ßorlca*
* izhaja vsaki torek in soboto. Ako
pad»» na ta dneva praznik, dan
poprej.
!fr<Mliii&tvo
se naliaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini št. 9, kamor je
nasiavljati pisma.
Nefrankirana piHina
se ne sprejemajo, euako se nt
uvažujejo   pisma    brez   podpisa.
tiokopiHi
dopisov se ne vračajo

#l»orira"
stane na leto 10 K, za pol leu
b K, za četrt leta 250.
l'pravniätvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni"
ulica Vetturini   St. 9.
se plačuje od čveterostopne petit
vrste po 14 vin., za večkratni
natis primeren popust.
PonameKU« Itevilke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
ra7.mil goriških trafikah.
St. 21.                        ^                                          V Gorici, v to^ek dne 14. marca   1911.                                                         Leto XIII.
„Der Drang Irch
Süden". ?
Človek res ne ve, ali so ti nemški
gospodje na severu še pri zdravili živ-
cih ali ne. Sto in stokrat že pišejo o
tej veliki kulturni nalogi, ki jo imajo tu
pri nas na jugu. Tu je vse narobe, vse
navskriž in. če ne pride kak tak mošak
doli s severa, tako nekak „Übermensch",
pa bo šlo pri nas vse k vragu. Rado-
vedni smo le, kaj bi ti gospodje rekli,
ko bi mi zahtevali zase kake pravice,
recimo na Tirolskem ali Zgornje-Av-
strijskem. Takoj bi se reklo, ti niso za
rabo, kaj hočejo tukaj — tujci. Na jugu
pa igrajo oni le ulogo kulturonosca, re-
šitelja iz stoletnih spon teme in neved-
nosti. Če smo tedaj vsi Avstrijci, smo
mi ravno tako doma gori na nemškem
severu kot hočejo biti oni tu doli pri
nas. Ali so res tako potrebni tukaj, o
tern bi se dalo dvomiti. Saj mi ravno
tako vršimo svojo kulturno nalogo tu
doli brez njih, če ne morda bolje, kot
bi jo oni. Pod plaščem avstrijstva in
patriotizma se pač skriva marsikaj, kar
je bolj neinško nacijonalno kot res pa-
trijotično. Kajti nemštvapaČ ne moremo
še identit'icirati pri nas s patrijotizmom.
Povsod vidijo ti možje avstrijske inte-
rese, v resnici pa zasledujejo svoje na-
rodno nemške koristi.
Tak le gospod je tudi deželni po-
slanec na Moravskem, dr. Alfred
F i s c h e 1, ki je napisal za „Tagespost"
(1. marca 1911) članek „Die Mission
der Deutschen an der Adria". Seveda
začne takoj z veliki besedami, češ, to-
liko in toliko delamo in zato tudi za-
služimo, da gospodujemo. Naloga nem-
škega naroda mil je „zu herrschen".
Tako tedaj, g. doktor! To je kulturno
delo, „das Herrschen". Sicer pa takoj
za tern stoji zagotovilo, da Nemci širijo
„edino" le kulturo in da je njih sve-
tovno zgodovinska naloga obvarovati
nemško kulturo v avstrijskih deželah.
Qovek, ki ne pozna razmer pri nas na
jugu, bi si res mislil, kako blagodejno
hočejo vplivati Nemci na nas, a mi se
nekako branimo tega blaženega vpliva,
ki nas hoče edino le osrečiti. Toda mi,
ki bijemo boj proti temu nasilju že leta
in leta, pač vemo, kaj se to pravi. Naj-
bolj pa se zdi nevredno res kulturnega
človeka, pripovedovati o kulturi, a za-
sledovati pri tern čisto nacijonalne na-
mene. Če nam hočejo res dati kulturo,
katere sicer od njih ne potrebujemo,
tedaj bi nam jo morali dat: v našem
jeziku in na podlagi naših šol. Če pa
razumevajo pod razširjenjem kulture
vsiljevanje svojega jezika in miSljenja.
potem pa sami niso več kulturni. To ni
več kultura,. to je nasilstvo!
Gospod dr. Fische! piše potem o
mornarici. kjer mu ni prav, da so tain
Hrvati in nekaj Italijanov. Češ, zakaj bi
ne bili tain Nemci. Ti so sposobni za
mornarsko službo in grdo je, da se jih
tako odbija. Prav! Mi bi le vprašali g.
poslanca, kako si on predstavlja štaier-
skega Nemca fam doli na dalmatinskem
jugu na ladiji sredi viharjev in morske-
ga vrvenja. Menimo, da sploh nikakor.
Tedaj ljudstvo. ki je zraslo takorekoč
na morju. naše čilo, žilavo hrvaško
ljudstvo, ki pač tvori bistveni del naše
mornarice, to naj bi bilo zapostavljeno
na ljubo par nemškim pastirjem, ki še
niso v i del i morja.
Vsaka stvar ima svoje meje in tu
se neha že vse. Radi bi vedeli. koliko
bavarskih hribovcev služi pri nemški
marini. — Sicer je dopisnik dokaj zvit.
Pravi: zapostavljeni so Nemci in Slo-
venci. Oj, ti čudni mož, ki si gori na
severu mislil tudi na nas! No. pa naj
bo; v greh ti ne bomo šteli te zanjke,
saj je za nas tako brezpomembna. Ne
bomo se ogrevali proti Hrvatom. češ mi
in Nemci smo zapostavljeni pri morna-
rici, kajti vemo, kaj je dalmatinski
mornar.
Seveda bi morale biti tudi sole
trgovske mornarice osnovane tako. da
bi se nemški naraščaj tu deli na jugu
učil v materinem jeziku — piti slano
vodo, kajti ti Nemci namreč, bi re-
šili Šele koi. inornarji našo trgovino. Niti
izjavanaučnega ministra grofa Stiirgkha,
da se bo za nemški mornarski naraščaj
poskrbelo. ne zadostuje, ker se jim zdi
vse pre boječa „za schüchtern". Naj-
bolj boli člankarja seveda Trst. Tu je
torišče za nernško kulturo, tu je pravo
dirkališče, kjer si Nemci lahko pridobe
nevenljivih lavorik. Sicer godrnja član-
kar nekaj časa proti Italijanom, Češ,
Lloyd skrbi skoro edino za Lahe. a
kmalu se razvidi kam pes taco moli in
zakaj je eel članek pravzaprav napisan.
Naenkrat se pojavijo Slovani kot nemški
in -- laški sovražniki. Kapital slovanski
se množi, parobrodne družbe so si
osvojili na Jadranskem morju že v pre-
cejšnjem številu in sedaj preti Nemcem
in Lahom — slovanska nevarnost. Malo
prej sta bila Nemec in Lah sovražnika
— naenkrat sta zaveznika proti Slovanu.
No, in člankar čudovito tolaži Lahe. čes.
edino z Nemci se zvežite. tu je vaša
rešitev. Ti vam bodo varovali „vero in
postave". Posebno v narodnem oziru se
jirn ni od nemške strani nič\bati. (Kot
n. pr. 1. 1904. v Inomostu, kjer so jim
razbivali butice.) To se pravi po dr.
Fischel-nu „Pflege der Nationalität". Po-
sebno se je pa spravil ta severni pru-
rok na Istro. češ. tarn je potrebno nem-
ško delo, kajti tarn je tudi nemščina že
deželni jezik! Menda bo kmalu tudi v
Albaniji nemščina deželni jezik! — Se-
veda pride zopet „deutschösterreichisch"
na vrsto, kar je pa pri Lahih tarn v Istri
precej zamujeno. Pred kopersko raz-
stavo bi bili ti nauki za Lalic gotovo
bolj potrebni.
Stara historija o tistih „Obere Zehn-
tausend' se v Trstu poživlja veano na
novo. kajti tu so „zehntausend Volks-
genossen", ki se borijo tu doli za sveto
idejo. Vse to naj bi bilo nekako kre-
pilo „Kräftigung" avstrijske misli —
tako piše g. dr. Fischel — in naj bi po-
magalo Italijanom v boju proti Slova-
nom. No, tedaj tu ga imamo, gospoda!
Na vsak način hoče krepni avstrijsko
misel s pomočjo Lahov in to naj te
zadnje podpira proti nam. Ta je pa res
lepa! Tedaj avstrijsko delovanje je po
ninenju tega gospoda doktorja boj proti
Slovanom. In najlepše je še to: za to
kulturno misijo pri nas na jugu naj bi
dobili Nemci še podporo od države „eine
Unterstützung der Regierung". — To pa
imponira, prav za resü
Sicer so po našern mnenju izvaja-
nja gori omenjenega člankarja precej
nemerodajna. a vidi se, da Nemci
vedno bolj silijo na morje in hočejo po
vsi sili dozidati znani Bismarckov most
„bis zur Adria". Sicer bodo tajili vse
to, vse bodo zopet zavili v plašč kul-
ture in napredka. a mi se vemo rav-
nati in varovali se bomo teh volkov,
ki hodijo k nam v ovčjih oblačilih.
Brisn a železnica.
Ravnateljstvo državnih železnic v
Trstu je v svrho poročevanja želez-
niškemu ministerstvu naprosilo deželni
odbor goriški naj začrta na zemljevidu
progo, po kateri bi imela teči briska
železnica. Na to je dal deželni odbor
začrtati to progo.
Omenjena železniška črta pelje po
tem načrtu od državnega kolodvora v
Gorici po projektirani progi Gorica-
Červinjan in se odeepi od te na onein
mestu, kjer slednja prereže okrajno
cesto pri Krojni.
Od tu dalje teče ta erta nekoliko
časa v meri proti severo zahodu. nakar
se obrne proti severu. vodi po kroj-
niški dolini navzgor in obdrži svojo
severno smer do točke. kjer se križa s
skladovno cesto Pevma-Kojsko. Od tu
naprej teče zahodno proti Števerjanu.
Pod Števerjanom naj bi se zgradila po-
staja za tamkajšnje vasi. Nato preko-
rači železniška proga po galeriji sedlo.
na katerem je zgrajena cesta Steverjan-
Kojsko in obkroži kctlino med Kojskem
in Šmartnem. Kjer se cepi cesta
Šmartno-Kojsko in Šrnartno-Vrhovlje bi
se morala zidati postaja za vasi Smart-
no. Kojsko. Yederjan in Vrhovlje. Crta
se potem vije ob kozanskem griču in
dospe po galeriji v dolino med Kozano
in Biljano: tu naj bi se zgradila po-
staja za ti dve vasi. Potomdruge kratke
galerije pride železniška proga v do-
lino potoka Reka. ki pa ne dela nobe-
nih težkoč.
Od tu naprej zasleduje smer ceste
Biljana Venkovo in dospe do vznožja
Nebelskega hriba; tu naj bi stala četrta
postaja. ki bi služila vsej Kožbanski
dolini. — Dalje teče omenjena črta
po dolini Reke in sicer tik ob cesti.
prestopi v strugo Idrije in teče dalje ob
podnožju hriba sv. Helene.
Od tu do Cerovega pelje proga
vedno ob vznožju hriba; pri cerkvi v
Lonzanu. kjer napravi cesta Venkovo-
Mernik ovinek, bi se morala postaviti
peta postaia. ki bi služila vsem pre-
bivalcem Idrijske doline.
Pri Cerovem se obrne črta proti
severo zapadu, prekriža cesto in preko-
räci avstrijsko mejo. Nadaljevanje črte
do Čedada ne zadeva ob nikake težkoče
Due
nečakinji meslo jedne.
Veseloigra v dveb dejanjih.
Prevela
L   Kersnik-Rottova.
(Dalje.)
Razb oršek: (Zase) Ta je od-
kritosrčna!* (Glasno.) (iospodična! Sto-
rite ž njim kar hočete, a prej ne, da ga
oženim.
Tinica: Vi mislire tedaj, da bi
ga jaz ne smela poročiti?
Razborsek: Tako niislim.
Tinica: (Prime Radivoja za lice.)
Pa ljubiti ga vendar smem.
Razborsek: (Zase.) Saperlot!
če imajo Čehi take navade. (Glasno.)
Nu Radivoj, kako ti dopada g. Červiček?
Radivoj: Ljubi stric — maio
prevelika je.
Razborsek: Prevelika ? Jaz sein
jo vedno prišteval v vrsto niajhnih žensk.
R a d i v o j : To je res! A da bi jo
postavil na omaro za pagodo. je pa
vendar malo prevelika.
Razbo ršek: Razumem, dečko.
Toda ona ima denar, a ti si revež. Z i-
kaj je ni tu? Mar   si   žalil golobičico?
R a d i v o j: Ne, ne ! Ura je bila
11 in majhna gospodična Rezika je
tekla k učitelju.
Razborsek: Da, da, ure za pi-
sanje nikoli ne zamudi. Vendar smeš
biti glede tega brez skrbi: zaljubljenih
pisem se ne navadi pisati. In to je pri
današnjem svetu velik dobiček. Pa-
metne dcklice pišejo preveč. Kaj meniš
ti Tinica? Stavim kar hočeš, da tebi ni
treba učitelja za pisanje.
Slavka: Knjigo za perilo in ku-
hinjske recepte znam že pisati.
Razborsek: In če je moj sin
pameten, ne zahteva več. A, tudi on se
je zgubil! Kako je, Tinica? Se ti li do-
pada? Mar ni lep mladenic?
L a v o s 1 a v a: 0 da.                %
Razborsek: Kako^je bi 1 to ža-
losten „da"!
Tinica: Zakaj pa mene ne vpra-
šate? Meni se vas gospod sin jako
dopada!
Razborsek: Tako?
Tinica: Res. res, jaz bi ga takoj
hotela poročiti.
Razborsek: Tako ? Žal mi je,
ker je že obljubljen.
Tinica: Svoji bratranki ?
R a z b o r J e k: Da !
Tinica: To nič ne de!
Razborsek: Ne!
Tinica: Saj imamo dosti zgledov,
da so se obljube razveljavile.
Razborsek: Da, da! (Za se.) Ta
je preveč odkrita. (Glasno.) Pojdi Tinica.
pri zajtrku se boljse seznaniva.
La vo slav a: (Ga srčno prime
za roko.) Želim, da ste mi tudi potem
tako dobri.
R a z b o r š e k : Gotovo, gotovo I
Sam Bog ve, kako se mi dopadaS. Ne-
koliko srčnejša bi smela biti; no, pa
niC ne do Bolje boječa, nego preveč
drzna. (Pogkda Timco pomenijivo in
poda pazduho Lavoslavi.)
Tinica: To velja gotovo meni ?
Razborsek: Prosim. pridita za
nama. (Odide z Lavoslavo.)
9. p r i z o r.
Radivoj. Tinica.
Radivoj: Ljuba sestra, ti igraš
svojo vlogo izvrstno, a bojim se, da
postanes stricu zoprna.
Tinica: Ga mine, ko zve, kdo
da sem.
Radivoj: Kolikor te poznam.
mislim. da se ti naS bratranec Milan
dopada.
Tinica: Gospod brat se niso
prav nič zmotili. Ti veš, kako sem se
bala, da mi postane zoprn. ker se mi
ga je kar tako, meni nič, tebi nič, cd-
ločilo za mo/a. A po pravici rečeno, ta
mladi Človek se mi dopade in ako se
ne motim. dopadam tudi jaz njemu. Ne
rečem dvakrat, da ga tvoji nevesti pre-
vzamem.
Radivoj: Dal Bog! Bal sem se,
da si izvoli Siavko, ako tudi zve. da ni
moja sestra.                   (Dalje pride.)
skozi okno, a ni se zmenil za to, da so
goreli tramovi pod njim. Naenkrat pa
se je vdrl pod in s podom vred se je
pogreznil (udi Kumar, ki se je na ču-
•dovit način rešil strašne smrti. Razun
par opeklin, ki jih je dobil. se mu ni
nič zgodilo. A to ni vse. Obžalovati se
ima tudi človeško žrtev. Zgorel je
rtamreč triletni Kumarjev sin, katerega
ni bilo mogoČe rešiti. Poginila je tudi
krava, mogoče edino imetje po-
gorelcev.
Razpls Štlpendijev. „Goriško kme-
tijsko društvo" razpisuje štiri štipendije
po 300 K za take mladeniče, ki bi ho
teli obiskovati petmesečni teoretično
praktični tečaj na „Kranjski mlekarski
šoli" na Vrhniki, ki se začne 15. aprila
in konča 15. septembra. Starost od
.15 — 18, krepka postava. Prosilci morajo
podati spričevalo, da so dovršili Ijudsko
ali kmetijsko šolo, da so pristojni in
prebivajo v slovenskem delu (ioriško-
Gradiščanske, da so sinovi kmečkih
starišuv in da so potrebni podpore za
obiskovanje mlekarske šole. ProŠnje za
štlpendije je predložiti „Gor. kmet.
društvtf na Kornju.
Smrtna nesreöa na žeJeznloi.  V
Prvačini je železniški viak, ki je priše!
v petek po noči iz Trsta, prevrnil že-
lezničarja Kikalya, ki je hotel v istem
trenutku črez progo, ter mu ločil glavo
od telesa. Mrtveca so prenesli na
prvaško pokopališče.
Nova vojašnlca v Gradišču. — V
Gradišču bodo v kratkem gradili novo
vojašnico.
Vseučjlt*5ni profesor dr. Mat.
Marko v Gradcu je prediagan na prvem
mestu za profesorja slovanske filologije
na vseučilišču v Vratislavi.
Novi davkl. V proračunskem od-
seku je novi finančni minister Mayer
razvil finančni načrt ter naznanil, da
bo vendarle treba skrbeti za to, da se
krijejo veliki izdatki za vojsko in mor-
narico. On misli, da bi se dalo to do
seči. ako se zviša osebnodohodninski
davek, potemdavekna žganje inseupelje
monopol navžigalice ter davek na ded-
ščine. Avtomobile semisliobdavčiti.Glede
davka na žganje se je določilo po pro-
gramu Bilinskega zvišanje davka od
1 hi od 90 K na 140, novi minister pa
misli zvišati davek od 90 K na 150. To
bi državi neslo 18 milijonov več
na leto.
Glede osebne dohodnine predlaga
vlada, da se za dohodke od 20.000 K
davek poviša po 6'/2% skrajne mere;
zahteva se vpogled v poslovne knjige,
dodatni davek na visokedividende najse
zvišado 10 odstot. inobdačijo naj se tudi
tantieme upravnih svetnikov in ravna-
teljev. Od tega si obeta vlada 8 milijo-
nov kron dohodkov več, nevpoštevši
rezultata iz vpogleda v poslovne knjige.
Pododsek finančnega odseka po-
slanske zbornice pa je izdelal predloge,
ki davek od osebne dohodnine še ve-
liko bqlj zvišujejo kakor hoče vlada. Po-
višanje naj se začne že pri 10.000 K
dohodkov. Pododsek pa predlaga olaj-
šave za hranilnice in posojilnice, odo-
brava pa vpogled v poslovne knjige,
Cesar se trgovstvo seveda zelo brani.
Lička železnlca se zgradi — V
neki seji železniškega odseka je posla-
nec Biankini vprašal železniškega mi-
nistra Glombinskega, mu je li znano,
ako se je v zadnji konferenci skupnih
ministrov v Budimpešti obravnavalo kaj
vprašanje   bosenskili  železnic. Minister
je odgovoril, da je bila ta stvar na
vrsti in da se je ogrska vlada končno
odločila Železnico skozi Liko graditi ter
se bo z deli kmalu pričelo.
Veterancl Vojni odsek je imel v
Četrtek dopoldne sejo, v kateri se je
razpravijalo posebno o veteranski pred-
logi, ki je imela že opetovano zelo ža-
lostno usodo. Seja je bila namreč že
šestkrat nesklepčna. Napredni poslanci
namreč najstrožje nasprotujejo obrav-
navanju o skupni veteranski državnl
organizaciji in o vprašanju, da bi se
dovolilo veterancem nositi orožje.
Aehrenthai v OpatlJI Minister za
unanje stvari grof Aehrenthal je v soboto
zvečer odpotoval v Opatijo — Grof
Aehrenthal baje trpi na sladkorni bo-
lezni in se ne bo baje več povrnil na
svoje mesto.
Nova  brambena postava  je go-
tova že četrt leta in jo že tiskajo v
državni tiskarni. Tiska se Že tudi po-
ročilo Vlada predloži postavo obema
zbornicama po Veliki Noči, ker se do
zdaj še ni doseglo popolno sporazum-
Ijenje glede na vojaški kazenski red.
Posebno brambeno postavo dobita na
cesarjev ukaz Bosna in Hercegovina.
Praga ln nemškl naplsl Gospo-
darska kornisija praškega mestnega
sveta je sklenila, da morajo lmeti vse
restavracije, ki se nahajajo v mestnih
hišah, samo Češke napise tako zunaj
kakor /notraj.
Reforma društvene postave. — Po
novi društveni postavi, ki jo je vsprejela v
petek poslanska zbornica. se obdržijo
temeljna načela dosedanje postave, od-
pravljajo pa skoro vse dosedanje do
ločbe, ki so oteževale svobodo zdruze-
vanja, ovirale društveno delovanje in
vse one formalnosti od strani oblastev,
ki so pomenjale pravzaprav le nepo-
trebno sekaturo ter izgubo časa. Tako
po novi postavi ne bo več mogoče pre-
povedati poslovanja društva zavoljo po-
manjkljivosti pravil. smelo se bo v na-
čelstva oztroma odbore izvoliti poljubno
število članov. tudi glede števila članov
ne bo več določb. ne bo se delal
več razloček med politic nitni
in nepolitičnimi društvi, smele
se bodo poljubno snovati zvejze
in podzveze ne oziraje se na de-
želne meje in druge dozdaj veljavne za-
držke, ženske se bodo brez vsa-
le i h zadržkov s m e I e u d e 1 e 1 e-
vati društvenega delovanja.
b i t i o d b o r n i c e i n č I a n i c e, ne bo
se več zahtevalo kakor do zdaj vse «no-
goče naznanjanje prireditev in števila
članov in podobno na oblastva, odpra-
vijo se različne policijske denarne globe
in oblast tudi ne bo deiala več razločka
med društvi, poddruštvi, podružnicami
itd. itd. in n? bo več postavila različnih
norm v tern oziru. Nekateri pridržki ve-
ljajo le glede  nedoraslili in  inozemcev.
Žrelo Vezuva se udriol — V ne-
deljo djpoldne se je udrl vrh Vezuzo-
vega žrela v širini 300 m in višini 80 m.
Ko se je vrh udrl, se je zemlja daleč
naokoli potresla in se je čulo močno
bobneje pod zemljo. Stene na kolodvoru
vezuvske železnice so na več krajih po-
čile in se je železniški promet moral usta-
viti. Nekateri potniki, ki so bili na potu
k žrelu, so imeli priliko ves dogodek
opazovati. Nad Vezuvom, ki je zdaj
nižji in je videti kakor da bi bil ob-
glavljen, se vije megla iz pepela.
1OO kron najdenlh Danes je nekdo
našel na cesti 100 K.   Kdor   jih   je iz-
gubil, naj se javi  v „Narodni tiskarni"
v Gorici.
Drobfinice.
Lakota na Kltajikem. Na Kitaj-
skem preti v več pokrajinah lakota.
Ljudje se preseljujejo proti Jugu. L
1906 je bila tudi strašna lakota, a imeli
so Kitajci takrat pomoč od vseh strani,
medtem ko se zdi, da sedaj ni od ni-
koder pomočl
Posknien beL blvšega tnrškega
sultana Abdul-Hamld ~ Bivši sultan
Abdul Hamid je podkupil nekatere vo-
jake, ki so ga stražili, da bi mu pri-
pomogli do bega. (llavno ulogo je igral
pri tern nek vojak, ki je pa vso stvar
izdal, ko so ga areiirali radi izvršenega
umora na poročniku Osman efendi.
Osman efendi je namreč tega vojaka
radi nepokorščine okloiutal. nakar ga
je vojak ustrelil. Sultanovo stražo so
spremenili.
Po dveh letth aretlran. V Berlinu
so te dni prijeli onega, ki je pred
dvemi leti izvršil kakih trideset aten-
tatov z nožem na žene in dekleta. Ugo-
tovili so, da Je to 28letni slikar Benne-
vitz, in deset prič ga je spoznalo kakor
alentatorja izza onih časov.
Joristl natakarjl — Na budim-
peštanskem vseučiliSču je razglasil re-
stavrater Kraus v Keszthelyju, dasprejme
kot natakarje v poletni seziji juriste
proti ,'nesečni plači 200 K. Prijavili so
se že Stirje juristi in sodijo. da se jih
bo priglasilo se 11, kolikor jih rabi
Kraus, ki hoče odpraviti tako na-
pitnme.
Aretlrana dmžba ponarejalcev
denarja. OrožniStvo je v Sobotišča na
Ogrskem aretiralo dve ženski, ki sta
hodili od vasi do vasi. ter razpečevali
ponarejen denar. Izkazalo se je. da sta
ženski članici družbe ponarejalcev de-
narja. ki je že več let sinla ponarejene
Dovce po 2 in 5 K po sobotiški Žu-
paniji. —
Grozua eksplozija v Amerlkl 40
mrtvlh Stotine ranjenlb. Iz Novega
Jorka se poroča. da se je vnel v Ples-
sant Prairien v skladiSČu neke praharne
smodnik. 180 ton (180 tisoč kg). Pra-
harna je zletela v zrak. do 100 his je
porušenih, 10 mil) daleč so poskodo-
vane hiše. Pok je bil tako silen, da ga
so Luli 50 milj daleč. zemlja se je
stresla. kakor ob kakem potresu. Na
stotine delavcev je več ali manj ne-
varno ranjenih. Dozdaj so dobili 401
mrličev.
Dober gostilniöar je F. Vesely v
Jarovi na Češkem. Že 15 let ima go-'
stilno, v kateri se še nikoli ni igralo na
karte. Če kak gost zahteva karte, mu
jih gostilničar ne da, ker jih sploh nima
pa tudi noče kupiti.
Vellkanskl naravnl vrelec pllna
V Transsilvaniji so izsledili v zemlji ve-|
likanske množine plina za razsvetljavo,|
ki izpuhtevajo z močjo 30 atmosfer.
Povprečno se izgubi 900.000 m! plina.
Ta plin ima ogrevalno moč 8o00 kalorijl
med tern ko ima umetni plin le 5000
kalorij ogrevalne moči. Namerava se ta
plin uporabljati v industrijske' in raz-|
svetljevalne namene v Budimpešti.
Za debeluhe. Neki učenjak je sedaj
iznašel stroj, s katerim se ravnokarl
bavi pariška medicinska fakulteta in
potom katerega je možno izgubiti nal
lahek način   preobilo  debelost.  Ore   se
namreč pri tern za navudno elektriil-
ranje telesa, kar je močna masavfa Ei
posamezne mi§ice In pri Cemur se pQ
redni uporabi odstrani preobilne tvorbe
masti v leleau.
Gospodarske vesfi.
Brezdavčni sladkor za Öebelarjo.
— Po dolgotrajnih pogajanjih prične
tekoči teden razpošiljati brezdavčni slad-
kor za čebelarje tvrdka Em. Crbach &
Co, Praga - Kolin. Osrcdnje društvo za
Kranjsko je moralo prevzeti jamstvo za
vseh 28 stotov sladkorja ter plačati
skupen račun.
Da kokoi! f,ro Jajca se tudi 'ahko
večkrat opazuje. čeravno bolj poredko-
ma. Ta razvada prihaja odtod, da dobijo
kokoši ne nadrobno zdrobljene jajčje
lupine. To je potem povod, da začnejo
pikati tudi jajca. Če pa okusijo enkrat
kokoSi vsebino jajc, potem imajo vedno
slast po jajcih. Redno pretolčejo jajčjo
lupino s svojim kljunom in povzijejo
vsebino. Ako te grde razvade kmalu ne
zapazimo, se ista razSiri na vse kokoši.
Ako naletimo na takšno kokoš, ki žre
jajca, pravočasno, potem jo zaprimo v
temen prostor. Ako tudi potem ne opustf
te razvade, ne preostaja drugega, kakor
da jo denemo pod  nož
Da preprečimo to razvado, ne sme-
mo dajati kokošim nezdrobljenih jajčjih
lupin: odstraniti so takoj iz gnezda jajca
z mehko lupino. skrbeti je, da je dovolj
apnenih snovi v krmi za napravo jajčje
lupine. Tudi prikrajšavanje konca kljuna
deluje vCasih v<pe§no.
KoJek za pomožai fond*ob ujmah
potrebnim poljedelcem je vpeljala češka
zveza gospodarskih zadrug. Vsaka za-
druga. vsak clan vporablja ta kolek pri
zadolžnicah, pismih, računih itd.. denar,
ki se nabira pri zvezi. pa je določen za
pomuč poljedelcem tarn, kjer je nedo-
statna že pomoč države in dežele. Zveza
računa. da bi dobila letno od 2—5000
kron na ta kolek. Kolek velja dva vi-
narja.
Kmečke zadruge v Itallji ~ Po
statistiki. ki jo je sestavila Zveza krneČ-
kih posojilnic v Rimu. je bilo koncem
I. 1910 v Italiji 1763 kmečkih posojilnic
in zadrug in sicer 1121 v severni Italiji
pnstevsi Ernilijo, ISO v srednji Italiji,
120 v južni Italiji in 342 na otokih. Naj-
več zadrug z ozirom na gostost prebi-
valstva ima Bene(5ija.
Pralni ekstrakt
„Ženska hvala"
za namakanje perila.
Najpopolnejše nadomestilo la
bšlenje perila.
Najboljši in najzanesljivejši pralni
prašek.
Pralni  prašek  je   zaupljiv   predmet.
Ako   hočete   Vaše   drago   perilo ob-
varovati škode, tedaj se čuvajte pred
ponaredbami!
HT' BY* MT Mr HT IT IV manufakturna trgovina  -wi i& ~w ^h ~w§ ^H "Wl
I1HUJJ. siKlJpAH             v gorici,            I
Došle so krasne novosti za spomladansko sezono.      Vzorci se polyo lirezplačno io franko n dom.
¦¦¦¦¦¦¦M                                                                                           ^^MHH^^                                                                                          _|^_^aaaHBHHB^_flBa^
zbog tvorbe terena. (ilece podaljšanja
te proge od Avstrijske meje pa do Če-
dada ima odiočevati sosednje kraljestvo.
Oil nekod (Ž a I o s t n e. a r e 3-
nične razmere.) — Gospod urednik,
dovolite malo prostora v Vašem cenj.
listu, da izve javnost, kake razmere via-
dajo veniobčini na Goriškem, katere ime
za danes Se zamolčim. —
Do pred nekaj leti je bila ta ob-
čina popolnoma zanemarjena. Županstvo
tako, da se Bogu smili. Nobenega smisla
ni imelo za kak papredek, za kako usta-
novitev. Nobene prošnje ni napravilo na
nobeno obiastvo za popravo kake ceste
alt kaj enakega. Zunanji ljudje so mi-
slili, da se mora v tej občini cediti med
in mleko. V starešinskih sejah je šlo
kakor namazano. No, pa kdo je hotel
kaj govoriti, ko so stall starešini kot
toliko klinov v sejah stareSinstva in
sploh nlso vedeli, kaj pomeni beseda
starešina.
To polomljeno lajno so drugi trez-
nejši občinarji opazovali ter videli, kako
gre v občini vse nizdolu. Rekli so:
Do tu!
Prilika je bila kmafu dana, da so
se te smeti pometle kamor so spadale.
Prišli so drugi možje na krmilo, čili,
agilni, polni navdušenja za delo v bla-
gor občinarjev. Novi župan je kmalu po-
kazal velike nedostatke prejšnjega žu-
panstva in začelo se je delo na paro.
Mnogo se je storilo v malem času. Ceste
so se popravile, zgradila se je občinska
hiša, policijska ura se je uredila, na
pravile so se razne prošnje na vlado,
na deželo ltd., in vspehi niso izostali.
Pravijo, da kdor prosi, zlata usta nosi!
Tako je bib tudi pri nas. Vspehi so bill
vidni.
A grda zavist nekaternikom ni dala
mini. Zakleli so se: Vrzimo to novo
ropotijo iz občinske hiše. S hujskanjem
nevednega ljudstva se jim je res posre-
čilo. Na krmilo občini je prišel spet žu-
pan, brez nobenega smisla za napredek
občine. Kar so prejšnji napravili, je ta
zanemaril, in tako gremo danes še vedno
rakovo pot.
A to ni, kar sem hotel povedati,
marveč najlepse'sele povem.
Rodoljubi, kljub temu, da niso bili
na krmilu občine, niso mirovali in so
preko glave nemarnega Županstva dre-
zali pri deželi, pri vladi in drugod, cia
bi občina kaj dobila, kar se jim je tudi
marsikaj posrečilo. Šli so k našim drzav-
nim poslancem in le ti so izposlovaü
ravno za to občino toliko, kolikor za
nobeno drugo v okolici. Kar po vrsti
je §lo. Vlada nam je naklonila kar dva
državna zavoda, katera so izposlovali
naši državni poslanci. dežela kar zapo-
redoma dovoljuje podpore. A ne samo
to! Toliko se je napravilo, da so nam
naši deželni poslanci naklonili še neko
večjo kmetijsko deželno napravo 1
A resen čas je našel mičkane može!
Kaj mislite, da se naše županstvo kaj
zmeni za to? — Kakor za lanski sneg!
Da, kakor se vidi, bi mu bilo še ljubše,
da bi v občini vsega tega ne bilo! Taki
so 1 Vlada žuga sedaj nekaj. A moža-
karji v starešinstvu še zmenijo se ne
za to! Kaj njim mari!
Pride čas deželnih ali državnih vo-
litev, pa porekö tile: „Kaj so nam na-
redili prejšnji poslanci! Nič niso nare-
dili in zato jih ne bomo volili". Tako
poreko! 0 slepota! Naši poslanci so s
trudom in z veliko beračijo pripravili
to, kar sedanje županstvo zanemarja!
Da, tako daleč sega nemarnost Župana,
da ko se je delila neka deželna pod-
pora, še zraven ni hotel priti, čeravno
je bilo v deželnega odbora odloku re-
čeno, da mora razdelitvi podpore pri-
sostvovati domači dušni pastir in župan!
Vse bo šlo po nemarnosti župan-
stval Kar so nam naši poslanci s te-
zavo pridobili, z lahkoto zanemari žu-
panstvo I Se ne briga za nič. Ne za ceste,
ne za vodovie. ne za ooliciisko uro, ne
za deželne jn drlavne naprave, He za
občinsko hISo. ne za kako novo na-
pravo.
Menda bodo slepci v občini spre-
gledali, da treba velike metle! Metla se
uže plete, in upamo, da bo dovolj močna.
da spravi na smetišče vse občinske
smeti.
Pa kam tudi pridemo, ako bodemo
zanemarjali to, kar nam poslanci s te-
žavo oskrbijo! Prav bi imeli poslanci,
ki bi za take nehvaležneže nikoli nič
ne naredili.
Sicer pa ako poveino, da je žu-
panstvo napredno, je vse rečeno! Ža-
lostna slika resničnih razmer!
Is Brd. — (V o j a k i p r i d e j o!)
V Biljani pridno delajo furtansks zidarjt
vojašnico. Seveda ni lepa furlanska na-
vada. da skoraj vsaka žlica malte je
spremljana s kletvijo. Kakor da bi
bila kletvina predpisana, tako se je
drže ti Furlani. — Pri zgradbi zaslužijo
vozniki marsikateri krajcar. Vozniki so
iz Biljane, Medane in Fojane. Mislimo,
da se bo delo kmalu končalo, kajti prve
dneve v aprilu pridejo k nam vojaki.
Trgovci in krčmarji se jih vesele, kmetje
pa se jih bojimo.
Oerkno — V nedeljo, na praznik
sv. Jožefa. ob 3. uri popoludne bode v
dvorani „Oospodarskega doma" v Cerk-
nem občni zbor kat. slov. izobr. društva
z dnevnim redom po § 15. društvenih
pravil.                                       Odbor.
Blljana. — (Dan po poroki
ženin umrl.) — Poročali ste o
nesreči, ki se je zgodila komaj poro-
čenemu zakonskemu paru. da je ženin
Peter MariniČ drugi dan po poroki
nagloma umrl. Ta strašna novica o
nesreči za mlado nevesto in za obe
družini bodi v toliko popravljena, da
ranjki Peter se ni pisal Marinič, marveč
Mavrič, in ni bil iz Biljane, ampak iz
Medane. med tern ko mlada, le en dan
poročena nevesta ni iz Medane, marveč
iz Fojane, in ni rojena Marinič marveč
Markovič. — Res žalostno. da uboga
nevesta še domov ni pripeijala svojega
moža in svojim starišem zeta. Lahko
se reče: Nevesta-udova brez moža ! N.
p. v m. -
Iz Konana. — Naša „Kmečka hra-
nilnica in posojilnica" izda tiskan letni
računski sklep. kakor druge posojilnice,
ki se razdeli med Clane. Da je bila ne-
obhodno potrebna hranilnica in posojil-
nica, je razvidno iz lepega napredka,
katerega kaže leto za letom. Sicer je
njen obstoj še mlad, šele tretje leto se
je zaključilo z 31. decembrom 1910, a
zabilježiti se mora, da ljudstvo v Komnu
in v obširni okolici neomajno zaupa
vodstvu posojilnice. Naj sledi nekaj po-
datkov: Tekorn rač. leta 1910 je pristo-
pilo na novo 31 članov, izstopil ni noben,
tako da šteje posojilnica koncem leta
1910 123 članov. Promet v računskem
letu 1910 je znašal K 86.86782. Stanje
hranilnih vlog koncem rač. leta 1910 je
bilo K 37.67093. Vseh posojil vkup
koncem I. 1910 je bilo K 41.341 —. Či-
stega dobička izkazuje bilanca za 1. 1910
K 51363, ki se dene v rezervni zaklad.
Rezervni zaklad znaša K 77405. — Vidi
se torej lep napredek. Ljudstvo spoznava
dobroto posojilnice. NaŠa posojilnica po-
stane — upamo — v par letih zelo va-
žen faktor v javnem življenju v Komen-
ščini, kajti naše vrste v krogu posojil-
nice se množe. — Načelnik posojilnice
je naš dekan preč. g. Ignac Valentinčič.
PoliMčni pregled.
Odnošajl med Avstrljo in Srbijo.
Srbski minister za zunanje zadeve
Milovanovič se je bavil minole dni v
nekem govoru z odnošaji Srbije do Av-
strije in označil jih je kot ugodne.
Italljanskl kraU obisöe Belgrad
„Štampa" poroča, da obiščeta ita-
lijanski kralj in kraljica jeseni srbske-
üa kralja Petra v Belgradu.
90 lötnloa bavarskega prlno-regenU
Lultpolda
V soboto se je v Monakovem ot-
voril s slavnostnim govorom mestnega
Žnpana Luitpoldov park na severni
strani mesta. Park stane 2 milijona K.
V spomin 90 letntce princ regenta se je
v tem parku usadilo 90 lip. — 1st! dan
je vsprejd princ-regent diplomatičnl
zbor. Vršili so se razni ob takih slav-
nostih običajni govori.
Blvši kralj Manuel se nastanl
v Oarlgradu.
„Tagblatt" poroča, da se v Cari-
gradu govori o nastanitvi bivšega por-
tugalskega kralja Manuela v Carigradu
in sicer iz ekonomičnih ozirov.
Severnoameriške države In lflehlka.
Severnoameriška država se je za-
čela resno pripravljati naboj zMehiko.
Domače in razne vesti.
Oposarjamo one slovenske
družine v mestu, kiopriliki
Ijudskega štetja nisodobile
od gospodarjev popisovalnih
pol, ali pa da so jim dali hišni
posestniki ali pozneje rnagi-
stratni revizorji le podpisati
še ne izpolnjene pole, katere
sopotem le ti sami posvoje
izpolnili, da to naznanijo v
par dneh odboru za ljudsko
štetje v ulici Sv. Ivan a St. 7,
ali pa našemu uredništvu v
ulici V e 11 u r i n i St. 9.
Odbor. tajnik je strankam na raz-
polago vsaki dan in sicer predpoludne
od 9. do 10. ure, popoludne od 1. do
3 ure.
Tržaškl škof v Trstu. — Jutri
predpoludne se pripelje novi tržaški
škof prevzv. g. dr. Andrej Karlin po
državni železnici v Trst. Mimo Gorice
se pelje ob 9. uri  43 min.
Odlikovanje. — Cesar je najvišim
odlokom od 10. t. m. podelil kapitular-
nemu vikarju in proštu stolnega kapi-
telja tržaškega mons. dr. Frančišku Pe-
tronio komturski križ Fran Josipovega
reda.
Dvornl svetnlk Josip Pučič    De-
želni gozdarski nadzornik, viši gozdar-
ski svetnik Josip Pučic v Trstu je
dobil naslov in značaj dvornega svet-
nika. —
Liberate! podtlkajo svoje banke-
rote druglm. — Pisali smo že, da skuša
„Edinost" bankerot kranjskih liberalcev
pri „Giavni posojilnici" svoji publiki
prikriti: da imenuje to posojilnico — ne
liberalno, kar v resnici je, ampak — dr.
Hudnikovo. Kranjski naprednjaki gredo
še dalje: oni jo razupivajo po svetu
kar za „klerikalno". Tako je nekdo iz
Ljubljane pisal v „Salzburger Volks-
blatt" o polomu „klerikalne" „Glavne
posojilnice" v Ljubljani. Ravno tako pri-
javljajo celo nekateri Češki listi iz Ijub-
Ijanske liberalne zaloge telegrame o
bankerotirani „klerikalni" „Giavni po-
sojilnici"!! Te dni en dan pricaplja še
„Soča" za njimi in proglasi polomnjeno
„Mizarsko zadrugo" in po isti poti ji
sledeči: „Trg.-obrtno zadrugo" in „Ljud-
sko posojilnico" za „klerikalne". Prav.
naravno: kravice niso več molzne, zato
naj jih imajo  „klerikalci"!
Enolotnl prostovoljec ustreljen. —
V soboto popoludne so imeli prosto-
voljci 3. domobranskega pešpolka v
Gradcu pouk o urožju. Pred poukom so
prinesii v šolsko sobo med drugim
orožjem tudi automatično pišfolo in k
tej spadajočo municijo. En prostovoljec
je nabasal to pištolo ter je, misleč, da
so patrone „slepo" nabašane, pomeril
in sprožil strel protiprostovoljcu Orzan u,
sinu znanega tukajšnjega trgovca. Pa-
Irona pa je bila „ostro" nabašena in
krogla je zadela Orzana v glavo; Orzan
je bil takoj mrtev. Prostovoljca, ki je
streljal in ki se imenuje Turkovski, so
pa aretirali. Truplo Orzanovo so prepe-
Ijali danes v (iorico.
Nagla start. — V četrtek je v Mo-
nakovem umrl nagle smrti grof Artur
Baguer, brat grofa Silvija Baguer, sta-
nujočega v Gorici. Grof Baguer je stopil
kot španski odposlanec na belgijskem
dvoru v pokoj in se je ravno hotel pri-
peljati v Gorico k bratu.
Potrjena Izvolltev. — Trgovinski
minister je potrdil zopetno izvolitev Jo-
sipa Venutti-ja predsednikom in Josipa
Mulitscha podpredsednikom goriške tr-
govsko-obrtne zbornice za 1. 1911.
Gorlški trgovol protl munloiplju.
35 laških trgovcev iz Raštelja jevpetek
v hotelu „Union" protestiralo proti od
municipija odrejeni prteložitvi semen-
skega, lesnega in krompirskega tržišča
iz trga sv. Antona na izvozni trg. Zah-
tevali so še, da se preloži ribji in ko-
košji trg iz dosedanjega mesta na trg
sv. Antona, da se tako bolj oživi pro-
met v Raštelju, ki se je vsled prelo-
žitve goreomenjenih trgov za mnogo
zmanjšal, kar provzročuje trgovcem v
Raštelju občutne zgube.
Ženske hlaöe v Gorici. Govorica,
ki se je širila v soboto po mestu, da
se prikaže namreč v nedeljo v ljudskem
vrtu med koncertom mestne godbe tarn
zbranemu občinstvu ženska v hlačah,
privabila je v ljudski vrt nenavadno
mnogo radovednih ljudi, ki so pa za-
man čakali na Žensko v hlačah. Zado-
voljiti so se morali le z ženskimi hla-
čami, ki so bile izložene v izložbenih
oknih trgovcev Pregrad & Černetič in
Steiner.
Kanallzacijo mesta gorlškega na-
meravajo poveriti tvrdki Pittel-Brause-
wetter, ki je že sestavila in predložila
mestnemu svetu tostvarne načrte in
stroškovnik.
Pretep med vojaki In clvillstl. V
neki gostilni blizu živinskega trga so v
nedeljo plesali neki goriški rokodelci.
Neki plesalec je pri plesu sünil nekega
vojaka tuk. vojaškega oskrbništva. Vsled
tega je prišlo do spora in do pretepa,
pri katerem je bil od nekega vojaka
ranjen z bajonetom pekovski pomočnik
Alojzij Pahor. Posegla je vmes policija,
ki je ločila pretepače.
Izpred sodlšča. Včeraj je bil od
tuk. okrožnega kot kazenskega sodišča
obsojen na 14 dni zapora Avgust Nasič,
ker je na božični praznik y neki krčmi
v Vrtojbi težko rariil na glavi nekega
Ivana Jarc. Vrgel mu je namreč ste-
klenico v glavo. Oba imenovana sta iz
Vrtojbe.
Sankcljaniran zakon. Cesar je
sankcijoniral zakon, sklenjen od goriš-
kega deželnega zbora, s katerim se
menja § 1. zakona od 8. oktobra 1902
glede uvrstitve med konkurenčne ceste,
cestnega dela, ki vodi od konkurenčne
ceste Št. Peter-Dornberg pri Dobravi do
državne ceste pri Ozeljanu. in cestnega
dela od Sv. Lucije pri Vogerskem do
sole v Šempasu.
Novl soll. V seji ožjega in pomno-
ženega c. kr. okr. šolskega sveta toi-
minskega so sklenili komisijonalni
ogled za ustanovitev sole v Trenti in
Lomu. —
Za zgradbo, popravo In vzdrže-
vanje skladovnin cost je sklentl deželni
odbor nakazati spodaj navedenim cest-
nim odborom sledeče zneske: kanal-
skemu 800 K, tolminskemu 1800 K,
cerkljanskemu 700 K, kobaridskemu
1200 K, bovškemu 700 K, komenskemu
2000 K, sežanskemu 2000 K, za goriško
okolico 4000 K.
Iz Gerkna na  Oorlškem se  nam
poroča, da sredpostni pondeljek, dne 20.
marca t. I., ne bode običajnega živin-
skega semnja, kateri se opusti radi Ži-
vinske kuge na gobeu in parkljih, ki je
po sosednjem Kranjskem zlasti po Go-
renjskem močno razširjena, kakor tudi
baje vže v Bači ob Idriji v tolminskem
okraju.
Požar v Oerovom. V nedeljo se
je vnela hiša posestnika Ivana Kumar
v Cerovem. Kumar se je podal v prvo
nadstropje   ter   začel   metati   pohištvo
»1                                     ¦•      •           katera želi pripraviti dobro kavo. uporablja najrajo „pravoffa
V 01/0     I   II V 1111 I   lfilO       ^Franeka:** s kavuim mlim-kom. ki se izdelujo tomHjoni iiajv(»(v-jo-
\ n II fl     I   II \ IE II I   I II I si      skrbnosti ž<* dolgo let v zagrobski tovarni.
________________5J______T__________J     J                Ta. izborni domafi izdolok najloplojo priporočamo.
¦*•-      i»      ¦»»'      iw     ^r      ^      ^      ^»^      ^»      ^^      ^       ^      w      ^       ^
Karol Angeli,
trgovec   in  krojač  v K AN ALU
sprejme takoj
dva krojaska pomotta.
Delo stalno.
Loterijske števllke.
11. marca
Trst.......18   84    33     S   47
Ivan Bednafik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
nlica della Croce štev. 6
VELIKA BANK A
išče zastopnike in prekupce dovoljenih
in garantiranih srečk z dobro provizijo.
Slovenske ali hrvaške ponudbe pošijejo
naj se na S. Horvath. Buditnpešta,
Bdthorv utcza 5.
Jakob Miklus
mizar in lesni t r g o v e c
s-   y Podgori ™-
lld   V UJJL1U  Zulbsillloiijp   UluSld
(na cetti, fci pelje proti GradiSki)
o  o c
Trguje tudi z opeko vsake vrste,
ima veliko zalogo vsakovrstnega
trdega in mehkega lesa, ima tudi
vsake vrste grede. tramove 3 3 od
3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12
colov debele.
Kreditno in eskomptno društvo
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
== V PULJU^^
ulica  GIOSU&  GARDUeei   štev.  45.
Lradne   ure:   od  9.—12.   predp.  in   od  3.—(5.   popol.
Sprejema:  a)   hranilne   vloge.   katere   obrestuje  po   4V-4%,
b)   uloge na tekoči račun,
c)   tedenske uloge na deleže.
daja članom predujme in kredite v svrho zboljšanja njih
gosgodarskega. stanja, izvršuje vplačila. eskomptuje menjice
— in daja informacije v vsakem bančnem vprašanju. —
Svojim članom daja društvo syete v vseh pristojbinskih
---------. za(jevah in v dfugih denarnih vprašanjih. =====
RAZPIS.
V Biljani se zgradi oovo solsko poslopje. DeJa so
prorar.unjeua ua 21.25? K 79 v, varsciue se zahteva
1063 K. Ponudbe (kolek 1 K) sprejema c. kr. okrajni
šolski svet v Gradišču do 12. ure opoludue 30. t. m.
Tam se dajajo tudi vsa druga pojasnila. Oddajna komi-
sija je sklicana na 31. dan t. m. ob 10. uri predp.
devljarsho zadrip 9 Mirnu
naznaiijti sL obsiinstvu, da je odprla proda-
jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na
vog'aiu v Rabatišče štev. 1 ter 8e priporoča
za obilno naročbo. —- Ima v zalog-i vsako-
vrstnega obuvala ter sprejema  naročila   po
mr zmernih cenah. ^m
Prva Prlmorska Tvornlca  za  lesne Izdelke
=====  z vodno sllo =z=z=
tvrdke fl. KRIZHIČ
= ob kolodvoru Podmelec      '
Sprejema v izvršbo:
vse v stavbeno mizarsko  stroko   spadajoče   izdelke
za hiše, vile, solo, bolnisnice, ct-rkva, jjivna poslnpja
I      itd.,   kakor:  okna,   vrata,  podove,   portaie; popolne
opreme ljudskill šol, šolske klopi  po »Rettig-ovem
patentu i. t.  d.
HP   Proračunl in načrti brezplačno!   "Ü
Parketna tvornica oprernljena z njijnovejšimi stroji
nudi parketne  deščice  iz  hmstovega in bukovega
lesa, postrežba takojsilja za vsaktero množino!
zzzzz= Zalitevajte vzorce in eene!               ¦
Strugnrski oddelek nudi vse v strugarsko slroko spa-
dajoče izdelke.
3HM5TV0! Vsa dein so solidno in strohovnjušho izuedeno! 19MSTV0!
Obisk strokovnjcka interesentorn  brezplačen.
I
Goriška zveza
gospodarskih   zadrug in drustev v Gorici
registrovana zadruga z omejeiio zavezo
posreflnje pri nainpn tetijsö potretoščin in pri proöaji
^v ^x^ s/x^j fcmetijskih priäeliov. ^v- */v ^x^-
Zaloga je v hiši , CENTRALNE P0SUJ1LNI0E   v Gorici,
TEKALIŠČE JOS. VERPI ST. 32.
S*3|tel      Kd0 ne pozna tvrdke     Stcytel
Kerševani & Öuk
na  Stolnem trgu  (Piazza Duomo) v GO RIG I štev. 9?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj
Original Victoria siyalne stroje, ki so naj-
boljši, iiajcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de-
lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in
točno. Original Victoria šivalni stroji so se
vsem šiviljam, krojučtmi in drugini močno pri-
Ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival-
=::--------------nega stroja    —------------~'~ I
¦ „Original   Victoria"    šivalne   stroje.'
Tvrdka   da   na   ra/.polago  učiteljico,   ki   poučuje
brezplačno.   Z   Original   Victoria    šivalnimi
I stroji   so   izvršuje  vsakovrstno   umetno vezenje
=                       (rckiimiranjc) itd. itd.
Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno
knietijäko orodjo: slamoreznice, sti-
rfj^s.         skalnice, drozgalnize (stroje za«
^l'/?\       mastenje grozdja), pluge,
mf  jj      brane itd. itd.
//vmf           ^a  ^vrc"ta  'ma na   Pr°daj  naj-
^^IllÜt    boljša dvokoleso bola, rdeča itd.
z znainko    KERSEVANl    Ä   CÜK,   ki   jili sama   lzdoluje.
Nadaljc, puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, stre-
.   ..,_                                            IjivOi — Potem  najboljše
gr^motone.
Daje na  obroke.
-      CENIKI
se r a z p o š 1 j a j o j
zastonj.
Izdajatelj in od#ovorni urednik Anton B a v č a r
Tiska „Narodaa  Tiskarnatt (od^ov. L. L u k e ž i č.)