TEDNIK
leto xxxix., št. 6     Ptuj, 13. februarja 1986    cena 40 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Kako se bomo greli? (stran 2)
Regiment po cesti gre... (stran 5)
Kurentovanje 86 (stran 6)
Haloze poprek in počez (stran 8)
7V spored (Ljubljana iz Zagreb) (stran 10)
foto: Ivo Ciani
V OBJEMU
SNEŽINK
v nedeljo, 9. februarja, ob 10. uri je nastal posne-
tek. Vse je bilo še v zraku, odbor pa je končno odlo-
čil, da prireditev bo. Dvaindvajset vztrajnih pa je
kljub temu čakalo na makedonsko skupino. Končno
se je popoldan predstavilo več kot petnajst folklor-
nih in pustnih skupin. Pust je sicer bil, kurent pa
svoje naloge ni opravil, kot da bi šibko zvonjenje
»preglasila« gostost snežink, ki so tako prevzele
osrednjo vlogo. Obiskovalcev pa le niso pregna-
le .. . Tako bo naš pust še živel! MG
PRIMERJAVA Z LETOM 1969
KOUKO SNEGA JE ZAPADLO
Snega je zapadlo tokrat mnogo več kot v
minulih zimah in tudi mnogo več, kot smo
pričakovali. Tako je bilo, zoaj že lahko tako
ocenimo, zimsko presenečenje popolno.
Vendar je o tem zapisano v drugih sestav-
kih. Tu žeHmo navesti podatke o debelini
spežne odeje v Ptiiju, ki smo jih dobili pri
Štefki Lačen, ki že 20 let zbira vremenske po-
datke in jih posreduje Meteorološkemu zavo-
du Slovenije. Po njenih podatkih je bilo 9. fe-
bruarja ob 7. uri v Ptuju 25 centimetrov sne-
ga, naslednjega dne ob isti uri pa že 65 centi-
metrov. Snejg je padal še naslednjo noč in v
torek zjutraj je bila snežna odeja v Ptuju de-
bela že 73 centimetrov.
Ugotavljanje količine padavin opravljajo
sirom Slovenije pooblaščeni merilci in sicer
tako, da zbirajo padavine v takoiraenovani
dežemer. Tudi sneg zbirajo v tej posodi, ga
prenesejo vsako jutro na toplo, cfa se stopi in
izmeriio višino padavin.
Ker Štefka Lačen opravlja to delo že dvaj-
set let, nam je lahko postregla tudi s podatki
o najobilnejsih snežnih padavinah v teh dveh
desetletjih. Po svojih zapiskih Je ugotovila,
daje padlo 17. februarja 1969 66 centimetrov
snega. Tudi takrat je povzročil sneg precej
nevšečnosti. Ostal pa je vse do konca febru-
arja, tako lahko na osnovi sklepanja po stati-
stičnih podatkih tudi letos še računamo na
nekaj zimskih tednov. Leta 1969 je sneg po-
rušil precej gospodarskih poslopij in poško-
doval ostrešja niš, zato je priporočljivo, da
lastniki objektov odstranijo sneg s streh.
Sneg je bil sicer v začetku suh in lahek, sča-
soma pa postaja vlažen in težak. Previdnost
torej ne bo odveč!
JB
DESET LET SKUPNEGA OBVEŠČANJA
10. februarja 1976 so se delav-
ci Radia Ptuj in Tednika z refe-
rendumom soglasno izrekli za
skupno pot obveščanja v okviru
enotnega zavoda za časopisno in
radijsko dejavnost Radio-Tednik
Ptuj. Kot prednosti združitve so
bile predvidene: boljše in po-
drobnejše obveščanje o dogaja-
njih na našem območju, speciali-
ziranost novinarjev po posamez-
nih področjih, boljša organizaci-
ja strokovnih služb, racionaliza-
cija dela, boljši delovni pogoji
zaposlenih in večja možnost izo-
braževanja novinarjev.
Veliko predvidenih prednosti
se je v desetletnem skupnem de-
lu zares uresničilo. Pokritost te-
rena in s tem racionalizacija je
boljša, zato je tudi obveščenost
naših delovnih ljudi in občanov
boljša, tudi možnosti izobraževa-
nja je več in kot samoupravljalci
se delavci lažje vključujejo.
Delavci so se delno specializi-
rali za posamezna področja, šte-
vilčno pa jih je premalo, aa bi
lahko bila specializacija še do-
slednejša tudi glede posameznih
medijev, saj je način dela po svo-
ji strok! pri radiu in časopisu
vendarle specifičen.
Deset let skupnega obveščanja
pa še ni rodilo sadov pri izboljša-
nju prostorskih pogojev dela, za-
to bo to ob skrbi za še kvalitet-
nejše obveščanje glavna naloga v
naslednjih letin.
PRODUKTIVNOST DELA JE PADLA
Kljub vsem pnzadevanjem je inustrijska
proizvodnja v ptujski občini v lanskem letu
dosegla le 98,6 odstotka proizvodnje v letu
1984. Če ob tem upoštevamo, daje bilo v lan-
skem letu število zaposlenih v industriji po-
večano skoraj za 1 odstotek, potem je na dla-
ni, da je produktivnost dela v industriji ptuj-
ske občine v lanskem letu padla skoraj za 2,5
odstotka! To je izredno zaskrbljujoč podatek
že v primerjavi s poprečjem v Sloveniji in Ju-
goslaviji, kjer zadnja leta produktivnost pada
poprečno za en odstotek.
Se bolj zaskrbljujoče, naravnost zaprepaš-
čujoče pa je dejstvo, da produktivnost v raz-
vitih zapadnih državah narašča letno za več
kot dva odstotka, v vzhodno evropskih drža-
vah pa produktivnost letno narašča kar za 4
odstotke. Ce se bo tako nadaljevalo, bomo
kmalu na dnu svetovne lestvice, kajti dolgove
2 visokimi obrestmi vred bo treba plačati.
jjaših slabosti in malomarnosti nam svetovni
Jffig^bo priznal, zato bomo še naprej prisi-
j.^^^^fel izdelke izvažati »pod ceno«. To je
sic^J^Bnliko pretirano črnogleda napoved.
vendar se bo uresničila, če ne bomo spreme-
nili našega odnosa do dela, če ne bomo zače-
li tako, kot je zapisano v osnutku resolucije
za 10. kongres ZK Slovenije:
»V organizacijah združenega dela in v ce-
lotni družbi je treba odločno obračunavati z
vsemi oblikami nedela, malomarnosti, slabe
organizacije dela in proizvodnje, tehnološko,
poslovne in druge nediscipliniranosti, hkrati
pa podpirati vse tiste delavce in ustvarjalce,
ki s svojim storilnim delom povečujejo rezul-
tate gospodarjenja. Vsi uporabnimi družbe-
nih sredstev morajo ravnati gospodarno in
protiinflacijsko. Z bojem za racionalizacijo
dela in mreže ustanov ter z učinkovitejšo iz-
rabo sredstev moramo nenehno izboljševati
kakovost svojega dela.«
Da je to možno doseči, je tudi v lanskem
letu dokazalo nekaj delovnih kolektivov v
ptujski občini. Tako je strojna industrija pro-
izvedla za 18 odstotkov več kot leto poprej,
predelava kavčuka Sava TOZD Gumarna za
16,2 % več, TAM Proizvodnja zavor Ptuj kar
za 22,4% več kot v letu 1984 itd.
Res je, da je glavna spoaouda delavcu —
pošteno plačilo za produktivno delo. Žal pa
podatki za ptujsko občino v lanskem letu ka-
žejo, da smo tudi na tem področju odpoveda-
li. Kljub temu, da je produktivnost dela pad-
la, so bili izplačani osebni dohodki realno vi-
šji za 11,6 odstotka. To pomeni, da so akon-
tacije osebnega dohodka izplačevali neodvi-
sno od količine in kakovosti dela, torej mimo
proklamiranih načel nagrajevanja po delu.
Čeprav smo v ptujski občini v poprečju z OD
še pod republiškim poprečjem, je delitev v
lanskem letu marsikje presegla dovoljena
merila. To potrjuje tudi podatek, da so v ne-
katerih manjših kolektivih družbenih dejav-
nosti izplačali vodilnim delavcem višje oseb-
ne dohodke, kot jih imajo vodilni delavci v
največjih OZD na področju gospodarstva v
občini.
Taki in podobni primeri nas opozarjajo,
da bo na področju nagrajevanja po stvarno
vloženem delu in njegovih rezultatih, treba še
veliko narediti in tudi zaostriti moralno od-
govornost! PP
.—UVODNIK-
STRANPOTI
DELEGATSKEGA
ODLOČANJA
Da delegatski sistem v naši družbi ne deluje tako kot bi moral,
ugotavljamo že odkar ga imamo. Nič koliko besed je bilo izgovorje-
nih in napisanih o pomanjkljivostih tega sistema v praksi, predvsem
o tistih s strani uporabnikov, ko gre za odločanje v samoupravnih
interesnih skupnostih. Ob vseh ocenah pa je kaj malo zapisanega o
tem, da uporabniki v mnogih primerih sploh nočejo biti delegati.
Neštetokrat je potrebno skupščino ali pa zbor uporabnikov umetno
narediti sklepčen. Iznadljivt strokovni delavci posameznih interes-
nih skupnosti v skrbi za sklepčnost »povabijo« na sejo svoje sode-
lavce in jim naložijo delegatsko poslanstvo ali pa sklepčnost zago-
tovijo tako, da delegate iz bližnjih organizacij združenega dela ali
krajevnih skupnosti — kar je nekoliko težje — pokličejo po telefo-
nu. Kako in v imenu koga ti delegati dvigajo roke pri glasovanju za
sprejem določenega sklepa, si lahko mislimo.
Vendar, niso samo uporabniki in v nekaterih primerih tudi iz-.
vajalci tisti, ki hodijo po stranpoteh delegatskega odločanja. Mno-
gokrat nanje zavijejo tudi upravni organi. Zadnji primer je spreje-
manje Sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti na območju
občine Ptuj za obdobje 1986—1990 oziroma o financiranju dele-
gatskega sistema v krajevnih skupnostih. V čem ie problem? Vtem,
da so na primer odbori za svobodno menjavo dela pri samouprav-
nih interesnih skupnostih ptujske občine ta sporazum zavrnili, saj
pomeni to dodatno obremenitev sredstev za delovanje skupnosti. Iz
sredstev, zbranih s prispevno stopnjo in namenjenih za delovanje
strokovnih služb interesnih skupnosti, naj bi izdvojili 4 odstotke za
delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Ker nobena
od interesnih skupnosti nima denarja dovolj, kaj šele preveč, se je
Izvršni svet skupščine občine Ptuj odločil, da dovoli večjo stopnjo
rasti sredstev za interesne skupnosti od dogovorjene. Z drugo bese-
do to pomeni, da bo kršen dogovorjen global rasti sredstev — 3,8
odstotka. Nič ne bi bilo narobe, če se isti Izvršni svet ne bi boril pro-
ti višji rasti takrat, ko je bilo treba uskladiti programe posameznih
interesnih skupnosti v 3,8-odstotni okvir rasti sredstev skupne pora-
be za to srednjeročno obdobje. Za izobraževanje, kulturo, zdrav-
stvo, telesno kulturo, otroško varstvo in raziskave torej ni bilo dovo-
ljeno zbirati več denarja, za delovanje delegatskega sistema v kra-
jevnih skupnostih pa to je dovoljeno.
In če se bomo s tem vsi strinjali, kaj je potem narobe? Narobe
je to, da Izvršni svet odločitve o tem ni prepustil delegatski bazi za
samoupravne interesne skupnosti, ampak je na samih sejah dele-
fatskin skupščin prepustil odločanje posameznim delegatom, ne da
i jih natančno, jasno, razumljivo in pravočasno obvestil o svojem
{predlogu. Delegati so bili z njim seznanjeni šele na seji s pojasni-
om, da je potrebno toliko odstotkov sredstev nameniti za delovanje
delegatskega sistema. Seveda le malokateri delegat ob takem pred-
logu pomisli, da gre pri tem za kršenje dogovorjenega globala in
dogovorjenih delegatskih poti odločanja. To pa zavoljo tega, ker se
delegati le malokdaj vprašajo, kaj pomenijo take odločitve. Z de-
narjem, ki ga bomo namenili za delovanje delegatskega sistema v
krdjevnih skupnostih, bi lahko na primer brez težav omogočili izva-
janje 600-urhega programa priprave otrok na osnovno solo, kipa
nai bi ga sedaj na predlog Izvršnega sveta skrčili na nekaj več kot
400 ur, ker je takšno pač slovensko poprečje. Ali pa financirali kak-
šno drugo nalogo iz programa kulture, raziskav, telesne kulture,
izobraževanja in tako dalje. Kakor koli že, v ustavi je zapisano, da
je postopek sporazumevanja in dogovarjanja v nasi družbi javen,
kar v opisanem primeru ni bilo zagotovljeno.
Sicer pa je izjavu aeiegata na eni od skupščin dovolj zgovoren
dokaz, kako uresničujemo delegatski sistem, ko je bila razprava
prav o opisanem primeru: »Saj je vse v redu, glasujmo »ZA«, ura je
15, gremo domov«!
Nevenka Dobljekar
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
13. februar 1986 —
TEDNIK
KURILNA SEZONA 1986/1987
Kako se bomo greli?
Za letošnjo zimo bi v ptujski
občini potrebovali okrog 53 tisoč
ton premoga, Les tozd Trgovina
Ptuj pa jih je uspel zagotoviti
okrog 42 tisoč ton. Do konca ja-
nuarja so skoraj vsi potrošniki
dobili želene količine premoga,
vendar ne takšnega kot so želeli,
saj je bilo več lignita in manj rja-
vega premoga. Slovenski rudniki
so dobavili trgovcem več kot je
bilo dogovorjeno, medtem ko je
bil izpad predvsem pri bosanskih
rudnikih. Velike so bile tudi teža-
ve s transportom, saj so vagoni,
ki so jih slovenski distributerji
premoga pošiljali v premogovni-
ke, na poti enostavno izginili.
Ptujskemu Lesu je priskočila na
pomoč tudi Tovarna glinice in
aluminija Kridričevo, ki je poso-
dila svoje vagone, vendar so tudi
ti prevozili do ptujske železniške
postaje daljšo pot kot bi bilo po-
trebno.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je ocenil, da je bila oskrba s
premogom v tej kurilni sezoni
nezadostna, na splošno pa zado-
voljivo organizirana -- ob upo-
števanju vseh problemov, tudi v
zvezi z dostavo premoga na dom,
saj so bile težave zaradi pomanj-
kanja goriva.
Za naslednjo kurilno sezono
bi v ptujski občini potrebovali
vsaj toliko premoga kot za to se-
zono. Povedati velja, da se je
povpraševanje po premogu zad-
nje leto izredno povečalo zaradi
rasti cen kurilnega olja. V Lesovi
temeljni organizaciji Trgovina si
bodo prizadevali, da bi zagotovi-
li maksimalne količine premoga,
čeprav bosanski rudniki znižuje-
jo pogodbe za tretjino. To pome-
ni, da bomo od tam dobili samo
toliko premoga, kot so ga doba-
vili za letošnjo kurilno sezono.
Zato je predviden precej večji
uvoz premoga.
Kdo bo sprejemal naročila za
premog? Delavci bodo naročili
premog v svojih organizacijah
združenega dela od 15. februarja
do 15. marca. Upokojenci in bor-
ci bodo lahko naročili premog
do 30. marca v svojih organizaci-
jah. Kmetje, brezposelni in tisti,
ki so zaposleni v organizacijah
združenega dela zunaj občine
Ptuj, pa bodo na seznamih v kra-
jevnih skupnostih — kdaj bodo v
krajevnih skupnostih pričeli z
vpisovanjem, bo objavlieno.
Za naslednjo kurilno sezono
lahko vsako gospodinjstvo naro-
či do 6 ton lignita in 4,5 ton rja-
vega premoga.
Predstavniki Lesove temeljne
organizacije Trgovina so poveda-
li, da letos ne bodo zahtevali
predplačil, pač pa se bo treba
dogovoriti za način zbiranja de-
narja za sovlaganje v rudnike
premoga, kar naj bi bilo zagoto-
vilo, da bomo v nasledjih letih
dobivali potrebne količine pre-
moga.
Hkrati pa velja že sedaj opo-
zoriti na racionalno porabo vseh
vrst energije. Po končani kurilni
sezoni je treba obvezno pregle-
dati in očistiti kurišča in dimno
napeljavo, enak postopek pa
opraviti tudi pred novo kurilno
sezono. Tako bo vsak posamez-
nik sebi in družbi prihranil pre-
cej, energije in denarja. V izvrš-
nem svetu pa so se tudi dogovo-
rili, da bodo izdelali plan potreb
po premogu v posameznih kra-
jevnih skupnostih. Na ta način
želijo preprečiti, da bi si v neka-
terih gospodinjstvih kopičili veli-
ke zaloge premoga, medtem ko
bi nekateri ostali brez njega.
Načrt distribucije premoga je
dober, njegova uresničitev pa je
odvisna od tega ali bo premoga
dovolj. Vendar trgovci zagota-
vljajo, da bo v republiki storjeno
vse, da bi zagotovili dovolj pre-
moga za sezono 86/87.
Nevenka Dobijekar,
PRVA SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
Dogovor za izvedbo predkongresnih razprav
in kritične analize
Predsedstvo občinskega sveta se bo v bo-
doče sestajalo najmanj enkrat mesečno. Po-
leg tega bo sprejemalo takšne aktivnosti, ki
jih bo lahko kakovostno in v roku izpeljalo,
so sklenili na prvi seji, ki jo je vodil Stanko
Debeljak, novoizvoljeni predsednik občin-
skega sveta ZSS Ptuj.
Do aprila bo tako sindikat največjo pozor-
nost namenil volitvam, izvedbi tematskih raz-
prav v okviru priprav na sindikalna kongre-
sa, razpravam o kritični analizi sistema, akci-
ji ZR in pripravam na kongresa ZK. V drugi
polovici marca bo pričel s sindikalno politi-
čno šolo, medtem ko bo izobraževanje sindi-
kalnih predsednikov v aprilu.
Na petih tematskih razpravah, ki bodo od
18. februarja do predvidoma 28. februarja,
bodo sindikalni delavci razpravljali o druž-
benoekonomskih odnosih, samoupravnih od-
nosih in delegatskem sistemu, uveljavljanju
socialne politike, nagrajevanju po delu in re-
zultatih dela ter družbenoekonomskem polo-
žaju družbenih dejavnosti. Prva razprava bo
v TGA, 18. februarja. V posamezne razprave
se bodo vključevali sindikalni delavci iz do-
ločenih okolij. Primer: ko bo razprava o po-
ložaju družbenih dejavnosti, se bodo vključili
vsi, ki sodijo v to področje.
Razprava o kritični analizi bo v Kmetij-
skem kombinatu Ptuj. Na vseh pa bodo sode-
lovali tudi člani predsedstva, člani svetov,
odborov in komisij v občinskem svetu.
Predsedstvo se je tokrat lotilo tudi kadrov-
skih vprašanj in sicer popolnitve svetov, od-
borov in komisij. Poleg tega je opravilo tudi
določene naloge v zvezi s pripravami na voli-
tve. Kadrovalo pa je tudi v posamezne odbo-
re in komisije pri MS ZSS za Podravje. Gle-
de novega predsednika medobčinskega sveta
so menili, da se naj izbere izmed že evidenti-
ranih kandidatov.
Pozorno so razpravljali tudi^o sporazumu
za odpiranje novih delovnih mest v občini
Ptuj, ki sicer prinaša novo obveznost za zdru-
ženo delo, obenem pa odpira določene raz-
vojne perspektive. Prav tako podpirajo spre-
membe družbenega dogovora o štipendira-
nju. Sprejeti jih je potrebno do 15. marca, da
bi se lahko uveljavile že z novim šolskim le-
tom 1986/87. Poudarili so tudi nujnost spre-
membe razmerja v korist kadrovskih štipen-
dij, saj se bomo s tem ognili nepotrebnim vi-
škom kadrov, ki so tudi brez zaposlitve.
Ob razpravah zaključnih računov 85 bo
potrebno največjo pozornost nameniti obrav-
navi vzrokov nedoseganja fizičnega obsega
proizvodnje. V vseh okoljih naj pri pregledu
uresničevanja planov »upoštevajo« tudi pri-
merjalne podatke.
Predsedstvo se je tudi odločilo, da še letos
izvede adaptacijo delavskega doma Franc
Kramberger, kjer bo v bodoče tudi sedež ob-
činskega sveta ZSS Ptuj. V ta namen so že
imenovali gradbeni odbor, ki ga vodi Alojz
Cucek.
MG
»Odgovorni smo pred zgodovino in delavsidm razredom«
Na skupni seji Sveta občine
Ptuj in predsedstva občinskega
odbora ZZB NOV Ptuj so
prejšnji teden, 6. januarja
spregovorili o kritični analizi
političnega sistema, s poseb-
nim poudarkom na krajevne
skupnosti. Poslušali so infor-
macijo o družbenoekonomski
in politični situaciji v občini in
k temu dali tudi svoja mnenja,
ob koncu pa so se seznanili še
s potekom priprav na volitve v
občini. \
Borci, tudi vsi člani sveta obči-
ne so člani ZZB NOV, so svojo
kritično razpravo o nadaljnjem
razvoju samoupravne organizira-
nosti krajevnih skupnosti, ki iz-
haja iz Kritične analize politične-
ga sistema, povezali s konkretno
prakso v samem Ptuju in v obči-
ni. Izhajali so iz stališča, da se
mora ustanavljanje in samoupra-
vno organiziranje krajevnih
skupnosti dosledno uveljaviti kot
samoupravna pravica in dolž-
nost delovnih ljudi in občanov.
Uvodoma je o tem govoril Karel
Žmavc, predsednik Sveta občine
Ptuj.
Krajevna skupnost mora pred-
stavljati urbano enoto in stano-
vanjsko celoto, da se lahko v njej
delovni ljudje in občani kar se
da neposredno sporazumevajo in
čim boljše uresničujejo svoje
skupne potrebe in interese. Ptuj
smo pred leti »razparcelirali« na
manjše krajevne skupnosti, ki se
vse bolj zapirajo v svoje, pone-
kod tudi neživljenjske meje. (Pri-
mer, ko sta si novozgrajeni sta-
novanjski blok lastili dve kraje-
vni   skupnosti.)   Gospodarsko
škodljivo je predvsem »finančno
zapiranje« krajevnih skupnosti.
Vsaka KS na območju mesta
Ptuj hoče zgraditi kaj po svoje,
na skupni program, skupni raz-
voj in urejanje mesta kot celote
pa radi pozabljamo. Predlagali
so, da se o tem problemu resneje
razmisli.
Če bi na območju Ptuja nekaj
krajevnih skupnosti združili, na
materialnem področju pa pustili
stvari tako kot so sedaj, prav go-
tovo ne bi dosti dosegli. Bilo bi
sicer manj »parcel«, ostala pa bi
vsaka še naprej ograjena v škodo
mesta kot celote. Zato naj bi šla
razmišljanja v smeri, da KS osta-
jajo predvsem kot samoupravne
skupnosti. V njih naj delovni lju-
dje in občani odločajo neposred-
no ali po svojih delegatih o uve-
ljavljanju skupnih interesov in o
vseh zadevah neposrednega in
vsakdanjega pomena za njihovo
življenje in delo. Razvoj mesta
kot celote pa je materialno treba
zagotavljati enotno in načrtno.
Omogočiti tudi prelivanje sred-
stev. Zaradi tega ne bi bilo odveč
ponovno razmisliti o skupnem
organu KS mesta Ptuj. Ob preo-
blikovanju nekdanje KS Ptuj in
ustanovitvi sedanjih KS, je tak
skupni organ že obstajal, vendar
ni bilo volje, da bi bil zaživel.
VARČEVATI TUDI S STANO-
VANJI
Upravljanje z družbenimi stano-
vanji smo neposrednim uporab-
nikom preveč odtujili, prenesli
na razne servise, enote itd. Za
vzdrževanje zgradb in stanovanj
bi v prvi vrsti morali biti odgo-
vorni stanovalci, ki v njih stanu-
jejo in bi morali odločati v hiš-
nih svetih, na zborih stanoval-
cev, v organih krajevne skupno-
sti in šele nazadnje v samoupra-
vni stanovanjski skupnosti.
Bolj bi morali razmišljati o
tem, kako varčevati z obstoječim
stanovanjskim fondom, s sred-
stvi za gradnjo, bolj skrbeti za
redno vzdrževanje stanovanjskih
zgradb, jih varovati pred poško-
dovanjem itd. Za vse to mora biti
neposredno zainteresiran vsak
stanovalec. O vsem tem premalo
razmišljamo, več razmišljamo o
tem, kako občana dodatno obre-
meniti, nič pa o tem, kako delati,
da bi ga lahko tudi razbremenili.
KREPITEV SAMOUPRAVNIH
ODNOSOV V KS
Člani obeh organov so imeli še
veliko kritičnih pripomb na
prakso, s kakršno se danes sreču-
jemo v krajevnih skupnostih. Pri
tem so zlasti poudarili pomemb-
no vlogo, ki bi jo morali imeti
komunisti v krajevnih skupno-
stih, ne le tisti, ki so tam organi-
zacijsko povezani, temveč vsi, ki
tam stanujejo. Pri tem bi morali
imeti odločilnejšo vlogo svet ZK
v KS, zbor komunistov in druge
oblike dela. Predvsem bi bilo tre-
ba zaostriti moralno odgovor-
nost.
Ob tem se postavlja vprašanje,
kako ljudi zainteresirati, zlasti
mlade v krajevnih skupnostih, da
se bodo bolj dejavno vključili v
delo in reševanje problemov. Žal
se mladi preveč zgledujejo po
starejših.
Na delo poravnalnih svetov v
krajevnih skupnostih pozablja-
mo. Govorili smo o samouprav-
nem sodstvu, vendar ga paktično
ni. Za obrambno vzgojo prebi-
valstva trosimo precejšnja sred-
stva, ne vprašamo pa se, če smo
res najbolj racionalno porabili ta
sredstva. V KS so nabavili že
precej opreme za delo civilne za-
ščite, toda marsikje ta oprema ni
ustrezno uskladiščena. Varčevati
moramo na vseh področjih, po-
memben vidik varčevanja je tudi
ohranjanje tistega, kar že imamo.
Preskrba občanov v Ptuju je
slaba. Imamo dve veliki kmetij-
ski delovni organizaciji EKK
Ptuj in Perutnino, toda potrošnik
praktično od tega nima nič. Mes-
nice in druge prodajalne so z nji-
hovimi proizvodi slabo založene.
Kritizirali so tudi dejstvo, da
nekateri voljeni funkcionarji v
občini, predvsem v skupščinah
SIS prejemajo za svoje delo ho-
norarje, vendar je vprašanje, če
si to res zaslužijo. V krajevnih
skupnostih, kjer je še več dela,
pa noben voljen funkcionar ne
prejema nohorarja ali sejnine.
Prav tako kritična, neposredna
in pristna je bila razprava o druž-
benih in gospodarskih proble-
mih v občini. O tem je borcem
govoril Janko Bezjak, predsed-
nik IS SO Ptuj, ki je ob koncu
dejal, da borci niso dali »skozi
samo slabe čase, temveč tudi
boljše«, ko smo s posojili ustvar-
jali naš standard nad stvarnimi
možnostmi.
Najbolj neposreden v razpravi
je bil Ivan Vauda: »Kriza mora-
le, to je glavni problem pri nas,
ki ga moramo najprej razčistiti
pri sebi. Borci smo odgovorni
pred zgodovino in delavskim raz
redom, da pokažemo pot iz seda-
njih zagat!«
FF
Prednost drobnemu gospodarstvu
v družbenem planu občine I*tuj za minulo
srednjeročno obdobje je imelo drobno go-
spodarstvo prednostno mesto. Sklenjen je bil
družbeni dogovor o pospeševanju razvoja
drobnega gospodarstva. Z njim se je želela
doseči večja družbena skrb za razvoj zasebne
obrti in aktivirati v največji meri vse neizko-
riščene možnosti, zlasti še pri občanih, ki so
na začasnem delu v tujini in so ob vrnitvi za-
interesirani za ustanavljanje obratovalnic.
Sedaj je to srednjeročno obdobje za nami,
zato je prav, da na kratko pogledamo, kakšni
so bili rezultati prizadevanj za razvoj drobne-
ga gospodarstva, ki izhajajo iz družbenega
dogovora.
V obdobju od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1985 se
je v ptujski občini povečalo število obratoval-
nic samostojnih obrtnikov za 104, število ob-
čanov, ki opravljajo obrt kot postranski po-
klic pa za 56. Število v obrti zaposlenih de-
lavcev se je povečalo za 80. Pri tem je treba
povedati, da se je število obratovalnic kovin-
ske dejavnosti povečalo za 47. povečanje v
ostalih dejavnostih je bilo precej skromnejše,
največ od 4 do 12.
Zasebno gostinstvo se je v tem petletnem
obdobju povečalo za 10 gostinskih obratov.
Število avtoprevozniških poslovalnic se je
zmanjšalo za 19, vzroki so delno zaradi sufi-
citarnosti na tem področju, neugodnih go-
spodarskih gibanj in selitve avtoprevoznikov
v sosednje občine SR Hrvatske. Po ugotovit-
vah davčne stopnje tam niso nižje, pač je
manj dosledna davčna kontrola.
V ptujski občini je sedaj tudi 11 skupnih
obratovalnic, kjer sta združila delo in sred-
stva v vseh primerih le po dva ustanovitelja.
V občini pa ni bilo interesa za ustanovitev
POZD (pogodbenih organizacij združenega
dela).
Leta 1980 je v ptujski občini opravljalo
obrtno dejavnost 256 obrtnikov, 64 gostilni-
čarjev in 139 avtoprevoznikov. Konec leta
1985 pa je obrtno dejavnost opravljalo 360
obrtnikov, 74 gostilničarjev in 120 avtopre-
voznikov. Kot postranski poklic je leta 1980
opravljalo obrtne storitve 149 delavcev, leta
1985 pa 205.
Zanimiva je še primerjava glede davčne
obremenitve. Leta 1981 je plačalo davek od
dejanskega dohodka 256 obrtnikov, odmerje-
ni davek pa je znašal 26,464.138 din, pavšalni
letni znesek je plačalo 155 obrtnikov, odmer-
jeni davek pa je znašal 837.000 din.
Za leto 1984 (za lansko leto še odmera ni
opravljena) je plačalo davek od dejanskega
dohodka 234 obrtnikov, odmerjeni davek pa
je znašal 66,796.983 din. Za leto 1985 pa je
bilo 258 povšalistov, ki jim je bil odmerjen
davek v višini 11,202.670 din.
Iz navedenih podatkov je moč ugotoviti,
da je družbeni dogovor v minulem srednjero-
čnem obdobju prispeval k širitvi drobnega
gospodarstva. Število obratovalnic se je zvi-
šalo močneje predvsem pri donosnejših ko-
vinskih dejavnostih, ob tem pa nekatere sto-
ritvene dejavnosti za občane še vedno ne po-
krivajo potreb. Na področju deficitarnih obf-
ti niso dale pričakovanih rezultatov — ne
davčna, ne kreditna in ne cenovna politika.
Iz tega je moč povzeti, da bo treba tudi v
tem srednjeročnem obdobju sprejeti in izpe-
ljati aktivnosti za nadaljnje pospeševanje
drobnega gospodarstva.
FF
z različnimi predstavitvami
do potrošnikov
v samopostrežni Bratje Rš Emone — Merkur iz Ptuja je bilo v
petek, 7. februarja, zelo živahno. Tega dne se je namreč s svojimi pro-
izvodi predstavil Agrokomerc iz Velike Kladuše. Kupci so lahko po-
skusili številne njihove proizvode, kot so razne majoneze, paštete, na-
rezki, čokolada, kreme, sirupi, biskviti, alkoholne pijače in drugo.
Odziv je bil nad pričakovanji, zato so se v Emoni odločili, da bo-
do s predstavitvami proizvajalcev nadaljevali. Ob tej priložnosti so tu-
di povedali, da bodo poslej Agrokomercovi proizvodi pri njih redno
na voljo. Ob kakovosti jih odlikujejo tudi nizke cene.
Poleg tega bodo v Emoni skrbeli za to, da bodo kupci redno ob-
veščeni o založenosti s posameznimi vrstami blaga. V ta namen bodo
poživili revijsko dejavnost. Letos bodo pripravili kar tri modne revije.
Prva bo predstavila oblačila in vse kar sodi zraven za pomlad, druga
poletna in tretja jesensko-zimska oblačila. Pomladanska revija bo že
marca. MG
S pokušnje v Emoni — Merkur
foto: OM
RAZISKOVALNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad in priznanj inovator-
jem v občini Ptuj (sprejet na seji skupščine Raziskovalne skupno-
sti občine Ptuj 15/2—1979) Komisija za pospeševanje inovacijske
in raziskovalne dejavnosti objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV NAGRAD iN PRIZNANJ NAJUSPEŠNEJŠIM
INOVATORJEM V OBČINI PTUJ V LETU 1 985
Nagrade in priznanja najuspešnejšim inovatorjem v občini Ptuj
podeljuje Raziskovalna skupnost občine Ptuj vsako leto ob Dne-
vu inovatorjev občine Ptuj 30. marca.
Nagrade in priznanja se podeljujejo za preteklo leto posamezni-
kom ali skupinam za najboljše dosežke na področju inventivne
dejavnosti in sicer za;
— izume;
— vzorce;
— modele;
— tehnične in druge izboljšave kot je določeno z veljavnimi pred-
pisi.
Natečaj velja le za dosežke, ki so jih predhodno priznali pristojni
organi.
Za obdobje enega leta se lahko podelijo največ tri nagrade in naj-
več pet priznanj. Vrednost nagrad je;
1. 15.000.- din
2. 14.000.- din
3. 13.000.- din
Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko dajo komisije za inven-
tivno dejavnost ali delavski svet v temeljnih in drugih organizaci-
jah združenega dela, družbeno-politične organizacije, društva
ljudske tehnike. Društvo inženirjev in tehnikov, druga strokovna
društva in posamezniki.
Pisne predloge z utemeljitvami sprejema Komisija za pospeševa-
nje inovacijske in raziskovalne dejavnosti Raziskovalne skupnosti
občine Ptuj, Raičeva ul. 6 do vključno 6. marca 1986.
Komisija za pospeševanje inovacijske
in raziskovalne dejavnosti
TEDNIK — 13. februar 1986
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
PROBLEMSKA KONFERENCA ZK O INFORMIRANJU
Obojestranska odgovornost
Novinarji so s problemsko konferenco, ki
je bila 5. februarja v Ljubljani, dobili enkrat-
no priložnost govoriti o svojih težavah in di-
lemah in to tudi storili. Na konferenci ZKS
je 32 razpravljalcev govorilo o razvoju javne-
ga informiranja in komuniciranja ter o nalo-
gah zveze komunistov na tem področju. V
razpravah je bilo slišati več pripomb na od-
govornost vseh subjektov, ki so udeleženi v
procesu informiranja. Vedno in povsod se
poudarja predvsem odgovornost novinarja in
sredstev javnega obveščanja nasploh, prema-
lo pa je govora o odgovornosti virov informi-
ranja. V naši družbi je še vedno preveč za-
vestnega zapiranja informacij, to pa prepre-
čuje jasnost in učinkovitost informiranja za
odločanje.
Zato se bodo komunisti zavzemali za večjo
odprtost virov informacij ter javnost in odgo-
vornost dela vseh družbenih dejavnikov, or-
ganov in nosilcev javnih funkcij. Komunisti
so povsod odgovorni za točnost, resničnost
in korektnost informacij, saj samoupravna
integracija delovnih ljudi ni možna na prikri-
vanju in zakrivljanju dejstev.
Na drugi strani pa je potrebno zagotoviti
tako strokovno usposobljenost novinarjev,
da bo njihovo pisanje jasno, korektno in na-
ravnano v borbo za uresničevanje skupno do-
govorjenih nalog na vseh področjih življenja
in dela. Ker je tako strokovno usposabljanje
novinarjev kot njihovo vsakodnevno delo od-
visno od materialnega položaja sredstev jav-
nega obveščanja, je treba tudi temu vpraša-
nju nameniti ustrezno pozornost. Dolgoro-
čno je treba rešiti sistem financiranja javnih
medijev, obstoječi sistem informiranja pa
čim bolj racionalizirati. Hkrati pa je treba
ustrezno vrednotiti predvsem kakovost novi-
narskega dela, kar mora biti izraženo z
ustreznim materialnim in moralnim nagraje-
vanjem.
Da bi uresničili te zamisli, je treba doseči,
da bodo planski dokumenti organizacij zdru-
ženega dela in drugih delov sistema informi-
ranja in komuniciranja ostali sestavni del
vseh družbenih planov, saj se v nasprotnem
primeru ni mogoče dogovarjati o materialni
podlagi in nadaljnjem razvoju javnih glasil.
Zagotoviti je treba ustrezen tehnološki razvoj
vseh sredstev obveščanja, hkrati pa kar naj-
širši vpliv javnosti na vsebino informiranja.
Ta mora biti v vlogi samoupravnega delegat-
skega odločanja.
Komunisti v sredstvih javnega obveščanja
so odgovorni za pravo vsebinsko naravna-
nost informiranja, hkrati pa so dolžni prepre-
čevati privatizacijo in manipuliranje z javni-
mi glasili. Med zaključki problemske konfe-
rence je zapisano, da se bo »Zveza komuni-
stov v celoti odločno upirala vsakršnim ten-
dencam, da bi se javnim glasilom ukazovalo
in slehernemu poskusu, da bi javna glasila
delovala kot odtujeni centri politične moči.«
Uresničevanje tega zaključka pa ni odvi-
sno zgolj od delovanja komunistov, temveč
od vseh subjektivnih dejavnikov v naši druž-
bi. Vsi, ne samo novinarji, si moramo priza-
devati za resnično, objektivno, jasno in pra-
vočasno informacijo v vseh okoljih.
N. Dobljekar
KAKO SE BOMO ODLOČILI?
V razpravi je osnutek družbenega plana
občine Ptuj za obdobje 1986—1990. V njem
je tudi predvideno, da naj bi po izteku seda-
njega občinskega samoprispevka šli v akcijo
za uvedbo tretjega občinskega samoprispev-
ka in to za 5-letno obdobje 1987—1991. Gle-
de na materialne možnosti delovnih ljudi in
občanov prav gotovo ne bi mogli predlagati
višje stopnje, kot 1 odstotek od čistih osebnih
dohodkov, to je enaka višina, kot jo prispeva-
mo zdaj. V osnutku srednjeročnega plana je
tudi predlagan namen uporabe sredstev iz
tretjega občinskega samoprispevka.
O tem je bila široka razprava v raznih or-
ganih in delovnih telesih že prej, ko je tekla
razprava o delovnem gradivu za osnutek
srednjeročnega plana. Danih je bila vrsta
nasprotujočih si predlogov, ker je pač vsak
predlagatelj izhajal iz potreb svoje dejavno-
sti. Vzrok je v tem, da so potrebe mnogo več-
je, kot pa stvarne možnosti.
Tudi sedaj v razpravi o osnutku srednjero-
čnega družbenega plana občine Ptuj je naj-
več pripomb na tista določila, ki opredeljuje-
jo porabo sredstev bodočega tretjega občin-
skega samoprispevka. (Resnici na ljubo velja
povedati, da še niti ne vemo, če se bodo delo-
vni ljudje ptujske občine zanj odločili.) Zara-
di različnih predlogov in zahtev se je Izvršni
svet SO Ptuj odločil s posebnim vprašalni-
kom povprašati vse nosilce planiranja v obči-
ni, da sami povedo, katere točke referendum-
skega programa podpirajo.
Da bi bila vprašanim odločitev lažja, je
predlagan program v dveh različicah. Oba
predloga izhajata iz predpostavke, da bi sa-
moprispevek znašal en odstotek od čistih
osebnih dohodkov.
Prvi predlog:
1. Za zdravstvo 60 odstotkov vseh zbranih
sredstev (za adaptacijo in širitev ginekolo-
ško-porodnega oddelka, za ureditev kotlarne
in adaptacijo oz. širitev dispanzerskih ambu-
lant).
2. Za gradnjo zdravilišča v Ptujskih topli-
cah 35 odstotkov.
3. Za ureditev prostorov in opreme Radio-
Tednika Ptuj 5 odstotkov zbranih sredstev.
Drugi predlog:
1. Za zdravstvo 60 odstotkov (enako kot v
prvem predlogu).
2. Za osnovno šolstvo 15 odstotkov (za pri-
zidek k OŠ Juršinci in telovadnico k OS Cir-
kulane).
3. Za sofinanciranje modernizacije krajev-
nih cest 10 odstotkov zbranih sredstev.
4. Za odpiranje delovnih mest v gospodar-
stvu 10 odstotkov zbranih sredstev.
5. Za Radio-Tednik 5 odstotkov (enako
kot v prvem predlogu).
Nosilci planiranja, to je organizacije zdru-
ženega dela, samoupravne in delovne skup-
nosti, bodo obkrožili tiste točke iz programa,
ki jih predvsem podpirajo. Odgovore bodo
poslali na Izvršni svet SO Ptuj do konca fe-
bruarja. Vzorčno pa še načrtujejo anketiranje
nekaterih gospodinjstev.
Tako bo Izvršni svet na podlagi večinskega
mnenja nosilcev planiranja lažje opredelil
porabo sredstev iz tretjega občinskega samo-
prispevka v predlog srednjeročnega družbe-
nega plana. To bo tudi izhodišče za politično
akcijo ob pripravah in izvedbi referenduma
za tretji občinski samoprispevek.
FF
Za resnično spreminjanje stanja
Programsko volilna seja Občinske konference ZKS Ptuj bo 10.
marca 1986. Delo konference se bo začelo že 26. februarja, ko se bo se-
stala prva od štirih konferenčnih skupin. Na njih bodo razpravljali o po-
ročilu o delu občinske organizacije ZKS Ptuj, o predlogu kandidatne li-
ste za nove organe občinske organizacije ZKS, za delegate 13. kongresa
ZKJ IN 10. KONGRESA ZKS. V vsaki konferenčni skupini pa bodo
dali glavni poudarek problemom na področju, ki ga bo skupina obravna-
vala. To je glavna vsebina sklepa seje Občinskega komiteja ZKS Ptuj,
ki je na seji, 5. februarja obravnaval priprave na programsko volilno se-
jo Občinske konference ZKS Ptuj.
Prva konferenčna sekupina za
področje: DRUŽBENO EKO-
NOMSKI ODNOSI IN RAZ-
VOJ PROIZVAJALNIH SIL se
bo sestala 26. februarja. Na njej
bodo dali glavni poudarek nalo-
gam na področju gospodarjenja,
kako mobilizirati delavce k večji
ustvarjalnosti, inovativnosti in
uspešnosti gospodarjenja z druž-
benimi sredstvi, kako odpraviti
vzroke za zastoj v razvoju socia-
lističnega samoupravljanja, da
bodo delavci odločali o ustvarja-
nju in razporejanju dohodka in
kako se bolj učinkovito kot do-
slej vključevati v mednarodno
menjavo.
Druga konferenčna skupina se
bo sestala 27. februarja o temi:
URESNIČEVANJE     POLITI-
ČNEGA SISTEMA SOCIALI-
STIČNEGA SAMOUPRA-
VUANJA. Tu bodo dali glavni
poudarek uveljavljanju sociali-
stične naravnanosti in moči de-
lavcev, delovnih ljudi in obča-
nov, delegatskih skupščin, dele-
gacij in delegatov pri učinkovi-
tem in pravočasnem sprejemanju
odločitev in zagotovitvi kontrole
njihovega izvajanja.
Tretja konferenčna skupina, ki
se bo sestala, 3. marca bo razpra-
vo usmerila predvsem na pod-
ročje NADALJNJEGA RAZVO-
JA SPLOŠNE UUDSKE
OBRAMBE IN DRUŽBENE
SAMOZAŠČITE. Odgovornost
za ohranitev in varstvo pridobi-
tev NOB nosimo vsi. Posebno
skrb velja nameniti delu komite-
jev za SLO in družbeno samoza-
ščito.
Četrta konferenčna skupina za
področje: URESNIČEVANJA
VLOGE ZK IN VPRAŠANJA
NJENEGA IDEJNEGA, OR-
GANIZACIJSKEG AIN KA-
DROVSKEGA RAZVOJA se bo
sestala 4. marca. Glavni pouda-
rek bo dan krepitvi akcije in mo-
bilnosti ZK in vseh organiziranih
socialističnih sil v bitki za ustre-
zno spremembo dosedanjega na-
čina gospodarjenja in razvoja.
Osnovni namen vseh konfe-
renčnih razprav je oceniti dose-
žene uspehe, sedanje razmere v
občini in na podlagi tega obliko-
vati predlog programske usmeri-
tve za tisto področje. O celoti
vseh predlogov pa bo razpravlja-
la in sklepala Občinska konfe-
renca ZKS na seji 10. marca in
sprejela enotno programsko
usmeritev občinske organizacije
ZKS Ptuj.
V konferenčne razprave bodo
vključeni vsi delegati osnovnih
organizacij ZKS, dosedanji člani
organov občinske organizacije
ZKS in slušatelji oblik idejnopo-
litičnega usposabljanja pri OK
ZKS Ptuj.
Občinski komite ZKS bo še
pred konferenčnimi razpravami
sklical delovne posvete s sekre-
tarji osnovnih organizacij ZKS
po področjih dejavnosti: gospo-
darstvo, krajevne skupnosti in
družbene dejavnosti. Na posve-
tih se bodo predvsem pogovorili
o izvedbi razprave v OO ZKS o
konferenčnih dokumentih.
Priprave na programsko volil-
no sejo Občinske konference
ZKS Ptuj so najtesneje povezane
z javno razpravo o osnutku Re-
solucije 10. kongresa ZKS in o
osnutku sprememb in dopolnitev
Statuta ZKS. Oba osnutka sta tu-
di dobro napotilo za vsebinsko
opredeljevanje nalog, ki jih bo-
mo zapisali v programski usmeri-
tvi občinske organizacije ZKS za
novo 4—letno mandatno obdob-
je.
Živimo v izredno težkem ob-
dobju, ki se kaže tako na področ-
ju gospodarstva kot družbenih
odnosov. Udejaniti moramo mo-
ralni lik komunista, »porazumi-
ti« marsikatero nalogo, vse to pa
zahteva na vsakem koraku cele-
ga človeka.
FF
OK ZSMS PTUJ
MLADINA BREZ VODSTVA?
1 Vse kaže, da lahko nesoglasja in prereka-
nja uvrstimo med nove nalezljive bolezni, ki
zadnje čase močno razjedajo našo mladinsko
organizacijo Po lanskih vročih dogodkih na
republiški konferenci slovenske mladine so
se zadnje čase razmere zaostrile tudi v mla-
dinski organizaciji na mariborskem območju
in za nameček so se skoraj v enakem obdob-
ju pojavila močna nesoglasja tudi med ptuj-
sko mladino.
Tokrat so dogodki koncem predlanskega
leta, prav tako s programsko volilne seje ob-
činske konference ZSMS, popolnoma zasen-
čeni. V ptujskem Klubu mladih, kjer je pote-
kala letošnja programsko volilna konferenca
v četrtek, 6. februarja, se je sicer od 160 dele-
gatov odzvalo vabilu le nekaj nad polovico,
ali natančneje 88. Od sedmih točk dnevnega
reda je delovni predsednici Diani Bohak
uspelo izpeljati brez zastojev le pet točk.
Zlasti plodne so bile razprave o osnutku
gradiva za 12. kongres ZSMS, ki bo v začetku
aprila v Krškem. V njej sta poleg delegatov iz
osnovnih organizacij sodelovala tudi sekretar
republiške konference ZSMS Tone Anderlič
ter članica predsedstva Gordana Šiško. Opo-
zorila sta na najpomembnejša poglavja iz
gradiva ter izpostavila predvsem težave zara-
di brezposelnosti mladih ter zaradi kopičenja
fizične delovne sile. Mladi se namreč po
osemletki vse manj odločajo za nadaljevanje
srednjega ali višjega šolanja. Pozitivno so
ocenili tudi potek razprav v posameznih os-
novnih organizacijah z območja ptujske obči-
ne, saj so imeli mladi nekaj zares tehtnih pri-
pomb. Med pozitivnimi velja omeniti to, da
gradivo ni preobširno, med negativnimi pa
mu očitajo preveč birokratski in »učen« je-
zik, osladkan s preveč tujkami.
Vse skupaj pa se je zataknilo pri šesti to6-
ki, ko so začeli razpravljati o razrešenici do-
sedanjemu vodstvu in volitvah novega. Do-
bre tri ure je potekalo, milo rečeno, usklaje-
vanje mnenj, ki je proti koncu preraslo v pra-
vo prerekanje in metanje očitkov, pri čemer
so imeli posamezniki zelo bogate besedne za-
klade. Delegat, se niso v celoti strinjali niti
koga razrešiti dosedanje funkcije, kaj šele, da„
bi izvolili novega predsednika in predsed-
stvo. Največ besed je bilo izrečenih zaradi
funkcije sekretarja. Dosedanje predsedstvo
je namreč predlagalo, da razreši Emila Mesa-
rica in za sekretarja predlagalo Mirana Pri-
možiča. Mladi iz osnovnih organizacij pa so
zahtevali obrazložitev za takšno odločitev,
češ da so bili z delom dosedanjega sekretarja
zadovoljni. Ker se kljub posredovanju pred-
stavnikov borčevske organizacije, sindikata
in SZDL mladi niso mogli poenotiti in ker so
po sedemnajsti uri posamezni neodgovorni
delegati začeli sejo zapuščati, so vrata zakle-
nili, saj so želeli zagotoviti sklepčnost. Pre-
den pa so se razšli, so imenovali 8-člansko
komisijo, ki jo vod- ni^na Bohak. Naloga
komisije je, da čimprej ugotovi, kje so vzroki
nesoglasij, da oceni aktivnost vsakega posa-
meznega člana predsedstva ter da v začetku
prihodnjega meseca programsko volilno sejo
izpelje do konca. Ta čas bi lahko rekli, da je
ptujska mladina brez vodstva, saj je doseda-
nji predsednik podal pisni odstop.
M. Ozmea.
SKUPŠČINA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Več investicij
Delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov skupščine Izo-
braževalne skupnosti občine Ptuj so se prejšnji teden sestali na loče-
nih sejah. Oba zbora sta sprejela predlog sporazuma o temeljih plana ;
izobraževalne skupnosti za obdobje do leta 1990 z nekaterimi dodat-
ki. Najpomembnejša je sprememba na področju investicij, čeprav je
njihova uresničitev še pod velikim vprašajem. Ce bo v referendum-
skem programu drugega občinskega samoprispevka zajeto šolstvo in \
če bo prispevek izglasovan, bo obseg investicij dokaj velik in skladen
s potrebami.
V tem primeru naj bi zgradili prizidke k osnovnim šolam Ivan
Spolenak, Hajdina, Juršinci, Cirkulane in Franc Osojnik in opravili
pripravljalna dela za gradnjo prizidka k osnovni šoli na Vidmu. Poleg
tega naj bi razširili kuhinjo in jedilnico pri Domu učencev ter zgradili
zunanje športne objekte pri Srednješolskem centru.
Ce šolstvo ne bo zajeto v samoprispevku ali če ta ne bi bil izgla-
sovan, bo investicijski plan spremenjen. V tem primeru bi zgradili pri-
zidke k osnovnim šolam Ivan Spolenjak, Hajdina in Franc Osojnik
ter pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo prizidka na Vidmu. Prizi-
dek k osnovni šoli bi potem gradili v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju, sredstva združene in pospešene amortizacije pa bodo porablje-
na za sofinanciranje gradnje večnamenskega prostora v osnovni šoli
Cirkulane.
Ker so planirane površine prizidkov precej velike, je bilo na to
nemalo pripomb. Delegati so sklenili, da bo vse idejne projekte
obravnaval in dal k njim soglasje zbor izvajalcev skupščine Izobraže-
valne skupnosti. Ce bodo projekti manjši od planiranih in bo ostalo
pri izgradnji kaj denarja, naj bi ostanek namenili za gradnjo prizidka
k osnovni šoli na Vidmu. Ta predlog je sprejel le zbor uporabnikov,
zato ga bo potrebno uskladiti — obravnavati in sprejeti ga mora še
zbor izvajalcev, če naj bo zajet v sporazumu o temeljih plana skupno-
sti za to srednjeročno obdobje.
Delegati obeh zborov so sprejeli še nekaj drugih dopolnitev.
Med drugim se strinjajo, da bi del sredstev, zbranih s prispevno stop-
njo, namenili za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupno-
stih.
Na sejah obeh zborov so tudi soglasno sprejeli sporazum o od-
stopanju prispevkov invalidskim delavnicam, ki bodo tako zbrani de-
nar namenile za posodobitev opreme in strojev, za izobraževanje ozi-
roma usposabljanje invalidov in podobno.
N. Dobljekar
Sporazume sprejeti
do konca februarja
Koncem decembra lani je Izvršni svet SO Ptuj poslal organizaci-
jam združenega dela in delovnim skupnostim v občini samoupravne
sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ma-
terialne proizvodnje, sporazum za financiranje nalog SLO, za financi-
ranje krajevnih skupnosti in o ustanovitvi sklada za odpiranje delov-
nih mest v gospodarstvu.
Do konca januarja 1986 je te samoupravne sporazume sprejelo
samo 53 odstotkov podpisnikov. Zaradi tega je močno ovirano finan-
ciranje teh dejavnosti, predvsem pa povzroča številne probleme pri iz-
vajanju sprejetih programov in pri izpolnjevanju finančnih obvezno-
sti. Izvršni svet SO Ptuj se je obrnil na vse OZD in delovne skupnosti
s pozivom, da te sporazume sprejmejo do konca februarja 1986.
Pričakujejo, da se bodo samoupravni organi v ZD zavedali po-
mena financiranja uvodoma navedenih dejavnosti, prav tako pa tudi
izvajanje planov samoupravne stanovanjske skupnosti, komunalne
skupnosti, občinske skupnosti za cese in skupnosti za varstvo pred
požarom, zato bodo predlagane sporazume tudi sprejeli.
Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejav-
nosti bodo poslani podpisnikom do konca februarja, sprejemanje pa
bo potekalo do konca aprila 1986. FF
Obesek SOS tudi na
televiziji
v ptujskem društvu za boj proti sladkorni bolezni, v katerem akti-
vno dela nad 1200 diabetikov, se zelo trudijo, da bi obesek SOS spo-
znala širša javnost. Zato so tudi sklicali sestanek, ki je bil v četrtek, 6.
februarja, in na katerem so želeli obesek predstaviti. Žal nihče razen
predstavnikov Rdečega križa ni prišel.
Kljub temu pa bodo člani ptujskega društva s tem seznanili širšo
javnost. Znana ptujska diabetologinja dr. Lidija Trop bo o tem govo-
rila v televizijski oddaji Zrno do zrna.
Poleg tega v društvu nadaljujejo z drugimi aktivnostmi, zlasti še
na zabavnem področju. Tako bodo že prvega marca pripravili večjo
prireditev in jo povezali s praznovanjem dneva žensk.
PREDLOG ZA OBČINSKO
VODSTVO ZKS PTUJ
Občinski komite ZKS Ptuj je na seji, 5. februarja obravnaval in
sprejel predlog kandidatne liste za organe občinske organizacije ZKS
Ptuj.
Za predsednika Občinskega komiteja ZKS I*tuj je predlagan
FRANC TERTICKOVIC, dipl. sociolog, sedaj predsednik SO Ptuj,
sočasno je tudi kandidat za delegata 13. kongresa ZK Jugoslavije.
Za sekretarja predsedstva Občinskega komiteja ZKS Ptuj je
predlagan GORAZD ŽMAVC, ekonomist, sedaj sekretar predsedstva
OK ZKS Ptuj. Za izvršnega sekretarja predsedstva OK ZKS I*tuj pa
je predlagan SAVO KOZJAK, dipl. pravnik, sedaj vodja Sodnika za
prekrške F*tuj.
Za člane predsedstva OK ZKS Ptuj pa so predlagani naslednji
kandidati, ki bodo delovali na posameznih področjih družbene aktiv-
nosti: JANKO BEZJAK — družbenoekonomski odnosi in razvoj pro-
izvajalnih sil, ŠTEFAN CELAN — družbenoekonomski položaj mla-
dih, VLADIMIR KOROŠEC - šolstvo, kultura in znanost, JOŽE
KRIŽANlC - krajevne skupnosti, DIMCE STOJCEVSKI - politi-
čni sistem, SLO in družbena samozaščita, DRAGICA VERBEGA -
uprava, pravosodje, SIS itd., FRANC VISENJAK — industrija, grad-
beništvo, promet in zveze, JANEZ VRECER — kmetijstvo, živilska
industrija in gozdarstvo ter HENRIK ŽLEBNIK — zdravstvo in soci-
alna politika.
Komite je na seji sprejel tudi predlog kandidatov za novi
43-čIanski občinski komite ZKS, 7-člansko tovariško razsodišče,
7-člansko statutarno komisijo in 5-člansko nadzorno komisijo. Vsi ti
so organi Občinske konference ZKS Ptuj. Poleg tega so predlagali I
možne kandidate za predsednike komisije pri OK ZKS, za predsedni-j
ke komisij pri predsedstvu OK ZKS, za člane komisij pri MS ZKS zal
Podravje in za sekretarja aktiva komunistov delavcev, ni pa še bil po-
vsem usklajen predlog kandidatov za 10. kongres ZK Slovenije.
O teh predlogih kandidatov bodo razpravljali še komunisti v os-
novnih organizacijah ZKS.
FF
4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
13. februar 1986 - TEDNIK
»Vaša šola je
Sloveniji za vzoru
v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju so se v četr-
tek, 6. februarja sestali na skupnem posvetu slušatelji Oddelka ZK
Šole socialističnega samoupravljanja Ptuj. ki so končali to obliko
izobraževanja v letu 1985 in listi, ki jo bodo obiskovali v letošnjem
letu. O delu šole in izvedbi rednega programa je poročal Franc Fi-
deršek, vodja šole, o izvedbi dopolnilnega programa pa Bojan Sa-
bath, sekretar aktiva ZK slušateljev šole. Na posvetu je sodelovala
tudi Brigita Kuharjeva, predstojnica Medobčinskega študijskega
središča Maribor. Stanko Lepej, predsednik CK ZKS Ptuj pa je ob
koncu slušateljem, ki so uspešno končali šolo — oddelek ZK, pode-
lil še pisna priznanja in študijske mape.
Oddelek ZK šole socialistične-
ga samoupravljanja je začel z de-
lom 4. februarja 1985. Po šestih
predavanjih se je oblikovala stal-
na skupina 29 slušateljev, od teh
jih je šolo uspešno končalo 28.
Tako malenkostnega osipa do-
slej v nobeni generaciji občinske
politične šole ni bilo. Program
šole je pripravila Politična šola
CK ZKS - Medobčinsko študij-
sko središče v Mariboru in je ob-
segal 6 nosilnih tem, ki so bile
slušateljem posredovane v 33
predavanjih. Skupno z razpravo
je tako redni program šole obse-
gal 100 ur, dopolnilni program
pa nadaljnjih 20 ur dela. Teme je
slušateljem tolmačilo in sodelo-
valo v razpravi 24 predavateljev,
od tega 22 iz Ptuja in 2 iz Mari-
bora. Dopolnilni program je ob-
segal 9 nalog, med drugim tudi,
da vsak slušatelj napiše prispe-
vek za glasilo občinske organiza-
cije ZKS »Vesti« in to o enem
od problemov, s katerim se sre-
čuje na svojem področju dela.
»Kako realno znate prikazati
probleme, ste dovolj zgOv'orno
spregovorili v svojih prispev-
kih,« je rekel Stanko Lepej.
Ce ocenjujemo uspeh šole Od-
delka ZK v letu 1985, pa tudi
uspeh v letu 1984, ko je šolo kon-
čalo 19 slušateljev, potem za
ptujsko občino ne velja ugotovi-
tev v osnutku poročila CK ZKS,
da »število udeležencev organizi-
ranega idejnopolitičnega usposa-
bljanja v ZK zadnja tri leta upa-
da«, saj naša praksa kaže druga-
če. Drži pa ocena, da je to odvi-
sno predvsem od osebnega od-
nosa članov, od ustrezne na vse-
bino usmerjene organiziranosti
in od prizadevnosti organov ZK
v občini, pri tem ima v ptujski
občinski organizaciji ZKS še po-
sebne zasluge Feliks Bagar, izvr-
šni sekretar predsedstva C K
ZKS Ptuj.
Vse to nam mora biti dobra
usmeritev za naprej, ko se spopa-
damo s problemi v gospodarstvu
in družbi, z omahovanji in po-
dobnim. Vse več članov ZK se
zaveda, da nri teh spopadih niso
uspešni prav zaradi premajhne
idejnopolitične usposobljenosti.
Tega se je treba zavedati toliko
boli prav sedaj, ko smo pred za-
četkom šole socialističnega sa-
moupravljanja — Oddelek ZK
1986. Program šole je enak kot je
bil lani. Pri tem je treba upošte-
vati široko aktivnost, ki je v tem
času prisotna, ko razpravljamo o
dokumentih za 10. kongres ZKS,
o izhodiščih za 13. kongres ZKJ,
o kritični analizi političnega si-
stema socialističnega samoupra-
vljanja in o vrsti drugih nalog.
Vse to bo treba povezati in vklju-
čiti v program šole. S tem bomo
prispevali k rasti kvalitete, k po-
sodabljanju izvedbe in k večje-
mu prilagajanju potrebam politi-
čnega delovanja članov med
ljudmi, v socialistični zvezi, zvezi
sindikatov, v delegatskem siste-
mu in povsod tam, kjer naj bi de-
lavec odločal o rezultatih svoje-
ga dela.
Brigita Kuharjeva je podrob-
neje spregovorila o tistih nalo-
gah na področju idejnopolitične-
ga usposabljanja in marksistične-
ga izobraževanja, ki jih nakazuje
osnutek resolucije 10. kongresa
ZKS, ki jih opredeljuje osnutek
sprememb in dopolnitev Statuta
ZKS. »Resolucija nam mora biti
pravi kažipot za naprej« je pou-
darila Kuharjeva in nakazala po-
trebo povezave teoretičnih opre-
delitev s konkretno prakso. Po-
sebno skrb moramo namenjati
moralno političnim vrednotam,
odgovornosti, odnosu do samou-
pravljanja in delovanju delegat-
skega sistema.
Ob koncu je Brigita Kuharjeva
zaželela uspešno uveljavljanje
znanja pri konkretnem družbe-
nem delu slušateljem, ki so kon-
čali šolo lani in uspeh pri prido-
bivanju novih znanj in spoznanj
slušateljem, ki bodo šolo obisko-
vali letos. Poudari'a je. da je Šo-
la socialističnega samoupravlja-
nja v Ptuju lahko vsej Sloveniji
za vzor. Pri tem je mislila pred-
vsem na organiziranost šole, ki
se je uspešno potrdila v praksi.
FF
V delavskem domu Franca Krambergerja se je zbralo nad 60 članov ZK,
ki so končali šolo v lanskem letu in ki bodo obiskovali organizirane
oblike usposabljanja letos
Foto: Kosi
Pisna priznanja in študijske mape so slušateljem izročili Stanko Lepej,
Feliks Bagar in Franc Fideršek
Foto: Kosi
Od Kočevske Reke do Krškega
Kratka kronologija kongresov mladinske organizacije
v Sloveniji)
Začetki mladinskega gibanja v Sloveniji segajo v devetnajsto
in začetek dvajsetega stoletja. Mladina je aktivno delovala v števil-
nih društvih, legalnih organizacijah in v ilegalnih organizacijah —
SKOJ-u in partijski organizaciji.
Zveza slovenske mladine je bila ustanovljena oktobra 1943 v
Kočevski Reki. Neposredno odgovornost za nastajanje množične
mladinske organizacije je nosil SKOJ. Zveza slovenske mladine
med narodnoosvobodilnim bojem je nastajala tako, da so mladi po
navodilih Osvobodilne fronte ustanavljali odbore Zveze slovenske
mladine po vaseh, mestih, tovarnah in drugod, nato pa rajonske in
okrožne odbore. Idejno jedro je bil SKOJ, ki je bil tudi po prvem
kongresu jedro in najaktivnejši del organizacije mladih. Poglavitna
dejavnost organizirane mladine pred prvim kongresom je bilo mno-
žično vključevanje v boj proti okupatorju in tekmovanja v zbiranju
različnega materiala za partizane. Poleti 1943 so se tekmovanja
razširila na nova področja, s tem pa so bile ustvarjene tudi možno-
sti za sklic prvega kongresa.
oktober 1943, kočevska
reka - prvi kongres
zveze slovenske mladi-
ne
Zbralo se je okoli 190 delega-
tov. v resoluciji so poudarili, da
se dobro zavedajo nalog, ki jih je
naložil Zbor odposlancev sloven-
skega naroda, teden dni pred
mladinskim kongresom, in si za-
stavili načrt, po katerem bodo te
naloge uresničili.
junij 1945, uubuana -
drugi kongres zveze
mladine slovenije
Priprave na kongres so bile
poglobljene. Kljub še vedno hu-
demu sovražnikovemu pritisku
je mladim uspelo sklicati pred-
kongresne pokrajinske konferen-
ce. Kongres je bil obračun štiri-
letnega dela in razvoja mladin-
ske organizacije v NOB, nakazal
je novo pot, ki jo je od slovenske
mladine terjala osvobojena do-
movina. Zvezo slovenske mladi-
ne so preimenovali v Zvezo mla-
dine Slovenije, saj je bilo doteda-
nje ime neustrezno, ker ni zaje-
malo mladih drugih narodnosti
na slovenskem ozemlju.
maj 1947, uubljana -
tretji kongres uudske
mladine slovenije
Do kongresa je mladina pri
gradnji in obnovi domovine pri-
spevala kar 2,6 milijona udarni-
ških delovnih dni. V skladu s ta-
kratnim petletnim načrtom so tu-
di mladi zastavili vrsto nalog,
zlasti pomoč pri gradnji industri-
je in v gradbeništvu. Zastavili so
obsežen program udarniških ak-
cij. Zvezo mladine Slovenije so
preimenovali v Ljudsko mladino
Slovenije.
april 1949, ljubuana -
Četrti kongres ljudske
mladine slovenije
Mladi so do kongresa svoje
delo podredili zahtevam petlet-
nega plana in vanj vključili širo-
ke množice mladih. Organizacija
se je vse bolj širila, zlasti izven
glavnih središč. Na kongresu so
zelo veliko pozornosti posvetili
vprašanjem mladih delavcev. v
resoluciji so tudi zapisali, kako
naj bo delavska mladina organi-
zirana, posebej pa so opredelili
vlogo tistih delavcev, ki so bili
vključeni v idejnopolitično izo-
braževanje.
oktober 1953, maribor -
peti kongres ljudske
mladine slovenije
Proslavili so desetletnico delo-
vanja mladinske organizacije. v
skladu z družbenoekonomskimi
spremembami so mladi sprejeli
vrsto nalog, še posebej so govori-
li o nalogah pred volitvami v pr-
vo novo skupščino. v resoluciji
so se zavzeli za razvijanje in kre-
pitev socialistične zvesti mladih
ter za večjo raznovrstnost v delu
organizacije in življenju mladih.
v tem času je aktivno zaživela
Zveza študentov, ki se je 1968.
leta' preimenovala v Skupnost
študentov Slovenije.
september 1957, ceue -
šesti kongres ljudske
mladine slovenije
Čas tega kongresa označujejo
za obdobje prizadevanja vodstva
in članstva, da se mladinska or-
ganizacija po vsebini, oblikah in
metodah dela čimbolj prilagodi
zanimanju, hotenjem in potre-
bam mladega človeka. Ponovno
so oživele mladinske delovne ak-
cije, ki so predtem nekoliko za-
mrle. Mladina je sprejela po-
membne sklepe za izpolnitev pet-
letke. V resoluciji so med drugim
zapisali, da mladi v tovarnah
spremljajo in aktivno posegajo v
delovanje organov delavskega
samoupravljanja, mladi na vasi
iščejo nove poti in razpravljajo o
politiki in načrtih razvoja kmetij-
stva, v šolah pa aktivno sodeluje-
jo v raznih oblikah upravljanja
ter zagovarjajo mnoge praktične
ukrepe za spreminjanje šole.
JANUAR 1962, KRANJ - SED-
MI KONGRES UUDSKE
MLADINE SLOVENIJE
Na kongresu so ugotavljali, da
se mladi vse bolj zanimajo za vsa
vprašanja družbenoekonomskih
odnosov in da se povsod želijo
vključiti v široko politično aktiv-
nost. V stališčih in resoluciji so
opredelili naloge pri ugotavlja-
nju mesta, vloge in metode dela
v aktivih ljudske mladine, v spe-
cializiranih oblikah dela znotraj
aktivov, o položaju mladih v to-
varnah, ki imajo obrate v razli-
čnih krajih, o vlogi šolskega si-
stema, o delu in vlogi občinskih
komitejev ljudske mladine. Po-
novno so oživele mladinske delo-
vne akcije (največja je bila grad-
nja ceste bratstva in enotnosti).
JUNIJ 1968, VELENJE -
OSMI KONGRES LJUDSKE
MLADINE SLOVENIJE
Čeprav so obdobje sedmega
kongresa ocenili za uspešno, ne
gre prezreti več slabosti, ki so se
v mladinski organizaciji pojavile
v tem času — vse večja razdro-
bljenost posameznih delov mla-
dih, forumsko delo v vodstvih
organizacije ... V kongresni re-
soluciji so med drugim zapisali:
»Odločanje kot kdaj poprej po-
stavljamo vprašanje vsebine, vlo-
ge in nalog Zveze mladine Slove-
nije, politične organizacije mla-
dih.« V akcijskem programu so
si za prvi cilj zapisali naloge pri
vključevanju v uresničevanje go-
spodarske reforme. Skozi resolu-
cijo so jasno opredelili načela
svojega delovanja na osnovi re-
volucionarne tradicije in progra-
mov Zveze komunistov, iz katere
(SKOJ) je mladinska organizaci-
ja izšla. Opredelili so načela idej-
nih jeder, kar pomeni, naj posa-
mezne probleme zaznava mladi-
na, ki jih neposredno srečuje, in
naj predlaga tudi rešitve. Opre-
delili so tudi interesni princip.
Smernice za rešitev mnogih sla-
bosti Zveze mladine je postavila
tretja konferenca ZKJ o mladini
leta 1972, še predtem pa pismo
predsednika Tita, s katerim so
mladi dobili kriterije za samokri-
tiko in kritiko organizacije. Po
tretji konferenci ZKJ o mladini
se je polet mladine zelo povečal,
znotraj organizacije pa so uspeli
obračunati z mnogimi negativni-
mi pojavi.
oktober 1974, moravci
pri murski soboti - de-
veti kongres zveze so-
cialistične mladine
slovenije
Kongres je začrtal dejansko,
po kakovosti novo usmeritev
mladih in čvrsto pot uresničeva-
nja samoupravljanja. Novo ime.
Zveza socialistične mladine,
sprejeto na tem kongresu, in za-
tem tudi na kongresu ZSMJ, je
pomenilo tudi novo vsebino de-
la. Vsi deli mladih so se ponovno
združili v eno organizacijo — šo-
lajoča mladina, delavci, kmetje,
mladi v družbenih organizacijah
in društvih.
oktober 1978, nova gori-
ca - deseti kongres
zsms
Kongresa se je udeležilo 630
delegatov. V organiziranosti in
vsebinskem delovanju ZSMS ni
prinesel bistveno novih usmeri-
tev, je pa utrdil na devetem kon-
gresu ZSMS sprejeta načela or-
ganiziranja po področnih konfe-
rencah, kolektivno članstvo
družbenih organizacij in društev
ter druge organizacijske usmeri-
tve s prejšnjega kongresa. V kon-
gresnih razpravah sta imela po-
membno mesto usmerjeno izo-
braževanje in reformiranje šol-
stva, veliko pozornosti je kon-
gres namenil organiziranju in de-
lovanju najrazličnejših aktivnosti
znotraj ZSMS. Razmere, v kate-
rih se je pripravljal in sklical de-
seti kongres ZSMS, so bile ugod-
ne, gospodarska situacija v ožji
in širši domovini še izredno
ugodna, krizne situacije, ki je
značilna za obdobje po desetem
kongresu, mladi na kongresu še
niso čutili, niti niso pomembno
izpostavljali družbenoekonom-
skih problemov mlade generaci-
je.
oktober 1982, novo me-
sto - enajsti kongres
zsms
Prisotnih je bilo 413 delega-
tov. Bolj kot sami teksti predlo-
gov dokumentov so bili v os-
predju javnih razprav konkretni
problemi mladih v slehernem
okolju. Že v času nastajanja do-
kumentov so izpostavili nekatera
ključna vprašanja — družbenoe-
konomski položaj mladih, mla-
dinsko prostovoljno delo, vlogo
Zveze pionirjev v naši družbi,
kmetijstvo, nekatera pomembna
stališča, ki jih je zavzelo predsed-
stvo republiške konference
ZSMS v pripravah na volitve de-
legacij za družbenopolitične in
samoupravne interesne skupno-
sti, ob sprejemanju zakona o de-
lovnih razmerjih . . . Vsa ta stališ-
ča in poudarki v razpravah so
dopolnjevali dokumente in jih
prenašali v življenjsko prakso
ZSMS. Značilnost priprav je bilo
tudi stabilizacijsko obnašanje.
Kongres je bil načrtovan v dela
prostih dneh, v skromnejših
»kongresnih« dvoranah, z biva-
njem v dijaškem domu, s propa-
gando brez kongresnih torbic,
značk. Značilnost razprav je bila
tudi množičnost, vendar z rezul-
tati z vidika množičnosti ne mo-
remo biti zadovoljni, saj verjetno
niso bili v celoti zadovoljene že-
lje mladih, da bi v vseh okoljih
natančno spoznali vsebino doku-
mentov. Najbistvenejša značil-
nost pa je bila, da se je organiza-
cija mladih pričela spreminjati in
prilagajati življenjskim potrebam
in zahtevam mladih.
(Vira: Mladinski dnevnik M K
Ljubljana, 1978, in Mladi val,
OK ZSMS Novo mesto, 1982. 7.
številka).
APRIL 1986, KRŠKO - DVA-
NAJSTI KONGRES ZSMS
Republiška konferenca ZSMS
je na seji 19. decembra lani pred-
lagala, da delegati na 12. kongre-
su ZSMS delajo v treh komisijah
in sicer:
— družbeno-ekonomska proti-
slovja socialistične samoupravne
družbe in specifičen družbeni
položaj mladih,
— za razvoj revolucionarne
vsebine političnega sistema so-
cialističnega samoupravljanja,
— za ZSMS kot množično in
najširšo fronto mlade generacije.
Osnutek gradiva za 12. kon-
gres je že v razpravi v vseh os-
novnih sredinah mladih. Javna
razprava je trajala do 10. febru-
arja, na njeni podlagi bo pripra-
vljen predlog kongresnih doku-
mentov, o katerih bo potekala
razprava od sredine februarja pa
vse do kongresa.
O osnutku gradiva za kongres
smo mladi ptujske občine izrekli
svoje mnenje v razpravah, ki smo
jih končali januarja. Za potek
razprav v vseh sredinah mladih
so bili zadolženi posamezni člani
predsedstva OK ZSMS ter nje-
nih organov in delovnih teles, ki
so v pomoč dobili vprašanja za
vodenje razprave. Poudariti ve-
lja, da se niso omejili zgolj na os-
nutek gradiva, pač pa so posku-
šali zaznati težave, s katerimi se
mladi srečujejo v posameznih
okoljih ter izvedeti, koliko mla-
dih je aktivno vključenih v delo
svoje organizacije, koliko jih je
bilo evidentiranih za četrti man-
dat delegatskega sistema, zani-
malo pa jih je tudi dosedanje de-
lo mladih v samoupravnih orga-
nih in ostalih družbenopolitičnih
organizacijah. Pisna poročila o
poteku razprav so v teh dneh v
večini že na OK ZSMS Ptuj, kjer
jih bodo »obdelali« člani komi-
sije za idejnopolitično delo in se-
kretariata OK ZSMS ter predla-
gali zaključke, ki bodo delega-
tom za 12. kongres vodilo za raz-
prave na kongresu.
V kratki kronologiji kongresov
mladinske organizacije v Slove-
niji OD KOČEVSKE REKE DO
KRŠKEGA seveda ni mogoče
podati ocene 12. icongresa, ki še-
le bo — to bo mogoče šele po
končanem kongresu. Glede na
ugodno oceno osnutka gradiva
in aktivnost mladih v predkon-
gresnem obdobju pa lahko priča-
kujemo, da bo delo na kongresu
tvorno, temu ustrezno pa tudi
delo vseh članov mladinske or-
ganizacije po kongresu.
I. Hunjet
OBSEŽEN PROGRAM DELA
SO PTUJ
Zbori skupščine občine Ptuj so
na sejah obravnavali in sprejeli
program dela občinske skupšči-
ne za leto 1986. Rokovno se pro-
gram sprejema za obdobje enega
leta in se v njem opredelijo gla-
vne naloge. Trimesečno pa zbori
skupščine sprejemajo periodične
načrte dela, v katerih so navadno
konkretizirane naloge po posa-
meznih mesecih.
Program dela za lansko leto je
bil obsežen, ki v zaostrenih po-
gojih gospodarjenja in izvajanja
stabilizacije na vseh področjih ni
bil izvršen, po drugi strani pa je
bilo na dnevne rede sej zborov
skupščine uvrščenih za okoli 20
odstotkov več vprašanj, ki niso
bila prej načrtovana.
Tudi letošnji program je obse-
žen, ob tem pa pušča delegatom
možnosti, da med letom dajejo
predloge in pobude, katera gra-
diva še vključiti v obravnavo. Pri
tem bo prav gotovo treba vklju-
čevati obravnavo gradiv, o kate-
rih bo razpravljala Skupščina
SRS, se opredeljevati do gradiv
iz pristojnosti Zveznega zbora
skupščine SFRJ, pa tudi do gra-
div skupnosti podravskih občin.
Pri tem ne gre !e za obravnavo
gradiv, sprejemanje stališč in
usmeritev, sprejemanje odlokov
in  drugih  normativnih  aktov.
temveč gre tudi za to, kako bo
Skupščina občine Ptuj znala bolj
uveljavljati svojo nadzorno funk-
cijo, kako zagotavljati, da bodo
odgovorni sklepe in usmeritve
uresničevali, da se bodo določila
odlokov izvajala kar najbolj do-
sledno.
Predsedstvo Skupščine občine
Ptuj je na seji, 27. januarja
obravnavalo tudi konkretne na-
loge za letošnje prvo trimesečje,
to je do konca mandata sedanje-
ga sklica. Tako naj bi se zbori
občinske skupščine sestali še
dvakrat, to je 25. in 26. februarja
in 25. in 26. marca. Za obe seji so
tudi že določili okvirni dnevni
red.
POPRAVEK
V prispevku »Uresničevanje
SLO in družbene samozaščite«.
Tednik št. 5, stran 4, je v drugem
stolpcu ponagajal tiskarski škrat,
ki je iz začetka prvega odstavka
preskočil kar v drugi odstavek.
Manjkajoče besedilo se glasi:
Pri razvoju teritorialne obram-
be je treba še naprej krepiti nje-
no povezanost in usklajenost v
sistemu SLO in DS, z nadaljnjim
posodabljanjem in usposablja-
njem pripadnikov pa povečati
bojno zmogljivost teritorialne
obrambe.
Na področju civilne zaščite je
treba posvečati posebno pozor-
nost številčni krepitvi enot cz,
večji stopnji usposobljenosti in
materialni opremljenosti enot in
štabov cz.
TEDNIK "      februar 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
23. januarja 1886 je bilo ustanovljeno
Olepševalno društvo Ptuj
Nekako neopazno je šla mimo
stota obletnica ptujskega turisti-
čnega društva. V planu društva
za letošnje leto je sicer predvide-
na tudi dejavnost v počastitev te-
ga imenitnega jubileja, a bodo te
prireditve izpeljane najbrž do
konca leta. Zato je prav, da se na
kratko spomnimo, kdaj je bilo
društvo ustanovljeno in kakšne
uspehe je imelo v prvih letih de-
lovanja.
V 19. stoletju se Ptuj gospo-
darsko ni mogel več primerjati z
močjo, kakršno je imelo mesto v
davnini. Nekdaj tako cvetoča
promet in trgovina sta usihala,
gospodarsko je bil Ptuj le še lo-
kalno pomemben. Zato pa je v
19. stoletju oživelo zanimanje za
ostaline večtisočletne zgodovine
kraja. Za popotnike je bil Ptuj
vse bolj vabljiv in radi so se usta-
vljali v mestu, ki so ga slavili
mnogi sodobni zapisi o zgodovi-
ni in lepotah Štajerske.
Merilo o pomembnosti tujske-
ga prometa, hkrati pa tudi mej-
nik in kakovostni premik turisti-
čne ponudbe Ptuja predstavlja
ustanovitev Olepševalnega dru-
štva. Trgovec z vinom Josef
Fiirstje 13. januarja 1886 podpi-
sal prošnjo, v kateri je skupina
Ptujčanov zapisala, da se želi po-
svetiti urejanju Mestnega parka
ob Dravi, v katerem bi speljali
2000 m sprehajalnih poti, zasa-
dili 450—500 dreves in grmovnic
in namestili 20—30 klopi. Občin-
ski svet je o prošnji razpravljal
19. januarja, za datum ustanovi-
tve pa nekaj kasneje navajajo 23.
januar 1886. leta. V prošnji za
ustanovitev ni bilo govora o tuj-
skem prometu, a je bila želja po
lepšem videzu mesta nedvomno
povezana tudi s tujci, ki so zaha-
jali na Ptuj.
Olepševalno društvo je kmalu
po ustanovitvi postalo eno naj-
bolj prizadevnih na Ptuju. Tudi
število njegovih sodelavcev ni bi-
lo majhno. Leta 1888 in 1889 je
štelo 170 članov, leta 1890 in
1891 201 člana, leta 1892 je bilo
včlanjenih 227 in leta 1893 212
meščanov, naslednje leto pa je
število padlo na 184. Leta 1895
je bilo na Ptuju registriranih 27
društev, a le štiri (gasilsko, voja-
ško, slovensko pevsko in splošno
bojno) so imela več članov kot
Olepševalno.
Za delovanje je društvo dobi-
valo občinsko podporo. V letu
ustanovitve so člani sami zbrali
1000 fl za dober začetek, občin-
ski svet pa je primaknil še 100 fl
in naslednje leto znesek podvo-
jil. V naslednjih letih je podpora
znašala 300 fl, pri večjih delih pa
so priskočili na pomoč premož-
nejši člani. Ti so bili vedno tudi v
vodstvu društva. Prvo leto je po-
stal predsednik društva Josef
Fiirst, leta 1889 so na to mesto
postavili Josefa Orniga, kasnej-
šega župana, in ko je ta leta 1894
odklonil ponovno izvolitev, gaje
nadomestil trgovec Kasimir.
Leta 1890 so se člani odločili
ustanoviti   dve   novi   društvi.
Gradbeno je dobilo nalogo zgra-
diti mestno kopališče, kar je čla-
nom uspelo v zelo kratkem času
in so za takratne razmere sodob-
no urejeno kopališče uspešno vo-
dili še vrsto let. Sprva so hoteli
ustanoviti še posebno Tujsko-
prometno društvo, a so se potem
na občnem zboru premislili in v
okviru Olepševalnega društva
oblikovali tujsko-prometni od-
bor, ime društva pa razširili v
»Olepševalno in tujsko-promet-
no društvo Ptuj«.
V čas od 1890 do 1895 sodi vr-
sta pridobitev, ki so pomembno
prispevale k dvigu tujskega pro-
meta v mestu ob Dravi. Leta
1890 je bilo na novo zgrajeno ko-
pališče ob reki in leta 1893 so
člani Olepševalnega in tujsko-
prometnega društva ustanovili
Muzejsko društvo. F*tuj je bil me-
sto zgodovine, ostaline bogate
preteklosti pa si je pilo treba
ogledati v muzejih v Gradcu in
na Dunaju.
Člani društva, ki so
si prizadevali v staro mesto pri-
vabiti čim več tujcev, so se zave-
dali, da so priče preteklosti ena
najvažnejših postavk v njihovi
ponudbi in da morajo za ureja-
nje in ohranjanje tega gradiva tu-
di kaj storiti. Muzejsko društvo
je bilo tako kot Olepševalno in
tujskoprometno eno najvidnejših
v mestu, dokler ni preraslo v po-
klicno ustanovo.
Ko je bilo Olepševalno dru-
štvo ustanovljeno, se je najprej
posvetilo urejanju Mestnega par-
ka. Že leta. 1889 so se lotili tudi
Ljudskega vrta na severnem
obrobju mesta, kjer se je načrto-
valcem ponudila priložnost, da
umetno zasaditev povežejo z na-
ravnim gozdom. Tri leta kasneje
so se lotili še gradnje lesenega
gostišča, ki je dobilo ime Švicari-
ja in postalo priljubljen zabaviš-
čni kraj, kamor so meščani radi
zahajali. Švicarijo je leta 1894
povsem uničil požar, a so jo na-
slednje leto ponovno zgradili, še
večjo in lepšo.
S tiskanim oglasom, ki v sežeti
obliki seznanja bralce z vsemi
znamenitostmi in ugodnostmi le-
tovanja na Ptuju, se je društvo
prvič pojavilo leta 1891. Dosti
pomembnejši je bil plakat mesta,
ki so ga med 1890 in 1893 naroči-
li pri slikarju Alojzu Kasimiru.
Naročniki so dobili kvaliteten iz-
delek, ki so ga lahko brez zadre-
ge pošiljali v druge kraje. Člani
društva so se zelo uspešno pred-
stavili tudi leta 1894, ko so sode-
lovali na veliki razstavi o tuj-
skem prometu v Gradcu. Razsta-
vili so veliko veduto Ptuja, ki jo
je tega leta dokončal Alojz Kasi-
mir po naročilu mestne hranilhi-
ce.
Slikar, ki je bil ponosen na
svoje delo, je sam zapisal, da so
»... o sliki na razstavi govorili
kot o največjem in najbolj hvale
vrednem predmetu na umetni-
škem oddelku ...«
V letu 1894 segajo tudi prvi
dogovori o popotnem priročni-
ku, publikaciji za tujce, ki bi jih
seznanila z znamenitostmi Ptuja
in okolice. Odbor za tujski pro-
met je pisanje zaupal Jos^fu
Felsnerju, uredniku časnika Pet-
tauer Zeitung, sicer pa dobremu
poznavalcu ptujske zgodovine.
Leta 1895 je izšla knjižica z na-
slovom »Ptuj in njegova okoli-
ca«. Imela je 157 strani, Alojz
Kasimir pa jo je opremil z dvaj-
setimi ilustracijami. Ptuj je dobil
dober priročnik, ki je bil "dolgo v
rabi. Felsner se je pri pisanju
zgledoval po starejših tekstih o
Ptuju, največ pri Raispu, in pri
podobnih publikacijah, ki so jih
tiskali drugod po Štajerskem.
Toliko na kratko o dejavnosti
društva v prvih letih po ustanovi-
tvi. Takratni člani se seveda niso
mogli hvaliti le z uspehi, pri delu
so naleteli tudi na marsikakšno
oviro. Po sto letih so se razmere
sicer spremenile, osnovne naloge
Turističnega društva pa so le pre-
cej podobne nalogam Olepševal-
nega in tujsko-prometnega dru-
štva.
Imenitno obletnico bi dru-
štvo najlepše proslavilo z dobro
izpeljanimi nalogami, ki bi pusti-
le trajne sledi v turistični ponud-
bi Ptuja. Vzgledov iz preteklosti
pri tem ne manjka. Med novost-
mi iz letošnjega programa kaže
posebej opozoriti na tečaj za tu-
ristične vodnike po mestu, ki se
že zaključuje. Od letošnje pomla-
di naprej si bodo popotniki v Tu-
rističnem društvu lahko naročili
strokovno preverjeno vodstvo po
ulicah starega mesta.
Nekoliko negotova je usoda
zahtevnejše naloge — tiskanja
popotnega priročnika z opisom
in razlago znamenitosti Ptuja in
okolice. Predvidena je bila izda-
ja publikacije, ki bi bila po obse-
gu podobna oni iz leta 1895, pre-
kašala pa bi jo po slikovnem gra-
divu.
Priprave na izid priročnika
so se s precej vneme začele ko-
nec lanskega leta, potem pa so
nekako obtičale. Verjetno je želja
nas vseh, da ne bi zamrle, saj je
naravnost nedopustno, da mesto,
kot je Ptuj, ne premore turisti-
čnega vodnika.
Marjeta Ciglenečki
1. februarja 1891 je v listu »Pettauer Zeitung« izšel celostranski oglas,
ki je vabil k letovanju na Ptuju. Objavilo ga j,e Olepševalno in tujsko-
prometno društvo Ptuj, avtor vedute je Alojz Kasimir. Foto Mišo Kol-
tak, 1984. Fototeka kulturnozgodovinsk^a oddelka f2539.
Pogled na Ptuj s severovzhoda je bila zadnja ilustracija Alojza Kasimi-
ra v knjižici »Ptuj in njegova okolica«, ki je izšla leta 1895. Foto Alfred
Bradač, 1982. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP F 1904.
Hegiment po cesti gre...
Tudi v našem mestu pogosto
slišimo petje fantov, ki se posla-
vljajo od svojih domačih, deklet
in prijateljev, ker odhajajo k vo-
jakom. Na tak dan sprejme ptuj-
ska železniška postaja nekaj sto
ljudi, ki so pospremili rekrutiran-
ce na vlak. Eni in drugi s težavo
zadržujejo solze, zlasti vpokli-
canci, za katere je najmanj do-
stojno, da bi ob taki priložnosti
jokali. Zato se obračajo s pogledi
v drevje in oblake, da bi skrili
solze, ici jim silijo v oči. Za tolaž-
bo se nekateri oklepajo alkohola,
drugi se tolažijo s pesmijo med
prijatelji, ki jih spremljajo, neka-
terih pa se spomnijo tudi najbliž-
ji, ki jim naročajo v slovo preko
radijskih valov njihove najljubše
pesmi.
Odhod k vojakom je bil vedno
zelo vznemirljiv za vso okolico,
zlasti na deželi. Že k naboru so
šli fantje okrašeni s šopki na pr-
sih in za klobuki, ki so jih morale
oskrbeti dekleta. Fant brez šopka
ni pomenil dosti, še manj pa tisti,
ki ga naborna komisija ni prizna-
la, da bi lahko služil vojake. Ta-
kega niti dekleta niso marala, ker
so se potegovale za postavne fan-
te, ki so se vračali od vojakov i
bogatimi izkušnjami. Drugače je
bilo seveda v času vojne. Takrat
je vladala globoka žalost v druži-
nah, odkoder so rekrutirali fante
in može, tudi odkrita bojazen, da
se ne bodo več vrnili.
Sicer pa datira organizirana
najemniška vojska v novejšem
obdobju v 17. stoletje, od časa
tridesetletne vojne (1618-1648).
Tedaj so se lahko vključili v voj-
skovanje proti plačilu. Dosti so
jih mobilizirali na silo, zlasti po-
tepuhe in pretepače. To so bili
takoimenovani žolnarji, ki so bili
v vojaški službi časovno neome-
jeno. Tisti, ki so postali nespo-
sobni ali so ostareli in niso imeli
nikogar, kjer bi lahko preživeli
starost, so dobili dovoljenje, da
so lahko beračili. Vojaško obve-
zo je uvedel v stari Avstriji cesar
Jožef 11. S popisom leta 1780 so
določili neoženjene sinove kme-
tov in obrtnikov, da so služili vo-
jake za neomejeno dobo. Tedaj
so obogatili ljudsko pesništvo s
pesmijo:
Prišli so novi patentje
za može in mlade fante:
vsak bo moral bit soldat
star al' pa mlad.
Sicer pa so se lahko osvobodi-
li, če so našli nekoga, ki jih je na-
domestil, kar je stalo dosti de-
narja. Sicer pa so bili osvobojeni
vojaščine vsi šolani, predvsem
uradniki, tudi učitelji, advokati
in duhovniki. Občine so imele
nalogo, da so oskrbovale polk z
novinci, če jih niso imeli zado-
stno število. Fantje so bežali po
navadi od doma in se skrivali,
vendar so jih polovili in dostavili
na sedež polka. Tudi v ljudskih
pesmih najdemo milo tožbo mla-
dega vojaka:
Premočno mi je grmelo
premočno se je bliskalo,
mene pa so vlovili
per mojuj mladoj Miciki.
Premočno so me zvezali
ino me odegnali
v Pranek, v Pranek v beli grad
pred mladega ferboltarja.
Ferboltar na prag stopijo,
namilo fante gledajo:
»Lep je lep. premočno lep.
ž njega bo en fajn salda ^«
Mnogi niso imeli drugega iz-
bora, zato so se podali v begun-
stvo. Dosti se jih je skrivalo po
deželi, v gozdovih in po plani-
nah. Dosti se jih je namenoma
poškodovalo, celo matere so po-
habile včasih svoje otroke, da ne
bi mogli biti mobilizirani.
Za naše področje se je stanje
nekoliko izboljšalo, ko so omejili
v Avstriji vojaški rok leta 1802
na štirinajst let. Pozneje, ko so
minile nevarnosti Napoleonskih
vojn, so znižali vojaški rok na
osem let. Oba odloka sta našla
odmev v ljudski pesmi, med dru-
gim pa so prepevali tudi:
Cesarski orel pravi,
je gor zapisano,
na osem let nas vabi,
da služit pojdemo.
Zakonski predpisi, izdani leta
1827, so bili še bolj naklonjeni
nabornikom. Vojaške službe so
prostih tedaj plemstvo, duhovšči-
no, pravnike in doktorje medici-
ne, učitelje in dijake. Oproščeni
pa so bili vojaščine tudi tisti
kmetje, ki so obdelovali svoje
posestvo sami. Tistim pa, ki so se
lahko odkupili, je bilo treba od-
šteti sicer dosti denarja, odvisno
od velikosti imetja, toda niso
morali iskati več namestnikov.
Odkupnina je znašala lahko tudi
800 goldinarjev, kar je bilo že
pravo premoženje. Tudi te čase
razkriva tista narodna, ko jo še
slišimo:
nedeljo zjutraj vstala bom.
v Ljubljanco se peljala bom.
»Jaz ti ga ne morem dat.
zato ko on je n lep soldat«.
Pred haupimana stopila bom.
za šocljna prosila bom.
»Jaz ti ga ne morem dat.
zato ko on je n lep soldat«.
»Kera voče lepga fanta imet.
more zanjga dnarce štet.«
Odštela bom stotavžent kron.
da šoceljna dobila bom.
Tudi pesem o slovesu dekleta
s fantom, ki odhaja k vojakom,
je še vedno aktivna. Nanaša se
na sedemletni vojaški rok, ki so
ga uvedli 1845. leta.
Nocoj pa, oh nocoj,
ko mesec svetil bo,
prišel bo ljubi moj
od me jemat slovo.
»Ne jokaj, ljubica
ne bodi žalostna,
črez sedem dolgih let
se bova vidla spet.«
Novi zakon o vojaški dolžno-
sti, ki so ga uvedli v Avstriji leta
1868, je obvezoval vsakega mla-
deniča, da je odslužil vojaški
rok, ki se je znižal tedaj že na tri
leta. Prizanesli so samo duhovni-
kom, vsi drugi pa so morali imeti
odsluženo vojaščino, kot v da-
našnjih časih. S tem je prenehalo
vsako izmikanje vojaški obvezi,
tudi vojaških beguncev ni bilo
več. Slovo od doma, ljubega de-
kleta in od prijateljev pa je osta-
lo težko tudi, ko so uvedli leta
1912 v Avstriji dvoletni vojaški
rok. O tem pojejo pesmi, tu in
tam pa so neme priče teh časov
tudi izbledele fotografije, ki po-
kazujejo največkrat mladega vo-
jaškega obveznika v uniformi.
Redkejše so fotografije naborni-
kov, kamor so odhajali kmečki
fantje v skupinah, se peljali na
kmečkih vozovih, ki so jih okra-
ševale za to priložnost dekleta še
po zadnji vojni. Tudi fantje so
imeli posebne šopke, ki so jih iz-
delovale po naročilu vaške »ro-
žarce«. Ves klobuk je bil ovit po
navadi z vejo asparagusa in s
cvetlično vejo iz umetnega cve-
tja, ki je imela pritrjene vejice na
posameznih tankih vzmeteh, da
so se živahno premikale. Vpletle
so tudi okraske iz »leskeca«, da
so se lesketali na soncu, celo ci-
garete so bile vključene, vseka-
kor pa tudi srce, na katerem je
pisalo »sposoben«. Razen tega
so viseli s klobuka še dolgi pisa-
ni trakovi v znaku trobojnice, ki
so dopolnjevali naborniško okra-
sje. Ob tej priložnosti so si zapeli
med drugim tudi pesem:
Ljuba si pomlad zelena,
kako si lepo razcvet ena!
Brž ko se ozeleniš,
ljubim fantom žalost striš.
Ko se drevje ozelenuje,
ljubim fantom napoveduje,
da je prišel tisti čas,
ko jih kliče vojske glas .. .
Na dnu nabora je bila vsa vas
na nogah, težko so pričakovali
vrnitev nabornikov in z omalova-
ževanjem gledali na fanta, ki ni
bil izbran za vojaka. Ob nedeljah
so se postavljali fantje, okrašeni
kot naborniki, na trgu pred cer-
kvijo, da so zvedeli vsi za stop-
njo njihove zrelosti. Medtem si
je oskrbel vsak izmed njih pri va-
škem mizarju kovček, če mu ga
niso izdelali doma. Tak kovček
je bil lesen, spominjal je sicer na
kmečko skrinjo, čeprav je bil
manjši. Imel je pokrov, ki se je
zapiral ob strani s ključavnico ali
obešenko, na sredini kovčka zgo-
raj pa je imel kovinast ročaj za
nošenje. Ročaja sta bila tudi ob
vsaki strani, pobarvan pa je bil v
sivo ali črno. Sem si je zložil re-
krutirani vso svojo prtljago, ki jo
je imel ves čas bivanja v kasarni
zaklenjeno v kovčku, postavlje-
nem pod posteljo. Največja sreča
za vojaka je bila, ko je bil že pro-
ti koncu roka, da si je lahko
spravil v kovček civilno obleko,
ki so mu jo poslali od doma za
vrnitev.
Od nabora do odhoda k voja-
kom je minilo po navadi nekaj
mesecev. Ko je prispel poziv, si
ga je pripel fant za trak klobuka,
dekle pa mu je naredilo šopek, ki
ga je imel pri odhodu. Prvo tež-
ko pričakovano pismo, po nava-
di iz zelo oddaljenega kraja, je
prinesla staršem in dekletu vesti
o prvih vtisih s krepkim prizvo-
kom domotožja. Tako poje tudi
tista narodna:
Pobič sem star šele osemnajst let.
cesar me hoče k soldatom imet.
V kasarno sem stopil korajžen. ve-
sel.
sem puško zagledal, sem jokat za-
čel.
Kako bom soldat.
k sem pobič premlad.
k ne morem še puške držat!
O pobič ti moj.
nikar ne žaluj.
z veseljem zajuckaj, zapoj!
Veselje je prevladovalo ob pri-
hodu na dopust. Zgodilo se je tu-
di, da so nekateri fantje »pozabi-
li« medtem na svoj materni jezik,
kar je bilo v zabavo jezičnežem,
ki so hitro spletli kakšno hudo-
mušno zadevo na račun takega
dopustnika. Slovo pa je bilo
kljub temu težko in šele končna
vrnitev je vrnila tudi družini sta-
bilnost, fantu, ki je odslužil voja-
ški rok, pa zrelost, ki je bila na
ceni. Vse te dogodke in mešanje
čustev pa so spremljali številni
napevi, ki so še vedno aktualni.
Tudi sedaj so nabori sicer še
vedno na pomlad, medtem ko so
vpoklici k vojakom razdeljeni na
dva obdobja na pomlad, dvakrat
pa jih vpoicličejo v jesenskih me-
secih. Lahko se zgodi, da je tudi
izven tega časa. Tako je odhajala
iz Ptuja skupina fantov prejšnji
četrtek, ki pa ni bila številna, za-
to ni bilo tako živahno slovo kot
tedaj, ko dohaja velika skupina.
Kljub temu pa smo slišali pesmi
in spremljavo s harmoniko, tola-
žilne želje v slovo pa je prinašal
tudi radio. Tako kot se je spre-
menil način okrog vpoklicev in
manj slovesnega odhoda na od-
služenje vojaškega roka, so se
modernizirale tudi pesmi, ki
spremljajo ta postopek. Niso več
tako preproste in globoko ču-
stvene, čeprav poudarjajo težko
slovo. Zato kaže, da vsi, ki pri
tem sodelujejo, še najrajši pose-
gajo po narodnih. Zelo popular-
na je brez dvoma:
Regiment po cesti gre.
pa moj fantič zraven je.
pa moj fantič se od vseh pozna.
ker on zelen, zelen pušeljc ma.
Pa le naj ga ima.
pa le naj ga ima.
saj mu ga je dala ljubica!. . .
Dr. Šteflca Cobelj
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
13. februar 1986 —
TEDNIK
Kurentovanje
86
Od letošnje osrednje in obenem največje turistično-folklorne
prireditve smo si obetali mnogo več. Žal je narava opravila svoje,
kurent pa v svoji nameri — da bi pregnal zimo — prav tako ni
uspel. Njegovo zvonenje je bilo letos pičlo, le nekaj deset kurentov
je ob koncu zaplesalo na tržnici. Osnovno poslanstvo pa je bilo le
doseženo, že znanim folklornim skupinam so se pridružile nove^
kar kaže na to, da med nami živi veliko ljubiteljev ljudskega blaga
— izročila, ki kljub »nasilnim« posegom ne bodo tonili v pozabo.
Vsem, ki so kljub izrednemu sneženju vztrjali — velika hvala!
Ko so ponekod v Sloveniji pustne prireditve odpovedali, je odbor za or-
ganizacijo ptujskega kurentovanja 86 odločil, da prireditev bo s tem, da
se odpovemo dopoldanskemu nastopu makedonske folklorne skupine
Aleksander Turudžev. Do popoldanskega nastopa folklornih skupin pa
je bilo potrebno storiti še marsikaj: namestiti zvočnike, dodatno okrasi-
tev in seveda očistiti sneg ... Posnetek je nastal ob 10. uri.
Tako je bilo ob 10,30 uri. Najbolj vztrajni so kljub temu čakali na napo
vedani nastop Makedoncev ... Našteli smo jih 22 ...
Delavci komunale so pridno plužili mestno jedro ...
Sneg je pregnal tudi kičarje ...
Od najdlje so prišli Makedonci-folklorna skupina Aleksander Turudžev
iz Bitole. Predstavila se je podobno kot ostale skupine s krajšim progra-
mom. V ponedeljek, 10. februarja, pa so jih toplo pozdravili v Srednje-
šolskem centru v Ptuju.
Ljubljanske mažuretke so kljub velikim težavam prišle:
Na poti v Ptuj jim je odpovedal avtobus, zato so morale v drugi avtobus,
kjer je bila Litostrojska godba in Prekmurski pozvačin s svojim sprem-
stvom ... Svoj nastop so dobro opravile. Letos jih bomo še enkrat videli
in to ob lOO-letnici turističnega društva.
Maškure iz Turčišča ostajajo zvesti ptujski prireditvi... Doslej niso
izostali...
Haloški Jurek se je tokrat prvič predstavil... »Obudila« ga je folklor-
na skupina Rožmarin haloških dolin iz Dolene.
Pustovi so prišli s Pustnega vrha pri Doberdobu v Italiji. Sodijo v skupi-
no črno-belih mask.
Rusa si je najbolj uspešno utirala pot
Kurenti so bili tokrat brez moči, pa tudi zime niso pregnali. Morda jih
je bilo premalo...
Ples s tortami smo tokrat videli prvič. Predstavila ga je skupina iz Vid-
ma ob Sčavnici.
Tako pa je bilo v času prireditve — na parkirišču pred Blagovnico ...
.. .Otroci so kljub mrazu in snegu vneto spremljali prireditev, okus pa
ni izgubila tudi sladka pena.
Slike: Ivo Ciani
TEDNIK "      'ebi^uar 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
SPOMINI, KI ŠE ŽIVIJO
Na letni konferenci, ki je bila
18. januarja, kulturno prosvetne-
mu društvu, so Stane Petrovič na
Hajdini predali v upravljanje
društveno kroniko. Nastala je na
osnovi zbranega pisnega in sli-
kovnega gradiva, ki ga hranijo v
osnovni šoli, župnijskem uradu,
pri gasilskem društvu in KPD
Stane Petrovič, pa tudi nekateri
krajani in v zapisih spominov ne-
kdanjih aktivnih članov društva.
Kulturni razvoj na današnjem
območju KS Hajdina sega v za-
četek tega stoletja, v leto 1913,
ko so ustanovili Bralno društvo
in še istega leta s pomočjo doma-
če posojilnice in krajanov zgradi-
li društveni dom. Ta je bil dobra
osnova za začetek kulturne de-
javnosti, saj so še isto leto usta-
novili knjižnico in začeli s prire-
janjem »igrokazo\« — kot so ta-
krat imenovali uprizarjanje odr-
skih del. Prvi predsednik takrat-
nega bralnega društva je bil trgo-
vec Školiber.
Leta 1922 je začela uspešno
delovati Mladeniška in Dekliška
zveza, ki je leto za tem — ob
10-letnici društva pripravila slo-
vesno proslavo. Leta 1926 pa v
okviru gasilskega društva dram-
ska skupina, ki je z denarjem,
zbranim z vstopnino kupovala
gasilsko orodje. V okviru bralne-
ga društva pa so skrbeli tudi za
izobraževanje v gospodinjski na-
daljevalni šoli, ki je delala pod
vodstvom učiteljice Slave Pahor.
Zanimiv je še podatek, da so do
leta 1934 uprizorili prek 20 gle-
daliških del.
16. decembra 1934 je bil usta-
novni občni zbor društva »Kmet-
skih fantov in deklet«, ki mu je
predsedoval Jurij Cestnik iz Zg.
Hajdine. Po nekaterih podatkih
naj bi na eni največjih društve-
nih prireditev - na tekmi kos-
cev, ki je bila 2. junija 1935. leta,
govoril 2000 glavi množici tudi
Jože Lacko. To leto so zaključili
kmetijsko nadaljevalno šolo z
nastopom pevcev in igralcev.
V nadaljevanju govori kronika
o petju — kot najmilejši zabavi
Slovencev, zato ga tudi Hajdin-
čani niso zapostavljali, pa o tek-
mah koscev, uspelem mladin-
skem koncertu, ki je bil 4. junija
1939 ob svečanem zborovanju
ptujskega učiteljskega društva in
tudi o tem, da so tega leta dobili
v društveni dom elektriko.
V vojnem času v društvu niso
delali, saj so mnogi člani odšli k
partizanom. Med njimi tudi Sta-
ne Petrovič-Ivan, ki je kot ko-
mandir postaje TV-8 S padel
27. septembra 1944. Leta 1946 pa
so bili že spet aktivni v dram-
skem in pevskem odseku OF,
prosvetni odsek pa je pripravil
velik miting s telovadnim nasto-
pom, tekmo koscev, žanjic in se-
kačev. Dve leti kasneje se je za-
čelo razvijati kulturno življenje v
Dražencih. Eni in drugi so prid-
no uprizarjali igre. Hajdinčani so
se s »pogrebci« udeležili leta
1960 karnevala v Ptuju, dve leti
kasneje pa Draženčani že prosla-
vili 15-letnico dela s spevoigro
Nezaželjeni zet.
6. januarja 1964. leta seje dru-
štvo na Hajdini preimenovalo v
KPD Stane Petrovič, začeli pa so
tudi razmišljati o adaptaciji dvo-
rane. Za tem pa so kar celih šest
let nekako mirovali zaradi odho-
da najsposobnejših članov in iz-
razitih   finančnih   težav.   Leta
1973 pa režiserja Maksa Kam-
pla, kar je pomenilo nekako ob-
novitev ljubiteljskega kulturnega
dela na Hajdini, ki so ga leta
1974 tudi uradno začeli s sprejet-
jem društvenih pravil in občnim
zborom.
KPD Stane Petrovič Hajdina
je danes zelo aktivno in pobrate-
no s KUD Franjo Sert iz Bednje
v SR Hrvatski. Listino o tem so
podpisali ob prvem krajevnem
prazniku — 9. avgusta 1981. leta.
Danes uspešno delujeta tudi dva
pevska zbora — na Hajdini in v
Dražencih — ter dramska skupi-
na. Lani so prejeli tudi priznanje
za aktivtio sodelovanje v progra-
mu 24. dela\skih srečanj bratstva
in prijateljstva Krapine 85.
Lansko leto so začeli tudi z
urejanjem prosvetne dvorane.
Opravili so najnujnejše — zame-
njali ostrešje. Pri tem so jim z le-
som in prevozi pridno pomagali
krajani, ki so skupno opravili
642 ur prostovoljnega dela, za 67
ur prevozov s traktorji in 45 ur z
vozmi. V akcijo pa se je vključil
tudi kolektiv hajdinske žage, ki
je daroval 20 ur za žaganje lesa.
»Vsem, ki so pri pripravi gra-
diva za kroniko sodelovali, se v
imenu vseh članov KPD Stane
Petrovič Hajdina zahvaljujem za
njihov prispevek, saj bodo mlajši
rodovi lahko prav iz kronike raz-
brali — kako smo Hajdinčani
orali ledino na svoji kulturni nji-
vi in kakšen je bil naš kulturni
pridelek,« zaključuje zapis kro-
nist Dušan Orešek.
priredil: mš
Po uprizoritvi odrskega dela Ciganka, leta 1925. Izvirno fotografijo
hrani Marija Čeliga, roj. Orešek (v karo brezrokavniku).
Ta posnetek pa je nastal leta 1985, po uprizoritvi igre Vsi me imajo ra-
di, samo oče me ne mara.
Poinetanja pred domaoim pragom 11
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (239)
V prejšnji izjavi smo obravna-
vali tri jezikovno slaba uporab-
nostna navodila podjetij iz SR
Slovenije. Oglejmo si jih še nekaj
(v oklepajih navajamo izboljša-
ve).
Iz navodila (deklaracije) za če-
vlje (tovarna obutve in otroških
potrebščin Ciciban, Miren pri
Novi Gorici): »Svetujemo vam,
da prečitate (preberete) naša na-
vodila (manjka vejica) preden
pričnete z nošenjem naših če-
vljev (začnete nositi naše čevlje),
da ne bi prišlo kasneje do nelju-
bih in nepotrebnih reklamacij!
(Ali je ta uvod sploh smiseln oz.
potreben?) Večino čeveljčkov iz-
delujemo iz pravega usnja, kate-
ro (ki) je tudi različno izdela-
no ... Ne priporočamo sušenja
mokrih ali zelo vlažnih čevljev
pri temperaturi (manjka vejica)
večjih (večji) od sobne . .. Mod-
ni čevlji (manjka vejica) izdelani
iz lahkih materialov (lak, velur,
ševro, kozina, telečji boks)
(manjka vejica) niso priporočlji-
vi za vsako priliko (priložnost).
Priporočamo (manjka vejica) da
čevlje (čevljev) iz velurja ne upo-
rabljate na mokrem terenu (nosi-
te v mokrem).«
Iz navodila za škropiva »bay-
leton special« (tovarna kemičnih
izdelkov PINUS, Rače pri Mari-
boru): »V prometu se nahaja v
obliki prahu — koncentrata
(prodajamo ga v prahu, koncen-
tratu) za suspenzijo ... Določe-
no količino sredstva pomešamo
najprej z malo vode, da dobimo
suspenzijo, katero (ki jo) nato
vlijemo preko sita v tank škropil-
nice (skozi sito v škropilnico), ki
je do polovice napolnjen (do po-
lovice napolnjena) s čisto vo-
do ... Če je sredstvu poteke! rok
uporabe, moramo vzorec poslati
v tovarno na (v) analizo, da mu
se eventualno rok uporabe po-
daljša (da se mu rok uporabe
morda podaljša). Organizacije
združenega dela, ki morajo po
zakonu o prometu strupov, (s
strupi, vejica odveč) imeti stro-
kovnjaka z ustrezno izobrazbo,
morajo   prazno   embalažo   in
ostanke sredstva uničiti...« Ipd.
Iz navodila za zamrzovalno
skrinjo (LTH, Škofja Loka):
»Zamrzovanje živil (beseda od-
več) je trenutno najuspešnejša
metoda shranjevanja živil...
Hrana, pripravljena iz zamrznje-
nih živil (manjka vejica) je zaradi
svojih specifičnih (posebnih)
lastnosti zelo primerna za otro-
ško in dietno prehrano (za otro-
ke in dietike).. . Toplotno je izo-
lirana s polyurethanom (poliure-
tanom)... Skrinjo postavimo v
hladen in res suh prostor, kjer je
zaščitena pred vpadom sončnih
žarkov (pred soncem)... Ne po-
zabite pritrditi zaščitno mrežo
(zaščitne mreže) agregata!« Ipd.
Iz navodila in garancije za
stensko uro »Quartz« (kompleti-
ranje stenskih ur, Dušan Plut,
Ljubljana): »Ura, katero ste ku-
pili, je kvaliteten izdelek, izdelan
po najnovejših metodah in po-
stopkih (Ura, ki ste jo kupili, je
kakovosten   in   sodoben   izde-
lek.) .. Te obveze pa se ne vrši-
jo, ako (Garancija pa ne velja,
če) nastanejo napake na meha-
nizmu zaradi iztoka kisline iz ba-
terije, nadalje (beseda odveč) za-
radi nestrokovnega ravnanja z
mehanizmom, (vejica odveč) ka-
kor tudi (ali) nepazljivega ravna-
nja z uro ... Čas nastavimo (Uro
naravnamo) tako, da na zadnji
strani previdno izvlečemo plasti-
čni gumb (manjka vejica) s kate-
rim lahko (beseda odveč) pomi-
kamo kazalce in to (besedici od-
več) v smeri (manjka vejica) kot
teče ura.«
Bodi za zdaj dovolj. Nekultur-
nost in škodljivost takega pisanja
smo že večkrat obsodili. Uspeh
bi bil mogoče večji, če bi te ob-
sodbe podprli tudi kupci: jeziko-
vno slaba uporabnostna navodi-
la naj pošiljajo podjetjem, ki so
jih izdala.
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga 7.
ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ
Govorili bodo o Trubarju
Izvršni odbor Zgodovinskega društva Ptuj je svojih nad 180 čla-
nov povabil na letni članski sestanek, ki bo v petek, 21. februarja v
Domu učencev v Ptuju. Kot je ustaljena praksa, bodo na letnem se-
stanku razčlenili in ocenili delo društva v lanskem letu in si začrtali
naloge za letos.
Na letnem članskem sestanku se bodo spomnili tudi Primoža
Trubarja, začetnika slovenske književnosti. O njegovem delu in po-
menu za Slovence bo govoril prof. Ivo Arhar. To bo tudi ena od prire-
ditev, s katerimi se bomo tudi v Ptuju vključili v Trubarjevo leto, pos-
večeno spominu 400-letnice smrti tega pomembnega moža.
Med pomembnejše naloge, ki si jih za letošnje leto začrtuje Zgo-
dovinsko društvo Ptuj, spada tudi organiziranje več predavanj. Pred-
lagajo teme: Obdobje med obema vojnama. Problemi sodobnega zgo-
dovinopisja in Ptlijski grad — gradbeni kompleks. Prav tako tudi več
strokovnih ekskurzij in sodelovanje pri izdaji turističnega vodiča po
Ptuju.
Da bi bil program kar najbolj usklajen z možnostmi, željami in
potrebami članstv^, so vabilo za letni članski sestanek povezali tudi z
vprašalnikom. V njem naj bi vsak član povedal, kaj meni o predlaga-
nih predavanjih, katere teme še vključiti, kaj predlaga glede posamez-
nih strokovnih ekskurzij in kaj naj bi v delu društva spremenili, iz-
boljšali, da bi bilo prav kar največjemu številu članov.
Vprašanja bodo prav gotovo tudi marsikaterega član spodbudila
k razpravi na letnem članskem sestanku. pp
Še ¥edno m
Na seji uredniškega odbora Ptujskega zbornika, ki je bila, 29. ja-
nuarja pod predsedstvom prof. Vlada Horvata, so podrobneje obrav-
navali vse težave in probleme v zvezi s tiskom petega Ptujskega zbor-
nika. V zadnjih dveh mesecih so bile tu predvsem težave glede lektori-
ranja in korigiranja krtačnih odtisov, vendar je sedaj tudi ta problem
presežen.
Odveč bi bilo navajati vse vzroke — od zamujanja posameznih
avtorjev pri oddaji rokopisov, priprave povzetkov, prevodov le-teh v
nemščino in naprej. Vse to bo uredniški odbor podrobneje razčlenil
predvsem zato, da se pri pripravi gradiva za naslednji zbornik izogne-
mo ugotovljenim slabostim.
Uredniški odbor JQ sklenil, da je treba storiti vse, da bo Ptujski
zbornik V natisnjen v mesecu februarju in bo lahko izšel ter predsta-
vljen javnosti še pred volitvami.
Na seji uredniškega odbora so se pogovorili tudi o drugih vpra-
šanjih glede Zbornika, .kot so materialni stroški, stiki z avtorji in po-
dobno. FF
franc fideršek
deleoaf naee
zgodba o ^^^^^^^BP9
v letu 1945
Spregovorili so o reorganizaciji OF odborov v okraju. Mesto Ptuj
so razdelili na kvartne odbore OF, doslej so imeli samo ulične zaupni-
ke. Politično delo naj poteka po kvartnih sestankih, ki »naj se vršijo;
ob četrtkih«. Za ormoški kvart so določili gostilno Kravina, za breškij
kvart gostilno »Strašil«, grajski kvart v gostilni Beli križ in za »Drav-i
ski kvart« v gostilni pri Dragici. '
Spregovorili so tudi o mladih in sklenili, da se mora ZMS (zveza
mladine Slovenije) upravno reorganizirati, »ker eksistira v pisarnah
grozen nered«. To se vidi iz blagajniških knjig in administracije, tudi
pohištvo iz Mladinskega doma leži že dalj časa na prostem in je izpo-
stavljeno dežju. Vse to meče slabo luč na mladino.
Referent za statistiko pri okrajnem NO je še poročal, da se pri-
pravlja izredno važen popis, ki mora biti brezpogojno izvršen do 28.
oktobra. To ne bo samo pisarniško delo, temveč bo potrebna tudi po-
litična akcija.
VSE SILE ZA POPIS
Tako je Nace odhajal s seje spet z novimi nalogami. Povrh bi
moral še poročati, kako je z vzgojo mladine v šolah, kako delajo uči-
telji, kako se obnaša duhovnik pri verouku v šoli, kakšen vpliv ima na
mladino sploh, kaj govori reakcija na terenu. To je pomenilo, da bi
moral imeti povsod svoje zaupnike, ki bi vse videli in mu vse poveda-
li, da bi tako »imel politično situacijo v rokah«. Žal je preveč odda-
ljen od centra, kjer se v glavnem kuhajo in pletejo stvari.
O vsem tem so se pogovorili spet na posvetu v Zetalah s predsed-
niki in tajniki KLO in sekretarji OF. Pogovorili so se tudi o udeležbi
na upravno političnem tečaju, ki se bo začel prihodnji teden na Ptuju.
»Pred nami so izredno odgovorne naloge«, je poudaril Nace,
»Zato se moramo razporediti, kako bomo obiskovali tečaj«. V skladu
s tem so se dogovorili:
Vprvi tečaj, ki se začne prihodnji ponedeljek, bodo šli predsed-
nik Simon iz Nadol, predsednik Kojc iz Čermožiš in predsednik Ma-
tevž iz Dobrine. Ker je Kojc rekel, da s tajnikom vedno delata skupaj,
zato tudi v tečaj ne gre brez njega, so sklenili, da naj gresta tudi v te-
čaj skupaj, zato bo pa Matevž šel v tretji skupini.
Za drugo skupino so določili predsednika Nemca iz Žetal in taj-
nika Francka iz Nadol. V tretjo bo šel torej Nace skupaj s tajnikom iz
Kočic in predsednik Matevž iz Dobrine. V četrti skupini pa naj bi bil
predsednik Jakec iz Kočic in tajnica Nežka iz Dobrine. V nadaljnje
skupine pa bodo kadrovali odbornike.
Kmalu za tem je vsak KLO dobil precej zajeten paket obrazcev z
okrožnico Statističnega odseka. V njej so bila navodila, daje treba na-
peti vse sile v to, da bo popis prebivalstva brezpogojno izvršen. »Poi-
ščite od odbora ljudi in vse kar potrebujete za točno in pravočasno iz-
vršitev naloge. Poslane obrazce takoj pošljite v vsako hišo in gospo-
dar ali kdorkoli v hiši, ki ima lepo pisavo, naj izpolni čitljivo obrazce
in z lastnoročnim podpisom odgovarja za točnost in resničnost«, je
bilo med drugim zapisano v navodilih.
»Ali boš zmogel sam?« je skrbelo predsednika Simona, ko je
pred odhodom v tečaj prepustil to nalogo tajniku. »Pa kaj, saj to ni
nič takega, teh 55 gospodarstev in 316 prebivalcev bomo že popisali«,
je samozavestno dejal Franček. V KLO Čermožiše pa sta prav zaradi
tega popisa predsednik in tajnik ostala doma in nista šla v prvo skupi-
no upravno političnega tečaja.
V Nadolah so zaradi popisa sklicali sejo KLO. Na sejo so pova-
bili tudi mladega Stojnška, za katerega so ocenili, da ima najlepšo pi-
savo, sodeloval pa je že prej v volilnem odboru.
Seja je bila v soboto popoldne. Preučili so obrazec PPI (popis
prebivalstva), ki je obsegal dva lista in ga je bilo treba izpolniti za vsa-
kega prebivalca, oziroma gospodinjstvo.
Razdelili so si delo. Nekaj terena si je zadržal tajnik, nekaj je
prevzel odbornik Kužner, dve tretjini pa Stojnšek. Tako so do nedelje
zvečer popis opravili v celoti, tudi s podpisi ni bilo problema, ljudje
so popisovalcem zaupali in obrazec podpisali, le Kužner je v enem
primeru naletel na odklonitev podpisa. Tajnik mu je predlagal, da naj
kar sam podpiše, če so podatki točni.
»Kaj, če me zaradi tega zaprejo?« seje navidezno branil Kužner,
potem pa podpisal.
Tajnik je še tisti večer napravil sumarnik. Drugi dan gaje pot vo-
dila na pošto v 2etale, kjer se je, bolj iz radovednosti, zanimal, kako
poteka popis. Ni mogel ugotoviti, ker so popisovalci bili še večinoma
na terenu.
Ker je bil »brezpogojni rok« 28. t. m., je Franček v torek, 28. ok-
tobra s polno aktovko obrazcev odšel na Ptuj, peš, kot običajno ta-
krat.
Na statističnem oddelku referent ni mogel verjeti, daje popis res
opravljen. Sumljivo je listal obrazce, tu in tam imel kako pripombo,
vendar je moral ugotoviti, da so obrazci pravilno izpolnjeni. Tako je
KLO Nadole drugi opravil popis v celoti in to do postavljenega roka.
Prvi je bil KLO Kicar, ki je prinesel izpolnjene obrazce dobre pol ure
prej. »Če bi jaz bil tako blizu Ptuja, bi bil popisnice prinesel že vče-
raj«, je nekoliko prizadelo rekel Franček, ki je bil zaradi 4-urnega pe-
šačenja do Ptuja ob prvestvo.
Povsod s tem popisom ni šlo tako gladko. Čeprav nekoliko kro-
nološko s tem prehitevam dogajanja, vendar naj zaradi povezanosti
zadevo opišem do kraja.
Dobra dva ledna za tem je referent za statistiko poslal okrožne-
mu odboru OF — statistični oddelek pismo naslednje vsebine:
V zvezi s popisom prebivalstva moram opozoriti naslov na
ogromne težave, ki nastopajo pri tem popisu. Na mnogih krajih so se
razširili glasovi, da popisiujemo zato, da bomo ljudi preselili, na dru-
gih zopet, da bomo odvzitli zemljo, živino itd. Vsem tem vestem, ki jih
z veliko vnemo širi reakcija, ljudje nasedajo in ne verjamejo našim
aktivistom, ki jim dopovedujejo, da je to le navaden popis prebival-
stva, ki ima le statistični značaj. Le redkim krajevnim odborom se je
posrečilo, da so zbrali vse podatke. V ostalih odborih pa so ljudje
enostavno odpovedali, da izpolnijo obrazce ali da dajo podatke. Neki
zopet niso hoteli obrazcev podpisati itd. Da ne bom našteval vseh teh
številnih primerov, bom omenil samo eden tak slučaj: V KNO Staro-
šince je 42 hišnih številk, od teh je izpolnilo obrazce le 19 družin,
ostale pa so to odpovedale. Še teh 19 obrazcev niso hoteli vsi podpi-
sati.
Organi krajevnih odborov so pri tem brez moči in ne morejo na-
praviti ničesar. V nekem slučaju sem prosil NM, da milo intervenira.
Ostrejših sankcij nisem smel že z ozirom na bližnje volitve uporabiti,
ker bi s tem izzval še večje nezadovoljstvo.
Kakor je razvidno iz gornjih navajanj, je tukaj delo zelo otežko-
čeno zaradi neizgrajenosti prebivalstva in precej močne reakcije. Toli-
ko na znanje, ker se bo to delo verjetno še zavleklo. Prosim tudi na-
slov, da mi svetuje, dali naj uporabim ostrejše mere v primerih neiz-
polnitve naloge.«
V drugem poročilu je bilo zapisano, da med 114 KLO jih do 14.
novembra 39 še vedno ni v celoti opravilo naloge.
Načeta so na okraju pohvalili, da na njegovem terenu ni bilo več-
jih zastojev, saj so v vseh petih odborih nalogo opravili. Pri tem tudi
ni bilo zavrnitve dajanja podatkov, zlasti v Čermožišah in Dobrini pa
je bilo precej odklonitev podpisa, v Kočicah pa nekoliko več tehni-
čnih napak pri popisu.
Se nadaljuje
8 - IZ NASIH KRAJEV
13. februar 1986 —
TEDNIK
Fašenka smo pokopali, smo v snegi ostali, se vsi veselili da bi nam
ceste splužili. . . Jaz sen že celi v lopato nareti, tak že enih por dni sneg
mecen okoli voglov. To pa že neje več hec bija. Tak dugo smo čakali, da
bi kmetijstvo malo srmačkega umetnega gnojila dobilo (tak pri nas snegi
provimo) te pa nan ga tejko nasiplejo, da je groza. Jaz ali ne ven zakaj
mi ob takšnih bogatih snežnih letinah nemremo kakšne kupčije sklenoti z
držovami, ki nemajo snega. Ce bi jaz pri toten izvozi kakšno beseda me-
ja, te bi čista zagvišno enih por vagonov snega v Kuvajt oda. V zamenja-
vo bi terja nafto. Pa bi problem rešen bija. Sneg za nafto! To bi bija posel
stoletja, kak tisti z ameriškin jugon.
Ja, problema nema, bi reka maj prijatelj, ki se čista nič za nič ne se-
kira. Tudi naš Vučko se neje nič sekira, saj smo vidli na ptujskem karan-
tovonji, da se je z ameriško Miki miško ožena. Prav lepi por sta bila na
za seboj vlačla malega jugeca Američana. Tak je tati avtek po snegi ska-
ka, da se mi je prav smila. Premoga pa je vse ovire. Rečen van, tati juga
je pravi Jugoslovan: sredi najvejkše delovne naglice ti odpove poslušnost
no nikan ne mrdne. Problema nema. Boj ga rivleš, boj leti.
Ovi den smo z našin sosidon Južom nekšno vinska najgo pretakala.
Prav žalostno je bilo, kak malo dela sma mela. Včasik je teklo no teklo
pa neje htela kunca biti, letos pa steče kak, da bi človik malo boj dugo lu-
la. Kapljica je resen odlična, samo premalo smo je naprešali. Cujte, kak
pa je z delitvijo tiste solidarnosti po lenski pozebi. Pre ke bodo dobili po-
moč sama tisti, ki so tržno organizirani na družbeni vinogradniki ter sad-
jori. Saj ven, da je že od negi nekda tak, da je revež najeba. Tolažin pa
se s ten, da vsaj pozeba neje delala meje med organizirano no neorgani-
zirano proizvodnjo. Saj sen veda, da bo vsaj pozeba poštena svojo delo
naredla.
Tejko za gnes. Lopo vsa pazdrovlan. Vaš v sneg zakopani delegat
Lujzek.
V Ormožu turistična taksa
v ormoški občini znaša turistična taksa za letošnje leto 30 din za
domače in 60 din za tuje goste dnevno po osebi za začasno bivanje v
turističnih krajih. Odbor udeležencev družbenega dogovora o namen-
ski porabi turistične takse je predlagal poenotenje višine turistične
takse za leto 1987. Zato je pred zbori SO Ormož v razpravi osnutek
odloka, ki predvideva, da se za začasno prebivanje v turističnih krajih
plača turistična taksa za domače goste 50 din, za tuje goste pa 100 din
dnevno po osebi.
FF
Domačije propadajo,
rastejo pa
stanovanjske hiše
Mnogo je ljudi, ki vlagajo svoj težko prislužen dinar v gradnjo
stanovanjske hiše, v svoj novi dom. Pri tem pa se srečujejo s številni-
mi problemi, kajti trg je včasih slabo založen z nekaterimi gradbenimi
materiali. Danes ni lahko priti do stanovanja, če pomislimo koliko
stane kvadratni meter stanovanjske površine in koliko družin čaka na
družbena stanovanja. Večina s svojim denarjem ne more pričeti grad-
njo lastne stanovanjske hiše.
Ce se ozremo malo po Ptujskem in Dravskem polju ter zaidemo
še v predele Haloz in Slovenskih goric, lahko opazimo, da je v zad-
njih letih zraslo veliko sodobno urejenih stanovanjskih hiš. Ljudje z
družbenimi stanovanji ali lastnimi v mestnih četrtih pa raje gradijo ta-
ko imenovane vikende. Ti so zadnja leta kar precej v modi, saj jih ne-
kateri pričenjo graditi kar na »črrio«.
Ob vsem tem pa lahko zaidemo še malo globje v pretekli čas, v
življenje naših babic in dedkov, ki so živeli na obronkih Haloz in Slo-
venskih goric ter tudi v ravnini med polji. Tedaj so gradili hiše, ki so
bile zelo značilne za določeno pokrajino ali celo vas. Danes so te hiše
zelo redke, ali pa jih sploh ni več. Tu in tam pa se še kakšna upira zo-
bu časa in kljubuje vremenskim neprijetnostim. Kajti hišo, pokrito s
slamo in ne z opeko, vidimo bolj redko. Imamo jo tudi v Ptuju in nas
tako spominja na pretekli čas.
Kot sem omenil, so s slamo krite hiše zelo redke, vendar v takš-
nih hišah še prebivajo ljudje. V Pobrežju ob cesti Ptuj —Videm klju-
buje današnjemu času prav takšnahiša, zgrajena iz lesa, trstike, blata,
zemlje in pokrita s slamo. Zob časa jo je že precej načel in so si ne-
kdanji prebivalci okrog zgradili nove večje hiše. Ljudje v tem kraju za
omenjeno hišo pravijo kar »pri Rudlovih«. V takšni muzejski hiši še
vedno kljub letom prebiva oče Rudi.
Takšne in podobne hiše iz dneva v dan bolj propadajo, potrebno
pa bi bilo nekaj storiti in jih ohraniti v njihovem okolju, ne pa da jo
bomo imeli !e na ogled v Ptuju, v tako imenovanem muzeju na pro-
stem, zgrajena pa je bila iz materiala, katerega takrat na podeželju ni-
ti prav poznali niso.
ZB
OBVEZNO
ČIŠČENJE
POTOKOV
IN JARKOV
V OBČINI
ORMOŽ
Zbori skupščine občine Ormož
so na sejah v decembru lani
obravnavali osnutek odloka o
obveznem čiščenju in vzdrževa-
nju manjših potokov in jarkov
ter melioracijskih sistemov na
območju občine Ormož. Na se-
jah zborov in v javni razpravi na
osnutek odloka ni bilo pripomb.
Bilo je le vprašanje, če je Pod-
gorski potok (Žabjak) v upravlja-
nju in vzdrževanju Vodnogospo-
darskega podjetja Maribor. Ugo-
tovili so, da to ni, zato so Pod-
gorski potok dolžni čistiti in
vzdrževati lastniki pribrežnih
zemljišč.
V upravljanju Vodnogospo-
darskega podjetja Maribor so
naslednji regulirani vodotoki:
Pušenski potok, Sejanski, Liba-
nja, Rakovski potok, Bratislavski
potok. Pesnica (novi izliv in raz-
bremenilnik), akomulacija Savci,
Pavlovski potok. Črnec, Lešnica,
Lahonščica, Santavec ter Cve-
tkovci in Frankovski potok.
Ker na osnutek odloka ni bilo
pripomb, predlagatelj smatra, da
bosta zbor združenega dela in
zbor krajevnih skupnosti SO Or-
mož na današnji seji sprejela
odlok. PP
Tudi zimski čas je potrebno
izlioristiti
Foto: Ivo Ciani
Sicer velja, da je zima čas počitka za kmetoval-
ce, vendar v celoti to ne drži. Tudi vinogradniki
imajo v tem času kaj početi, predvsem tisti, ki ima-
jo v svojih vinogradih lesene kole. Teh je sedaj
mnogo manj kot nekoč, kljub temu pa še toliko, da
imajo tisti, ki jih pripravljajo polne roke dela. Ta-
ko izkoristijo za to opravilo sleherni lep pozno-je-
senski ali sončen zimski dan. Eden takih je tudi
Janez Plavčak iz Žetal, ki že dolga leta oskrbuje vi-
nogradnike s koli iz akacije ali kostanja. JB
V SOBOTO VSE O KLUBU
Terapevtska skupnost zdra-
vljenih alkoholikov Ptuj pripra-
vlja za v soboto, 15. februarja,
skupščino, na kateri bodo ocenili
delo v minulem obdobju, izvolili
novo vodstvo in sprejeli novi de-
lovni program. Največji pouda-
rek pa bo sobotna skupščina da-
la klubu in skupini, saj želijo
skozi konkretno in strokovno
razpravo odgovoriti na vpraša-
nje, kaj je klub in kaj skupina.
Sedaj dela v okviru kluba že
pet skupin (A, B, C, D in E).
Skupino E sestavljajo večletni
abstinenti in jih je po zadnjih po-
datkih 20. Klub ima okrog petde-
set zdravljencev, s svojci pa
okrog 100 članov. Vpisnih čla-
nov je 10.
Skupščina bo v Narodnem do-
mu. Pričakujejo veliko udeležen-
cev in sicer iz klubov v Maribo-
ru, Varaždinu, Murski Soboti,
Lendavi in Ormožu. Povabili so
tudi psihiatre in zdravnike, ki de-
lajo v medicini dela in v obratnih
ambulantah, člane ZSMS, Rde-
čega križa in vse zdravljence.
MG
JAKOB EMERSli
Peljemo se preko Repišč — 1944 so bile tu
tri partizanske javke — skozi Spodnji Lesko-
vec in pri kapeli se priključimo na cesto Ptuj-
Trakoščan ter zvijemo na levo, da pridemo
do Zgornjega Leskovca. Malo od priključka
na trakoščansko cesto bi lahko zavili na de-
sni proti Ljubstavi, ki je postala znana po
istoimenski zbirki pesmi FRANCETA
FORSTNERIČA iz Pobrežja pri Vidmu. Cer-
kev sv. Andreja v Zgornjem Leskovcu je iz-
pred 1545 in je bogato poslikana. V naselju
so predrimske in rimske najdbe. O zgodovini
kraja nas pouči brošura, izdana ob 200-letni-
ci tukajšnje šole »Osnovne šole Leskovec«
(1970), o vojnem času pa piše v Novi poti
župnik Petan. Domačina sta akademski sli-
kar v Zagrebu ter vsakoletni obiskovalec
boriske slikarske kolonije VIKTOR GORI-
ČAN (1925) z bogato haloško motiviko, in
matematik ter pisec učbenikov IVAN ME-
ŠKO (1933). Kot župnik je tu umri BLAŽ
KOSI (1773-1850), nabožni pisec iz Grab
pri Središču,ki je bil verjetno član NARATO-
VEGA društva slovenskih filologov.
Zanimiv je še dopis iz Leskovca v Novicah
19. februarja 1862, kjer se dopisnik pritožuje
nad jezikom, kot ga govorijo tukajšnji ljudje:
»Srce me boli, ko vidim kako smo Haložani
zaostali v omiki svojega jezika, in da ne mo-
remo z drugimi Slovenci koračiti naprej...
Mi skoraj ne znamo spola od spola in sklona
od sklona ločevati. Pri nas so vse žeoske mo-
škega spola in skoraj vsi skloni so na »e«, in
čeravno so ženske moškega spola, je povedek
vedno srednjega spola; tako na primer; Mi-
cek je v meste šlo, Gerej je Grabe bilo, Anček
je z meste prišlo.«
(J. D. DIHANOV).
Par metrov od središča trga zavijemo na
desno (pri kapeli) proti Podlehniku. Če bi šli
naprej proti meji oziroma gradu Trakoščanu,
bi se nad Tukovim bregom lahko napotili na
desno v Veliko Vamico, kjer je na vrhu ro-
marska in razgledna cerkev Sv. Avguština, si-
cer po starosti dokaj mlada (okoli 1800). Mo-
tive iz te romarske cerkvice spoznamo Slo-
venci zlasti po haloških umetniških fotografi-
jah STOJANA KERBLERJA ter iz brošure
»Sv. Avguštin 430—1930« (1930). Peljemo se
skozi ali mimo haloških vinogradnih vasi kot
so Strmec, Trdobojci, Spodnje Gruškovje,
Sedlašek, in že smo v Podlehniku. Od Zg. Le-
skovca do Podlehnika je kakih 5 km makada-
ma.
Podlehnik je postal upravno gospodarski
center tega dela Haloz in je pridobil zlasti z
novo avtocesto. Ob njej je čudno nehaloški
motel ter jezero oziroma ribnik. Od vseh stra-
ni se odpira pogled na vinograde in na levi
strani je na hribčku gotska cerkev Sv. Marije,
medtem ko je župna cerkev Sv. Trojice že v
sosednji Gorci, na desni strani. V srednjem
veku, ko je bil trg gospodarski center tega de-
la Haloz, je doživljal kaj burno zgodovino.
Grofje Lichtenegg, po katerih ima ime, so ga
zapustili ptujskim minoritom in dominikan-
cem, ki pa so večkrat prišli v spore. Temu so
se pridružili še kmečki upori in pokojni ptuj-
ski arhivar profesor ANTON KLASINC je v
študiji »Haloze v boju za staro pravico«
(Ptujski zbornik IV, 1975) z dokumenti poka-
zal zgodovinsko paleto lokalnih kmečkih
uporov in prask ter celo ubojev iz 17. stoletja,
bodisi med obema rodovoma bodisi podlož-
niki, ki so smatrali v pritožbi cesarju svojo
cerkveno gospodo za »nekrščansko«, ter mi-
noriti in dominikanci. Izstopa ime MATIJA
ŽIROVNIKA, nekakega ptujskega Gubca in
njegove pohode na Ptuj. Pa še po nečem je
Podlehnik v tem času znan — čarovniških
procesih. Tako je bila najbolj znana čarovni-
ca na Štajerskem 1701 sežgana v Podlehniku,
ker je baje nečistovala s hudičem v podobi
ljubčeka Simeka na Donački gori. Podlehnik
je tudi služil FRANU ŽGEČU kot objekt so-
ciološke raziskave v njegovi študiji »Halo-
ze«. Na zadružnem domu je spominska ploš-
ča padlim borcem iz NOB. Tu so se rodili ne-
vrolog IVAN MARINCIČ (1892-1970),
geodet FRANJO RUDL (1904), enolog VIN-
KO RUDL (1905), dramski igralec in režiser
ALEKSANDER SKAZA (1891-1966) in bi-
loginja LJUDMILA VESEL (1924).
Nad Podlehnikom vodi cesta na desno do
župne cerkve Sv. Trojice, sezidane 1654. Pr-
votno je bila dominikanska last, a danes jo
upravljajo minoriti. Kroniko fare je sestavil
minorit LUDOVIK PEČKO iz Griavc v Slo-
venskih goricah, ki je bil znan narodnjak.
Mimo cerkve lahko gremo naprej, peš ali z
avtom, med terasastimi vinogradi, saj so tu
največji zadružni nasadi, do nekdanje vile
ptujskega nemškutarskega župana JOSEFA
ORNIGA, kjer je sedaj gostišče. Če je bila v
podlehniškem motelu enkrat tudi ptujska sli-
karska kolonija, je bilo v gostišču na Gorci
tudi že srečanje slovenskih pisateljev, ki se si-
cer običajno zbirajo v Štatenbergu.
Z Gorce je doma eden najbolj znanih
predvojnih pedagogov in piscev didaktičnih
ter pedagoških učbenik JANKO BEZJAK
(1862—1935). O Gorci piše z geografskega
vidika FRAN KOLARIČ v študiji »Haloze«
'Razvoj zemljiškoposestnih odnosov v k. o.
Gorce in Dežno od leta 1825 do 1947; Geo-
grafski vestnik 1949), ki je nekak posnetek
Žgečeve študije Haloze v Sodobnosti 1935 in
1936 ter o cerkvi z umetnostnega vidika
FRANCE ŠTELE v ZUZ 1926. Tudi že ome-
njena skupina pisateljev v zborniku Siti in la-
čni Slovenci se je dokaj zadržala v Podlehni-
ku in na njegovih problemih.
Po kratkem postanku v Podlehniku ali
Gorci nadaljujemo pot proti Žetalam. Gremo
raje po stranski cesti, ravno tako asfaltni,
skozi Zakl, kakor pa po ovinkih po avtocesti.
V Zaklu je poznogotska Marijina cerkev iz
leta 1773 in tu so našli dve kamniti sekiri. V
vasi je na desni strani odcep za Rodni vrh,
kjer je najvišja haloška šola in jo šele po 1963
veže z dolino cesta. Do Podlehnika je z Rod-
nega vrha kakih 6 km in je dostopen samo v
poletnem času, pozimi ali v blatu le peš. Cer-
kvica Sv. Duha je iz 15. stol.
Nadaljevanje prihodnjič
Haloško vinorodno hribovje (foto L Ciani)
Leskovec (foto I. Ciani)
(4. nadaljevanje)
TEDNIK - 13. februar 1986
NAŠI DOPISNIKI - 9
KOLINE SO ...
Koline so kmečki praznik. Ko
gospodinja zredi debelega praši-
ča, se domači dogovorijo za dan
kolin. Povabijo vse domače, ki
so šli od doma. Gospodinja spe-
če potico, domači kruh in kekse.
Za juho pripravi rezance. Mesar
dobi šilček žganja, prav tako go-
spodar. Potem pa gredo klat.
Najprej oderejo kožo, prašiča
prerežejo na polovico. Odvzame-
jo čreva in jih operejo. Nekaj
mesa zrežejo za klobase, ostalo
pa nasolijo za »tunko« ali ga da-
jo v konzervator. Kuharica pri-
pravi tačas kosilo, nato pa še ve-
čerjo. Mesarji po kosilu naredijo
mesene klobase, nazadnje pa še
krvavice. Ko je delo končano, se
vsi skupaj povesel'jo in še kak-
šno zapojejo.
JOŽICA LEŠNIK, 2. b.
Kolinam pravimo tudi domači
praznik. Vsi se jih veselimo. Zgo-
daj zjutraj pride mesar in zakolje
debelega prašiča. Mati postreže-
jo z vročim čajem in poticami.
Mesar nam otrokom najprej po-
nuja prvo klobaso. Na kolinah
imamo vsi polne roke dela: me-
sar pripravlja maso za krvavice
in pečenice. Mati pripravljajo
kosilo, tudi mi otroci pomaga-
mo, prinašamo drva. Med delom
pa si privoščimo okusno malico.
Ko so koline končane, se še malo
poveselimo in tudi zapojemo.
HELENA BEZJAK, 2. b.
Ob štirih zjutraj je na okno po-
trkal mesar. Mama je hitro vsta-
la. Zakurila je v krušno peč in
skuhala čaj. Vsi skupaj so ga spi-
li in, šli po svinjo. Svinjo so za-
klali z nožem. Odrli so ji kožo.
Mama je čakala na slanino. Z
njo je zabelila ajdove žgance.
Svinjo so narezali na kose. Opra-
na čreva so uporabili za kašnice
in mesene klobase. Po končanem
delu so se zabavali in peli. Prišli
so tudi sosedje.
DEJAN HORVAT, 2. b.
KRVAVICE - KAŠNICE
Na prebrano kašo vlijemo
krop in jo operemo, da je čista.
Nato jo vsipljemo v »ničice«, do-
damo kuhan riž ali proseno ka-
šo. Vse skupaj dobro premešamo
in dodamo svinjsko kri. Ponovno
vso zmes premešamo. Dodamo
vrelo mast z ocvirki in spet po-
mešamo. Nato doiiamo še vjelo
juho in začimbe: sol, poper, ma-
jaron, cimet, pimet, orešček in
sesekljani peteršilj. Zmes še zad-
njič dobro premešamo! Iz tega
naredimo kašo ali krvavice. Jed
je okusna in gre v teh zimskih
dnevih zelo v slast.
MESENE KLOBASE
Meso narežemo na koščke ali
ga kar zmeljemo. Dodamo za-
čimbe: sol, poper, česen, oreš-
ček, kumino, rdečo papriko in
malo solitra. Nato vse skupaj do-
bro premešamo. Maso nadene-
mo v dobro oprana čreva.
Klobase lahko jemo kuhane
ali pečene.
RECEPTE JE ZBRALA:
BRIGITA PLOHL, 8 a
IMELI SMO KOLINE
Že pred tednom smo se doma
pogovarjali, da bomo imeli koli-
ne. Ker mesar zjutraj ni imel ča-
sa, smo svinjo zaklali popoldne.
Ko sem prišla iz šole, so domači
s kolinami ie začeli. Proti večeru
so naredili še klobase in krvavi-
ce. Na koline smo povabili vse
sorodnike. Ko smo se navgčerja-
li, smo ostali še nekaj časa pri
mizi. Pravili smo si šale. Skupaj
smo ostali pozno v noč. Za nas
otroke je bil ta dan zelo razigran.
Ko so že vsi odšli, sva z mamico
pospravili kuhinjo in nato smo
vsi odšli spat. Naslednje jutro
sem morala v šolo. S težavo sem
vstala in odkorakala proti avto-
busni postaji. Ko sem se vrnila
domov, so me na mizi že čakale
pečene krvavice. Rada sem jih
pospravila, saj sem bila že zelo
lačna.
TATJANA BEZJAK, 7. b
JAZ - KOLINAR
Midva z atekom hodiva klat
svinje samo k sorodnikom. Naj-
prej svinjo potegneva iz svinjske-
ga hleva, potem atek vzame vrv
in jo da svinji na rilec; svinjo na-
to ustreli. Ko je svinja ustreljena,
jo zabode v srce, da ji izteče kri,
ki jo porabimo za krvavice. Svi-
njo potem zvlečemo na stolico in
ji oderemo kožo, nato pa še
špeh. Zatem ji odreževa glavo, z
nje pa še ušesa. Svinjo nato ra-
zreževa na kose. Vzameva »ribi-
ce« iz trebuha. »Ribice« so moja
poslastica. Ko jih pojem, se mi
ne da več biti zunaj in zato ne
grem več kolinarit.
MARKO SLAMERŠAK, 3. b
nov. krožek
OŠ Bratov Štrafela
Markovci
KRUH IN SOL - DA SVINJE
BOLJ JEDO
Pri nas v Sobetincih imamo
koline takrat, ko nam zmanjka
mesa, največkrat pa proti koncu
leta — okrog božiča. K nam pri-
dejo na koline sorodniki. Svinjo
nam vedno zakolje sosed Janez.
Ko so koline končane, nesemo k
sosedom nekaj mesa. Oni nam
kot plačilo vrnejo kruh in sol. To
je že zelo star običaj in to bi naj
dali v. pomije, ki ga dajemo svi-
njam. Te potem bolj jedo in se
hitreje redijo.
KLAVDIJA ŽNIDARIC, 8. a
Silvo Majer, 2. b
Martina Jaušovec, 2 a

Dušan Šegula, 2. a
Vlado Šegula, 4. a
Kurenti so najbolj
popularni
Med občani, zlasti mladimi, v pred in medpustnem času največ
pozornosti pritegnejo kurenti, pa čeprav bi včasih lahko bili bolj ne-
žni in manj nasilni do občudovalcev in zlasti občudovalk, zlasti ko
nabirajo robčke. Najmlajši bi se še kako radi oblekli v kurentovo
opravo, vendar je za večino predraga. Takšno željo ima tudi mali Go-
ran, ki smo ga fotografirali z malim kurentom. In ker večina takšnih
želja ostane neuresničena, se fantje odločajo za kavboje, Indijance in
druge like.
Konrad Zoreč
V znamenju kurenta
Tradicionalni veleslalom v maskah za cicibane je bil v organiza-
ciji Smučarskega kluba Ptuj. Na grajskem hribu v Ptuju je verjetno
večjemu odzivu botrovalo izredno hladno, neprimerno vreme. Med
cicibani je zmagal Gregor Flajšman 12.62, ki je tekmoval v kurentovi
opremi, pred Boštjanom Predikako 14.07, Nemanjo Vasičem 14,09
itd; med cicibankami pa je zmagala Lara Pintarič 14,25 pred sestro
Katjo Pintarič 16,40.
Najboljši so prejeli praktične nagrade pokrovitelja tekmovanja
MIP Ptuj, vsi nastopajoči pa diplome in značke Smučarskega kluba
Ptuj.
anc
Ljudska inventura
Mnogi bralci naših časopisov ne moremo razumeti, da se kaj ta-
kega v naši družbi lahko dogaja. Da bi me razumeli, bom začel pri Pe-
nijih. Vsi so si podobni, vsak ima samo svoj naslov, vse skupaj pa so-
di med najbolj gnusni kriminal, ki blati proletarski socijalizem Jugo-
slavije.
Vsakodnevno težko življenje nas sili v kritiko javnega obvešča-
nja, da bi družba priznala krivdo za težki položaj, kazen, ki jo bodo
podedovali še naši nasledniki.
Ne moremo si zamisliti, da se kraja družbenega premoženja z
lepšimi besedami imenuje odtujitev sredstev. Torej ni tatic, ker je pač
oseba imenitnega kalibra. Opažamo, da nekaterim ni za to, da novi-
narji napišejo resnico. Menim, da je novinar tudi zgodovinar ir ne
sme pisati laži.
Vse slabše bo, če bodo dejstva družbi prikrita. Nisem več mlad
ali neizkušen, živim že v tretji vladavini. V minulih štiridesetih letih
smo bili priča mnogim dogodkom, največ pa, kako je ljudi pokvaril
denar. Mnogi še mislijo, da je denar zdravje. Pa je ravno obratno. Kaj
mi pomaga šest hiš in še ena z 280 kvadratnimi metri v gradnji, če pa
pride Matilda in moramo vse zapustiti.
V borbi so bile potrebne množice, vendar mnogi niso dočakali,
da bi po zaslugah uživali.
Pošteni državljani težko prenašamo stvari, ki se kljub vsakodne-
vni kritiki še naprej ponavljajo. Obnašamo se kapitalistično in ne več
socialistično. To kažejo razmerja med osebnimi dohodki v poklicih.
Nekateri nosijo glave kot Reagan, vendar tudi takšni Napoleoni ne
bodo večno živeli.
Potrebno nas bo prevzgojiti, za to pa bo potrebno še nekaj kon-
gresov stoje, sede jih je bilo že preveč.
Alojz Rižnar
Našim rojakom
na tujem
Slovenska dopolnilna šola iz Freiburga organizira prireditev v
počastitev dneva žena. Ta bo v soboto prvega marca v Fest hali Kol-
nau pri Valdkirchu. Pričetek je ob 19. uri. Igral in pel vam bo ansam-
bel »Alpen Adria iz Miinchena«. Vabljeni ste vsi rojaki od blizu in
daleč, poskrbeli bomo za dobro jedačo in pijačo, ob prihodu pa dobi
vsaka žena rdeč nagelj. Na sporedu bo tudi bogata tombola z lepimi
dobitki.
Prisrčno vabljeni!
DAN ŠOLE
17. december 1985. Lepo zim-
sko, sončno jutro. Za učence po-
družnične šole Vinko Jurančič
Vitomarci je bil ta dan nenava-
den dan — dan šole pod geslom
»Spoznavamo in odkrivamo.«
Razdeljeni v pet skupin smo pri-
kazali, kaj vse smo se tega dne
naučili pri plesni, glasbeni,
dramski, likovni in dopisni de-
javnosti.
Vsaka dejavnost je imela svo-
jega mentorja in poročevalca.
Dopisniki smo delali po načrtu.
Razdelili smo si ~delo in obiskali
posamezne dejavnosti. Skrbno
smo opazovali njihovo delo in
sproti zapisovali vtise, da ne bi
česa pozabili.
Dan šole smo zaključili s pe-
smijo »Lepo je v naši domovini
biti mlad.« Polni novih vtisov
smo odhajali iz šole. Ta dan je
bil nekaj posebnega. Ravno smo
lahko ugotovili, da nas šola pri-
pravlja za življenje, zato jo ima-
mo radi.
Marjana Kocuvan,
OŠ Vitomarci
V TISKARNI
V ponedeljek smo imeli kul-
turni dan. Vsak si je moral izbra-
ti eno dejavnost. Jaz sem se odlo-
čila za novinarski krožek. S tova-
rišico Brglezovo smo obiskali ti-
skarno.
Na hodniku v tiskarni smo ča-
kali na tovariša, ki nas je pozneje
vodil po tiskarni. Ko je tovariš
prišel, smo se na.jprej pogovarja-
li. Povedal nam je, da je bila nji-
hova tiskarna zgrajena leta 1955
in da so letos slavili 30. letnico ti-
skarne.
V tiskarni je zaposlenih 80 de-
lavcev, med njimi 60 % moških
ter 40 % žensk.
Poznamo tri tehniške tiske to
so: ofset, poštni tisk in knjigo-
tisk. Nato smo se povzpeli v pr-
vo nadstropje, kjer smo si ogle-
dali pripravo raznih plošč na
tisk. Nasproti tega prostora je re-
protografija, kjer dela reproto-
graf. Ta prostor je temnica.
Nato smo odšli v velik prostor,
kjer tiskajo. Ogledali smo si veli-
ke stroje, ki so neprestano brneli,
in črke s katerimi tiskajo. Po dol-
gem ogledovanju smo se vrnili
nazaj na hodnik. Trije učenci so
napravili intervju in nato smo se
počasi vrnili v šolo. V tiskarni je
bilo zanimivo in lepo.
Mira Harambašič, 5/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Letos smo na OŠ Tone Žnida-
rič prvič organizirali šolo smuča-
nja v naravi za učence petih ra-
zredov. Imamo srečo, da sem pe-
tošolka. Novice sem se v začetku
šolskega leta zelo razveselila.
Nestrpno sem že čakala dan od-
hoda. Skoraj nam je ponagajalo
vreme. A sreča, da je Črna na
Koroškem manj izpostavljena
vetru in soncu. Snega je dovolj.
Na pot smo odrinili 16. de-
cembra 1985 ob sedmi uri. Nato-
vorjeni s smučmi in v spremstvu
staršev smo nestrpno pričakovali
trenutek odhoda. S solzami v
očeh smo z veselim in žalostnim
obrazom pomahali v slovo.
V sebi sem čutila veliko žalost,
a želja po doživetju jo je prema-
gala.
V hotel Planinka smo prispeli
srečno. Vsi smo bili utrujeni od
dolge vožnje. Porazdelili smo se
po sobah. Po kosilu smo se že
isti dan smučali. Utrujeni smo se
vrnili v dom. Večerja nam je sla-
sno teknila. Tudi televizijo lahko
gledamo. Dolgo nisem mogla za-
spati. Pogrešam svojo posteljo.
Pogrešam mamico in očka, in
bratca. Seveda potrešam tudi
svojega papagaja Jaka.
Nataša Brodnjak, 5/b,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
Pesem o psičkih
Psički, psički mali.
kdaj pa boste vstali?
Že je jutro,
že je beli dan.
zato pridite na plan.
Včeraj na gostiji
smo bili,
smo se naptesali
napeli in naigrali.
Klementina Mikec. 4. r.,
Razkrižje 8
Ljutomer
10 - ZA RAZVZDRILO
13. februar 1986 —
TEDNIK
OPIS KURENTA
Kurentovanje izhaja iz davnih
časov in je danes kot ljudski obi-
čaj ohranjeno v okolici Ptuja.
Kurent mora biti močan, velik,
vzdržljiv in živahen Človek. Mo-
čan mora biti zato, da lahko nisi
svojo težko opremo. Kurentova
oprema je izdelana iz naravnih
materialov. Kapa je iz ovčje ko-
že, lice pa iz govejega usnja. Na-
ličnice so pisano obarvane. Ob
vrhu so prišiti rogovi, ki so tudi
iz tankega usnja in natlačeni s
slamo. Roga sta povezana z žico
na kateri visijo raznobarvni tra-
kovi. Ob strani maske so razpete
gosje ali puranje peruti. Masko
krasi dolg nos podoben svinjske-
mu rilcu. Izpod nosu visi dolg,
rdeči jezik, ki je tudi usnjen. Beli
zobje so iz fižola, brki pa so sir-
kovi. Kurentov kožuh je iz ovčjih
kož. Nekoč so uporabljali zajčje
kože, ker pri nas ni bilo ovc. Ku-
rent mora imeti tudi zvonce. Na-
vadno jih je pet. Pripeti so na ve-
rigi. Največji je zadaj, po eden
na vsaki strani, vendar ne ravno
na bokih, dva manjša sta spre-
daj. Zvonci so kravji, takšni, kot
jih uporabljajo v naših planin-
skih krajih za pašo živine. Take
zvonce izdelujejo stari mojstri na
Gorenjskem v okolici Bleda.
V roki nosi kurent živoobarva-
no močno palico. To je ježevka,
ker je nanjo z žeblji pribita ježe-
va koža. Obut je v močne črne
čevlje z rdečimi ali belimi vezal-
kami. Nad čevlji ima živopisane
gamaše.
Tako oblečen se poda na vese-
lo rajanje po vaseh in poljih. Po
starih običajih preganja zimo in
snubi pomlad. Ko zimi že poje-
majo moči, jo kurent dokončno
prežene. Pred 2. februarjem, ta-
krat je svečnica, kurenti ne smejo
nadeti maske.
Kurent ne sme mirovati ali ho-
diti počasi. Vedno mora skakati
in močno vihteti z ježevko. Ko
pride k hiši, mora podati roko,
zaplesati in želeti dobro letino in
srečo v hiši. Stari lepi običaj je.
da kurentu neporočena dekleta
privežejo v zahvalo robček. Na
robčke so kurenti zelo ponosni.
Kurenta sta opisali
Marinka Kline in
Simona Viher 3. c.
OŠ F. Osojnik Ptuj
PUSTNI OBICAJI
Babica mi je pripovedovala o
pustnih običajih. Pred pustnimi
dnevi gospodinje prebirajo fižol
za seme, da bi bolje obrodil.
Na pustni torek domačije
obiščejo orači. Po dvorišču sejejo
pleve za debelo repo. Gospodi-
nja jim mora dati jajce in kolo-
base.
Kurenti prosijo dekleta za
robčke. Tekmujejo med seboj,
kateri jih bo zbral več.
Pri nas je kurent znanilec po-
mladi. Ljudje so ponosni, če
obiščejo njihovo domačijo.
Vid Lačen, 3. c
OŠ Franc Osojnik Ptuj
TEDNIK
— 13. februar 1986
TELESNA KULTURA iN ŠPORT - 11^
SMUČANJE
Najboljša
Slovenska
Bistrica
Prvič so se letos sestali smu-
čarji in smučarke pobrateniii ob-
čin. Žal med njimi ni bilo pred-
stavnikov pobratenih občin iz
SR Hrvatske na ekipnem velesla-
lomu. Tekmovanje je pripravil
Smučarski klub Slovenska Bistri-
ca, sekcija Poljčane in to pri
Treh kraljih na Pohorju. Tekmo-
vanje je bilo na dobro pripravlje-
ni progi, tekmovalke in tekmo-
valce pa je motilo močno sneže-
nje.
Člani smučarskega kluba Ptuj [
so sestavljali ekipo ptujske obči-
ne, nastopili pa so še člani sindi-
kalnih ekip iz sedmih občin.
Zmagala je ekipa Slovenske Bi-
strice (Žigart, Horvat, Hribemik)
1:41,66 pred Ptujem 1 (Djurdje-
vič. Solina, Bernhard, Vučak)
1:52,52, sledijo Ptuj II (Kocjan,
Šegula, Gojčič, Kostanjšek)
1:54,45, Šmarje I 1:56,97, Šmarje
II 1:57,22, Maribor-TAM
1:57,92, Ormož 1:58,13.
Najboljši posamezniki: Kunst-
Šmarje 46,40; Žigart 46,40; Hor-
vat 47,17; Hribernik 47,96 (vsi
Slovenska Bistrica), Djurdjevič
Ptuj 49,15 itd. Ženske — ekipno
je zmagala Slovenska Bistrica
1:07,95 pred Ptujem 1:08,47 (So-
lina, Šajber, Kostanjšek); sledijo
Šmarje 1:55,12, Maribor-TAM
1:66,23 in Ormož 2:01,08.
Med posameznicami je bila
Solina 2., Šajber 5., Kostanjšek
6. Tekmovanje je bilo pod po-
kroviteljstvom OSS Slovenska
Bistrica.
anc
Predavanje
Iz medobčinskega društva nogome-
tnih sodnikov so nam sporočili, da bo
jutri popoldan (petek, 14. februarja) v
delavskem domu Franc Kramberger v
Ptuju zanimivo predavanje. Zvezni
inštruktor Janez Grbec iz Ljubljane
bo namreč predaval o pravilih nogo-
metne igre. Vabljeni so vsi nogometni
sodniki, pravtako pa tudi vsi ljubitelji
nogometa, ki jih to zanima. Začetek
bo ob 17. uri.
Društvo bo v prihodnjem tednu za-
čelo z novim tečajem za nogometne
sodnike. Sestanek s kandidati bo 17.
februarja ob 17. uri v športni dvorani
Mladika.
1. k.
Ponovni sklic seje
skupščine TKS
Seje obeh zborov skupščine Teles-
nokulturne skupnosti Ptuj, ki bi mo-
rala biti v petek, 7. februarja, ni bilo
zaradi nesklepčnosti zbora uporabni-
kov. Od 42 delegatskih mest je na se-
jo prišlo le 14 delegatov. Sejo bodo
ponovili jutri, V PETEK, 14. FEBRU-
ARJA OB 8. URI v dvorani Narodne-
ga doma.
1. k.
500 kilometrski prelet — izziv za ptujske jadralce
Pravzaprav ne vem. kako bodo na takšen naslov reagirali poznavalci ja-
dralnega športa in kako nepoznavalci. Predpostavljem pa. da prvi pore-
čejo: »Apetiti so jim porastli. a ne bo lahko!« drugi, nepoznavalci jadral-
nega letenja pa bodo najbrž nejeverno zmajali z glavo in dejali: »Saj to
je nemogoče, tako daleč, pa brez motorja . . .!«
300 KM SMO ŽE PREMAGALI
Govorim samo o preletih, izve-
denih s startom in povratkom
(ciljem) na domačem letališču
(Moškanjci). Zakaj? Zato, ker je
.zadovoljstvo mnogo večje, če
takšen športni dosežek uspeh do-
ma, kjer pogoji, predvsem me-
teorološki, niso tako ugodni kot
drugod po Sloveniji (Lesce, Ma-
ribor, Celje, itd.) Pri nas je prete-
žno ravninski teren in smo že pri
startu bistveno hendikepirani,
ker smo vezani izključno na ter-
mično jadranje. Pričetek takšne
termike je okrog 11. ure, le redko
prej, zaton termike in s tem po-
gojev za jadranje pa okrog 18.
ure v najbolj ugodnih dneh.
Drugod, predvsem v hribovi-
tih in alpskih predelih, pa pobo-
čno jadranje (vzgorniki, ki jih
povzroči veter, ko »preskoči«
hrib), omogoča veliko zgodnejši
start (1 do 2 uri) in prav tako
možnost večernega jadranja.
Ker pa smo tudi v veliki večini
nevešči »alpskega« jadranja,
smo svoje načrte preusmerili
proti Vojvodini. Nekaj let smo se
tudi udeleževali preletov v Voj-
vodini (Subotica, Novi Sad, Bo-
rovo), kjer so predvsem v pole-
tnih dneh izjemno ugodni termi-
čni dnevi za velike športne do-
sežke (predvsem visoke baze
oblakov in močna dviganja),
vendar nikoli nismo imeli sreče z
vremenom.
Ko pa je naš upravnik Ivan
Čuček kot prvi pred osmimi leti
preletel 300 km s startom v Mo-
škanjcih, obratno točko v Po-
dravski Slatini in ciljem zopet v
Moškanjcih, smo takšne z relati-
vno velikimi finančnimi stroški
obremenjene akcije v Vojvodini
opustili in jih prirejali kar na do-
mačem letališču.
Potrebno je še povedati, da je
tovariš Čuček ta 300 km prelet,
ki je tudi eden izmed pogojev za
zlato »C« značko z enim dia-
mantom, opravil še na danes za-
stareli — leseni jedrilici tipa
DELFIN, ki je seveda v primer-
javi z današnjo »plastiko« imela
veliko skromnejše letalne spo-
sobnosti.
Leto dni kasneje, to je leta
1978, sta isto pot preletela tudi
Danilo Hojnik, ki je popeljal s
seboj takrat pravzaprav še zače-
tnika v letalstvu Borisa Pungrači-
ča, ki pa je svoj velik talent za ja-
dralno letenje dokazal s tem, da
je uspešno opravil nalogo in pri-
spel na cilj kar dobre pol ure
pred Danilom. Škoda, da je Bo-
ris opustil letenje, saj bi mu lah-
ko še veliko dal!
No, kasneje je še nekaj naših
pilotov s sodobnejšimi letali pre-
letelo domačih 300 km, lani, kot
verjetno že veste, kar trije. Tako
ima danes v našem klubu ta pre-
let že okrog 15 letalcev, od tega
približno dve tretjini z domačega
letališča.
VIŠINA 3000 M — POLET V
OBLAK
Seveda je zadovoljstvo popol-
no in trud poplačan šele, ko
kompletiraš tudi tretji pogoj (pr-
vi je srebrna »C« značka) za traj-
no lastništvo zlate »C« značke.
Tu pa smo »ravninci« zopet
hendikepirani. V hribih se na-
mreč ob ugodnem vetru pojavijo
t. i. valovi oziroma zrak prične
valoviti (podobno kot voda v je-
zeru, kadar zapiha veter) in v
področju, kjer valovi interferira-
jo, se da brez večjih nevarnosti
in težav doseči višino tudi do
6000 m in več.
Kaj pa pri nas? Pri nas so baze
oblakov v najboljših dneh na
2000 do 2200 m višine. Torej je
potrebno najprej prijadrati do te
višine, nato pa vklopiti instru-
mente in smelo zajadrati v oblak,
kjer pa je vse drugo prej kot le-
po, brezkrbno letenje. Sekunde,
preletene v oblaku, postanejo
minute, minute ure in ker je zu-
naj vse sivo, moraš opustiti svoje
občutke o koordinaciji v prosto-
ru in vse svoje sile in misli posve-
titi instrumentom, ki ti edini da-
jejo predstavo o legi in položaju
letala. To je najbolj naporen in
zahteven del letenja, ki zahteva
veliko poguma, znanja in prakse.
Če smo se odpeli od vlečnega
letala recimo na 400 m višine, je
torej v oblaku potrebno »nabra-
ti« še 1200 do 1400 m višine. Ze-
lo naporen posel, verjemite!
Doslej je ta podvig uspel samo
dvema našima pilotoma^ toda sa-
mo Ivan Čuček ima ta dosežek
evidentiran in s tem priznan. Da-
nilu Hojniku pa je zagodel baro-
graf, saj je samo nekaj sto me-
trov pred doseženo višino nehal
pisati in tako Danilo nima pisne-
ga dokaza, kar pa je pogoj, da se
višina prizna. Tako ima naš
upravnik doslej edini kompleti-
rano zlato »C« značko s pogoji,
naletenimi na domačem letali-
šču. Ker pa se tovariš Čuček od-
pravlja v pokoj in bo tako imel
veliko več časa tudi za jadralno
letenje, že napoveduje nove, še
smelejše podvige. Našemu veli-
kemu vzorniku in učitelju seveda
vsi želimo, da bi se mu želeni ci-
lji tudi uresničili! Sam sem pred
nekaj leti že bil na višini 2700 m,
od tega približno 900 m v obla-
ku, pa sem padel v območje zelo
vrtinčastega, padajočega zraka z
deževno ploho, tako da sem jo
na vrat na nos odkuril ven iz
oblaka in direktno na pristanek.
Še ko sem stopil iz kabine, so se
mi tresla kolena. A bom znova
poskušal!
500 KM JE DOLGA, DOLGA
POT
Pred menoj na mizi je zemlje-
vid razmerja 1:500000. Na njem
je vrisana pot od Moškanjc do
Vinkovcev.-Pot pelje preko Va-
raždina, Ludbrega, Koprivnice,
Durdevca, Pitomače, Virovitice,
Podravske Slatine, Našic in Da-
kova do Vinkovc in sfeveda na-
zaj. Po prvih, grobih izračunih bi
naj let potekal približno takole:
start ob 11. uri, prelet obratne
točke ob približno 14. uri in 30
minut in dolet na cilj ob 18. uri.
Torej bi let trajal okrog 7 ur,
povprečna hitrost preleta pa bi
bila nekaj čez 70 km/h. Seveda
je to samo grob, zgolj teoretičen
izračun, ki sloni na vrsti predpo-
stavk, pilot pa si ga naredi zato,
da dobi vsaj približno sliko, ka-
ko hitro mora leteti, kdaj in kje
mora biti nad določeno točko na
preletu, da bi dosegel željeni cilj.
Prav ta izračunana povprečna hi-
trost okrog 70 km/h pa nam
vzbuja skrb, kajti mi tako hitro
še ne znamo leteti (z izjemo Igor-
ja Kolariča). Naše povprečne hi-
trosti na 300 km preletih so bile
okrog 60 km/h in manj. Sedaj pa
moramo preleteti še dvesto kilo-
metrov več!
Torej moramo to hibo spomla-
di popraviti s kvalitetnim trenin-
gom. Veliko moramo trenirati
pravočasno, oziroma optimalno
zapuščanje vzgornika in pravta-
ko hiter in pravilen prihod v
vzgornik, da bi ga v optimalnem
času znali izkoristiti. V teh »fine-
sah« jadralnega letenja ležijo na-
mreč ogromni prihranki na času.
KAKŠNE SO MOŽNOSTI?
Doslej imamo samo en poiz-
kus iz Moškanjc preleteti to raz-
daljo. Pred tremi leti je naš naj-
boljši jadralni pilot Igor preletel
do Vinkovcev in nazaj grede pri-
stal v okolici Podravske Slatine.
Muhavost vremena je bila mo-
čnejša od znanja in sposobnosti
pilota in letala. Pa vendarle je
Igor preletel okrog 350 km, kar
je doslej najdaljši prelet z našega
letališča.
Ne da bi se spuščal v analizo
Igorjevega dosežka, pa je jasno,
da na uspeh, opraviti to zahte-
vno nalogo, vpliva več faktorjev.
Takole bi jih jaz razvrstil:
1. Vremenski pogoji
2. Sposobnosti pilota
3. Sposobnosti letala
4. Športna sreča
Naš vpliv na vremenske pogo-
je je seveda še najmanjši oziroma
nikakršen. Da pa bi le nekoliko
omilili vpliv tega faktorja, zelo
skrbno in temeljito proučujemo
teorijo meteorologije, veliko pa
nam k temu pripomorejo tudi
naše izkušnje s predhodnih le-
tov.
Dejstvo je, da je v jadralni se-
zoni zelo malo takšnih dni, ki so
primerni za takšne vrhunske do-
sežke (5—6 dni). Ali bo na tak-
šen dan jadralna dejavnost sploh
potekala, bomo imeli takrat pro-
sti čas, itd. pa seveda zmanjšuje
še tako skromne možnosti.
Menim, da so naši piloti teore-
tično dovolj podkovani za takšen
prelet, da pa bodo z nekaj že prej
opisanega kvalitetnega treninga
tudi praktično povsem pripra-
vljeni ža start na 500 kilometrski
prelet. S tehniko nimamo težav,
saj imamo štiri visoko sposobna
jadralna letala, dva DG — 100 in
dva JANTAR STANDARD.
Seveda o športni sreči ne gre
razglabljati, je pač potrebna pri
vseh športnih panogah in ne sa-
mo v letalstvu. Torej zaželimo si
jo še mi, čeprav se nanjo ne gre
zanašati!
NAMESTO ZAKUUČKA,
SRAMEŽLJIV POGLED V
PRIHODNOST
Jadralno letenje je tipičen in-
dividualni šport, je v bistvu boj
človeka — pilota z naravo. Vsak
polet je bitka, katere izhod je v
največji meri odvisen od poleta
samega, od njegovih psihofizi-
čnih sposobnosti, znanja, prakse,
poguma. Kadar tako razmišljam
o jadralcih, si ne morem kaj, da
ne bi ta naš zelo lep šport pri-
merjal samo še z alpinizmom.
Boj z višino, steno, vremenom,
pogum, znanje, samoodpovedo-
vanje so lastnosti alpinista —
lastnosti, ki so nam pravzaprav
skupne. Toda, če sem nekoliko
ironičen, bi dejal: »Oh, saj alpi-
nisti so najvišji vrh že preplezali,
višje ne morejo, razen, če .. .«
Kaj pa mi? Če gledamo teoreti-
čno, smo izkoristili šele približno
eno štiridesettisočinko možno-
sti!!!
Namreč, največja razdalja,
preletena z jadralnim letalom v
svetu, znaša že 1250 km!
Seveda ni mogoče napovedati,
kdaj bo nam uspelo opraviti
500 km prelet ali bo to že to se-
zono ali šele čez dve, tri, pet let.
Toda slej ko prej bo tudi ta
znamka padla. V to sem prepri-
čan!
In kaj po tem? Skoraj ne
upam si pogledati še dlje, morda
bi zvenelo neskromno, toda na-
slednja znamka je nič več in nič
manj kot 750 km!
Zaenkrat še utopija, toda teh-
nika napreduje iz dneva v dan, z
njo pa tudi mi.
Danilo Starček
PTUJ-ROGAŠKA 86:84 (52:411
FAVORITI PRAZNIH ROK
v petek, 7. februarja, so se člani košarkarskega kluba
Ptuj v dvorani Mladika pomerili z vodilno in do tega kola
neporaženo ekipo iz Rogaške Slatine. Derbi srečanje 14.
kola tekmovanja v II. SKL-vzhod si je ogledalo 100 gle-
dalcev, vodila pa sta ga Inkret iz Maribora in Šafarič iz
Murske Sobote.
Domačini so si pred tekmo želeli, da zaigrajo sprošče-
no, brez obremenitve in zahteve po zmagi ter pokažejo
gledalcem kaj zmorejo. To jim je uspelo in so goste po-
polnoma nadigrali, čeprav iz končnega rezultata to ni raz-
vidno.
Gostje so se jim uspešno upirali le med sedmo in dese-
to minuto, pred in za tem pa so bile vse niti igre v rokah
domačih igralcev. V 5. minuti je bilo 14:2 za Ptuj. Gostje
so pri tej razliki prešli na takoimenovani conski presing
in razliko v deseti minuti znižali ter celo prešli v vodstvo s
24:22. Domači trener Zlatko Marčič je zato moral zahte-
vati minuto odmora, da bi z novim dogovorom spremenil
potek. V nadaljevanju so Ptujčani dobili skok pod koši,
dobro zapirali zunanje igralce Rogaške in prvi polčas do-
bili s solidno razliko. ,
Takoj po odmoru so gostje poskusili zamujeno iz prve-
ga dela nadoknaditi. To jim je delno uspelo, saj so se v
23. minuti domačim približali na štiri točke razlike
(55:51). Več pa jim ni uspelo. Domači igralci Filipič, Da-
miš, Marčič, Vlah, Robert in Miran Kotnik so si do 26.
minute priigrali 12 točk prednosti (69:57) ter vodstvo ob-
držali vse do konca. Gostje so v zaključku sicer izkoristili
nekoliko slabšo igro Ptuja v obrambi, vendar se porazu
niso mogli izogniti.        »
Domačini so ne glede na zadnje minute tekmo dobili
po zaslugi dobre igre v obrambi, uspevali pa so jim tudi
meti izza črte (za tri točke). Zadeli so kar 9 trojk (Robert
Kotnik 4, Marčič 3 ter Filipič in Damiš po eno).
PTUJ: Filipič 9, Damiš 7, Mrdjen, Vlah 18, Marčič 21,
Beranič, Žibart, Cabrijan, M. Kotnik 11, Rozman, R. Ko-
tnik 20, Cobelj.
V soboto bo v Mladiki dvojni program. Ob 16. uri se bo
začelo prvenstveno srečanje članic Ptuj —Odeja (Škofja
Loka), ob 18. uri pa bo začetek tekme članov Ptuj—Sliv-
nica.
I. Žemljic
iJ delu brodarskega društva Ranča
že nekaj več kot dve desetletji
je staro ptujsko brodarsko dru-
štvo RANČA! In če je vsa ta leta
potekalo življenje in delo v dru-
štvu v znamenju motonavtike, je
v zadnjih letih pričelo novo ob-
dobje jadranja, jadranja na deski
in veslanja. Pogoje za to obliko
dela je dala zgraditev akumula-
cijskega jazera za hidroelektrar-
no SD 11 Formin. Tako so v bro-
darskem društvu sedaj zastopane
štiri sekcije, poleg motonavtične
še sekcija jadranja, jadranja na
deski in veslaška sekcija. V teh
sekcijah deluje trenutno 92 čla-
nov, prizadevajo pa si, da bo šte-
vilo članov iz leta v leto večje. Če
na kratko opišemo delo društva
v minulem letu, že lahko omeni-
mo dosežke. Organizirali so tek-
movanje v jadranju na deski, šti-
ri svoje člane so poslali v tečaj za
vaditelje in štiri za sodnike, orga-
nizirali so društvene začetne in
nadaljevalne tečaje jadranja na
deski in še bi lahko naštevali. Po-
membno je tudi dejstvo, da je
njihova šola jadranja na deski
mednarodno priznana. Ne more-
mo tudi mimo uspešnega spusta
8 veslačev po Uni. Nabavili so
tudi tri jadralne deske, namenje-
ne predvsem za tekmovanja.
Tudi za letošnje leto so spreje-
li obsežen plan dela. Organizirali
bodo republiško regato v jadra-
nju na deski, regato v jadranju, v
tečaj za vaditelje bodo poslali
dva in v tečaj za učitelja enega
člana. Lotili se bodo iznačitve
plitvin na ptujskem.jezeru, vesla-
či načrtujejo spust po LJni in Ta-
ri, organizirali pa bodo tudi za-
četni in nadaljevalni tečaj jadra-
nja na deski, po obeh pa še klub-
sko regato. Zgradili bodo tudi
hangar za spravilo društvenih ih
plovil svojih članov v velikosti
320 kvadratnih metrov. Za prido-
bitev potrebnih sredstev pa bodo
poskrbeli z udarniškimi akcija-
mi, saj so z Dravskimi elektrar-
nami dogovorjeni za čiščenje
obrežja jezera in dovodnih kana-
lov.
Že doslej so rancarji večkrat
dokazali, da niso aktivni samo
na svojih plovilih, temveč znajo
poskrbeti še za lepše okolje in s
tem nekaj zaslužiti. Tako so v
lanskem letu opravili kar okoli 2
tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Na nedavni letni >kupščini so
ptujski rancarji izvolili novo
vodstvo, za predsednika so izvo-
lili Mira Cerjaka, tajniške posle
pa bo opravljal Davorin Samoi-
lenko. JB
Novi predsednik ptujskih rancar-
jev Miro Cerjak
Ptujski sladkovodni mornarji na   letni skupščini
Foto: M. Ozmec
Letošnji dobitnilii priznanj ZKO občine Ptuj, Foto: M. Ozmec
In še dobitnilii najvišjih kulturnih priznanj — Oljenk.
foto: M. Ozmec
Osemnajst priznanj najzaslužnejšim
v torek, 4. februarja, je občinska zveza kul-
turnih organizacij Ptuj pripravila osrednjo
občinsko slovesnost ob slovenskem kultur-
nem prazniku z uvodno predstavitvijo igral-
skega ansambla Male drame iz Ljubljane,
oziroma igralca — Ptujčana Igorja Samobo-
ra, ki nam je predstavil pisma Emila Korytka
pod skupnim naslovom Korespondenca z
družino. V tem delu je mladi igralec ponovno
dokazal, da se razvija v velikega dramskega
umetnika in da je v svoji generaciji v samem
vrhu.
Slovesnost v gledališču pa je bila sklenjena
s podelitvijo priznanj za pomembne kulturne
dosežke na področju profesionalnega in lju-
biteljskega kulturnega delovanja. Veliko
Oljenko je letos dobil dr. Vladimir Bračič,
Oljenke pa Fotokino sekcija in tamburaški
orkester DPD Svoboda iz Ptuja, Zavod za
spomeniško varstvo Maribor in Mira Mijače-
vič. Zlato plaketo ZKO občine Ptuj — Lojze
Matjašič in Franjo Petek, srebrno plaketo —
Marija Krušič in Ivo Ciani, bronasto pa Mi-
hael Koletnik. Posebna pisna priznanja pa so
letos prejeli: Tomislav Benkovič, Janez
Sprah, Franc Toš, Marjan Brglez, Maks Sle-
dič, Karel Vurcer, Likovna sekcija PD Alojz
Amuš Rogoznica in moški pevski zbor PD
Grajena.
V imenu dobitnikov kulturnih priznanj se
je zahvalil dr. Vladimir Bračič in ob tem pou-
daril tudi žlahtnost Prešernove besede in mi-
sli, tako aktualne za naš majhen prostor in
čas.
mš
Neponovljivo...
v avli Srednješolskega centra v Ptuju so v ponedeljek dopoldan
nastopili člani folklorne skupine Aleksander Turudžev iz Bitole v SR
Makedoniji. Blizu petdeset članov je navdušilo okrog osemsto učen-
cev centra in druge, predstavili pa so se z venčkom makedonskih ple-
sov. Doslej je bila skupina že trikrat v Ptuju, vendar takšnega spreje-
ma, kot so ga bili deležni v centru, še niso doživeli, je povedal vodja
skupine. MG
foto: M. Ozmec
Z otroške maškarade
Društvo prijateljev mladine Ptuj je tudi tokrat pripravilo otroško
maškarado. Tokrat so mamice in očki pripeljali svoje našemljene
otroke v športno dvorano Mladika že v ponedeljek, 10. februarja po-
poldne. Kljub slabim voznim razmeram se je zbralo kar veliko mask,
mlajše vrstnike pa so obiskali tudi starejši kurenti.
Fotovest: M. Ozmec
OB SLOVENSKEM
KULTURNEM
PRAZNIKU
V Slovenski Bistrici so prejšnji četrtkov večer posvetili slovenske-
mu kulturnemu prazniku — 8. februarju. Slavnostna prireditev, ki je-
bila v Domu kulture, je obsegala tri dele.
V prvem, ki je bil posvečen Francetu Prešernu, so člapi recitator-
ske skupine DPD Svobode recitirali njegova dela. Kot vsako leto ob
kulturnem prazniku je Samoupravna interesna kulturna skupnost Slo-
venska Bistrica tudi letos izdala zbirko domačega avtorja in to pesni-
ško zbirko Bistričanke Olge Tomažič z naslovom Od cveta k sadu. Ta-
ko so poslušalci v dvorani v drugem dielu proslave slišali nekaj pesmi
Oktet teritorialne obrambe
Olga Tomažič Oevo) in Kristina Šega
iz iste zbirke. V tretjem delu je prof. Janko Car vodil prosti razgovor o
kulturi v našem mestu — Slovenski Bistrici. V programu je sodeloval
tudi Oktet teritorialne obrambe, gostje pa so na koncu bili postreženi
s suhim sadjem in kavo.
Pred in po proslavi je bilo možno kupiti pesniško zbirko Od cve-
ta k sadu po 400 dinarjev, kdor pa bi zbirko še želel imeti, jo lahko
kupi v Vošnjakovi knjižnici.
Tekst in foto: Samo Brbre
osehna kronika
Rodile so:
Angela Murko, Podvinci 135
— deklico; Nada Zoreč, Potrče-
va 1 — deklico; Frančiška Do-
majnko, G. Radgona, Žihlava 21
— Darino; Tatjana Predikaka,
Lovrenc na Dr. polju 63/a —
Klavdijo; Marija Gotvajn, Sene-
šci 4 — dečka; Darinka Horvat,
Barislovci 19/b — Boštjana;
Ljudmila Drevenšek, Podlehnik
66 — Lauro; Majda Sodeč, Vi-
dem 3/b — deklico; Marija Ko-
si, Strmec 3 — Matjaža; Marija
Špendija, Vitan 19 — Majo; Ne-
venka Zorko, Bukovci 101 — Ja-
njo; Romana Šteflič, Trnovski
vrh 26 — Darjana; Kristina Liz-
zi, B. Kraigherja 29 — dečka;
Darinka Večerjevič, Osluševci 10
— dečka; Marija Bezjak, Mar-
kovci 61 — Dejana; Božidara
Veselko, Lahonci 3 — Iris; Albi-
na Železnik, Kočice 4 — dečka;
Vera Kolarič, Kajžar 66 — Ur-
ško; Marijana Podgoršek, Jablo-
vec 22 — dečka; Miroslava Kos,
Bukovci 21/a — Teo; Sanja Puc,
Borovci 16 — deklico; Tatjana
Bezjak, Arnuševa 2 — deklico;
Vida Nahberger-Marčič, Arbei-
terjeva 10 — Milevo; Dragica
Kuhar, Brstje 14 — Lauro.
Poroke:
Ivan Zemljarič, Spuhlja 93/a
in Darinka Bezjak, Muretinci 52;
Ivan Korošec, Brezovec 58 in
Alenka Hercog, Medribnik
10/a; Marjan Kekec, Nova vas
pri Ptuju 69 in Ana Vidovič, Sp.
Leskovec 11; Stanko Medved,
Lovrenc na Dr. polju 16 in Mag-
da Drevenšek, Lovrenc na Dr.
polju 16; Stanko Cvetko, Gajev-
ci 24 in Simona Bezjak, Gajevci
24; Anton Peinkiher, Ljubljana,
Mucherjeva' 9 in Silva Topolo-
vec, Podlože 82; Janko Ferčec,
Sedlašek 48 in Dragica Kočevar,
Dolane 31; Anton Lorber, Sto-
perce 19 in Nežika Topolovec,
Dol^ri Stopercah 1.
Umrli so:
Otilija Mahorič, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1905, umrla 4.
febr. 1986; Marija Nadelsberger,
Lovrenc na Dr. polju 96, roj.
1905, umrla 3. febr. 1986; Tekla
Zoreč, Destemik 31, roj. 1902,
umrla 5. febr. 1986, Ivan Meško,
Ormož, Kerenčičev trg 13, roj.
1897. umria 2. febr. 1986; Anto-
nija Meglic, Na Tratah 2, roj.
1915, umria 6. febr. 1986; Janez
Šlegl, Muretinci 45, roj. 1908,
umrl 7. febr. 1986, Dr. Ljubomir
Pušenjak, Vide Alič 1, roj. 1930,
umri 4. febr. 1986.
OBRTNIKI VABIJO NA PRVI OBRTNIŠKI VELESLALOM
v nedeljo, 16. februarja, bo pri Treh kra-
ljih na Pohorju prvi obrtniški veleslalom, ki
ga skupaj s smučarskim klubom Ptuj pripra-
vlja Obrtno združenje Ptuj. Na tekmovanje
so organizatorji povabili vse obrtnike in pri
njih zaposlene delavce, tako, da bo »boi«
hud. Najboljši se bodo že naslednjo nedeljo
(22. februarja) udeležili 9. obrtniškega vele-
slaloma Slovenije, ki bo na Starem vrhu nad
Skofjo Loko.
Poleg tega v Obrtnem združenju pripra-
vljajo skupaj z OZ Panoramo ogled 38. med-
narodnega obrtniškega sejma v Miinchnu,
kjer bodo predstavljeni največji dosežki obr-
ti, ki kljub elektroniki vse bolj pridobiva na
pomenu. Tja bodo ptujski obrtniki potovali
13. marca. Prijave sprejemajo na Obrtnem
združenju in v OZ Panorama. MG
ČRNA KRONIKA
V tednu od 4. do vključno 11. februarja so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabe-
ležili eno smrtno žrtev — peško, en otrok, pravtako pešec je bil v nesreči
hudo, dve osebi pa lažje telesno poškodovani. Materialna škoda na vozi-
lih je v primerjavi s hudimi posledicami ter telesnimi poškodbami neznat-
na.
Če smo si lansko zimo zapomnili po izredno nizkih temperaturah, si
bomo letošnjo pravgotovo po izredno visoki snežni odeji. Ceste so bile
težko prevozne, z obvezno uporabo zimske opreme — verig. Težje vozne
razmere so pogojevale prvo letošnjo smrtno žrtev prometnih nesreč na
našem območju, žal pa je svojo prvo žrtev zahteval tudi snežni plaz na
območju Haloz.
PRVA LETOŠNJA ŽRTEV
V nedeljo, 9. februarja, okoli
4. ure zjutraj je prišlo do zelo hu-
de nezgode na magistralni cesti v
Gorišnici. Do nezgode je prišlo,
ko je voznik osebnega avtomobi-
la Janez Štrabal iz Gorišnice pre-
hiteval peško Ksenjo Hunjet iz
Mezgovec. Zaradi pretesnega
prehitevanja jo je s prednjim de-
lom vozila zadel in jo zbil v ja-
rek, kjer je obležala hudo poško-
dovana. Med prevozom z zaseb-
nim vozilom v ptujsko bolnišni-
co je umrla.
TRCIL v OTROKA
Do hujše nezgode je prišlo tu-
di v petek, 7. februarja, ob 17.40
na Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik
osebnega avtomobila Franc
Žmavc iz Zagorc je peljal iz Ro-
goznice proti mestu ter na preho-
du za pešce trčil v otroka P. Z. iz
Arbajterjeve 7 v Ptuju, ki je oble-
žal težje poškodovan in so ga
prepeljali v bolnišnico.
SNEŽNA GROŽNJA
Skoraj tridnevno obilno sneže-
nje je povzročilo največ pregla-
vic delavcem zimske službe. Kot
so povedali v tozd za Vzdrževa-
nje in varstvo cest, kjer so odgo-
vorni za magistralne in regional-
ne ceste, so že drugi dan obilne-
ga sneženja objavili izredno sta-
nje ter okrepili plužna vozila tu-
di z buldožerji. Ceste so plužili
po prioritetnem vrstnem redu,
zato so v ponedeljek in torek bile
nekatere lokalne ceste še slabo
prevozne.
V KGP, tozd Komunalni servi-
si so zadolženi za opravljanje
zimske službe v mestu Ptuj ter
naseljih Kidričevo in Majšperk.
S težavo so premagovali težave,
njihovi vozniki pa so plužili noč
in dan. Na posameznih območ-
jih so priskočili na pomoč tudi
krajani s svojimi plugi.
V ponedeljek zjutraj se je na
izvršnem svetu sestal štab zimske
službe, sprejel program takojš-
njih akcij ter se popoldne pono-
vno sestal. Prek sredstev javnega
obveščanja so pozvali občane k
aktiviranju štabov civilne zaščite
ter k skupni akciji pri čiščenju
snega in odpravljanju posledic
obilnega sneženja.
Prek občinske konference
ZSMS so aktivirali tudi mladince
v posameznih KS, ki so priskoči-
li na pomoč posameznim ostare-
lim krajanom. Skupnost osnov-
nih šol občine Ptuj pa se je odlo-
čila, da v torek in sredo ostanejo
učenci doma.
PRVA ŽRTEV PLAZU
V ponedeljek, okoli poldneva
je s hriba Resenik v Čermožišah
zdrsnil snežni plaz na zidano sta-
novanjsko hišo Antona Koreza
iz Čermožiš 81. V tem času so bi-
li v kuhinji 40-letna gospodinja
Viktorija Korez, njen 3-letni sin
Gorazd, ter 3-letni nečak Milan
Sirec. Plaz je hišo delno porušil
ter popolnoma zasul kuhinjo in
sobe.
Gospodinja Korezova je na
srečo utrpela le lažje poškodbe,
njen nečak Milan Sirec je dobil
zelo hude poškodbe in so ga v
ptujski bolnišnici po dveh urah
prizadevanj ponovno oživeli. Žal
pa je njen sin Gorazd med pre-
vozom zaradi podhladitve umrl.
Materialna škoda je ocenjena na
prek 1 milijon dinarjev.
PLAZ TUDI V KOČICAH ...
Istega dne — v ponedeljek,
skoraj ob istem času se je sprožil
snežni plaz izpod hriba Dobov-
sko, ki je delno zasul stanovanj-
sko hišo Vincenca Šireca iz Ko-
čic 56. Plaz je v celoti podrl
ostrešje ter napokal zidove. Na
srečo poškodb ni bilo, čeprav so
bile ta čas v hiši tri osebe.
... IN SITEŽU
Pred tem, okoli 11. ure je sne-
žni plaz zasul tudi stanovanjsko
hišo Alojza Koreza iz Siteža 45.
Ker jo je zasul do slemena so ta-
ko kot v vseh ostalih primerih
aktivirali štab civilne zaščite in
gasilsko društvo iz Majšperka, ki
so hitro odkopali sneg in rešili
stanovalce.
V torek so plazovi še naprej
grozili stanovalcem osamljenih
domačij na območju Haloz. Ta-
ko je okoli poldneva plaz zdrsnil
v Janškem vrhu, nevarnosti pa so
grozile tudi od drugod.
-OM
Snežna odeja je ponekod presegla meter, tako da so tudi sodobni plužni
stroji oviro s težavo premagovali.
(Foto: M. Ozmec)
TCI>NIK
Izdaja zavod za časopisno In ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobijekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov ir
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate
fe se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
UouIm vestkik
•Min OnMŽ in Ptuj        | vu isai m^-wni
Leto: XXIII Ptuj, dne 6. marca 1986 Številka: 6
VSEBINA
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ
35. Odločba o določitvi volišč za Skupnost delovnih ljudi, ki delajo v obrtni
in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo
lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in
delovna sredstva ter za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomo-
čnike in delavce v Obrtno prodajni zadrugi Panorama Ptuj ter delavce
Čevljarske delavnice in krpalnice Kidričevo
36. Odločba o določitvi volišč za glasovanje delovnih ljudi in občanov o iz-
volitvi delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj
37. Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru
Skupščine občine Ptuj
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ORMOŽ
38. Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru
Skupščine občine Ormož
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
39. Ocena rasti osebnih dohodkov za obdobje januar —marec 1986
KRAJEVNE SKUPNOSTI
40. Sklep e razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka r»
izgradnjo in vzdrževanje komunalnih ter drugih objektov in sofinancira-
nje programov samoupravnih interesnih skupnosti na območju Krajevne
skupnosti Velika Nedelja
41. Spremembe in dopolnitve statuta Krajevne skupnosti Kidričevo
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
42. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
35.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ i
Občinska volilna komisija
ODLOČBA
Na podlagi 2. odstavka 125. člena Zakona o vo-^
iitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list
SRS št. 24/77, 22/81, 36/85) Občinska volilna
komisija v Ptuju
določa i
za Skupnost delovnih ljudi, ki delajo v obrtni^
in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sred^
stvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico,!
skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje de-
\o in delovna sredstva, ter za gospodinjske po-\
močnice in gospodarske pomočnike in delavcej
v Obrtno prodajni zadrugi Panorama Ptuj teri
delavce Čevljarske delavnice in krpalnice Ki-
dričevo, za volitve članov delegacije v Zbor
združenega dela skupščine občine Ptuj in za:
volitve članov delegacij v skupščine samou-i
pravnih interesnih skupnosti v občini Ptuj, ki^
bodo \
v četrtek, dne 13. marca 1986 \
naslednja j
VOLIŠČA: \
1. Osrednje volišče v Ptuju, ki bo v prosto-^
rih Obrtnega združenja Ptuj, Vošnjakova ulica-
13, za vse volilce delovnih ljudi, ki delajo v|
obrtni in drugi podobni dejavnosti in gospo-l
darske pomočnike ter gospodinjske pomočnice!
in druge delavce, ki so oblikovali skupnost za^
volitve delegacij iz območja občine Ptuj.        ;
Volišče v Ptuju bo odprto od 7. do 19. ure.
2. Dve pomožni volišči (potujoča volilna'
odbora) za volilce oblikovane skupnosti za ob-j
močje krajevnih skupnosti izven mesta Ptuja^
za levi in desni breg reke Drave po časovnem;
razporedu, ki ga bo določila volilna komisijai
oblikovane Skupnosti delovnih ljudi, ki delajo'
v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovni-j
mi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pra--
vico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo]
svoje delo in delovna sredstva.
3. Časovni razpored s posebnimi vabili bon
do volilni upravičenci prejeli skupaj z vabilomj
za volitve.
Ta odločba se objavi v Uradnem vestnikui
občin Ormož in Ptuj. i
Številka: 013-1/85-1-19
Datum: 26/2-1986
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Predsednica
Elizabeta Soštarič, 1. r.
Tajnik
Milan Korže, 1. r.
Člani:
Franc Potočnik, 1. r.
Ivica Čas, 1. r.
Ignac Murko, 1. r.
36.
SKUPŠČINA OBČINE
• PTUJ
Občinska volilna komisija
ODLOČBA
Na podlagi 3. odstavka 125. člena Zakona o vo-
litvah in delegiranju v skupščine (Uradni list
SRS št. 24/77, 22/81, 36/85) Občinska volilna
komisija v Ptuju
določa
za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvo-
litvi delegatov v Družbenopolitični zbor Skup-
ščine občine Ptuj, ki bo
v nedeljo, dne 16. marca 1986
naslednja:
VOLIŠČA_
Stev. glasov.       Kraj glasovalnega mesta
mesta__(volišča) in območje_
J_2_
1. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE
1. Pisarna krajevne skupnosti Cirkovce —
za glasovalce naselja Cirkovce
2. Gasilski dom Dragonja vas —Mihovce —
za glasovalce naselja Dragonja vas
3. Pri Bauman Jožetu, Mihovce 17/a — za
glasovalce naselja Mihovce
4. Pri Lah Jožetu. Pongerce 8 — za glasoval-
ce naselja Pongrce
5. Gasilski dom Sp. Jablane — za glasoval-
ce naselja SP. Jablane
6. Gasilski dom Starošince — za glasovalce
naselja Starošince
7. Pri Napast Stanislavu, Stražgonjca 15 —
za glasovalce naselja Stražgojnca
8. Pri Hergan Štefanu, Sp. Gaj pri Prager-
skem 24 — za glasovalec naselja Sp. Gaj
pri Pragerskem
9. Gasilski dom Šikole — za glasovalce na-
selja Sikole
10. Pri Hergan Francu, Zg. Jablane 21 — za
glasovalce naselja Zg. Jablane
2. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE
i 1. Lovski dom. Brezovec 92 — za glasovalce
naselja Brezovec
12. Pisarna Krajevne skupnsoti Cirkulane —
za glasovalce naselja Cirkulane
13. Poslovni prostor tovarne Olge Meglic Do-
lane — za glasovalce naselja Dolane, in
Veliki vrh
14. Pri Emeršič Ivanu, Gradišča 79 — za gla-
sovalce naselja Gradišča
15. Pri Pintarič Francu, Gruškovje 70 — za
glasovalce naselja Gruškovec
16. Pri Jurgec Alojzu. Medribnik 22 - za
glasovalce naselja Medribnik
17. Pri Emeršič Antonu. Paradiž 46 za gla-
sovalce naselja Paradiž (hišne številke
26-63)
18. Pri Kelc Francu, Pohorje 14 - za glaso-
valce naselja Pohorje
19. Pri Brodnjak Ivanu, Mali Okič 16 — za
glasovalce naselja Mali Okič (hišne števil-
ke 1-33), Slatina (hišne številke 42-82)
209. Pri Petrovič Barbari. Meje 6 za glaso-
valce naselja Meje
210. Pri Sinček Jožefu, Paradiž 10/a — za gla-
sovalce naselja Paradiž (hišne številke
1-25 in 64-97)
213. Pri Belšak Slavku, Pristava 2, — za glaso-.
valce naselja Pristava
214. Pri Kokol Andreju, Slatina 33 — za gla-
sovalce naselja Mali Okič (hišne številke
34—60) in Slatina (hišne številke I —41)
3. KRAJEVNA SKUPNOST DE.STRNIK
20. Gasilski dom Destrnik za glasovalce
naselja Destrnik, Strmec pri Destrniku in
Zasadi
21. Osnovna šola Destrnik — za glasovalce
naselja Janežovski vrh
22. Pisarna krajevne skupnosti Destrnik —
za glasovalce naselja Vintarovci
23. Gasilski dom Desenci — za glasovalce
naselja Desenci in Levanjci
STRAN 18
URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ
ŠT. 6
24. Obrat EKK Ptuj, Placar 14 - za glasoval-
ce naselja Placar 25
25. Pri Zupanič Janezu, Drstelja 4 — za gla-
sovalce naselja Drstelja
26. Pri Cucek Konradu, Gomilci 11/a — za
glasovalce naselja Dolič in Gomilci
27. Pri Krušič Tomažu, Jiršovci 54 — za gla-
sovalce naselja Gomila in Joršovci
28. Pri Krajnc Janezu. Ločki vrh 14 — za gla-
sovalce naselja Ločki vrh
29. Pri Cvetko Stanku, Svetinci 9 — za glaso-
\alce naselja Svetinci
30. Pri Preseeki Mirku. Zg. Velovlek 22/a -
za glasovalce naselja Zg. Velovlek
211. Pri Cernezel Francu, Janežovci 11/a —
za glasovalce naselja Janežovci
4. KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA
31. Dom družbenopolitičnih organizacij Do-
lena — za glasovalce naselja Bolečka vas,
Dolena (hišne številke 1 19, 55-70),
Popovci (hišne številke 1 — 16), Zg. Prista-
va (hišne številke 1—39)
^2 Pri Domine Antonu ml., Dolena 45/a —
za glasovalce naselja Dolena (hišne števil-
ke 20-54)
33. Pri Kolednik Mihu, Popovci 29 — za gla-
• sovalce naselja Popovci (hišne številke
40-53)
34. Prosvetni dom Sela — za glasovalce nase-
lja Barislovci, Sela in Trnovec
5. KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA
35. Osnovna šola dr. Pranja 2geča Dornava
— za glasovalce naselja Dornava (hišne
številke 1-70)
36. Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava
- za glasovalce naselja Dornava (hišne
številke 71-149)
37. Gasilski dom Mezgovci ob Pesnici — za
glasovalce naselja Mezgovci ob Pesnici
6. KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA
38. Gasilski dom Formin — za glasovalce na-
selja Formin
39. Gasilski dom Gajevci — za glasovalce na-
selja Gajevci in Placerovci
40. Zadružni dom Gorišnica — za glasovalce
naselja Gorišnica
41. Gasilski dom Mala vas — za glasovalce
naselja Mala vas
42. Gasilski dom Moškanjci — za glasovalce
naselja Moškanjci
43. Zadružni dom Muretinci — za glasovalce
• naselja Muretinci
44. Pri Valenko Janku. Cunkovci 5 — za gla-
sov alce naselja Cunkovci
45. Pri Brez Viktorju, Tibovci 2 — za glaso-
valce naselja Tibovci
46. Gasilski dom Zagojiči — za glasovalce
naselja Zagojiči (hišne številke 47)
47. Gasilski dom Zamušani — za glasovalce
naselja Zamušani
7. KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA
48. Sejna soba KS Grajena — za glasovalce
naselja Grajena in Grajenščak (hišne šte-
vilke 1-6 in 83-99)
49. Pisarna društva upokojencev Grajena —
za glasovalce naselja Krčevina pri Vur-
berku (hišne številke 1 —45 in 62—149) in
Mestni vrh (hišne številke 71 — 122)
50. Pri Friegl Ani, Mestni vrh 18 — za glaso-
valce naselja Mestni vrh (hišne številke
1-70)
51. Pri Mahorič Jožefu, Grajenščak 37 — za
glasovalce naselja Grajenščak (hišne šte-
vilke 26 — 73) in Krčevina pri Vurberku
(hišne številke 1-18)
52. Pri Toplak Slavu, Grajenščak 13 — za
glasovalce n.iselja Grajenščak (hišne šte-
vilke 7- 25 a in 74-82/a) in Krčevina
pri Vurberku (hišne številke 19 — 40 a in
46-61)
53. Stara fazanerija, Krčevina pri Vurberku
189 - za glasovalce naselja Krčevina pri
Vurberku (hišne številke 150-189)
8. KRAJEVNA SKUPNOST HAJDINA
54. Dom vaščanov Draženci — za glasovalce
naselja Draženci
55. Gasilski dom Gerečja vas — za glasoval-
ce naelja Gerečja vas
56. Gasilski dom Hajdoše — za glasovalce
naselja Hajdoše
57. Dom vaščanov Skorba — za glasovalce
naselja Skorba
58. Gasilski dom Slovenja vas — za glasoval-
ce naselja Slovenja vas
59. Gasilski dom Hajdina — za glasovalce
naselja Sp. Hajdina (hišne številke 7 — 70)
60. Dom vaščanov Sp. Hajdina — za glaso-
valce naselja Sp. Hajdina (hišne številke
71 — 143), in Arneričeve ulice, Jurčičeve
ulice, Petrovičeve ulice, Praprotnikove
ulice, Stritarjeve poti in Poljske ceste
61. Dom kulture Zg. Hajdina — za glasoval-
ce naselja Zg. Hajdina (hišne številke
l-lOO/b)
62. Dom kulture Zg. Hajdina — za glasoval-
ce naselja Zg. Hajdina (hišne številke
101-207)
9. KRAJEVNA SKUPNOST JURŠINCI
63. Osnovna šola Slovenjegoriške čete Juršin-
ci — za glasovalce naselja Juršinci, Dra-
govič in Rotman
64. Pri Toš Katarini, Grlinci 19 — za glaso-
valce naselja Grlinci
65. Pri Slodnjak Martinu, Bodkovci 47 — za
glasovalce naselja Bodkovci in Senčak pri
Juršincih
66. Pri 2mauc Ivanu, Zagorci 72 — za glaso-
valce naselja Zagorci
67. Pri Šuen Ivanu, Sakušak 79 — za glaso-
valce naselja Sakušak
68. Pri Slodnjak Vladu, Kukava 24 — za gla-
sovalce naselja Kukava
69. Gasilski dom Gabrnik — za glasovalce
naselja Gabrnik, Gradišča in Mostje
10. KRAJEVNA SKUPNOST KIDRICEVO
70. Prostori društva upokojencev Kidričevo
— za glasovalce Mladinske ulice. Tovar-
niške ceste (hišne številke 1 — 10) in Ulice
Borisa Kraigherja
71. Osnovna šola »Boris Kidrič« Kidričevo
— za glasovalce Cučkove ulice, Kajuhove
ulice. Kopališke ulice, Lackove ulice in
Vlahovičeve ulice
72. Poslovni prostor DO Pleskar, Industrij-
sko naselje 14 — za glasovalce Industrij-
skega naselja, Lovrenške Ceste in Tovar-
niške ceste (hišne številke 11 —25)
73. Prosvetni dom Apače — za glasovalce na-
selja Apače
74. Pri Klemenčič Matiji, Njiverce 2 — za
glasovalce Ceste na Hajdino, Ceste v Nji-
verce, Kolodvorske ulice, Njiverce vas
Ob gozdu. Ob železnici in Proletarske uli-
ce
75. Prosvetni dom Kungota pri Ptuju — za
glasovalce naselja Kungota pri Ptuju
76. Pri Klajnšek Tereziji, Strnišče 3 — za gla-
sovalce naselja Strnišče
11. KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC
77. Osnovna šola Leskovec — za glasovalce
naselja Belavšek (hišrie številke 1 —4), Be-
rinjak. Mala Vamica, Sp. Leskovec in Zg.
Leskovec
78. Pri Kokol Jožefu. Belavšek 23 - za gla-
sovalce naselja Belavšek (hišne številke
6-45)
79. Pri Stopajnik Antonu, Trdobojci 77 — za
glasovalce naselja Trdobojci (hišne števil-
ke 39-80)
80. Pri Cafuta Mariji, Trdobojci 22/a — za
glasovalce naselja Trdobojci (hišne števil-
ke 1-38) ,
81. Pri Mere Mariji, Strmec pri Leskovcu 52
— za glasovalce naselja Strmec pri Le-
skovcu
82. Pri Belšak Janezu, Repišče 30/a — za gla-
sovalce naselja Repišče
83. Pri Kozel Janezu, Veliki Okič 12, - za
glasovalce naselja Veliki Okič (hišne šte-
vilke 1-34)
84. Pri Emeršič Andreju, Veliki Okič 57 — za
glasovalce naselja Veliki Okič (hišne šte-
vilke 35-63)
85. Pri Emeršič Jakobu, Skorišnjak 33 — za
glasovalce naselja Skorišnjak
86. Pri Kmetec Jožefu, Gradišče 4 — za gla-
sovalce naselja Gradišče
87. Pri Topolovec Jakobu, Velika Vamica 11
— za glaosvalce naselja Velika Vamica
(hišne številke 1 —33)
88. Pri Cafuta Mihaelu, Velika Varnica 53 —
za glasovalce naselja Velika Varnica (hi-
šne ševilke 34-128)
12. KRAJEVNA SKUPNOST LOVRENC NA
DRAVSKEM POUU
90. Dvorana društva upokojencev Lovrenc
na Dravskem polju — za glasovalce nase-
lja Lovrenc na Dravskem polju
91. Pri Zafošnik Antonu, Pleterje 27 — za
glasovalce naselja Pleterje (hišne številke
1-30)
92. Gasilski dom Pleterje — za glasovalce na-
selja Pleterje (hišne številke 31—75)
93. Pri Medved Katarini, Župečja vas 46 —
za glasovalce naselja Župečja vas
13. KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK
94. Pisarna krajevne skupnosti Majšperk —
za glasovalce naselja Koritno, Lešje, Maj-
šperk in Stanečka vas
95. Osnovna šola Naraplje — za glasovalce
naselja Jelovice, (hišne • številke 1—32)
Naraplje, Planjsko in Sitež
96. Poslovni prostor Planika Kranj TOZD
Obutev Majšperk-Breg — za glasovalce
naselja Breg, Jelovice (hišne številke
33-50), Preša, Skrblje in Sp. Sveča
99. Gasilski dom Medvedce — za glasovalce
naselja Medvedce in Sestrže
14. KRAJEVNA SKUPNSOT MARKOVCI
100. Gasilski dom Borovci — za glasovalce
naselja Borovci
101. Prosvetna dvorana Bukovci — za glaso-
valce naselja Bukovci
102. Gasilski dom Markovci — za glasovalce
naselja Markovci
103. Gasilski dom Nova vas pri Markovcih —
za glasovalce naselja Nova vas pri Mar-
kovcih
104. Kulturni dom Prvenci — za glasovalce
naselja Prvenci in strelci
105. Gasilski dom Sobetinci — za glasovalce
naselja sobetinci
106. Gasilski dom Stojnci — za glasovalce na-
selja Stojnci
107. Gasilski dom Zabovci — za glasovalce
naselja Zabovci
15. KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK
108. Osnovna šola »Martin Korez« Podlehnik
— za glasovalce naselja Gorca (hišne šte-
vilke 1 — 13), Podlehnik (hišne številke
1—70 in Sedlašek (hišne številke 1-13)
109. Pri Jeza Jožefu, Podlehnik 92 — za glaso-
valce naselja Podlehnik (hišne številke
71-106)
110. Poslovni prostori obrata EKK Ptuj, Gor-
ca 43 — za glasovalce naselja Dežno pri
Podlehniku (hišne številke 10—22) in
Gorca (hišne številke 14—94)
111. Pri Ciglar Leopoldu, Zakl 33 — za glaso-
valce naselja Dežno pri Podlehniku (hi-
šne številke 1—9), Stanošina (hišne števil-
ke 14-18 in 31-41) in Zakl (hišne ševil-
. ke 19-44)
112. Pri Gabrovec Jakobu, Jablovec 44 — za
glasovalce naselja Dežno pri Podlehniku
(hišna številka 19) in Jablovec (hišne šte-
vilke 21-57)
113. Pri Hliš Janezu, Zakl 13/a — za glasoval-
ce naselja Jablovec (hišna številka 21).
Stanošina (hišne številke 10—13/a), Straj-
ŠT. 6
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 21
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo v nedeljo, dne 16. marca 1986.
V Ptuju, dne 26. februarja 1986
Številka: 013-1/85-1-18
Datum: 27/2-1986
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Člani
Predsednica Franc POTOČIK 1. r.
Elizabeta SOŠTARIČ, 1. r. Ivica ČAS, I. r.
Tajnik l8"ac MURKO, 1. r.
Milan KORŽE, 1. r.
38
Glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Ormožu objavlja po 78. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupšči-
ne listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ormož, ki obsega na-
slednje kandidate:
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Ormož.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986.
V Ormožu, dne 26. 2. 1986 '
Občinska volilna komisija v Ormožu.
Tajnik:
Anton PRAPOTNIK 1. r.
Član:
Minka RAJH 1. r.
Predsednik:
Janko KEČER 1. r.
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Milan Ritonja 1. r.
39.
SKUPŠČINA OBČINE
ORMOŽ
Izvršni svet
Izvršni svet skupščine občine Ormož na os-
novi 138. člena statuta občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85)
objavlja oceno rasti osebnih dohodkov za obdob-
je januar—marec 1986.
1. Izvršni svet SO ocenjuje, da bo rast sred-
stev za osebne dohodke v gospodarstvu občine
Ormož v obdobju januar—marec 1986 v pri-
merjavi z 1/4 sredstev za osebne dohodke v le-
tu 1985 na delav9a v masi 18,5 % in poprečno
na delavca 18 % večja.
2. Podatki o ceni rasti osebnih dohodkov v
gospodarstvu za obdobje januar—marec 1986
se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož
in Ptuj.
Številka: 113-22/82
Datum: 13. 2. 1986
40.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev-
ku (uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 8. člena
zakona o referendumu (Uradni list SRS, št.
23/77) ter 47., 48. in 49. člena statuta Krajevne
skupnosti Velika Nedelja, je skupščina Kraje-
vne skupnosti Velika Nedelja, sprejela nasled-
nji
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za izgradnjo in vzdrževanje komu-
nalnih ter drugih objektov in sofinanciranje pro-
gramov samoupravnih interesnih skupnosti na
območju Krajevne skupnosti Velika Nedelja
l.člen
Za območje^krajevne skupnosti Velika Ne-
delja, ki obsega naselja Drakšl, Hajndl, Luno-
vec, Mihovci pri Veliki Nedelji. Senešci, So-
dinci. Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče,
Velika Nedelja in Vičanci, se razpiše referen-
dum za uvedbo krajevnega samoprisptn ka v
denarju za sofinanciranje izgradnje komunal-
nih objektov družbenega pomena na območju
krajevne skupnosti Velika Nedelja.
2. člen
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi-
nanciranje naslednjega programa:
1. INVESTICIJE 32.952.000
1.1. Asfaltiranje ceste v Sardinju 3.330.000
1.2. Asfaltiranje ceste v Mihovcih
od železniške proge proti Lov-
skemu domu 5.272.000
1.3. Izgradnja pločnika v Trgovišču 6.000.000
1.4. Izgradnja pločnika v Mihovcih 1.950.000
1.5. Izgradnja kanalizacije v Miho\-
cih 6.000.()()()
1.6. Sofinanciranje transformator-
ske postaje v Senešcih 400.000
1.7. Sofinanciranje transformator-
ske postaje v Drakšu 400.000
1.8. Sofinanciranje izgradnje mostu
v Senešcih 600.000
1.9. Sofinanciranje izgradnje krajev-
nega telefonskega omrežja 3.000.000
1. 10. Sofinanciranje inštalacije cen-
tralne kurjave v Zadružnem
domu 6.000.000
2. VZDRŽEVANJE KOMUNAL-
NIH OBJEKTOV, ZADRUŽNE-
GA DOMA, POKOPALIŠČA IN
IGRIŠČ 23.641.000
3. SOFINANCIRANJE PROGRA-
MOV SAMOUPRAVNIH INTE-
RESNIH SKUPNOSTI 3.767.000
3. člen
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo
po cenah iz leta 1985 60.360.000 din.
4. člen
Krajevni samoprispevek se razpiše za ob-
dobje od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991.
5. člen
Višina samoprispevka v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz
delovnega razmerja oziroma od nadomestila,
honorarjev in od dohodkov po pogodbah o de-
lu po stopnji 2,5 % od neto prejemka,
— za zavezance, ki sprejemajo pokojnino,
višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po
stopnji 1,5 % od izplačane pokojnine.
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2,5 % od čistega osebnega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodke od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega
dohodka,
— za zavezance zaposlene v tujini v pavšal-
nem znesku 14.000.    din letno.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz \ečih virov
navedenih v tem členu, plačujejo krajevni sa-
moprispevek za vsak vir posebej.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so ob-
čani, ki imajo stalno prebivališče na območju
krajevne skupnosti Velika Nedelja
7. člen
Za oprostitev plačevanja krajevnega samo-
prispevka se uporabljajo določbe 10. člena za-
kona o samoprispevku.
8. člen
Referendum bo v nedeljo, 23. 3. 1986 od
7.-16. ure na običajnih glasovalnih mestih.
9. člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik
krajevne skupnosti Velika Nedelja in zaposleni
STRAN 22'
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 6
občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo
pa na območju krajevne skupnosti Velika Ne-
delja.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je
glasovala zanj večina krajanov, ki imajo pravi-
co do glasovanja.
Pri ugotavljanju rezultatov se ne štejejo ob
čani. za katere je uradno ugotovljeno, da so na
začasnem delu v tujini ali na odsluženju voja-
škega roka v JLA in se glasovanja niso mogli
opravičeno udeležiti.
10. člen
Na referendumu glasujemo občani nepo-
sredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje
besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA NEDE-
LJA
GLASOVNICA
za referendum dne 23. 3. 1986
glasujem
ZA PROTI
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju
za sofinansiranje:
— asfaltiranje ceste v Šardinju
— asfaltiranje ceste v Mihovcih od železni-
ške proge proti Lovskemu domu
izgradnja pločnika v Trgovišču,
izgradnja pločnika v Mihovcih,
izgradnja kanalizacije v Mihovcih,
sofinanciranje transformatorske postaje v
Scnešcih
— sofinanciranje transformatorske postaje v
Drakšlu
— sofinanciranje izgradnje mostu v Sene-
šcih
— sofinanciranje izgradnje krajevnega tele-
fonskega omrežja
— sofinanciranje inštalacije centralne kurja-
ve v Zadružnem domu
— vzdrževanje komunalnih objektov, za-
družnega doma, pokopali.šča in igrišč
sofinanciranje programov samoupravnih
interesnih skupnosti
11. člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko kra-
jevne skupnosti Velika Nedelja. Glasovalec iz-
polni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se
strinja z uvedbo samoprispevka, PROTI pa ob-
kroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispev-
ka ne strinja.
12. člen
/a postopek glasovanja se smiselno upora-
bljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanju
delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vo-
lilna komisija krajevne skupnosti Velika Nede-
Ija.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka
na podlagi poročila volilne komisije o uspeš-
nosti izida referenduma sprejme skupščine kra-
jevne skupnosti Velika Nedelja.
13. člen
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale
in odvajale temeljne in druge organizacije
združenega dela ter temeljne skupnosti, zaseb-
ni delodajalci in skupnosti pokojninskega in
invaliskega zavarovanja ob vsakem izplačilu
osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin.
Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom sa-
moprispevek obračunava in odvaja uprava za
družbene prihodke pri SO Ormož.
Krajevni samoprispevek občanom, zaposle-
nim v tujini odmerja krajevna skupnost Velika
Nedelja.
14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnili obvez-
nosti v določenem roku, bodo obveznosti pri-
silno izterjane po predpisih, ki veljajo za izter-
javo prispevkov in davkov občanov.
15. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Velika Nedelja, dne 27. 2. 1986
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Ivan HRŽIČ 1. r.
41
Na podlagi 138. člena statuta krajevne skup-
nosti Kidričevo (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 3/79) je Skupščina krajevne skupno-
sti Kidričevo na svoji 9. redni seji dne
26/2-1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
KS KIDRIČEVO
1. člen
V statutu Krajevne skupnosti Kidričevo
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3/79)
se 85. člen spremeni tako, da se glasi:
Krajevna skupnost Kidričevo ima tri združe-
ne delegacije v skupščine samoupravnih inte-
resnih skupnosti, ki štejejo 7. članov in sicer
naslednje:
— združena delegacija za: stanovanjsko, ko-
munalno, cestno in požarno skupnost,
— združena delegacija za: vzgojo in izobra-
ževanje, raziskovalno dejavnost, otroško var-
stvo, kulturo in telesno kulturo,
— združena delegacija za: socialno skrbstvo,
zaposlovanje, zdravstvo invalidsko in pokoj-
ninsko zavarovanje.
2. člen
V 3. členu statuta krajevne skupnosti Kidri-
čevo se spremeni sedež Krajevne skupnosti Ki-
dričevo, Kidričevo 12 z sodežem Kidričevo
Ulica Borisa Kraigherja 25.
3. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta se obja-
vijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
in začnejo veljati osmi dan po objavi.
Številka: 86/86
Datum: 26/2-1986
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Kidričevo:
RAJHER Vojteh 1. r.
42.
OBČINSKA   SKUPNOST   SOCIALNEGA
SKRBSTVA ORMOŽ
V skladu s prvim odstavkom 132. člena Za-
kona o zakonski zvezi in družinskih razmer-
jih(Ur. 1. SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske
skupnosti socialnega skrbstva Ormož na skup-
ni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
dne 25. 2. 1986 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi
stroški
Preživnine določene ali dogovorjene do kon-
ca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizira-
ne se s 1.3. 1986 povišajo za 79,4%. Preživni-
ne, ki so bile določene ali dogovorjene med le-
tom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas,
ko so bile določene in sicer:
— do konca januarja 1985 se povečajo za
79.4 %
— do konca februarja 1985 se povečajo za
72.8 %
— do konca marca 1985 se povečajo za
66.2 %
— do konca aprila 1985 se povečajo za
59.6 %
— do konca maja 1985 se povečajo za
52.9 %
— do konca junija 1985 se povečajo za
46.3 %
— do konca julija 1985 se povečajo za
39.7 %
— do konca avgusta 1985 se povečajo za
33,1 %
— do konca septembra 1985 se povečajo za
26.5 %
— do konca oktobra 1985 se povečajo za
19,9%
— do konca novembra 1985 se povečajo za
13,2%
— do konca decembra 1985 se povečajo za
6,6 %
Uskladitev preživnin izvede strokovna slu-
žba Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Ormož.
Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 56/86
Datum: 25. 2. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Ivan ŠAVORA I. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uiedniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.