nadzorovati in sicer po grofu Leopoldu. Kaj je bolj naravnega, kakor da se zdaj grof Leopold zaljubi v baroneso Štefko — in je uslišan. Zmede in zmote pa nastanejo okrog Honke in zaradi nje, ker ona ljubi ciganskega primaša, ljubi tako silno, da mu celo ukrade gosli, da ne more odpotovati. Ko se vse to plete in razpleta, plane vmes stara kneginja. In glej čudo: namesto da bi se razjezila nad Ilonko, jo vzame v svoje varstvo in po malem se odkrije skrivnost, da je kneginja tudi nekoč v davnini bila plesalka. Vsekakor more le ona pripomoči, da se niti lepo razpletejo in da se združijo pravi pari — — Edino Poldi ostane zaenkrat brez neveste, saj je
Viktor de Kowa glumi ljubimca v izvrstnem filmu »Mladi baron Neuhaus«, ki ga bomo v kratkem videli v Ljubljani.
žena v sodobnem svetu
„Open Door" — svetovna ženska organizacija
»Open Door« (Odprta vrata) je ženska organizacija, ki zahteva brezpogojno enakopravnost spolov v praktičnem življenju, zlasti v službah. Razlikuje se od drugih ženskih organizacij v prvi vrsti v tem, da odklanja posebno zaščito delovne žene, kakor jo zahteva njen biološki ustroj, zlasti pa njena prirodna naloga: materinstvo. Izhaja s stališča: za enako plačilo enako delo in enaki službeni pogoji. Posebna zaščita je ženi večkrat v škodo kot v korist, saj izgubi službo, če se je posluži. Zaradi tega naziranja se je del žen odcepil od Mednarodne ženske alianse (I. F. A.), ki vztraja na zaščiti matere in žene, češ, da se morajo ustvariti taki delovni pogoji, da je delo človeku v dobrobit, ne da ga uničuje, v svojih praktičnih zahtevah se pa delovanje te organizacije vendarle v mnogočem krije z zahtevami drugih ženskih organizacij.
Pred kratkim je imela svoj letni občni zbor za Veliko Britanijo v Ashton-under-Lyneu, kjer so bile predlagane in soglasno sprejete naslednje zahteve:
Gospa E. M. White iz Londona je predlagala resolucijo proti zakonom, ki dajejo poročenim ženam izreden položaj (Married Women Anomalies Regulations) in proti odrekanju brezposelne podpore poročenim ženam, v diskusiji je ga. Wignall omenila, da je v lancashirskem tekstilnem okrožju prizadetih 70 odstotkov žen.
Ga. Key, nekdanja predsednica Narodne zveze učiteljic, je predložila resolucijo proti celibatu učiteljic. Poudarjala je, da zahteva po celibatu odreka ženi stanje odraslega človeka in ovira vzgojo deklet, ki se boje, da bi poroka uničila njihovo poklicno kariero. Pravnica gdč. Mac Millan, predsednica mednarodne organizacije »Open Door« — pa je omenila, da je zahteva celibata po zakonu o odpravi razlik med spoloma iz 1. 1919. itak nezakonita, a da se potem pač porabljajo razni izgovori za odstranitev poročenih žen iz službe.
Ga. Winifred de Sueur je predložila resolucijo, ki protestira proti predlogu komisarja za bednostne okraje Durhama in Tynesidea, ki v svojem poročilu omenja, da bi bilo dobro omejiti polje ženskega dela, razen tam, kjer bi bila prizadeta kaka eksportna industrija. Ga. de Sueur je poročala, da je v omenjenih krajih že itak 10.000 žen brezposelnih in da komisarjev predlog menda pomeni, da naj v drugih krajih pomečejo žene iz služb, da jih na-domeste z možmi iz Durhama in Tynesidea. Opozorila je tudi na okrožnico, ki jo je razposlal newcastlski župan vsem delodajalcem, češ, da naj odpustijo poročene delavke in nameščenke. Ga. White je pripomnila k temu, da se mora država zavedati, da ogromnega vprašanja brezposelnosti ni mogoče rešiti na ta način, da se tu in tam pomečejo nekatere žene iz služb in se nadomeste z moškimi. Na ta način bo ostal glavni probleni še vedno nerešen. Dr. Hunter iz Glasgowa ie dodala, da se to
vprašanje tiče vseh slojev žena _ da se
ista tendenca, izpodriniti žene iz služb, ali pa jih smatrati za cenejšo delovno silo, opazi že tudi pri akademskih poklicih. Ako žene ne bodo uporabljale svojih političnih pravic, se bodo naenkrat znašle izrinjene iz pridobitnega življenja.
V zadnji resoluciji je ga. Hunter protestirala proti akciji urada za brezposelne podpore, ki priporoča za žene in dekleta za 2 oziroma 1 šiling manjšo podporo kakor za može in fante. Tu gre za prehrano živih ljudi in bolj pametno bo, dati ženam isto možnost prehrane, kakor pozneje izdajati tisoče za pobijanje umrljivosti pri porodih.
Gdč. Westergaard, Danka, ki je kot gost prisostvovala zborovanju, je ob zaključku izjavila, da sta dva največja nasprotnika feminizma: predsodki, ki se skrivajo za takimi gesli, kakor: »ženino mesto je v hiši«, in ki pomenijo, da naj bo žena odvisna od moža, in pa ženino lastno pomanjkanje poguma in samozavesti.
Važen problem sedanjosti
Nasprotje med državami s fašistično upravo, in kjer vsaj prevladuje fašistična miselnost med vodilnimi krogi ter med onimi državami, kjer se še kolikor toliko vzdržuje demokracija, se najbolj očitno javlja v zakonodaji, zlasti pa v izvajanju zakonov.
V	ospredju stoje problemi, ki zadevajo zlasti žensko v njeni vlogi, ki jo ima v družbi kot roditeljica in mati.
V fašističnih državah ima ženska samo eno nalogo: roditi čim več otrok. Osnova tej težnji nikakor ni etičnega značaja, saj fašistične države ne skrivajo svojih imperialističnih namenov, za katere potrebujejo čimveč hrane za topove. Vsa brutalnost ter sleherno pomanjkanje čuta odgovornosti pa se kaže v tem, da nikdar ne vprašajo, ali more mati tudi preživljati otroke, ki jih mora roditi. V Nemčiji imajo društvo »Pomoč materi in otroku«, ki načelno ne daje nobene gmotne podpore, temveč samo moramo. V čem obstoja ta moralna podpora ?
V	prvi vrsti v frazah o materinstvu in požrtvovalnosti za domovino, včasih pa tudi v kakem darilcu kulturnega značaja: n. pr. mati, ki ima več ko 3 otroke, dobi vsak mesec brezplačno vstopnico za gledališče. To je res izdatna pomoč za lačne želodce! Hitler je močno poostril zakon o umetnem splavu. V Trstu so fašisti ustanovili ambu-
lato ri j, kjer brezplačno zdravijo neplodnost. Matere, ki imajo veliko otrok, dobivajo kolajne. Povsod stremljenje, dvigniti število rojstev.
V državah z demokratično vladno obliko pa je opažati povsem drugačno tendenco. Nedavno so imeli v Stockholmu pravosodni ministri nordijskih držav konferenco, na kateri so razpravljali o unifikaciji zakonodaje o umetnem splavu. Za švedsko je izdelan načrt, ki dovoljuje umetni splav iz zdravstvenih, socialnih in ekonomskih razlogov. Islandija je že predložila skupščini sličen zakonski načrt, a v Norveški to Danski proučuje to vprašanje posebna komisija. Na konferenci v Stockholmu je bilo doseženo načelno soglasje v tem pogledu, da se dovoli legalizirani to higijensko neopasni umetni splav, ki se mora izvršiti v bolnicah ali po zdravnikih. Konferenca je ugotovila, da zakonito dovoljenje Števila splavov ne bo povečalo, temveč samo preprečilo žrtve mazaštva, ki so neizbežne, dokler paragraf zasleduje to dejanje. Znano je, da v Rusiji ogromno narašča število prebivalstva, čeprav je dovoljen umetni splav pod določnimi okoliščinami.
no in aktivno vrtilno pcavteo ▼ občinske zastope. V občini Melno so bile pri zadnjih volitvah izvoljene same ženske.
žena — pod tajnik v finančnem rihifcrtr gfcvu v Ameriki. Ta žena je Jozeftoa Roche, predsednica to posievodeča ravnateljica velike trgovske družbe. V ameriški javnosti uživa izreden ugled. Ko je prišla neka velika premogovna družba v njene roke, se je njeno postopanje povsem razlikovalo od postopanja prejšnjih lastnikov; dočim oni niso trpeli delavskih sindikatov in so njihove predstavnike preganjali, je nova lastnica sama protežirala delavske organizacije, zvišala plače, znižala delovni čas ter uvedla velikopotezne zaščitne mere za delavstvo. In glej čudo! Podjetje ni Slo »k vragu«, kakor so ji prerokovali, temveč je pod njenim vodstvom cvetelo kot nikdar dotlej.
Najstarejša zdravnica v Evropi je dr.
Matilda Theyssen in živi v Bernu. Nedavno je praznovala 96. rojstni dan. Po rodu je Nemka, toda ker domovina ni imela smisla za ženske težnje, je šla v tujino, kjer je tudi delovala, in sicer med drugim tudi na Kitajskem in Japonskem.
Gospodarski položaj
na Goriškem
V zimskih mesecih je depresija dosegla vrhunec — Vendar je tudi v marcu skoraj lo.ooo ljudi živelo od
javnih podpor
Pri menstrualnih težavah
i
še premlad — aH kakor pravi kneginja:
presmrkav — za sveti zakon.
Igralci? Dobri, celo odlični igralci: Georg Aleksander, Adela Sandrock, Ralph A. Roberts, dovolj.
Občinski svet Iz samih ženskih svetnikov. Kakor znano, imajo Bolgarke pasiv-
migreni, nevralgiji in vseh vrstah bolečin učinkuje naglo in zanesljivo
ALGO CRATIN E
Izdeluje E. LAN CO SME, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah.
OgL reg. pod 2573 11. XQ. 1933
Iz akvaristove torbe
o vodnih kamenolomcih in krivih apostolih
Ogledali si bomo neke vodne živalce, ki jih, kopajoč se v našem Jadranu, pri bežnem pogledu ne vidimo, pač pa ne morejo prezreti oči njihovih sledov v kamenju. Cesto opazimo na kamnih večje ali manjše luknjice, pa tudi hodnike nalik onim, ki jih v štorih izjedajo mravlje ali pa hrošči v lubju. Večina teh živalic nima orodja za mehanično vrtanje, vrta pa s pomočjo — kemije. Ko odlomimo ali pa poberemo kak preluknjan kos apnenca, se nam zdi zelo lahek in ko ga razbijemo, vidimo, da segajo luknje globoko v notranjost. Napravila jih je spužva Cliona (Viva) typi-ca to druge sorodne vrste. V trših kameninah (kremenjak i, dr.) jih pa ne opazimo, ker je za nje kislina, ki jo spužve izločajo, premalo jedka. Na drugi skalah vidimo malo večje luknjice, ki jih izglablja školjka kamnovrt (Pholas dactylus), ki ima zobčke za vrtanje na podaljšanih lupinah, poleg tega pa izločuje tudi neko jedko kislino. Neka druga školjka, ki vrta po kamenju, je Lithodomus lithophagus, iz skupine klapavic. Podolgovata je nalik dateljnu to se vglablja s pomočjo kisline za prst globoko v kamen. Prebivalci ob jadranski obali jo jedo, imenujejo jo pa morski datelj (uma), Lahi ji pravijo dat-tolo di pietra. Omembe vreden je pri tej priliki tudi živi sveder (Toredo navališ), ki se loti lesa to ki neusmiljeno vrta po lesenih ladjah, zato jih zavarujejo s kovi-nastimi ploščami.
Dočim je živi sveder Školjka s pokrnjeni-ma lupinama, sicer pa podoben črvu, najdemo v, recimo, obrtni skupini svedrovcev tudi prave črve (n. pr. rod spionidov), ki si znajo izvotliti hodnike v apnencu to v mehkejših kamnih. Na morskem skalovju opazimo tu to tam tudi večje okrogle jamice, v katerih tiči dražestni črni morski ježek, ki si izdolbe, vrteč se okoli svoje osi, zaščitno vdolbino, kjer je kolikor toliko varen pred zasledovalci Take luknjice to vdolbine pa vidimo tudi v kamenju na kopnem, v notranjosti, daleč od morja. Sklepanje ni težko. Ali je tako kamenje svoječasno opljuskalo morje, ki je odteklo, ali pa so tektonske sile dvignile tla. Zanimivo je, da omenja paleobiolog profesor Othenio Abel vse gori navedene živalce, opisujoč nam obal mediteranskega morja dunajske kotline za časa miocena v mlajšem tercijaru, kjer je najti nič koliko luknjic v skalah. Zemljepisna slika je bila v miocenu dokaj različna od današnje. Dobri del kopnto je bil tedaj pod vodo; na mnogih mestih, kjer valovi danes stoje morje, pa so bile kopnine. Panonska morska kotlina, ki je zavzemala vso bivšo Ogrsko to del Avstrije, je bila tedaj še v zvezi z zakarpatsko, ta pa s krimokavka-škim morjem kar vse označujemo z imenom; Sarmatsko morje. Tako v preteklosti, iz katere se povrnimo v sedanjost!
In prišli so krivi apostoli to pridigovaH: »Ne devaj zemlje v akvarije, rastline rastejo tudi v pesku.« Ni čudno, da se začetniki, ki jih ubogajo, pritožujejo, da jim rastline ne rastejo, da nimajo ribe kisika, da je voda motna to slično. Ko bi se taki začetniki naročili na ponedeljsko »Jutro«, kjer se v telai leta obravnavajo vsa važnejša vprašanja vodožitja, bi bili neuspehi izključeni. Neki ljubljanski novinec si je kupil steklen akvarij za 500 Din to zaprosil nekega gospoda, da mu ga uredi. Uredil ga je tako, da je nasipal mivko na dno, na mivko kamenčke, nato je pa vsadil rastline to ko je napolnil akvarij z vodo, je spustil vanj veleperke to druge ribe. Uspeh je bil takle: rastline niso rastle, primanjkovalo je kisika, izmenjava vode je bila neobhodna. K temu zlu je prišlo Se, da so bile ribice okužene z ihtioftirijem (bele pi-čice na trupu) to v kolikor jih ta ni pokončal, so poginile zaradi prehlada po menjanju vode. Da bi bila smola Se večja, je začetnik pri čiščenju akvarija prezrl kamenček, ki je ostal na mehki klobučevtoa-sti podlogi to ko je napolnil akvarij, je počilo stekleno dno, a za to se ima zahvaliti onemu, ki mu je posul dno akvarija s kamni. Da taki neuspehi lahko zagrenijo začetniku veselje, je na dlani. Ko uvajamo novinca v akvaristovstvo, ga moramo vestno to temeljito poučiti to ga tudi obiskati, če to žeH, da se prepričamo, ali ravna pravilno. Samo tako je mogoče doseči, da se bo zanimanje za vodožitje uko-reninilo v slehernem mestu Slovenije, ne pa s pogrešnimi navodili o ureditvi akvarijev. Važno je tudi, da začno novinci z domačimi ribami ne samo zato, ker jim je dolžnost seznaniti se z domačo vodno favno, temveč ta v glavnem zaradi tega, ker so domače ribice trdne, dočim je večina tujezemk silno občutljiva.
Akvaristi začetniki se lahko obrnejo na člankarje, kjer dobe (razume se, brezplačno) potrebna navodila.
Pred dobrim tednom dni smo podrobno poročali o nezaposlenosti in preseljevanju prebivalstva goriške pokrajine v 1. 1934., in zlasti v mesecu decembru, o podporah brezposelnim in bednim ter o načinu, kako se v ta namen po vsej deželi zbirajo prispevki Te dni pa smo prejeli nekaj pomembnih podatkov, ki jih je objavil pokrajinski korporaoijsko-gospo-darski svet v svojem »Mesečnem statističnem buletinu« za mesec januar in februar t. 1. in ki kažejo ne le glede že obravnavanih problemov, marveč tudi glede splošnih gospodarskih razmer občutno posdabäanje. Vsekakor je treba upoštevati, da gre za čas, ko že spričo zime delo in gospodarsko življenje v splošnem kolikor toliko zastane, vendar pa omenja tudi navedeni statistični mesečnik za posamezne panoge še posebne razloge, ki niso v ničemer v zvezi z zimo In njenimi nadlogami. Nedvomno pa je pričakovati, da bodo pokazali podatki za meseca mare in april že zaradi decine mobilizacije italijanske vojske, ki je morala v Vzhodno Afriko, in zaradi porasta poslovnega prometa, ki je s tem v zvezi, vsaj začasno nekoliko boljšo sliko razmer, ki so sodeč že zgolj po objavljenih številkah daleč pod splošnim sred-nje-evropskim povprečjem.
Nezaposlenost je narastla
Koncem januarja je štelo prebivalstvo Goriške pokrajine 207.800 duš. Napram decembru je nazadovalo za 55 ljudi. Rodilo se je v tem mesecu 33«, umrlo 262 oseb. Razlika med številom priseljencev in izseljencev je znašala 129 v škodo pokrajini. Tudi zaposlenost je znatno nazadovala. V 170 industrijskih podaetjiih je bùio le 5458 delavcev in nameščencev, pri javnih delnih samo 310, meseca februarja celo le še 153, med tem ko jlih je biLo še lani meseca januarja 710. Sorazmerno še mnogo manj ljudi je bilo zaposlenih v trgovini, obrti in na kmetih, število tako z v ani h popolnoma nezaposlenih je po navedbah omenjenega buletima znatno naraslo, saj je že od novembra do decembra poskočilo od 4689 na 4718, in sicer ne glede na to» da so posameana podjetja po uvedbi 40-urnega dela na teden, sprejela v siužbo 29(2 novih delavcev.
Fašistična pokrajinska ustanova za socialno skrbstvo je morala ceLo še v mesecu marcu (podatke za januar in februar arno že objavili), ko se takozvana zimska pomoč zaključi, podpirati dnevno povprečno Po 8300 odraslih oseb z živežem in drugimi potrebščinami. Razdelili so skupno 248.510 porcij hrane (111.650 v Gorici in 136-860 na deželi) ter večje količine mleka, krompirja, masla, mesa, drv in oblaöil. Med šolsko deoo pa je bilo treba razdeliti 27.840 obedov, tako, da je dobivalo hrano v šolah dnevno do tisoč otrok.
Živila so se podražila
V	trgovini na debelo so se, kakor ugotavlja korporacijsko-gospodarski svet v svojem poročilu, v splošnem podražile življenjske potrebščine, zlasti pa kmečki prtdelki, katerih cena običajno vedno narašča, činubolg se bliža nova žetev. Zanimivo je, da so cene kmečkim pridelkom prejšnja leta pričele iz tega razloga naraščati šele v pomladanskih mesecih, meditem ko so letos poskočile že sredi zime. Nedvomno bo to v korist našemu kmečkemu prebivalstvu, toliko večje pa bodo težave industrijskega in ostalega delavstva ter nameščenstva, ki ga je z njegovimi družinami vred znaten odstotek celokupnega prebivalstva v pokrajini. Predvsem so porastle cene žitu, fcur-àóiei, rižu, vinu, olivnemu olju, siru in klavni živini, dalje pa tudi obdelanemu lesu in drugim industrijskim proizvodom. Tudi v trgovini na drobno je indeks cen poskočil od 65.88 na 65.94 točke. Zarad« tega je na drugi strani padel konzuim, ki se je že pred leti, ko se je pojavila gospodarska kriza, skrčil na minimum.
V	zvezi s tem je treba omeniti, da je število podjetij, predvsem pa trgovin z življenjskimi potrebščinami, vendarle na-rastlo. Meseca januarja je bilo na Goriškem 170 izključno industrijskih podjetij, 381 otxrtno-4diustrijskih ter 5648 trgovskih, skupno torej 8893 tvrdk. V naslednjem mesecu je to število n ar astio na 8910.
Davčni dohodki in hranilne vloge pa so padle
V	poeebno jasno luč pa postavljajo gospodarski položaj na Goriškem podatki o davčnih dohodkih in hranilnih vlogah, ki so v mesecih januarju m februarju prav hudo padili. Statistično poročilo ugotavlja, da so kljub nespremenjenim davčnim osnovam in čeprav davki tudi sicer niso bila znižani, občutno padlii dohodki od davka na poslovni promet, namreč od 229.000 lir koncem decembra na 189.000 lir koncem prvega dvomesečja t l. Skoraj v enakem razmerju so padli tudi dohodki od ostalih davkov in taks, posebno pa 6e občinske davčne doklade.
Še bolj so nazadovali prihranki prebivalstva, naloženi pri raznih hranilnicah in posojilnicah, zlasti pa pri glavnih dveh, goriški mestni in poštni hranilnici, ki razpolagata z veliko večino vseh vlog na Goriškem, žal statistični mesečnik ne navaja celokupnega zneska vlog, pač pa ugotavlja, da se je v prvih dveh mesecih t. L vsota vlog pri goriški mestni hranilnici zmanjšala za 154.000, pri poštni hranilnici pa za 77.500 lir.
*
Demografski podatki
za februar in mare
Te dni so bili objavljeni podatki o naravnem gibanju prebivalstva v goriški in tr-
žaški pokrajini. V februarju se je v Gorici rodilo 67, umrlo 87 ljudi tako, da je mesto ne glede na morebitne priseljence nazadovalo za 20 prebivalcev, v ostali pokrajini pa 243 odnosno 174 tako, da znaša naravni prirastek 69 ljudi. Skupne številke so: 310 rojstnih primerov, 261 smrtnih s prirastkom 49 ljudi. V marcu se je v mestu rodilo 68 ljudi in prav toliko jih je umrlo, na deželi pa 236 odnosno 203 tako, da je znašal naravni prirastek še vedno 33 duš. med tem ko ga v mestu ni bilo.
Glede na narodnostni položaj v pokrajini moremo smatrati, da je znašal v obeh mesecih naravni prirastek slovenskega prebivalstva okrog 100 novorojenčkov, med tem ko se je število Italijanov glede na naravno gibanje prebivalstva zmanjšalo za okrog 20 ljudi.
Se jasnejšo sliko demografskega razvoja, v februarju in marcu dobimo po objavljenih podatkih tudi v tržaški pokrajini. Meseca februarja se je rodilo v Trstu 257, umrlo 306 ljudi, marca pa 309 odnosno 333, tako da znaša skupni primanjkljaj v naravnem gibanju prebivalstva 79 ljudi. V ostali pokrajini, ki je po veliki večini slovenska, se je rodilo v februarju 156, v marcu 178 ljudi, jc umrlo v februarju 96, v marcu pa 109 oseb, tako da znaša naravni prirastek v obeh mesecih 129 ljudi.
Zanimivo je, da se je meseca marca izselilo iz Gorice 241 ljudi priselilo pa le 156, tako da je število mestnega prebivalstva samo v poslednjem mesecu konkretno padlo za 105 duš.
Požarna katastrofa na meji
Postojna, pričetkom apri k..
V Studenem, ki je le dobro uro oddaljeno od meje, je nastal v noči med 3. in 4. aprilom velik požar. Kmalu po 2. uri je neki pozni vasovalec opazil dim, ki se je valil iz senika kmečkega posestnika Josipa Križmana. Takoj je zbudil gospodarja in njegovo družino. Ljudje so spočetka menili, da se neznani ponočnjak šali. Medtem pa se je ogenj širil še z veliko naglico tudi na sosednja poslopja. Pet minut pozneje so že alarmirali vso vas, ka-rabinjerje, obmejne miličnike in financar-je. Poslali so po pomoč tudi v Postojno. Silen veter pa je gnal ogenj že od strehe do strehe. Čeprav so ljudje na moč gasili, se je požar razširil že na vse sosednje stavbe. Šele zjutraj so prispeli v Stu-deno postojnski gasilci. Ogenj je tedaj malone že opravil svoje razdejalno delo. Poleg senika je pogorelo šest stanovanjskih hiš, ki so bile v neposredni bližini Križmanovega senika. Sele po sedmih urah napornega gašenja so požar omejili in rešili sosednje hiše iz vsake nevarnosti.
Pogorelci Anton Pandru, Lojze Križ-man, Mirko SSmčič, Anton Kobac, Ivan Ostanek in France Brenk ter njihove družine so našli prvo zavetišče pri sosedih. K sreči so si rešili nekaj živine in opreme. Vse ostalo jim je ogenj uničil. Škodo so ocenili na 200.000 lir. Prizadeti posestniki svojih hiš niso imeli zavarovanih. Zaradi tega jih čaka tem večja beda.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jntra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Üskaraarja Franc Jezerfek. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak,
p— Fašistična demografska politika se
je pričela z veliko vnemo izvajati fcud.1 po deželi. V večjih mestih je bil že dolgo običaj, da so razpisali nagrade za novorojenčke in za novoporočence. Tutti država na moč podpira nove zakonske pare. Sedaj so pričeli take nagrade deatti tudi po slovenskih vaseh na Goriškem ln na Krasu. Tako je občinska uprava v Pari razpisala štiri nagrade po 500 Mr ssa revne novoporočence in štiri nagrade po 100 in 200 lir za novorojenčke. Enake nagrade so bžle razpisane tndi v Kanalu in dtragod.
p— Plinske maske na obroke. »Popolo
di Trieste« je v svoji čitateljski rubriki objavil zanimiv dopis, v katerem ugotavlja neki čitatelj, da v zadnjem času zlasti po šolah in društvih silno propagirajo mi-Iitarizacijo prebivalstva. Ker se širijo govorice, da si bodo morali v kratkem vsi ljudje nabaviti posebne plinske maske, predlaga, naj bi se prodajale na obroke, ker bi posamezni družinski očetje težko ümogli denar za pet ali šest mask, kolikor članov pač štejejo njihove družine.
Zaradi bega čez mejo je goriško sodišče v torek obsodilo 401etnega Viktorja Cudermana iz Idrije na 18 mesecev zapora, 4000 Mr denarne kazni in plačilo stroškov za proces. Cuderman je bil obtožen tudfi zaradi nekaterih drugih prestopkov.
V	Piranu imajo novega krajevnega tajnika fašistične stranke. Dosedanji tajnik Ivan Fondar je bil imenovan za okrožnega inšpektorja. Za novega tajnika je puljski pokrajinski tajnik Bellini imenoval Jurija Tamara, ki je v Istri znan že iz prvih »revolucijskih« časov fašizma.
Pri Peči blizu Ravnice, ki je dobro aro hoda oddaljena od Trnovega, se je preteklo soboto popoldne pripetila huda nesreča. Dva dečka, 12 letni Benedikt in njegov 8 letni brat Ernest Filipič sta našla za nekim grmom 15-centimetersko granato. ki je obležala tam že v času zadnje svetovne vojne. Fanta sta se je lotila s kamnom ter sta hotela odviti vžigalnik. Nenadoma je nastala eksplozija in granata je oba nesrečna otroka dobesedno raztrgala Nekaj ur pozneje je prišla na kraj nesreče komisija, ki je odredila pogreb obeh fantkov. Prepeljali so ju v Grgar, kjer sta bila v nedeljo pokopana
V	Solkanu so našli ljudje v noči od nedelje na ponedeljek 621etnega kmeta Antona Hledeta mrtvega na pragu njegove hiše. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je nesrečneža zadela možganska kap In da si je prebil lobanjo Ko Je odhajal po stopnicah iz hiše. je padel in se smrtno pobil. V torek so ga pokopali.