NOVI TEDNIK Mgvilka 14 Leto XLI • cena 200 din Celje, 9. aprila 1987 Lvi TEDNIK JE GI^SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE U\SKO. MOZIRJE^ JELŠAH IN 2ALEC Farsa a nepismeniti deiegatiii Je neuspešno delegatsko izobraževa- nje le pesek v oči? Stran 2. Vreme le primerno, zdaj pa na njive Nastopa za kmetijstvo ugodno Jupitrovo leto. Stran 10. Razčiščujejo odgovornost Odgovorni delavci LIK Savinje obtoženi še za gospodar- ske prestopke. Stran 15. TEMA TEDNA: Položaj Novega tednika in Radia Ceiie Potrebni ali ne? s prekinitvijo dela zapo- sleni v Novem tedniku in Radiu Celje nismo imeli in nimamo namena kogarkoli izsiljevati. Zahtevamo le, da se naši ustanovitelji in drugi, ki nam režejo kruh, odločijo, ah sta oba medija v tem re- gijskem prostoru potrebna ali ne. Ni nas strah negativne odločitve. V nobenem pri- meru pa ne bomo pristali na životarjenje, na katerega je naša novinarska hiša obsoje- na že vrsto let, ker naši usta- novitelji niso izpolnjevali ob- veznosti, sprejetih s samou- pravnim sporazumom. Smo dovolj mlad in sposo- ben kolektiv, kar dokazuje vedno večja kakovostna ra- ven našega dela, da nismo pripravljeni zapravljati svo- jih najboljših življenjskih moči za kolektiv, ki nima ni- kakršne razvojne perspekti- ve. Zato tudi ne pristajamo na »gasilske akcije« ozaljša- ne z moralno podporo, tem- več zahtevamo, da se pro- blem financiranja Novega tednika in Radia Celje reši sistemsko. Z drugimi bese- dami, gre za politično odloči- tev o nadaljnji usodi našega kolektiva. Čeprav ne izsiljujemo po- zitivne odločitve, to ne po- meni, da ne bomo zahtevali zaostritve politične odgovor- nosti ustanoviteljev. Kot od- govornim družbenopolitič- nim delavcem nam namreč ne sme biti vseeno, kdo in kako nas vodi v teh zaostre- nih gospodarskih in politič- nih razmerah. Ker se odgo- vornosti svojega položaja v tej družbi in v tem prostoru dobro zavedamo, nismo zao- strili problemov do skrajnih meja, temveč smo skušali ravnati politično razsodno. Ne bo nas presenetilo, če nam bodo 15. aprila postregli z ugotovitvijo, da regijska politika ni sposobna razrešiti naših problemov in nas bodo skušah odpraviti s praznimi obljubami. Nič novega na- mreč ni, da novinarstvo v na- ši družbi ni vrednoteno ustrezno družbenopolitični odgovornosti in pomenu. Ker se zavedamo, da smo tu, dokler smo, zaradi poslu- šalcev in bralcev in ne zaradi politikov, smo se odločili, da bomo do 15. aprila po naj- boljših močeh opravljali na- še poslanstvo tudi za 26 od- stotkov nižje plače. Ne more- mo namreč kar tako prepu- stiti obveščanja javnosti ne- sposobnosti ali neosvešče- nosti tistih, ki nam niso za- gotovili ustreznih material- nih pogojev za naše delo. (Podrobneje o položaju NT-RC na 3. strani.) VILI EINSPIELER f Celju so za samoprispevek, I kasneje, z drugačnim programom v Celju so se odločili, da bodo raz- sali referendum za četrti samopri- »evek samo, če bodo občani pokaza- pripravljenost za takšen način re- vanja problemov. Da bi mnenje Iju- spoznali, so izvedli anketo javnega nenja, ki je zajela 184 občanov v larosti od 18 do 70 let, moških in tnsk različnih poklicev in krajev bi- iinja. V anketi se je za samoprispevek kot Itrtzno obliko reševanja problemov eklo 52, odstotka občanov. Če bi ta! program takšen kot je (za zdrav- ■0. šolstvo in potrebe krajevnih upnosti). bi zanj glasovalo 65,9 od- >tka, 16.4 bi bilo proti. 17,6 odstotka ^ se ni moglo odločiti. Za samopri- ^\ek, ki bi bil namenjen izključno 'sodabljanju opreme v zdravstvu bi skovalo 70,8 odstotka anketirancev, inimiv je podatek, da kar 46,4 odstot- ka meni, da bi morali samoprispevek plačevati vsi, 41,5 odstotka pa, da bi morale biti razlike glede na socialni položaj. O anketi javnega mnenja bo podrob- no razpravljal iniciativni odbor za pri- pravo 4. samoprispevka šele danes. V ožji skupini, v kateri so sodelovali tudi pripravljalci ankete, pa so ugotavljali, da na temelju ankete m mogoče pred- videti uspeha referenduma, če bi ta bil junija in za nespremenjen program. Anketa je namreč pokazala, da ljudje ne odklanjajo samoprispevka, vendar želijo ustreznejše ekonomske razmere za njegovo uresničevanje, čiste račune in dobro obveščenost o dosedanjem in bodočem samoprispevku. Očitno je tudi, da so odločitve vezane na trenut- no razpoloženje posameznikov. O času in programu samoprispevka bo torej potrebno še premisliti. MILENA B. POKLIC 5. izlet 100 kmečkih žensk na morje je kJjub slabemu vremenu izredno lepo uspel. Razpoloženje pa predstavlja tportaža na 12. in 13. strani. j^^j mASNEC ^ -'—'—^ Črnogorski utrip v Celju Konec prejšnjega tedna so v Celju odprli poslovalnico turistične delovne organizacije Montenegroturist iz Bud- ve. V nekaj več kot 50 m^ veliki poslo- valnici Montenegroekspresa v Celju bodo trije delavci pripravljali poleg ostale turistične ponudbe še bogatejši program izletov in letovanj v Črno goro. Turistična poslovalnica Montene- groekspres pomeni hkrati tudi prvo vlaganje črnogorskega gospodarstva na našem območju, medtem ko so celj- ske delovne organizacije že sovlagale v izgradnjo hotelske verige v črnogor- skem primorju. V celjski poslovalnici Montenegroekspres bodo začeli z de- lom 13. aprila, prvi izlet pa so pripravi- li že prejšnjo soboto, ko so s sodobnim dvonadstropnim avi^obusom Neoplan popeljali skupino potnikov po avstrij- ski Koroški. V Črno goro bodo prve potnike popeljali 30. aprila, ko si bodo potniki v štiridnevnem izletu ogledali Dubrovnik in črnogorsko primorje, tu- ristični delavci pa jih bodo popeljali tudi na turo Montenegro. IVANA FIDLER [elevizija po kablu v CeHu Priprave na gradnjo ^'■ežja za kabelsko televi- ^ Celju potekajo po na- Strokovnjaki RTV |Il"Uana so te dni že opra- ' potrebne meritve za r^jem signalov, na podla- fijihovih meritev oziro- f^.dokumentacije, ki jo bo- 1 '^delali, pa naj bi zgradi- '^'itenski sistem. lorej kaže, da se bodo 1 ' naročnikom v Jugo- jj""^' ki že gledajo kabel- «] ^elevizijo, kmalu pndru- Se precej Celjanov. Dela- L/^f^reč tudi že načrte za I v^^rno kabelsko omrežje, L^^ imelo več krakov. S L' Kraki naj bi »pokrili« L '^^Ja naselja v celjski ob- Pljš ^°Soče pa jih bo po- j ■' tudi v sosednje obči- ne. Tako se te dni že pogo- varjajo s celjskim Elektro- signalom, ki bo najverjetneje vodil gradnjo primernega omrežja. Zagotovljena so tudi že za- gonska sredstva za gradnjo omrežja, kasneje pa naj bi dela financirali občani s pri- spevki za priključke, torej ti- sti, ki se bodo odločili za ka- belsko televizijo. Prijave bo- do sprejemali v krajevnih skupnostih (akcijo naj bi speljali še pred poletjem), fi- nančno pa bo projekt vodil sis za izgradnjo objektov po- sebnega družbeneg pomena. Na celjski kabelski sistem bi se lahko priključili tudi krajani iz sosednjih občin, če bodo seveda plačali stroške priključka in sorazmeren del stroškov za primerno omrež- je (koUko bo to, zaenkrat še ni znano), seveda pa se bo potrebno prej dogovoriti s sosednjimi občinami in us- kladiti z njihovimi načrti za kabelsko televizijo, g ŠROT Hidroelektrarna buri duhove Hidroelektrarne Vrhovo ne bodo pričeli graditi že to pomlad, kot je bilo načrto- vano, ampak v najboljšem primeru jeseni. Občina La- ško, zlasti še krajani Radeč in Vrhovega namreč še niso dobili zadovoljivih odgovo- rov na tista vprašanja, ki po njihovem mnenju sodijo med bistvena, ki bodo vpli- vala na življenje in delo krajanov na tem območju tako v času gradnje kot tudi ob obratovanju hidroelek- trarne. Prejšnji teden se je v Rade- čah sestal projektni svet, pri- sotni so bih tudi vsi vabljeni republiški organi, institucije in strokovnjaki iz posamez- nih področij. Zadovoljive odgovore so lahko ponudih za manj po- membne stvari: za sistem varnostnih ukrepov v prime- ru naravnih nesreč; delavsko naselje bodo gradili v Sevni- ci in ne v Vrhovem, kot so prvotno načrtovali: glede na raziskave hidrometeorolo- škega zavoda pa ne bi smelo biti bistvenih klimatskih sprememb na območju delo- vaja hidroelektrarne; zado- voljiva je tudi rešitev poteka plinovoda in podobno. Odprto pa ostaja še vedno vprašanje celovite prostor- ske ureditve območja Radeč in Vrhovega. V prvi vrsti je to vprašanje Zasavske ceste in ostalih cestnih povezav. Laščani vztrajajo, na spre- membi srednjeročnih načr- tov repubhške cestne skup- nosti, kjer naj svoje mesto najde tudi cestno omrežje v Zasavju. Le delno so zadovoljni z re- ševanjem problematike čisto- sti Save. Glavni onesnaževalci sicer imajo svoje načrte za gradnjo čistilnih naprav, pone- kod Jih tudi že gradijo, drugje so tik pred gradnjo, zveza vod- nih skupnosti pa bo svoj delež pri financiranju povečala od 30 na 60 odstotkov. Vendar v tem trenutku ni nobenega zagoto- vila, da bo Sava za eno stopnjo čistejša ob pričetku obratova- nja hidroelektrarne. Zato bodo v občini Laško vztrajali na tem, da vsak onesnaževalec podpiše pogodbo z Zvezo vod- nih skupnosti, ki bo mnogo bolj obvezujoča kot sam samo- upravni sporazum. VVE 2. STRAN - NOVI TEDNIK mmrammrnn lUliJiglULJJLAiLl 9. APRIL 1 V zakonskih škripcih y Celju bo za družbene de Javnosti aprila 800 milijonov dinarjev manj Ta mesec bodo v celjski občini zbrali za družbene dejavnosti dve milijardi in pol dinarjev. Kar 36 odstot- kov ali 800 milijonov dinar- jev pa v družbenih dejavno- stih ne bodo videli, saj bodo končali na blokiranem žiro računu samoupravnih inte- resnih skupnosti. Ker so z denarjem že tako na tes- nem, bo takšen izpad nepO' sredno ogrozil izajanje pro- gramov oziroma delo izva- *jalcev. Šol, vrtcev ali bol- nišnice zaradi tega seveda ne bodo zaprli, a razen naj- nujnejšega od izvajalcev ne moremo pričakovati. Takšne so neposredne po- sledice Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z de- lom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupno- sti in samoupravnih interes- nih skupnosti družbenih de- javnosti za poslovno leto 1987. Skladno s tem zako- nom so sredstva omejena z 90 odstotki rasti dohodka v Sloveniji, za prve tri mesece pa največ enaka lani zbra- nim sredstvom v zadnjih treh mesecih - če je bilo zbranih manj ali toliko, kot je dovoljeval zvezni inter- ventni zakon (če je bilo zbra- nih več, je treba to vrniti). Celjske samoupravne in- teresne skupnosti družbenih dejavnosti so lani združile 900 milijonov dinarjev manj kot bi lahko in se jim sed^j to seveda otepa (kot vsem do brim gospodarjem). V vseh samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejav- nosti, razen v skupnosti za zaposlovanje in občinski ra- ziskovalni skupnosti, bo del denarja obležal na poseb- nem žiro računu. Zneski so različni, težave pa bodo imeli zaradi tega povsod, saj bodo morale vse skupnosti zmanj- šati prispevne stopnje za ta- ko dolgo, da bodo poračuna- h blokirano zneske. To bo najmanj mesec dni, potem pa tako prične veljati zakon o začasnem financiranju. Kot v združenem delu bodo torej v naslednjih tednih ve- čino svojega delovnega časa tudi v samoupravnih interes- nih skupnostih namenjali preračunavanjem namesto delu, za katerega jih imamo. MILENA B. POKLIC Seje SIS v laški občini s .sejo skupščine občnske telesnokulturiie skupnosti se bodo v Laškem prihodnji leden zvrstile seje skupščin interesnih skupnosti s po- dročja družbenih dejav- nosti. Na dnevnem redu je obrav- nava poslovanja v preteklem letu, največ pozornosti pa bo- do namenili oceni o tem, ka ko bo na nadaljnje delo vpli- val interventni zakon. Sicer pa bo na dnevnem redu vsa- ke skupščine tudi nekaj vse- binskih vpra.šanj. Tako bodo delegati zdravstvene skupno- sti obravnavali program me- dicinske rehabilitacije, skupščina socialnega skrb- stva bo sklepala o izdelavi elaborata o družbeni in eko- nomski upravičenosti usta- novitve centra za socialno in svetovalno delo, na seji razi- skovalne skupnosti bodo obravnavali nov pravilnik o nagradah in priznanjih inova- torjem in raziskovalcem v ob- čini Laško in tako naprej. Skupščinski teden bodo sklenili s sejo kulturne skup- nosti v četrtek, 23. aprila. VVE Kako živeti z 80 tisočaki? Izredni zbori delavcev v vzgoji in izobraževanju Interventni zakon o pre- povedi razpolaganja dela družbenih sredstev za oseb- ne dohodke je prizadel tudi tiste, ki so se ves čas obna- šali v skladu z dogovorjeno politiko, so ugotovili pred tednom dni v Šentjurju. De- lavci osnovnih šol v Šent- jurju in Slivnici ter v Vzgoj- novarstveni organizaciji so se namreč zbrali na izred- nih zborih, povod pa so bili izplačani osebni dohodki za marec. Po tednu dni čaka- nja in ugibanja so namreč dobili za več kot 20 odstot- kov nižje osebne dohodke kot prejšnji mesec. Na izrednih zborih so ugo- tavljali, da so bili že lani pri- krajšani, ker niso imeli de- narja za sprotne poračune, ko pa so ga v vrtcih ob koncu leta na primer imeli, so po- pravili osnove. To pa so sto- rili v skladu z branžnim spo- razumom, ki so ga decembra sprejeli. Tudi na šolah so osebne dohodke povečali še- le letos. V vrtcih so tako v povpreč- ju dobili nekaj več kot 130 tisoč dinarjev, kar pomeni, da so dobile varuhinje komaj 80 tisočakov. Da je bilo nji- hovo ogorčenje precejšnje, ni potrebno posebej poudar- jati. To je bil tudi razlog, da so se odločile za neko vrste protestni pohod skupaj z otroki okrog zgradbe občin- ske skupščine in družbeno- političnih organizacij. Želele so predvsem poudariti po- men predšolsko vzgoje v na- ši družbi in odgovornost, ki jo nosijo pri svojem delu, za katerega pa so vseskozi neu- strezno nagrajene. Vendar pa so mnogi odgovorni v ob- čini to dejanje napačno razu- meli in iskali primerjave iz naše polpretekle zgodovine, ki pa so bile povsem ne- umestne in neumne. Na izrednem zboru, ki je nato sledil, so delavke v vrt- cu zahtevale, da se o njiho- vih težavah razpravlja na viš- jih forumih in da najdejo ustrezno rešitev. Na šolah so celo zagrozili, da bodo preki- nili delo, če ne bodo dobili ustreznega odgovora, kako bo z njihovimi osebnimi do- hodki. Večina jih meni, da svoj davek stabilizaciji že plačali v preteklih letih, ko so morali njihovi osebni do- hodki zaostajati za 10 odstot- kov za gospodarstvom i^ sedaj dobri delavci plaču davek na račun slabih. Svoje zahteve so prizj, poslali na pristojne rep^ ške organe, po številnih govorih v sami občini pj tudi učiteli opustili svojo mero, da prekinejo (j Vprašanje je, ali bodo n zanje kakšno rešitev, saj govorni ves čas ugotavlj da gre za zvezni intervei zakon, ki nima lukenj, o nem pa vse zaposlene v di bonih dejavnostih slo kakšna bo njihova usod; prihodnje, saj bodo odvii predvsem od produktivna gospodarstva. Kako bodo] voli z 80 tisočaki, pa je drj vprašanje. ] T. CVlij Pet desetletij sestanku na Čebinah Od ustariovitve Komui stične partije Slovenije i Čebinah mineva letos že let. Osrednja proslava bol aprila v Trbovljah, kjer bodo zbrali udeleženci iz v Slovenije. Iz celjskega o močja jih bo predviden 2000, zato zanje pripravlja organiziran prevoz z vlaki bodo odpeljali iz Rogašl Slatine in iz Celja. MB V Mozirju posotlohUena pošta ¥eč za izboljšanje pitne vode Tudi letos bodo v mozirski občini zgradili precej objek- tov gospodarske infrastruk- ture. Na Rečici bodo zgradili šestnajststanovanjski blok, v Gornjem gradu pa bodo priče- li z gradnjo poslovnostano- vanjskega objekta, v katerem bo tudi šestnajst stanovanj. Posebno skrb bodo namenili izkoriščanju podstrešnih pro- storov in s tem bodo pridobili štiri stanovanja v Gornjem gradu in Konjskem vrhu. 43 odstotkov zbranega denarja od stanarin bodo namenili za vzdrževanje družbenostano- vanjskih hiš, 3? odstotkov za obnovo starejših stanovanj, preostalo pa za druge stroške, ki se pojavljajo. S cestnega področja velja omeniti modernizacijo najpo- membnejših lokalnih cest in njihovih objektov. Tako bodo posodobili ceste Ljubno-Rast- ke, Solčava-Sleme in Podvo- lovljek-Kranjski rak. Letos bodo postopno pridobili tudi projektno dokumentacijo za obvoznice Mozirje, Luče in Ljubno ter posodobitev regi- onalne ceste Ljubno-Luče. Kar dobrih 31 milijonov di- narjev bodo namenili za elek- trogospodarstvo. Med drugim bodo zgradili priključna dalj- novoda za transformatorski postaji Luče bloki in Solčava Lovski dom ter postavili nekaj novih transformatorjev, pre- zreti pa ne gre tudi naložb v PTT gospodarstvo, saj bo sa- mo zgradnja in obnova prosto- rov pošte v Mozirju veljala de- vetdeset milijonov dinarjev, načrtujejo pa tudi povečanje zmogljivosti telefonske centra- le v Mozirju. V vodnem gospodarstvu bo- do opravljali redna vzdrževal- na dela na vodotokih, izdelati pa bodo dali tudi dokumenta- cijo in začeli s pripravljalnimi deli za čistilno napravo. Letos bodo storili tudi vse, da bi se izboljšala kakovost pitne vode v manj razvitih krajevnih skupnostih Luče in Solčava. Z denarjem občinske vodne skupnosti bodo nadaljevali z deli pri izgradnji kolektoija na odseku Mozirje-Nazarje, to pa le pod pogojem, če bo sprejet in podpisan dogovor o ustano- vitvi enote občinske vodne skupnosti v Mozirju. JANEZ VEDENIK Farsa o nepismenih delegatih Je (neuspešno) delegatsko izobraževanje le pesek v oči? Naše delegate na vseh ravneh in na vseh interes- nih področjih je treba izo- braziti, da bodo kos svojim zahtevnim nalogam in od- govornostim pri krepitvi neposrednega odločanja de- lovnih ljudi in občanov v prid demokratizaciji naše družbe in hitrejšemu raz- voju. To govorimo že dobro de- setletje, prav toliko časa tudi izobražujemo naše delegate, učinki, ki so najbolj na očeh v praksi, v skupščinskem de- legatskem utripu, pa so ko- majda zaznavni. Je delegat- ski »vrvež« na zasedanjih na- ših skupščin, od občinskih do interesnih, tudi odraz sla- be izobraženosti naših dele- gatov? Na začetku nove delegat- ske »sezone« so v Delavski univerzi Rogaška Slatina pripravili program izobraže- vanja novoizvoljenih delega- tov. Od 2451 povabljenih se jih je predavanj udeležilo le 241,.kar ni niti deset odstot- kov. Od 867 povabljenih de- legatov v krajevni skupnosti Rogaška Slatina, na primer, jih je predavanja poslužalo le 34, nikjer pa ni udeležba pre- segla dvajset odstotkov. V Delavski univerzi Roga- ška Slatina pravijo, da so program pripravili v skladu z okvirnim programom, ki ga je izdelal koordinacijski odbor za družbenopoitično izobraževanje pri predsed- stvu republiške konference SZDL. V občini Šmarje pri Jelšah so bila predavanja za delega- te od 23. februarja do 5. mar- ca v krajevnih skupnostih Rogaška slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sot- li. Kozje in Šmarje pri Jel- šah, izobraževalni seminarji pa so bili v popoldanskem času. Težave so bile tudi s predavatelji. Osemindvajset jih je zagotovilo udeležbo, predavalo pa jih je le devet, ki so bili zaradi tega preobre- menjeni. In ko so v Delavski univerzi Rogaška Slatina na- pravili obračun stroškov te akcije, so prišli tudi do izra- čuna, da je izobraževanje vsakega delegata (nekaj po- poldanskih ur) stalo 4.150 di- narjev. Kot glavne vzroke za slab odziv delegatov v De- lavski univerzi navajajo po- ložaj izobraževanja v naši družbi, zelo slabo izobrazbe- no strukturo delegatov ter naraščajoče število nepisme- nih. Torej smo predlagali in izvolili delegate, ki so neizo- braženi in nepismeni? Balj bo držalo, da so razlogi, ki so jih navedli v Delavski uni- verzi za lase privlečeni, ni pa s tem rečeno, da so oni, kot organizatorji seminarjev edi- ni krivi za neuspeh akcije. Ko so na seji predsedstva občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah, ki so jo organizirali skupaj z delegati družbenopolitičnega zbora šmarske občinske skupšči- ne, razpravljali o uspehu ozi- roma neuspehu družbenopo- itičnega izobraževanja dele- gatov, so v problematiko se- gli malo globlje, zlasti kon- kretneje. Oprli so se na pre- tekle izkušnje in zlasti na pripombe delegatov na ra- čun delovanja sistema v praksi. Ti že dolgo opozarja- jo, da so gradiva za skupšči- ne predolga, prestrokovna in brez izvlečkov, jih prejemajo prepozno in zato ni časa za razpravljanje v delegatskih bazah ter da v predlaganem gradivu ni inačic za odloča- nje. Gre torej za tehnične »okvire«, ki jih gre pripisati zgolj strokovnim službam. Hujši očitki delegatov so, da jih strokovni tajniki na zase- danjih skupščin obravnava- jo »kot avtomate za dviganje rok« ter da se problemii v te- meljnih sredinah namesto po delegatski poti, rešujejo po sistemu zvez in poznan- stev in v okvirih izvršilnih teles družbenopolitičnih or- ganizacij, sisov, krajevnih skupnosti in občine. Med de- legati je apatičnost, »vdanost v usodo«, češ da se ne da nič spremeniti. Vsi ti očitki dele- gatov pa z njihovim izobra- ževanjem nimajo veliko skupnega. Če ti očitki dele- gatov držijo, so strokovne izobrazbe bolj potrebni tisti, ki naj bi imeli skrb za ustvar- janje takšnih pogojev, v ka- terih bo delegat in samou- pravljalec imel resnično ob- čutek, da je v tej družbi kori- sten in zlasti potreben. MARJELA AGREŽ Razkorak med plačami učiteljev še večji Na pobudo vzgojnoizobraževalne organizacije laške občine so se v ponedeljek sestali predstavniki regijskih vzgojnoizobraževalnih organizacij z name- nom, da ocenijo, kako jih bo prizadel interventni zakon predvsem pri osebnih dohodkih učiteljev. Sestanek naj bi pripomogel k enotnemu reševanju problemov, ki bi se morda pojavili na regijski ravni. Zal se je izkazalo, da so razmere od občine do občine tako različne, da skupnega dogovora niso našli. Poka- zalo pa seje, da v bolje stoječih občinah kot so Velenje. Celje in Slovenske Konjice večjih problemov ne bo, ker so tu uspeli lani med letom usklajevati osebne dohodke z gibanji v gospodarstvu in so štartali v novo leto dokaj ugodno. Tam, kjer so poračune za lani opra- viU šele letos, pa se ve, kaj jih čaka: vračanje osebnih dohodkov na raven lanskega zadnjega trimesečja. To se bo zgodilo v laški, žalski in šentjurski občini, ter v nekaterih šolah v mozirski in šmarski občini. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da je osnovna šola sicer republiška institucija, da pa je njen materi- alni položaj odvisen predvsem od položaja občine in če je ta povrh še manj razvita, potem je stanje še slabše. Tako lahko ugotovimo le, da se je kljub enakemu programu v osnovnih šolah enaki obremenitvi pedago- ških delavcev, razkorak med njihovimi osebnimi dohodki še povečal. V\^E Stare težave v krajevnih skupnostih y žalski občini delegatski sistem še ne deluje dovolj dobro Delegacije za zbor krajevnih skup- nosti bi se morale aktivneje vključe- vati v delo krajevne samouprave, predvsem pa bi morale zagotoviti ne- posredno povezavo z zbori delovnih ljudi in občanov, skupščinami in sve- ti krajevnih skupnosti. To je ena iz- med ugotovitev z zadnje seje izvršne- ga sveta žalske občinske skupščine, na kateri so poročali tudi o delu kra- jevnih skupnosti v letu 1986. Dobršen del ugotovitev o položaju in delu krajevnih skupnosti je takšen kot že dolga leta nazaj. Zelo slaba je bila udeležba na sejah skupščin samo- upravnih interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti. Iz nobene krajevne skupnosti se delegati niso udeležili vseh zasedanj skupščin, rekorder pa je krajevma skupnost Šešče, ki se je na zasedanjih pojavila le trikrat, vseh sej pa je bilo šestindvajset. Tudi poveza- nost med sveti krajevnih skupnosti in posameznimi delegacijami ni najbolj- ša, zato delegati na sejah skupščin ne morejo posredovati usklajenih mnenj oziroma odločitev. Premalo je tudi so- delovanja pri oblikovanju raznih dele- gatskih vprašanj, predlogov in pobud, ki bi jih na zasedanjih skupščin posre- dovale posamezne delegacije. Poseb- no skrb bi morali samoupravni organi v krajevnih skupnostih, družbenopoli- tične organizacije, zlasti pa krajevne konference Socialistične zveze in dele- gacije posvetiti dokumentom, ki so posredovani v javno razpravo. Le tako bi lahko pravočasno oblikovali pri- pombe, predloge in stališča ter jih do zahtevanega roka poslali pristojnim organom. Skratka, pomanjkljivosti iz prejšnjih let se nadaljujejo. Spodbudnih pa je nekaj ugotovitev. Udeležba delegatov krajevnih skupnosti na sejah zboi krajevnih skupnosti je bila boljša k« prejšnja leta. Več kot pretekla leta organi krajevnih skupnosti nameni pozornosti področju splošne Ijudsk obrambe in družbene samozaščite, ustanovitvijo skupne finančne služ^ so krajevne skupnosti dobile tudi W kovostnejšo in pravočasno opravlje" delo. V skupno finančno službo nis* vključeni le krajevni skunosti Trna* in Vransko. Največji problem pri delu krajevn" skupnosti je seveda pomanjkanje i[ narja. Eden izmed razlogov za to tudi ta, ker organizacije združenei dela v žalski občini ne izpolnjujejo